SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za po) leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. ¿0 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
Atev. 77
7" Ljubljani, v torek 5. aprila 1892.
Letnik XX.
Delavska stanovanja.
Deželni odbor kranjski je zboru predložil naslednje poročilo:
Zakon z dne 9. februvarija 1892. 1., drž. zak. št. 37., določuje, da so od domovne stanarine, osnovane na cesarskem patentu z dne 23. februvarija 1820. leta, in pa od davka, katerega je za davščine prosta poslopja plačevati po § 7. zakona z dne 9. februvarija 1882. leta, drž. zak. št. 17., oproščena tista poslopja za stanovanje na 24 let od časa, ko se je poslopje dokončalo, ki se sezidajo z namenom, da se bodo v najem dajala samo in edino delavcem ter tem dajala zdrava in cenena stanovanja, in sicer ako jih napravijo:
a)	občine, obče koristna društva in obče koristni zavodi za delavce;
b)	zadruge delavcev za svoje ude;
c)	dajalci dela za svoje delavce.
Te ugodaosti veljajo za tiste stavbe, ki bodo dokončane do preteka desetega leta po pričetku veljavnosti spočetkoma navedenega zakona. Toda oprostitev od davka zadobi moč samo v tistih deželah, v katerih se zaznamenovanim novim stavbam po deželnem zakonodajstvu dodeli tudi oprostitev vseh deželnih in okrajnih doklad in pa znižba občinskih doklad k imenovanim državnim davkom za ves čas, dokler traja prostost o državnih davkov. Navedena oprostitev davka pa se dovoljuje le pod gotovimi pogoji. V tem oziru zakon to-le določuje:
a) Poslopja, ki imajo taka stanovanja, katerih tla 1 ež6 pod površino ceste, izključena so od te davčne oprostitve.
i) Vsakega posameznega stanovanja prostor, v katerem je moči stanovati, ne sme. ako ima stanovanje samo en prostor, znašati manj kakor 15 in ne več kakor 30 kvadr. metrov, pri stanovanjih, ki sestoje iz več prostorov, pa ne manj kakor 40 in ne več kakor 75 kvadratnih metrov.
c) Letna najemnina za štirjaški meter prostora, v katerem je moči prebivati, sme na Dunaju
znašati k večjemu 1 gld. 75 kr. a. v., v krajih z več kakor 10.000 prebivalcev ne več kakor 1 gld. 15 kr. a. v. in v vseh drugih k večjemu 80 kr. a. v.
Od posebnih pogojev, predpisanih pod točko a) in b) smejo se stavitelji odvezati popolnoma ali deloma, ako je namenu ustrezni in obče koristni značaj stavb zagotovljen drugači.
Z navedenim zakonom dodeljene ugodnosti prenehajo, ako se zgoraj omeujeua določila v nemar puste, ali ako se dotična poslopja preneso drugači kakor s podedovanjem na druge osebe, katere bi ne bile imele pravice do ugodnosti spočetkoma navedenega zakona, ako bi bile same pričele zidati.
Ako bi zahtevana najemnina prekoračila že omenjeno višino, plača naj, kdor stanovanje daje v najem, pri prvem prestopu in pa pri prvem ponovljenem prestopu globo, znašajočo deseterno najemnino, kar se je je preveč pobralo; ako se pa tak prestop izvrši tretjič, prenehajo ugodnosti, katere dodeljuje omenjeni zakon.
Iz navedenih določil zakona z dne 9. februvarija 1892. leta, drž. zak. št. 37., se jasno vidi namera zakonodajalca. Z dodelenjem oprostitve davka na dobo 24 let hoče namreč zakonodajalec pospeševati stavbe zdravih in cenenih stanovanj za delavce ter s tem zboljšati položaj delavcev v gmotnem kakor tudi v zdravstvenem oziru. Oboje pa se bode tudi doseglo i zakonom, če se bode zdravstvena policija strogo izvrševala. Delavec bode svoje zdravju škodljivo, večkrat celo nečloveško stanovanje, za katero mora neprimerno visoko najemščino plačevati, lahko zamenjal z zdravim, svojim razmeram primernim, cenejšim stanovanjem, ker ni dvoma, da se bodo stanovanja za delavce gradila, kjer jih je treba.
Deželni odbor tudi približno ne more povedati, koliko bode odpadlo deželnih priklad, ako se z deželnim zakonom dodele v omenjenem državnem zakonu zaznamenovane ugodnosti; toda ker je prepričan, da bi bilo jako želeti, če se v deželnem glavnem mestu in tudi v drugih krajih, kjer je po-
treba, za delavce napravijo zdrava in cenena stanovanja, je torej mnenja, da tudi na Kranjskem ne smemo odlašati pospeševanja stavb za delavska stanovanja ter moramo delati na to, da se dotični deželni zakon kmalu sklene. Gled£ znižanja občinskih doklad se opomni, da se popolna oprostitev zaradi tega ni sprejela v državni zakon, ker vzdržavanje potov, kanalizacija, osvetljava itd. prouzročuje občinam troške, kateri se v največih slučajih morejo le z dokladami pokriti.
Po dopisu gosp. c. kr. deželnega predsednika, kateri se je prijavil deželnemu odboru, se mora znižanje občinskih doklad, katero ima finančna uprava v mislih, določiti najmanj na polovico teh doklad. Tudi deželni odbor je mnenja, da se več kakor 50 odstotkov pač ne more odpustiti, zaradi tega nasve-tuje tudi v priloženem načrtu zakona oprostitev omenjenih novih stavb od polovice občinskih doklad, vendar pa se po sklepu občinskega zastopa sme ta oprostitev še raztegniti.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja, dne 2. aprila.)
(Konec.)
Poslanec Tavčar poroča o prošnjah okrajno-cestnih odborov v Postojini in Ilirski Bistrici gledč uvrstitve cestne proge od Sentpetra do Trnovega med deželne ceste, ter nasvetuje:
„Predležeča prošnja odstopi se deželnemu odboru, da vse potrebno poizvč in potem ali deželnemu zboru predloži dotični načrt zakona, ali pa, če bi se mu to ne zdelo Hmestno, prošnjo reši po svoji lastni razsodnosti.
Poslanec dr. Tavčar poroča • delni preložitvi žužemberško - kočevske okrajne ceste. Žužemberški občinski zastop je deželnemu odboru dne 10. maja 1889 predložil prošnjo za podporo k preložitvi jako nevarne proge od mostu čez Krko do glavnega trga v Žužemberku. Po predloženem načrtu iznaša dolgost nove cestne proge 620 metrov in proračunjeni troški 7448 gld. 27 kr., od katere svote odpade
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
XV.
