1'oilnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 18. SEPTEMBRA 193D
LETO 48. — STE V. 38.
noMOEjum
Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. Prostor ene drobne vrstice v i.iseralnem delu stane 10 Din - Ns rutin na Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 21-49 inserate in reklamacije sprejema uprav« .Domoljuba«. - I elefon 20 '>2
Naš novi ban
Z veliko naglico se je »redi preteklega tedna razširila do zadnje gorske vasice vest, da je za bana v naši banovini imenovan dr. Martco Natlačen, mož, ki je a svojim delom za narod že v minulih letih dokazal, da je med vsemri najvrednejši in najsposobnejši za odgovornosti polno in odlično mesto najvišjega predstavnika oblasti v naši deželi. Vsi pošteni Slovenci smio se tega imenovanja iskreno razveseliti, ker vemo, da je s tem napravljen velik konuk k ureditvi razdrapanih razmer, vsied katerih amo zadnjd leta vsi skupaj silno trpeli. Vsi pošteni Slovenci pa v teui visokem imenovanju vidimo in z zadoščenjem ugotavljamo, da mu je z najvišjega mesta dano zadoščenje za vse one krivice in zlo, ki ga je g. ban moral zadnja leta pretrpeti zaradi svoje značajnosti in zvestobe do ljudstva, iz kate-r<sga je zrastel.
Niso lahke naloge, katere je novi g. ban prevzel na »voje rame. Ilevščina naše dežele, predvsem našega kmeta, je daues tolika, kakor menda še ni bila nikdar. Vratolomna pro-tiljudska politika ljudi, ki so zadnja leta krotili našo deželo je prizadela ljudstvu ogromno škodo in v-nel>ovpijoče krivice. Ker so politični mogotci zadnjih let svoja zla dejanju istovetili / državo, je med ljudstvom tudi zelo padel ugled državnih ustanov, p -Mino pt» je uničeno zaupanj« v nepristna in zakonitost, Iti mora biti glavni temelj or/ ivne uprave.
Novi gospod l>an se lx> zatorej moral z vso vnemo posvetiti skrbi, kako rešiti kmeta in z njim vse (.ne stanove, ki s propadanjem kmeta tudi hirajo. Tu bo treba začeti tam, kjer je kot oblastni predsednik moral z delom prenehati. Naše ljudstvo trdno upa, da se bo to delo čimprej nadaljevalo. Saj vemo vsi, da se jc za našo deželo v onih par letih, ko so se oblastne samouprave šele gradilo, več storilo, kakor v vseh letih diktatorskega centralizma prod in po šestem januarju. Tudi v političnem življenju naše dežele bo treba korenitih sprememb. Zadnji protiljudski režimi so v svoje vrste izbrali po večini najslabši del naroda. Tem so izročili valptovski bič, ki so ga vihteli nad hrbti poštene večine. Naj omenimo na tem mestu samo zadnje prctiljudske občinske volitve, ki so se proti volji ogromne večine naroda vršile na način, kakor jih poznamo malo v politični zgodovini narodov. Zato naše ljudstvo upravičeno pričakuje od novega g. bana, da mu bo čimprej dal možnost, da samo s svobodnimi volitvami izravna krivico, ki mu je bila storjena. Najvažnejše izmed vsega njegovega dela pa bo nemara to, da bo ljudstvu vrnil zaupanje v upravo in dvignil zopet naše urade-in uradnike na ono stopnjo, kakor smo jih bili vajeni videti.
Iz nastopnega govora g. bana vidimo, da *>e on sam težkih nalog, ki ga čakajo, pre-
dobro zaveda. Ker g« poznamo kot moža, ki ve kaj hoče, zaupamo vanj popolnoma. Lahko rečemo, da bi nam vlada v Belgradu ne bila mogla pokloniti lepšega darila, kot nam ga je z imenovanjem novega g. bana.
Naš novi ban ilr. Marko Natlačen.