Drugi dan zvečer je zopet igrala lovska godba na buljvaru, in zopet so častniki, junkerji, vojaki, mlade ženske praznično se sprehajali okrog paviljona in po nizkem drevoredu iz cvetočih, dišečih belih akacij.
Kalugin, knez Galicin in pa neki polkovnik hodili so držeč se za roko okrog paviljona in se pogovarjali o včerajšnjem dnevu. Glavna vodeča nit razgovora ni bil boj sam na sebi, temveč, kakor je navadno v tacih slučajih, kako se je kdo udeležil tega boja. Obrazi in glasovi njih so bili resni, skoraj žalostni, kakor bi vsakega silno ganile in žalile zgube včerajšnjega dne. Pa da resnico povemo, reči moramo, ker ni bil nikdo izmed njih zgubil kacega posebnega prijatelja, da je vsa njih žalost bila le oficijalna, katero kazati so si šteli za dolžnost. Nasprotno. Kalugin in polkovnik bila bi rada slednji dan gledala tak boj, ko bi le vselej
dobila zlato sabljo in kak višji čin, ne glede na to, da sta bila lepa človeka. Radi imenujejo pošast kakega zavojevatelja, ki iz samega častihlepja goni v pogubo milijone. Pa vprašajte po vrsti praporščik» Petrušova ali podporočnika Antonova itd., vsakdo izmej nas je mali Napoleon, vsakdo je pripravljen pobiti stotine ljudij, da bi le dobil kako nepotrebno zvezdico ali pa večjo plačo.
„Ne, oprostite", rekel je polkovnik, „najprej se se je začelo na levem krilu. Jaz sam sem bil t a m."
„Morda je res tako", odgovoril je Kalugin, jazsem bil največ na desnem krilu; dvakrat sem tam hodil. Jeden pot sem iskal generala, drugi pot sem pa ogledaval utrjenje. Kako hudo je bilo!"
„Da, Kalugin gotovo ve", rekel je polkovniku knez Galicin. „Vedi, meni je danes o tebi pravil V . . ., da si pravi junak" . . .
„Toliko zgube, tako strašne zgube", rekel je polkovnik. „V mojem polku je štiristo mož ubitih. Čudim se, da sem jaz živ prišel iz boja/
Sedaj se je prikazala nasproti tem gospodom
na drugem koncu buljvara podoba Mihajlova z obvezano glavo.
„Kaj, ste li ranjeni?" rekel je Kalugin.
„Da, malo s kamnom", odgovori! je Mihajlov.
„Est-ce que le pavillon est baissé déjà?" vprašal je knez Galicin gledajoč na kapo podstot-nikovo, ne da bi bil se na koga posebno obrnil.
„Non, pas encore", odgovoril je Mihajlov, kateri je hotel pokazati, da zna tudi francoski.
„Ali se podaljša premirje'" rekel je Galicin, obrnivši se uljudno k njemu po ruski, kakor bi s tem hotel reči — vsaj tako se je zdelo podstotniku — „ker je vam morda težko govoriti .francoski, ni li bolje, če govorimo priprosto?" . . .
In s tem so pobočniki odšli od Mihajlova. Podstotnik se je čutil, kakor včeraj, strašno osamljenega, pozdravljajoč razne gospode — z nekaterimi ne želeč sniti se, drugim ne upajoč se približavati —• usel se je h Kazarskega spomeniku in prižgal smodčico.
Baron Pest je tudi bil na buljvaru. Pripovedoval je, da je tudi on bil na premirju in govoril s francoskimi častniki, da mu je rekel neki francoski častnik: „S'il n* avait pas fait clair encore pendant une demi-heure, les embuccades auraient
4936 gld. 9 kr. na stavbena dela, 2511 gld. 36 kr. pa na odkup zemljišč. Deželni odbot je naëVetôtâl 3000 gld. podpore. Poi-o6evalec p* i džifbtt» Bfi tt&l že visoke dokiade tega Cestnega elfraja, Ki znašij« 25°/0 neposrednega davka^ nasvetuje v inte«! uprav» nega odseka, nnj se za zdaj pirOŠftji flfe ugodi-. Odsek se torej ni načelno izrekel prbli podpori.
Poslanec dr. Papež omenja, da jé ti ceitdi del „monstrurt" frseh «Mišt, ker sifHliua IbaŠa 25%, Na tej ekftjni ^ JB ®at>g°	pssebno ii
Suhe Krajine. Ko bode dolenjska žeieznicft zgrajena, bode ta cesta še potrebnejša. Zužemberški cestni okraj je dobil sicer nekaj tisočakov za cestne namene, a te je večinoma vrnil. Zato naj se dovoli podpora in sprejme naslednji predlog:
„Okrajuemu cestnemu odboru v Žužemberku se dovoli za delno preložitev okrajne ceste po predloženem načrtu svota 3000 gld. iz deželnega zaklada, katere se izplača, ko bodo prosilci dokazali, da je zagotovljeno pokritje tudi ostalih troškov."
Ko je še poslanec Svetec podpiral ta predlog, bil je z veliko večino sprejet.
Dalje poroča dr. Tavčar o prošnji županstva v Slavini, da deželni inžener izmeri novo cesto iz Slavine v Senožeče, in o prošnji županstva v Cerkljah, da se izvršč predpreiskave za zagradbo in vravnavo potoka Reke, ter nasvetuje, naj se obe prošnji odstopita deželnemu odboru v preiskavo in daljše poročanje v prihodnjem zasedanju. — Obvelja.
Poslanec Povše poroča o uvrstitvi mostu pri Zgor. Kašlju med stavbe okrajnih cest in vravnavi Ljubljanice nad mostom, ter pravi: „Visoki deželni zbor!
Podobčina Zgornji Kašelj vložila je leta 1890 prošnjo za uvrstitev ondotnega mostu med stavbe okrajnih cest in na podporo v svrho vravnave reke Ljubljanice nad tem mostom.
Visoki deželni zbor je v svoji seji dné 11. oktobra 1890 sklenil to prošnjo izročiti deželnemu odboru z nalogom, da o tej prošnji preiskuje vse zadeve in svoječasno poroča.
Pod prilogo 46. poroča deželni odbor, da je odposlal inženerskega adjunkta zaradi potrebnih preiskav na lice mesta. Dotični inženžr poročal je deželnemu odboru, da je pregledal most, kakor tudi breg, katerega izpodjeda reka Ljubljanica.