Bog daj našemu ljudskemu banu srečo in moč, da bo lahko v čim večji meri izvršil nalogo, ki si jo je nadel.
Banov nastopni govor
Dne 13. septembra zjutraj je sprejel novi ban uradništvo svojega področja. Bana je nagovoril podban dr, O. Pirkmajer, ki je zlasti hvalil storjeno delo v preteklosti in zatrjeval, da se na zasnovah preteklosti da zgraditi boljša bodočnost dravske banovine in njenega prebivalstva.
Ker tudi gospodje uradniki dobro vedo, kako je bilo v polpreteklem času, je naravnost blažiino vplival na nje govor bana dr. Natlačena, ki je izrekel važne stavke sledeče vsebine:
S kraljevim ukazom sem postavljen na čelo državne uprave dravske banovine, Slovenije.
Zavedam se, da mi je s tem poverjena velika in odlična, toda tudi težka naloga. Ne strašim se je. Zaupam predvsem v pomoč Onega, ki nevidno vodi usodo narodov.
Zaupam pa tudi v vašo pomoč, gospodje, in pričakujem, da mi boste z iskreno vdanostjo in vestno delavnostjo pomagali pri mojem ^lelu. Gotovo je tudi vaša srčna želja, gospodje, pomagati našemu narodu, ki je ravno v današnjih razmerah pomoči in podpore tudi potreben. Kakor jaz, ste tudi vi izšli iz naroda in uverjen sem, da mu hočete — kakor jaz — služiti po svojih najboljših močeh. Združimo se torej in z vnemo in gorečnostjo, ki se ne plaši nikakih trudov in naporov, krepko na delo po starem geslu »Z narodom za narodi« Če nam bo to geslo trajno pred očmi in če se bomo po tem geslu pri svojem deiu vedno ravnali, verujte mi: tudi uspehi ne bodo izostali in narod, ki stavi tolike nade v moje banovanje, ne bo razočaran, a odrekel vam tudi ne bo svojega priznanja in svoje hvaležnosti za vaše uspešno delo. Ne le kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan! To naj nam bo vsem vodilna misel v naši službi!
Z zvestim, neutrudljivim, nesebičnim in požrtvovalnim delom za narod bomo najbolje in najuspešneje služili tudi svojemu mlademu kralju in bomo najučinkoviteje služili tudi svoji širši domovini — naši ljubljeni kraljevini Jugoslaviji.
Še nekatere misli bi želel ob tej priliki prav posebno poudariti.
Da bo naše delo prav usmerjeno in uspešno, moramo ostati stalno v najožji zvezi z ljudstvom. Zavedajmo se, da smo tudi mi sestavni del tega ljudstva in da nam je v tej naši ljudski skupnosti poverjena le odličnejša in vodilna naloga. Pogostokrat se dogaja, da se uradnik oddalji od naroda, da tvori zase posebno kasto, ki je narodu tuja in sovražna. Tak uradnik je suha veja na narodnem telesu ker je med njim in narodom pretrgana orga-nična vez, ki vanj ne prihajajo več zdravi sokovi iz skupnega narodnega organizma. Naša naloga torej bodi, da ostanemo v tesni zvez z narodom, da prisluhnemo njegovim težnjam in željam in da upoštevamo njegove potrebe
Gospodje! Še ena misel je, ki jo moram prav posebno poudariti:
Ne smemo si zakrivati oči pred dejstvom, da je v zadnjih letih v našem narodu zelo trpela državna avtoriteta. Premnogokrat so predstavniki državne oblasti izvajali zakon — ne na korist ljudskih mas, ne na korist in v smislu širokih plasti naroda, ne proti vsem državljanom enako. Zato je med narodom padlo zaupanje v zakonitost in trpela je vera v objektivnost državnih oblasti. Naša naloga je. da to popravimo, kajti zavedati se moramo, da je zakon temelj, na katerem sloni država, in da tisti, ki na tem temelju maje, ruši in ogroža obstoj države. Od vas, gospodje, pričakujem, da me boste s popolnim umevanjeni podpirali v mojem prizadevanju, da se zaupanje narod« v državne oblasti in državna avtoriteta zopet vzpostavi.
>DOM01JUB<, dne 18 septembra 1935.

RAZGLED PO SVETU
Angleži in Abesinijo
Angleški zunanji minister Hor je imel v Svir; r.-! i Ženevi pogumen govor, ki je med prijatelji miru vzbudil splošno odobravanje. Hor je v. v; a vnem rekel: Ženeva je storita veliko napako, ker je premalo upoštevala male narode, ker Društvo narodov bo proevitalo šele ledaj. kadar bo zagotovljena neodvisnost ma-ith narodov. Veliki narodi so dolini malim po-.nagati in naprednejši bolj zaostalim. Vsak tarod ima sicer pravico, da z ozirom na previ-efco števflo prebivalstva zahteva novo ozem-
lje, toda to se ne sme dogajati z nacionalističnimi strastmi. Razdelitev sirovin more biti le predmet gospodarskih pogajanj, ne sme pe služiti za vojne pohode aH m napede pro« Društvu narodov.
Govor angleškega zun. ministra Hora je napravil v celem svetu zelo močan vtis in abe-sinski cesar je izjavil, da še ni iaključeuio, da bo vojna preprečena. Italija pa seveda izjavlja, da se ne umakne od svojih zahtev niti za milimeter.
Zbor narodnih manjšin
V začetku septembra 1935 so se zbrali v ^risarski Ženevi odposlanci evropskih nerodnih manjšin Predsedoval je bivši slovenski pocJaner dr. Josip Vilfan. Slovence iz Avstrije so zastopali župnik Sarec in dr. Petek, gradi-Hanske Hnate dr. Karali, dunajske Ohe pa poslanec Machat.
Dr. Vilfan je ugotovil, da se je položaj narodnih manjšin v Evropi poslabšal. Dr. Aroende je poudarjal, ds je povezanost posameznih. po državnih mejah ločenih delm- enega naroda po duševno4cultumih vezeh in medsebojni opori pravična in nujna. Dr. Engetbert Besednjak je na«lasšt. da je gibanje narodnih manjšin samostojno kulturno pihanje, ki «e ne
sme istovetiti z nobenim političnim rfSiiioai. Naj vse države priznajo pravico narodnih manjšin do svobodbega kulturnega razvoje in do razvoja svoje narodne biti t« nuj držav« dajo manjšinam primerna iMtofttiva v vseh političnih, kulturnih in gospodan*lii ustanovah.
Kongres se je končno zavzel tudi za prosto uporabo krajevnih imen. Imena krajev, dolin, voda i. dr. so bistven del narodne govoric«, ker tvorijo nevidno vez med ljudstvom ia domovino. njegorvo zgodovino ln kulturo. Kdor prosto uporabo krajevnih imen ovira ali prepoveduje, skuša narod odtujiti njegovi domovini in ga napraviti brezdomovinskega.
ITALIJA
a Nov predlog gosp. Mnssolinija. Musso-lini je menda predlagal, da se skliče zaradi abesinskega vprašanja nova konferenca v Stresi, katere bi se tudi sam udeležit. Tej konferenci zunanjih ministrov velesil bi predlagal, da se priznajo Italiji iste pravice kakor jih ima Anglija v Iraku, to je da sme graditi v Abesiniji trdnjave in svoja letališča. Ne težko aganiti, kakšne bi bile posledice, če bi se Italiji priznala ta pravica.