Glede mostu izraža inžener, da se nahaja le bolj v srednje-dobrem stanju pri vsem tem, da se je lansko leto za poprave, ne gledé na nevšteta na-turalua dela, izdalo 160 gld. v denarjih. Neobhodna potreba je, da se brez odloga most popravi in nadomesti dvanajst pilot, nekaj blazin, kakor tudi eno tretjino mostnic.
Nadalje je inženčr konštatiral, da se desni breg Ljubljanice blizu 80 metrov nad izlivom potoka Do-brunjica v dolžini 560 metrov udira. 2e je voda iz-podjedla v vsej dolžini 3 do celô 8 metrov na široko jako rodovitnega polja, tako, da se mora cesta ob bregu vedno umikati ter da zgubivajo tamošnji posestniki vedno več njiv iu travnikov.
Najhujše pa je, ker se je bati, da prodere Ljubljanica svet tako, da bode potem most na suhem stal, kar se tem ložje zgodi, ker je iz 1 metra
été reprises", in kako mu je on odgovoril: „Monsieur ! je ne dis pas non, pour ne pas vojis donner un démenti", in kako je on to dobro povedal itd.
V resnici pa on tam ni mogel ničesar posebnega povedati, če tudi je bil na premirju in bi bil jako rad govoril s Francozi (kajti strašno prijetno je, govoriti s Francozi).
Juuker baron Pest je dolgo hodil gori in doli ob Črti in izpraševal Francoze, kateri so prišli blizu : „de quel régiment êtes vous?" Odgovarjali so mu na to vprašanje, pa nič več. Ko je zašel predaleč čez črto, ga je zasmehoval v tretji osebi francoski stražnik, ki ni mislil, da ta vojak zna francoski. „II vient regarder nos travam ce sacre" . . . rekel in vsled tega je junker baron zgubil vse zanimanje na premirju, odšel domov in po potu si je izmislil francoske fraze, katere je sedaj pripovedoval. Na buljvaru je bil tudi stotnik Zobov, kateri se je glasno razgovarjal, potem stotnik Obžogov, kateri se ni za nobenega zmenil, srečen v ljubezni junker, in vse včerajšnje osebe in vse s temi večnimi nagoni. Manjkalo je samo Praskuhina, Nefedrova in če koga, na katerega se je tukaj jedva kdo Bpomnil, ko so njih telesa že bila umita in pokopana r zemljo.	(Dalje slédij
debele zemlje in rahlega gramoi» obstoječ breg le g vice občinskih doklad tudi na daljni, oziroma na
čelo malti odporen.
!i pdFbiil» jd nšMj§ rasfttUit da j§ lijno potftbBSi faapfiviti bre^KBečo zjtHlbo pd dol* žitij, ift §fe daljno udirailjl} ustavi. MftpraViU fc bild ebflMUd 8 tem, §0 M kemijo ob fcfegtt ifebijajo kali, ii te pa zalegi kamenja, katerbgi y prav pri teh objemih dobiti v oBlligi. Treba b§ Igfftditi tudi dve opBH inosttl; bsobitb ift se od levbgtfftfi&ke opore nazaj |F8li Vdii Hapf&Vi 41 metrov ddlga bregbra-neča žgF&flbi, tO p«, da 8? V Zgornji KaStJlj držeča cesta zavaruje in da se vodi zabrani opore mostu od zadej izpodkopavati.
Iz poročila preiskovalca razviden je nadalje, da bi bilo treba v svrho izvršb bregbranečih zgradb, katere inžener smatra kot v resnici potrebne, do 4000 gld.
Deželni odbor poslal je omenjeno prošnjo tudi okrajnemu cestnemu odboru za ljubljansko okolico s pozivom, da izreče svoje mnenje o tem mostu ter pomenu tega občila. Cestni odbor priznal je v svoji seji dne 23. februvariia t. I., da je most poprave j potreben in da je tudi desni breg reke Ljubljanice j nad mostom treba zavarovati proti vodni poškodbi, I katera mostu tako zelo preti; odklonil pa je načelo, i da bi se ta most uvrstil med stavbe okrajnih cest. j Pač pa je obljubil, prispevati k popravi mostu z zneskom 100 gld. iz okrajnega cestnega zaklada.
oatftli del onih doklad-.
t*.
Afefc ¿o zakonu z M 9. föBHMrija il&S; leta, &ž. zate; It. 37, dovoljdBB olajšave nebajtt Ü& pod-ttavi g {k navedenega zifcb&a pred dtito&HMBi iiasom, ibine z ista m rokom tudi «gostiti? «i doklad.
' Ü
Tft ilkoft Stepi v ffcljlivnotf 1 dae«i kb se
ftiil&si:
§ 5.
Mojima ministroma za notrauje stvari in za finance je naročeno izvršiti ta zakon.
Poslanec Steguar obširneje poroča o poročilu dež. odbora glede „Zdravstvenih rečij", kar se vzame na znanje.
Poslanec dr. vitez Blei weis nasvetuje resolucijo, da se z ozirom na veliko število slovenskih kandidatinj na tukajšniem porodniškem zavodu pouk razdeli tako, da bodeta dva tečaja slovenska in tretji nemški. Resolucija je bila sprejeta.
Dalje poroča isti o „Deželnih podporah". Podpore so se dovolile in izplačale od dne 1. sept. 1880 do konca decembra 1891:
1.	Vsled toče........
2.	Vsled škode pri živini ....
3.	Pogorelcem.......
Mnenju cestnega odbora, da se ne more ta
t 4. Vsled škode po viharju
most smatrati kot tako občilo, da bi se uvrstil med |	Pov°dnji
1150 gld.
75 „ 8080 „ 400 „ 3090 „
okrajne stavbe, pritrdil je tudi deželni odbor; sicer pa deželni odbor nasvetuje, da bi se prosilcem v pokritje troškov za predstoječo potrebno popravo mostu dovolila primerna deželna podpora.
Nadalje poudarja deželni odbor veliko važnost in nujnost, da se desni breg Ljubljanice nad mostom zavaruje ter da se ustavi tako hudo in hitro napredujoče udiranje, ob jednem pa s tem trajno odstraui nevarnost, da bi namreč reka Ljubljanica predrla polje za desnostranskim branikom mostu ter na ta način postavila most na suho.