AVSTRIJA
s Drobiž Is KoroUsa. Koroški deželni zbor je bil sklican za petek 13. t. m. in je med drugim obravnaval zakonski oanutek o iolakera nadzorstvu. — V Krivi Vrbi j« motorno kolo povozilo dvornega svetnika Sou-kopa. Kolesar leži težko poikodovan v bolnišnici, svetnik pa je težkim poškodbam podlegel. — Bilčovski nadučitelj Eder je prestavljen na iolo v St. Jaažu v Rožu. — Truplo 21 letne Marije Jaritz, ki je lanskega julija nenadoma izginila iz gospodinjske iole v Gold-bsunnhofu pri Velikovcu, so te dni našli v Dravi pri Mariboru. — V noti na 2. t. m. so neznanci vlomili v blagajno posojilnice v Va» ienbergu in odnesli 248 lil. Storilcem so na sladu, — Vlada j« podaliiata prepoved zborovanj do 30. septembra. Ugodno vreme obeta namreč podaljšati sezono. — Pri Velikovcu je zavozil tovorni avta Alojza Herbsta iz Gradca V ielcono obcestno grajo, Herbst tn njegov sin sta olik žal a mrtva, »rije drugi so lažje poškodovani.
ŠVICA
s Kaj pravi o £bcsiasko-HaHfasidk«m> sporo gosp. Lftviaov, Boijševiiki zonaaji minister Litvinov je na seji Sveta Drnitva narodov v švicarski Ženevi izjavil, da je treba na vsak način preprečiti vojno v Afriki, ker vsaka vojna je posledica prejšnje vojne. Razveseljivo je, da vedno bolj prodira zavest, da je mir nedeljiv. Zi vojaške operacije ni drugega izgovora ko obramba v sili in vsak napad na Abesinijo bi brezpogojno uničil ugled Društva narodov.
POLJSKA
s Parlamentarna »volitve« so imeli ono
nedeljo na Poljskem in sicer po volilnem redu, ki opoziciji skoraj onemegoCuje, da bi postavila svoje kandidat«. Bila je torej vložena samo vladna lista, ki je torej zmagala. Zato pa je silno padla volilna udeležba, ki je znašala v zaveanejiih pokrajinah komaj 20 odstotkov. Med volitvami je prišlo na več kra-I jih do krvavih spopadov. Izvoljenih je 180 Poljakov, 19 Ukrajincev, 4 Zidje in 1 Rus.
AMERIKA
je smrtno ponesrečil 9 letni Raymond Strum. bel. — 144.524 Šoloobveznih otrok j« " mestu Mflhvaukee, — V Sheboyganu je izdihnila 76 letna Marija Snhorepec, — V Clevs! tandu Ohio je izdihnila Apolonija Hrovat 1, Jurne vasi pri Podgradu. — V Genevl Ohlo je bil abit na časti 55 letni Frank Hočevar, — V Albia Jovva ja zapel mrtvaški zvon 581et-ne mu Johnu Turiiču iz Cerknice. — Metto New York, ki iteje približno 7 milijonov pr«. bivalcev, izda tekoče leto za svoje vodstvo lj opravo 667 milijonov dolarjev.
MEHIKA
s Boljše viki preganjajo Cerkev naprej Predsednik mehikanske republike Cardenas je podpisa! zakon, s katerim država zapleni vse cerkvene premoženje brez kakrin^koll izjeme. S tem zakonOm se je boljševiika država v MahSu polastila ne samo zemljiikih posestev, marveč tudi vseh poslopij, te js cerkva, samostanov, io!, ustanov katolilk« cerkve kakor tudi vsega inventarja, vključeno svetih posod. Za enkrat velja razlastitveni it-kon samo za katoliško cerkev, vendar pa pravijo, da bodo na isti način razlaščene tudi druge veroizpovedi S tem je Mehika v svojem boijievUkem barbarstvu ila daleč miiaa vsega, kar je sovjetska Rusija prizadela krivit-nega gorja krščanskim cerkvam. Po vsej Mehiki gre silno razburjenje in je pričakovati neredov. Cardenas je naročil vojaikim posadkam. da so v pripravljenem stanju, Združene države severne Amerike bodo baje posredovale, ker so prizadete tudi cerkvene obilne, ki imajo svoj pravni sedež v Severa) Ameriki.
DROBNE NOVICE
3209 milijoaarfrtv jc sedaj na Ceikotlo* vaškem.
Reški premog se v vedno večji meri pojavlja v Italiji
Organizacijo nemških hiticrjevcev ao odkrile oblasti v Južni Afriki.
Star« cesarske zastave dobi nazaj avstrijske vojska, republikanske pojdejo v muzej.
Do krvavih spopadov je prišlo v mehi-ikem boljieviikem parlamentu. En poslaneo ubit, dva hudo ranjena.
5000 plugov je izvozila letos v inozemstvo sovjetska tovarna v Odesi.
Ustaaovitev 37 novih tovarea za vojalki potrebščine je dovolila italijanska vlada.
Moaarhističaa zarota jc izbruhnila v grški vojski Odločen nastop vojnega ministr« je napravil konec.
Zelo je začela utrjevati svoje mej« Švica.
Stoti milijardi dolarjev ae bližajo hranilne vloge v ameriških Združenih državah.
Skoraj vse domač« boja« Udje zbere Anglija v Sredozemskem morju.
BANKA BARUCH
11, stm Aifter, Parts (»•)
Otfpr«wya danar v |ubq»wv«J«
najhitreje ia po aajboljiau dnevne« kar«,
Vi® -'»t hvalite pasi« najk«l«stn»Je-
t Rasno. Dne 27. julija 1935 je minulo 100 let, kar je stopil prvi Slovenec na ozemlje, ki tvori danes državo Visconsin. Ta Slo- !
venec je bil škof Friderik Baraga. — V Wil-	,
dot rt-,ie Tu s«—■ i EE
doma nekje iz Savinjske doline. — V Calu-metu Mich ai jc sam vzel življenje, rojak, 29 letni Karel Butkovič. - V Pueblo Colo se
tra»we> unuai v BSJffSjL Fcsasip, nasnp m . burga sprejemajo piaMla na Bala šekoeae "j™*; mm. St MU-MCranlea. MtAZCUiik 1UM«
W*t * M*M« m, rnmt, um«wroM< «» s»r Ha sahtevo pcMjeao brespUSao n«H Sek. nakasnl««
Celo življenje
/ zdravi, \ lepi
V zobje! i
sapcovV	/
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Večina švicarskih glasovalcev se je izjavila te dni proti preuredbi ustave, kakor jo hoče ustanovska država.
Ker je znižala poštna uprava pristojbine, se je prijavilo v Avstriji 40.000 novih telefonskih naročnikov.
Vso šolsko mladino hoče uniformirati so -' vjetska Rusija.
13 milijonov črncev imajo Ameriške Združene države.
Dva dolga mutticijska vlaka za Italijo sta odšla v zadnjem času iz Francije.
Štiri velike ladje za prevažanje vojakov v Afriko je kupila Italija od nemškega Lloyda.
Novi predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Anton Milavec, bivši oblastni odbornik in poslanec.
Zaklade ruskih izseljencev išče
Iz nekega lista ruskih izseljencev, ki izhaja v Parizu, so izvedeli Beograjčani o dobrem poslu, ki ga opravlja v Rusiji njihov rojak Milan Markovič. Ta mož odkopava po ltusiji skrite zaklade ruskih izseljencev. Od vsega, kar najde, si prisvojijo sovjetska oblastva 75% vrednosti, ostalih 25% pa dobi Markovič zase in za odškodnino lastnikov skritih dragocenosti. Milan Markovič pozna Rusijo že iz predvojne dobe. Po osvobojenju se je v Belgradu seznanil z mnogimi ruskimi begunci, ki so mu povedali, kam so skrili pred begom razne dragocenosti. Nekateri so mu to zaupali tudi z namenom, da zakopane zaklade poišče in jim preskrbi vsaj nekaj odškodnine. Po poročilih ruskega lista v Parizu ima iskalec zaklanih zakladov velike uspehe in dobičke.