Konečno predlaga deželni odbor, da se pooblasti po stavbenem uradu, izdelati dati tehniške načrte, ter v to svrho predlaga, da mu visoki deželni zbor dovoli potrebne troške ter da sme na podlagi izde-lauih načrtov tudi dovoliti prosilcem podpore v najvišjem znesku do 1000 gld. iz deželnega zaklada.
Upravni odsek se povsem strinja z nasveti deželnega odbora, ter z ozirom na res nujno potrebo, da se zabrani nadaljuo udiranje desnega brega, s tem pa zagotovi obstanek mostu, katerega zgradba je stala mnogo denarnih žrtev in obilno dela prosilcem, ter ne le njim, ampak tudi marsikaterim drugim vasem ohrani ta most v korist, predlog:
„Visoki deželni zbor izvoli naj skleniti:
Poročilo deželnega odbora gledč mostu pri Zgornjem Kašlju in gled6 uravnave Ljubljanice nad mostom se odobruje in deželni odbor pooblašča, da sme troške za izvršitev potrebnih podrobnih preiskav in dotičnih načrtov pokriti iz deželnega zaklada in za slučaj, če bi bilo mogoče ta dela še letos izvršiti, da sme dovoliti prosilcem v ta namen
V denarjih in prebivalcem v Kraujski Gori, Podkorenu in Ratečah 36 kvin-talov koruzne in 10 kvintalov črne moke. Razun tega prevzel je na deželni zaklad prisiljencer zaslužek 348 gld. 76 kr. za tam izvršena dela.
6.	Vsled hiranja žebljarskega obrta v Kropi..........
7.	Od deželnega zbora dovoljeuih podpor.......... 10070
torej vsega skupaj . .
100
. . 22965 gld. Zbornica vzame poročilo na znanje in pretrdi izdatkom podeljenim prizadetim nesrečnikom.
Poslanec Hribar obširno poroča o prošnji g. G. Tonnies-a za odpis globe, ki se mu je po pogudbi zaradi zakasnenja pri zgradbi dež. gledišča zaračunila na dan 50 gld., vsega vkupe pa 10.850 gl. Prošnja navaja več tehtnih izgovorov, a v mnogem pa tudi zelo pretirava. Poročevalec nasvetuje: „Dež. odboru se naroča, naj reši prošnjo v lastnem delokrogu ker najhitreje mogoče tako, da bode vsestransko varovau interes dežele." — Obvelja.
Diurnistu pri dež. vladi, Avg. Jaku se dovoli stavi i 30 gi,j podpore, društvu „Pravnik" v Ljubljani pa j 500 gld. podpore, i
Politični pregled»
V Ljubljani, 5. aprila.
Siotaraenf©
Mladočehi. Samo Staročehov radikalni listi
_____	„ne morejo vedno napadati, zato so se pa sedaj lotili
! podpore v najvišjem znesku 1000 gld. iz dTeidnen ! realistov „Podfipskš Listr zahtevajo, da se izklju
D	° I Ann pn.li.ti ,r> mlaftn^acta ctronlza Tnrii oainan
zaklada.
Poslanec M urnik poroča v imenu upravnega odseka o deželnem zakonu glede na ugodnosti za nove stavbe s stanovanji za delavce. Poročilo pri-občujemo na prvem mestu današnje številke.
Sprejet je bil konečno naslednji načrt zakona: Zakon
z dni........
o oprostitvi novih stavb s stanovanji za delavce od doklad k domovai stanarini in k oodstotnemu davku od čistega stanarinskega dohodka.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1.
V zakonu z dne 9. februvarija 1892. leta, drž. zak. št. 37, zaznamenovane nove stavbe s stanovanji za delavce so za tisto dobo, za katero jim jo na podstavi zgoraj navedenega zakona priznana oprostitev od domovue stanarine in od 5odstotnega davka od čistega stanarinskega dohodka, oproščene tudi od plačevanja vseh deželnih in okrajnih doklad, kakor tudi od polovice občinskih doklad k imenovanim državnim davkom.
§ 2.
Po sklepu občinskega zastopa se sme izreči, da se raztegne t § 1. ustanovičena oprostitev od polo-
čijo realisti iz mladočeške stranke. Tudi seznam mladočeških zaupnikov naj se pregleda in izbrišejo vsi nezanesljivi elementi. Odstraniti je treba to filo-ksero, ki razjeda mladočeško stranko. Realisti pač ne bodo na to odgovora dolžni ostali. Ti prepiri pač utegnejo pripraviti realiste, da se postavijo na lastne noge, kar bi bilo le želeti.
Ogersko. Poslanec Horvat se je v ogerski zbornici poslancev izpodtikal nad tem, da je v kabinetni pisarni premalo Ogrov in da ima ta pisarna prevelik vpliv na vse javne zadeve in da pristransko postopa. V jednakem zmislu sta govorila Horanszky in Pazmandy. Prvi bi rad, da bi dvorna kabinetna pisarna bila ekspozitura ogerskega ministerstva pri Kraljevem dvoru. Poslednji je pa trdil, da grof Sza-pary ne more pri dvoru z odločnostjo nastopiti, ker je vitez reda zlatega runa. Vitezi tega reda pa prisežejo, da bodo zdržljivi v dvornih zadevah. Ministra pl. Szogyeuyi in grof Szapary sta pa govornika zavračala in je poslednji tudi izjavil, da je vse izmišljeno, kar je Pazmaudy pravil o prisegi vitezov zlatega runa.
fnanj« drfta?«.
Rusija in Bolgarija. Bolgarska vlada sedaj baje natančno kako je organizovana znana zveza Rusov in bolgarskih emigrantov, ki neprestano ruje proti Bolgariji. Celo imena oseb so v Sofiji znane. Ruska vlada je dala tem društvom na razpolago obresti od 10 milijonov frankov, katere je Bolgarija plačala Rusiji kot okupacijski dolg. Po nekem prejšnjem dogovoru je bilo pogojeno, da to svoto Rusija porabi za bolgarske potrebe, ko se
»plača. Sedaj pa Rusija menda šteje te zarote mej bolgarske potrebe.
Srbija. Nova vlada je srečno sestavljena. Pasic je zopet predsednik in prevzel je vodstvo vnanjih stvarij in začasno tudi finance. Velimirovic je minister javnih del, Milosavljevič je prevzel notranje stvari, Gjorgjevie pravosodje, Nikolic nauk, polkovnik Gjuric vojsko in Dušmanovič trgovino. Ministerstvo je že priseglo in se predstavilo zbornici. Pasič je z okrožnico naznanil tamkajšnjim tujim poslanikom premembo vlade. Z novo vlado radikalci neso posebno zadovoljui. Posebno jrm ne ugajata vojni in pa trgovski minister, ker sta precej naklonjena liberalcem. Nova vlada bode imela vse-kako težavno stališče. V radikalnem klubu bode kmalu imela dosti nasprotnikov.
Grško. Nova vlada je objavila svoj program. V njem pravi, da se je kralj prepričal, da prejšnja vlada brez škode za deželo ne more dalje voditi poslov. Finance so slabe. Zakoniti red je bil omajan, pravosodje je počasno, tako da je ljudstvo zgubilo zaiupanje v zakone. Vojaška organizacija je pomanjkljiva, če tudi se je zanjo mnogo izdalo. Nova vlada je vsprejela težavno nalogo, ali je to zmatrala za svojo dolžnost. Gledala bode, da se bodo zakoni izvajali nepristranski in strogo, in skušala zboijšati finance. Za- povišanje dohodkov bode izkoristila narodne vire, troške bode po možnosti omejila. Zboijšati hoče vojsko in mornarico, pa tudi šolstvo, uvesti boljše in naglejše pravosodje. Ravnajoč se po načelu ločitve oblasti, prizadevala se bode pospeševati delovanje parlamenta. V volilno borbo se vlada ne bode mešala. Volilci naj sami izvolijo poslance po njih volji. Vlada ne bode postavila nobenih kandidatov.
Tutöija. 25.000 pušk raznih sistem se je odpeljalo .iz Albanije v Carisiad. Vzele so se tamoš-njemd prebivalstvu, to bode vsekako nekoliko pripomoglo, da bode boli mirno v deželi. Seveda so najbrž oblastva pri pobiranju orožja pristranski postopala. Jemala so ga največ kristijauom, mahome-dancem pa puščala. To je pa krivo, da se s takim postopanjem doseže le polovičen vspeh.
Francija. Ne potrjuje se poročilo, da bi bili zaprli anarhista Matbieu-a. Za 1. dan maja se že pripravljajo velike demonstracije. Tajništvo zveze narodnih francoskih delavcev je že pozvalo delavce, da naj ta dan demonstrujejc za osemurni delavnik. Letošnje demonstracije mora o biti večje, nego so bile lanske, kajti sedaj se ima dovršiti združenje delavcev vseh dežel. Oblastva so zaradi prvega maja že v velikih skrbeh. Gori omenjeno tajništvo priporoča sicer delavcem, da naj bodo mirni, ali vendar so vsi prepričani, da ta dan ne bode minul brez všeh izgredov. Mnogi bogatini hočejo ta dan osta-viti Pariz.
Španija. V Barciloni so prišli na sled veliki zaroti, katera je imela namen, dne 1. maija meščane presenetiti z muogimi dinamitnimi atentati. Policija je več osob že dala pod ključ.
Belgija. Konservativna zveza se je izrekla proti občni volilni pravici in pa proti temu, da se kralju da pravica, po ljudskem glasovanju vprašati narod, če odobrava kak zborničen sklep. Sicer je pa zveza za razširjenje volilne pravice. Kakor se go-. vori, bode \lada umaknila v kratkem vprašanje o gori omenjeni kraljevi pravici, ker večina konservativcev ni zanjo.
Juina Amerika. V Argentiniji prišli so novi žaroti na sled. Zarotniki so nameravali umoriti Pellegrinija, Roco in pa Mare-ja in senatorja Alema proglasiti za diktatorja. V radikalnem klubu našli so več bomb. Vlada je dala zapreti vodje radikalne stranke iu kakih 40 častnikov, med njimi dva polkovnika in generala Garcio, ki je vojaški vodja vsemu gibanju. Vlada je storila tudi vse potrebne varstveae naredbe. Večji listi hvalijo energično postopanje argentinske vlade.
Izvirni dopisi.
Od Pohorja* 31. marcija. „Deutsche Wacht" v Celju je ob novem letu imela dva vrednika. Jeden je na listu bil podpisan kot „prvi", a jeden kot „odgovorni" vrednik. Čez nekoliko časa je ime odgovornega zmanjkalo in je prvi prevzel tudi odgovornost za tiskane članke. Ta je pa z uvodnikom v št. 21. dne 13, marcija vzel slovo od Celja in še posebej od sedanjega lastnika časnikovega, namreč državnega poslanca dr. Poreggerja. V št. 22 je kot izdajatelj in odgovorni vrednik podpisan g. profesor Albert Löger. Pisalcu teh vrstic se je rečeno ime nekako zdelo znano. Po kratkem premišljevanju se je pa spomnil na „starokatoliško gibanje" v nekem mestu blizu Dunaja in pa v Gradcu. Da se ni motil, prepričal ga je pogled v list sam. Tukaj se naznanja, da je „sedanji vrednik Albert Löger, rojen dne 5. februvarija 1846 v Pürnsteinu v Gornji Avstriji j kot profesor na nižjeavstrijski deželni veliki realki iä ütfoköVäi šoli 2Ü stroje bil je ¿¿voljo političnega položja svojega penzijonovan, ne da bi mu se bili naznanili dotični vzroki; bivši državni poslanec Eduard Strache ga je kot somišljenika po mnogoletnem sotrudništvu povabil v Warnsdorf, da je
prevzel vredništvo za „Abwehr", kateri list med nemškočeškimi časniki od one döbe velja za voditelj stveni list."
Časnik „Abwehr" je glasilo „starokatolikov" v Warnsdorfu. In če pogledaš prvo številko „Deutsche Wacht", lahko sodiš, kako močno da morajo „staro-katoliki" biti gospodu vredfiikti pri sifcri. V člaAkn-uvodhiku boš našel „ljubeznjive" izraze, kakor „römische Geistliche", menda v razloček od warnsdorf-skega župnika Nittla, potem so mu na poti takozvani „Presskapläne", v političnem razgledu se boji, da bo nam naš naučni minister oskrbel „stockfinstere Pfaffenschule", govor kiiezonadškofa v deželnem zboru v Solnogradu je celjskemu preroku „verschrobene Kapucinade", Pij IX. je „bekanntlich" versko res- j nico (! ?) — „Glaubenssatz" — izrekel z besedami: j „Ne elettori, ne eletti" t. j. ne volilcev ne izvoljen- I cev, imenovani govornik pa ima ,,Extra-Dioecesan- ! gewissen", ker ptavi, da se katoliki naj poslužujejo ustavne pravice glede volitev; po „D. allg. Ztg." v Beljaku je „Wacht" ponatisnila neko črtico, s katero se koroškim duhovnikom očitajo „Betrügereien bei Spendung der Sacraiuente" itd.