Blagoslovitev zdravstvenega doma in zdravstveni tabor v Ponikvah
V nedeljo 29. septembra t. 1. se bo vršila blagoslovitev Zdravstvenega doma in obenem zdravstveni tabor v Ponikvah pri Dobrepo-ljah. Spored: Ob pol 9 sprejem pri prvem slavoloku na ovinku proti zavodu. Ob 9 sv. maša z govorom. Pri sv. maši poje moški zbor iz Dobrepolj. Ob 10 blagoslov doma. Med blago-slavljanjem poje vse ljudstvo ob spremljeva-nju godbe one pesmi, kakor jih je pelo ob
evharističnem kongresu. Vse ljudstvo bo zbrano pred Zdravstvenim domom. Nato 9e vrši na istem mestu zdravstveni tabor z dvema govoroma. Ob 2 popoldne pete litanije M. b. Nato se tabor nadaljuje.
Za vse ljudi bo poskrbljeno, da dobe hrano in pijačo zjutraj, opoldne in popoldne po primernih cenah na taboru. Sodeluje tudi do-brepoljska godba. K tej važni prireditvi so vabljeni vsi, vsakdo je dobro došel. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Vožnja po železnici je tedaj še polovična. Vlak iz Ljubljane na Dobrepolje gre ob 6. uri 10 minut. Vsi dobro došli!	Pripravljalni odbor.
O. Karel Krusit je nedavno praznoval 70 letnico rojstva. 55 let jo delal v ljubljanski zvonurni, Pod njegovim vodstvom je bilo vlitih 5300 bronastih zvonov. Slavljencu želimo če mnogo srečnih let.
dišeči
Perilo-ar z Gazelo!
MILO
u
Zdres
cisto
Nedoslednih usodepolnih posledic vsebuje tisto, skoraj bi rekel blazno počotje prosvetljevanja, ki namesto verstva ponuja znanstvo. To Je tako, kakor, če bi lažnemu, četudi pozimi, ponujal toplo suknjo, češ, da te no bo zeblo. Ta siromak sicer no bi zmrznil, a prav gotovo od lakote pogiuil, če na dobi tudi kaj za želodec. Dr. K. Ozvald.
Konoplja, 370 em visoka, je v 90 dneh zrasla na vrtu g. Ivana Balantiča na Jesenicah. Na sliki vidimo to izredno rastlino, ki je že kar celo drevo in lahko st mislimo, koliko tečne hrane bo rodila drobnim pevčkom. G. Balantič je že 35 le" naročnik našega lista
r
£tran 491
>DOMOLJUB«, dne j8. septembra 103».
6tev. 88.
KAJ JE NOVEGA
ZAHVALA
Podpisana Zore Marija, Bczoljak 24 p. Begunje pri Cerknici hvaležno potrjujem, da tem preja!« od opravnlitva »Domoljub*« podporo 1000 Din, ker asi je 28. avgusta po-Jorela h ti* ia j« stanovanje postalo nerabno. Obenem izjavljam, da hočem tudi zanaprej ostati zvesta naročnic*.
Bezaljak. & septembra 1936.
Mori|a Zore, • r.
OSEBNE VESTI
4 Bisera« st, niig je daroval dne 11 •eptembra duhovni svetnik in Sapnik v Rs- ; dečah g. Joief Levtiiar. Ob tej priliki je bil ! Imenovan za konzistorijalnega svetnika. G. j svetniku k odlikovanju iskreno čestitamo. Naj ga Bog ohrani zdravega do skrajnih mej človeškega tiri jen ja
d Za perolevalea ta Ijadske Me dravske . tmmfima je imen«ran tnsai zgodovinar in , kulturna delavec g. Fran Erjavec, sedaj učitelj v VučMmu na K oko vem potjo. Iskrene če-ib'K»*!