Sledečo številko 2f3 je prebral samo gospod državni pravdnik, a naročniki so pred oči dobili le naslov: „Ultramontane Aengsten", a namesto teksta v novi izdaji lista je šestero inseratov, konec uvodnika pa je na drugi strani zamazan s črnilom, da ga s težavo prebereš. Obzirom na to prikazen „Grazer Tagblatt" Slovenče spominja na — rusko cenzuro.
V političnem razgledu se „Wacht" huduje nad poslancem Schneiderjem, ker v deželnem zboru na Dunaju ni glasoval za 2000 gld. podpore nemškemu „šulferajnu" ; njegov „Bruder in Beelzebub" je „Domherr (?) Scheicher", totega imenuje „einen schwarzen Presshusaren schlimmster Sorte", „omikanega" človeka vredni so tudi izrazi: „eine Partei verpfaffter, verbohrter Dümmlinge", „Düsterlinge", „Renomier-fuchs der Clericalen", „Papagei-Katechismus" po šolah samostanskih, >die Pest des Ultramontanismus", „Verjesuitisirung der Mittelschulen", „Vernonuung der Mädchen-, Verschulbrüderung der Knabenschulen", itd.
Številka 24 izšla je tudi dvakrat, ker je uvodni članek „Die schwarze Kreuzspinne" zopet gospod državni pravdnik „privoščil" samo sebi samemu. Občinstvo je odškodovano z neko povestjo, ki se v sledečem listu nadaljuje „pod črto". Politični razgled objavlja besede, s katerimi „dober katolik" obžaluje, da je vzrastel ob času škofa Rudigierja. Taka žalost je pač znamenje „dobrega" katolika!
Menda je skušnja iz prejšnjih dnij kriva, da je „Wacht" št. 25 nekoliko pohlevnejša. Na prvi strani nahaja se vabilo za podporo lista, ki bo deloval po geslu: „Deutschthum, Freiheit, Brüderlichkeit". Kako da „Wacht" razumeva svobodo in bratimstvo, lahko sklepaš iz preje navedenih ljubez-njivostij. V politični razgled je vložena prestava uvodnega članka, ki ga je bil objavil „Slovenski Gospodar", kateri je svojim bralcem priporočal „trdno voljo do gotove zmage". V omenjeni številki je pri-občena tudi razsodba c. kr. okrožnega kot tiskovnega sodišča. Tubereš, da se je „Wacht" s svojim člankom „Ultramontane Aengsten" pregrešila zoper javni mir in red (§ 302), ker je državljane ščuvala zoper katoliške duhovnike, pregrešila se je tudi zoper (§ 516) javno nravnost, „Sittlichket und Schamhaftigkeit". Toliko naj zadostuje, da se razpozna vrednost dušne hräne od strani celjskega lista „Deutsche Wacht".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. aprila.
(Kranjski deželni zbor) je imel danes 12. sejo, ki je trajala le do 12. ure opoludne. Pričetkom seje je storil obljubo poslanec č. g. Janez Mesar, ki je bil vsled nevarne bolezni doslej zadržan udeleževati se sej deželnega zbora. Dramatičnemu društvu v Ljubljani se je za tekoče leto dovolilo 3000 gld. letne podpore. Po javni seji je bila kratka tajna, v kateri se ]e poročalo o prošnji J. Kozjeka, oficijala pri deželnem računovodstvu, za osobno doklado. Sklep se bode naznanil v prihodnji seji, ki bode v četrtek.
(Odbor „Matice Slovenske") je imel včeraj iz-vanredno sejo zaradi posvetovanja in konečnega sklepanja o Antona Kneza zapuščini. Na predlog gospodarskega odseka se je soglasno sklenilo, da se „Matica" izreče k zapuščini pogojno za dediča. Gospodarski odsek se pa pooblasti, da vredi
vse, kar bo še nadalje potreba, tako, kakor bo za drnštvo koristno.
(Štajerski deželni zbor) je imel v soboto 23. sejo. Posl. dr. Dečko je prečital v slovenskem jezika interpelacijo na ces. namestnika. Zapisnikar Proboscht je prečital nemški prevod interpelacije, v kateri vpraša, zakaj se je na ljudskih šolah v Makolah in okolici v toliki meri vpeljala nemščina, vsled česar je prebivalstvo oškodovano in razburjeno. Pritožili so se na dež. šol. svet, a doslej neso dobili odgovora. Šolski odsek je poročal o letnem poročilu glede ljudskih šol ter nasvetoval mej drugim, naj c. kr. vlada dela na to, da 6e z večjo pozornostjo goji nemščina na dvojezičnih in čisto slovenskih šolah ter pospešuje z vsemi postavnimi sredstvi, posebno pa z remuneracijami iz dež. zaklada za one učitelje, ki pospešujejo nemški pouk. C. kr. vlada naj vsako leto po svojih organih nadzoruje ta pouk na ljudskih šolah ter o tem poroča dež. zboru. Proti temu predlogu je govoril slovenski poslanec dr. Lipo ld. Sedanja šola ni najboljša. Otroci sicer znajo boljše brati, pisati in računati, toda do dela imajo vedno manj veselja (Prav dobro! na desnici.) V šoli naj se več vzgaja, kakor poučuje. Otroci so sedaj bolj razptfsajeni in manj bogaboječi. V šoli naj se več vpliva na srce. Nova šola izkopuje avtoriteto , otroci hočejo biti pametnejši od starišev. Učitelj ne sme razposajeuca prijeti za lase, sicer je takoj v disciplinarni preiskavi. (Klici: Prav res!) Kmet s sedanjo vzgojo ni zadovoljen, Pri vzgoji je treba resnosti in ostrosti, človekoljubje ni vedno umestno. Kazen pa mora narekovati ljubezen. Kdor hoče kdaj ukazovati, mora se najprvo učiti pokorščine. To so nedostatki, ki se čutijo po vsi deželi. Na Spod. Štajerskem pa se ovira vzgoja mladine tudi v narodnem oziru; tu se mnogo ur potrati za nemški pouk in s tem škoduje učnemu namenu. Govornik izjavi, da bode glasoval proti predlogu ki se tiče nemščine. (Pohvala na desnici.) Posl. dr. Ser n ec v daljšem govoru pobija nasvete šolskega odseka. Govornik pojasnjuje namen ljudske šole ter dokazuje, da nemštvo ne more biti namen ljudskim šolam, sicer bi bili nemški govoreči ljudje že sami po sebi popolni. In vendar se toliko govori o nemščini, a tako malo o vzgoji. Materni jezik treba ljubiti, spoštovati in izobraževati. In to namerjajo Slovenci s svojim jezikom; omika in izobrazba ljudstev je namreč le mogoča v materinem jeziku. Mi nismo proti nemščini, a mi hočemo, da se nemščine uče slovenski otroci še le tedaj, ko so se dobro izurili v domačem jeziku. A kako se sedaj godi? Učitelj vbije v glavo nekaterim otrokom kopo nemških stavkov, katerih se mehanično naučč in tedaj so seveda pohvaljeni. In vendar je vse to le sleparija. Kje so tukaj vzgojevalna načela? Kdo bi mogel hujše žaliti najsvetejša čutila Slovencev, kakor se to godi v predlogah šolskega odseka. Mi imamo državni zakon, ki nam jamči narodno jednakopravnost, nas Slovencev je na Štajerskem pol milijona, zato se nečemo klanjati proti Slovencem naperjenim nakanam deželnega šolskega sveta. Nezakonito je siliti slovenske otroke učiti se nemškega jezika. Ako hočete to storiti postavno, odstranite obstoječe državne zakone, tedaj pa bi se moralo tudi dvomiti o obstanku Avstrije. Naravnost ostudno pa je, učiteljem obetati darila, ako bodo delali proti Slovencem. Govornik se izjavi, da z vso odločnostjo zavrača stavljene predloge. Za njim izjavi nemško-konservativni poslanec Proboscht, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti 4. točki stavljenih ! predlogov. Tudi nemški konservativci želi, da se goji pouk nemščine na Spodnjem Štajerju, a za to j zadostujejo dosedanji zakoni in naredbe, torej ni ! potreb novih določil, ki le razširjajo narodne prepire. : — Poslanec dr. Dečko pravi, da sicer dobro v6, kako se bo sklepalo v deželnem zboru o teh predlogih, toda večina glasov sama na sebi ne pokaže vselej, kje je pravica. Ljudstvo naše bode o tem ; sodilo. Ako lok preveč natezate, pokazati se mora j odpor; vsaka sila rodi protisilo. Dajte Slovencem \ njih pravice, ker prepričani ste, da je Slovenec ' pripravljen vsikdar tudi z lastno krvjo braniti j svojega cesarja in domovino. — Poslanec B o b i 6 j branil je slovenske učitelje. Ti so storili svojo dolž* nost ter jo bodo vršili tudi v prihodnje, dasi bodo zapeljive groše odklonili z vso odločnostjo. — Po» slanec dr. Srnec izjavi nasproti deželnemu odborniku, dr. Schreinčrju, da se ona dva ne bodetl nikoli razumela, dokler se ne bode v vsakem vprašanju postopalo objektivno in dokler Slovenci v šoli ] ne bodo imeli istih pravic, kakor Nemci. — Po
končani ravprivi je seveda nemško-liberalna večina sprejela predlog Šolskega odseka. Germanizacija se mora torej poostriti med slovenskimi Štajerci. Hvala Bogu, da imamo na Sp. Štajerskem probujeno uka-željno slovensko ljudstvo, ki bo brezdvomno toliko krepkeje branilo svoje materne pravice, kolikor huje mu jih bodo kratili nemški nasprotniki. Štajerski Slovenci prestali so hujše čase, prestali bodo tudi sedanje I
(Župnija Boštanj) na Dolenjskem je podeljena č. gcspodu Ivanu Lavrenčiču, mestnemu ka-pelanu v Kranju.
(Promocija). Naš rojak, gosp. Josip Kotnik bil je danes, dne 4. t. m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
(Tat v žnpniščn.) Minolo nedeljo beračil je v Brežicah pri č. g. dekanu Matiji Sto ki asi neki potepač imenom Jurij Frisch. Dekan mu da nekaj krajcarjev; Frisch je hotel prosjačiti tudi pri kaplanu č. g. Mešičku, a ta ni bil doma. Postopač vlomi torej v kaplanovo stanovanje, in v trenotju, ko je hotel izprazniti omaro z dragocenim cerkvenim perilom zasači ga pri poslu dekan sam. Frischa sta na to zgrabila dva posestnika in izročila okr. sodišču v Brežicah; med potoma, se je vedel* tako izgredno, da so ga morali vkleniti.
(V kranjsko hranilnico) se je meseca marca vložilo 560.873 gld., vzdignila pa nasprotno ogromna svota: 849.048 gld. 69 kr.; v februvariju se je vložilo 513.888 gld. 67 kr., a vzdignilo samo: 360.610 gld. 44 kr. — V mestno hranilnico se je vložilo marca meseca 155.630 gld. 15 kr., a vzdignilo 115.431 gld. 75 kr.
(C. kr. deželna vlada) je priznala g. Emeriku Kochler-ju, komptoristu pri gospodu A. Samassi, 15 gld. nagrade, g. M. Gostiču, raznašalcu brzojavk, pa 10 gld., ker sta meseca februvarija t. 1. rešila iz Ljubljanice Nežo Klun.
(„Rimski Katolik".) Prve dni tega meseca izšel je II. zvezek „Rimskega Katolika". Prinesel je mnogo času primerne in jako zanimive tvarine. Obseg mu je nastopen: Intemacijonalna slavnost Jana Amosa Komenskega. 1. Komensky — kdo je. 2. Njegovo slavljenje. 3. Naši pomisleki o Komenskega slavlienju — verski in domoljubni. 4. Ko-mensky — češki brat. Komensky — husit. Njegovo narodnjaštvo I 5. Komensky — apostelj ma-sonstva. — Slovenski katoliški shod. — Leonina. — Učenost in modrost — ali česa nam je najbolj treba? I. Kaj je učenost, kaj modrost človeškemu duhu? Slovenski roman. I. O romanu sploh. — Slovenskim dijakom. II. — Listek : Iz dežele pritlikavcev. — Slovstvo: Slovstveno-kritični „quodlibet". — „4000". — Raznoterosti: Slomšek, ponos in dika naša — „Vesna". — V podporo mladim pisateljem.
(Nesreče.) Dn4 1. t. m. je utonila posestniku Antonu Milerju v Stobu pri Kamniku dveletna hčerka. — Due 28. m. m. je v Gradiču v kamniškem okraju kajžarica Marija Pristov posadila na peč svojega pet mesecev starega otroka ter šla za svojimi opravki. Otrok pa je padel s peči na tla ter se tako hudo poškodoval, da je vsled tega kmalu umrl. — V Srpotjici pri Kranju našel je posestnik J. Tavčar na svojem hlevu mladega človeua, ki se je sam obesil z vrvico na tram. Gospodar takoj priskoči ter odreže vrvico in reši nesrečneža nasilne smrti. Zvedelo s^ je, da je ta človek neki Janez Bizalj, dom& nekje na Tolminskem. — Iz Krope se poroča, da se je odtrgala nad hišo posestnika Jožnta
Gartnerja velika skala ter mu en del hiše popolno razrušila. Na prizadetem konca hiše spalo je tedaj 14 ljudij. Sreča velika, da se nobenemu ni pripetilo nič hudega ter da so vse srečno rešili iz podrtine.
Svileno blago za bal ii8,«
in barev) razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto svilar-nloa O. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Zttrloh. 1
Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto	189 1 (3) ;
Telegram.
Dunaj, 4. aprila. Avstrijski vinorejski sliod je otvoril poslanec Richter, navzočih 300 udeležencev. Poljedelski minister je obljubil, da bode kolikor mogoče pospeševal uresničenje sklepov. Sklenile so se resolucije, da se ustanove vinorejske zadruge, vinorejski nadzorniki, sklene postava proti ponarejenju vina in ukrenejo koraki v podporo vino-rejcev.
Zader, 5. aprila. Deželni zbor se je danes zaključil.
Praga, 5. aprila. Budgetna debata se jo začela. Prvi govornik Schmeykal je ostro kritikoval postopanje Staročehov in konservativnih veleposestnikov v spravnem vprašanju. Vlada je s tem, da je predložila spravne predloge, storila svojo dolžnost, potem pa $tvar prepustila svoji osodi. Češki Nemci bodo že skrbeli, da predloge o novi razdelitvi okrajev ne zginejo z dnevnega reda.
Černovioi, 4. aprila. Pri deželnozbor-skih volitvah v kmečkih občinah je izvoljenih 7 Rumuncev, 4 Rusini in 1 Poljak.
Madrid, 5. aprila. Dva anarhista položila sta dinamitne patrone na stopnice mej stanovanjem zborničnega predsednika in zbornično dvorano, pa so jih takoj prijeli. Jeden je bil Francoz, drugi pa Portugalec. Najdeno pismo pravi, da se imajo na Cvetno nedeljo po vrsti razstreliti zbornica, senat, pravosodno poslopje, poslopji ministerskega j sveta in vojnega ministerstva, banka in kra- j ljevi dvorec. Tukaj je velika razburjenost.
ITmrli.no:
31. marca. Antonija Tomažič, delavka, 18 let, Tržaška j cesta 26, jetika. — Janez črnalogar, učenec, 17 let. Breg 16, ; scrofulosis.
1. aprila. Anton Resnik, delavec, 26 let, Hilšerjeve ulice i št. 12, morbus Brigtbii.
2.	aprila. Franc Košak, 34 let, Krakovske ulice 6, jetika. — Matija Richter, jetniški paznik, 62 let, Hrenove ulice 17, jetika. — Ivana Zaje, delavka, 16 let, Ilovca 42, jetika. — Pavla Skalija, delavka, 19 let, Stari trg 1, jetika.
3.	aprila. Marija Martinčič, ključarjeva Jena, 35 let, Marije Terezije cesta 12. influença._'
Vremennko «poročilo.
Cu
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. xveè
S t a uj t
7. nikomer:.
, mm
toplomera po Celziju
"Wo 7373 737 6
~6~8~ 20 4 12-4
. —• --vv. ■ «-» • w	iu t	a a. /.upu
Srednja temperatura 13 2°, za 4 9" nad
Zahvala.
Za toli tolažeče sočutje ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene nepozabljene soproge in matere, gospe
Marije Martinčič,
za darovan« vence in mnogobrojuo udeležbo pri pogrebu, dalie spoštovanim pevcem „Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" za ganljivo petje in prečastiti duhovščini izrekamo najtoplejšo iskreno zahvalo.
1971	Žalujoči ostali.
priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah
Prva kočevska domača obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4,
Razproda j rilcem izjemna priznano nizka, cena ."^■ffi	185 10—7
naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah a 3 gld. in v malih steklenicah k 1 gld. 75 kr.
Picoolijeva lekarna
„Pri angel ju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vitanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 9
St. 2953.
'¿01 1
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu
popolniti j«
mesto tretjega učitelja
z letno plačo 700 gld. s 6 petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem.
Ta služba se s početka začasuo, po zadovoljivem jednoletnem službovanji na stulno podeli.
Prosilci za to mesto predlože naj svoje prošnje v katerih je dokazati starost, znanje slovenskega in nemškega jezika in učiteljsko usposobljenost za. ljudske šole, deželnemu odboru predpisanim službenim potom
«1«» 35S. 1» 1 ■ r» 4 - 1 _
Prosilci, kateri so vešči bučelarstvu, imajo prednost pred drugimi prosilci.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dnč 5. aorila 1892.*
Dunajska b
orza.
Dni 5. aprila.
Papirna renta 5 lt>% davka ....	95	gld.	— kr.
Srebrna renta 5%, 16$ davka ....	94	„	10 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„	45 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	70 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	987	—
Kreditne akcije, 160 gld........310	„	25
London, 10 funtov stri........118	„	70
Napoleondor (20 fr.)................9	„	42
Cesarski cekini....................5 „	61 „
Nemških mark 100 ................58 „	07*/,„
Dne 4. aprila.
zlata renta 4%.......108	gld. 40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	95	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	140	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	75	„
Zastavnapismaavstr.osr.zem.kred.banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/»*	100	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld.......189	„	75	„
St. Genois srečko. 40 «Id.......62	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld........61	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........66	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2839	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	85	„	50
Papirni rubelj . . ...............1	„	21 V1
Laških lir 100 ....................45	„	65
kr.
imenjarnična delniška
,	V V JL1 dFUŽl)a M DUIlajU>
J	L, WoIlzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem
listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute
in devize.
mr Raznn naročila lzvr56 se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnloe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4\',% komunalne obveznloe ogerske hlpoteine banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
m goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
il gl(l. 4','j in 50 kr. kolek.
Žrebanje dné 2. maja.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odovorni vredni: Ignacij Žitnik.
 atlš ii v ii.