d Ktr j« bil immoiaa aa ministra se je
dr. Miha Krf* »odpovedal izvrševanju advokature. Začasni namestnik mu je dr. Jakob Motiorič.
d Za komisarja Pokojninskega saroda v L,jul>ijara je imenovan dr. Anton Milavec, posestnik iz Ljubljane.
d Za ravnatelja Salezljanskega mladinskega doma v Mostah, je zopet imenovan g. dr. FVanjo Blatnik. Dosedanji ravnatelj g. dr. Josip Valjaver je kot ravnatelj premeščen v Ver-tej pri Ljutomeru.
d 78 let je dopolni! v Št. Ilju v Slov. goricah narodni borec g. Kranjo Thaler. — Na muoga leta!
d Zlat« poreko »ta obhajala te dni v Laporju Jožef in Marija Gutnzej. — Živela!
d V Mokronoga se je poročil dolgoletni so trudni k Slovenčevega uredništva g. Stanič« Gerbic z «dž. Miciko Mlakarjevo. Obilo botjesra blagoslova!
d Dva slovenska generala iraane. — Ob priliki kraljevega rojstnega dne so povišali v generale 23 polkovnikov. General je postal tudi Slovenec Viljem Klobučar. Slovenci imamo sedaj dva aktivna generala.
d Desedaajl tretaik paštaega ravaatelj-»4?» v Skopi ju Jote Stufcetj, je v istem evoj-rtra preetavijea k poftnetnu ravnateljstvu v Lfcibljanl. Po zaslugi bivših ra«mov, je Mulll t leta iaven Slovenije.
d Kljab teiavam se gradi katoliška cerkev t Bistreniei na Vardarju Zvon za cerkev je obljubil g. krebe«jski dekan. Naj še prispeva, kdor more! s
d Sirs&aie* st. Jožefa v gfceplju j« na slovesen način blagueJovil ossdotoi škof dr. Gnfdove«. Nekdanje turške zgradbe so iepo preuredali in so lep doni za sirote sk,.»pijanske škofije. To Je sedaj drugi zavod, ki ga je osnoval sedanji skoplknria žkof, prvi je dijaško semenišče v Prizrecu. kjer je letoe 46 dijakov
d Petdeset let it vrti veliko naloge za verski in gospodarski povzdig slovenskega ljudstva »Tiskarna sv. Cirila« v Maribora. Naj Bog s svojo milostjo podpira njene sodelavce tudi v bo»k>fe!
d 6757 mladih ljudi se š«la v Mariboru, d Velik kongres jugoslovanskih zdravnikov bo letos v Belgradu.
d ftolo ta. telesno vzgojo »snujejo v Belgradu. Za kandidate iz meščanstva bo trajala dve, m kandidate iz vojske pa eno leto.
niini vozili, ki je bila ie čisto na tleh, se je nekoliko popravila. Dočirn smo v prvem pol-Jatjo J#38 uvozili le 230 avtomobilov, smo jih letos že 54$. Največ avtomobilov smo uvozili iz USA (218), nato pa iz Nemčije (136). Tudi uvoz rootoeiklov se je znatno dvigjiil. Lani smo uvozili le 17, letos pa (v prvem polletju) 88 motoeiklov. Skupno smo dali za uvožena motorna vozila 18 milijonov Din, lani le 7.7, predlani pa 4J> milijona Din. Povprečno je veljal en avtomobil brez carine in drugih davščin 32.(4«) Din. Uvažali so se torej le ceneni avtomobilu Zaradi večjega števila motornih vozil pa se bo naravno poviša! tudi dohodek na trošarini, a tudi obrambna sila dršave je povečana, da tudi država od znižanih davščin ni prikrajšana.
d Važen starinski rokopis so sajr vrnil!. Nemški poslanik v. Hčereu je izročil ministrskemu predsednika dr. Stojadinovičn tako isneaovBnj iPrizrenski rokopis«, to je virnik Dušanovega sakonika. Rokopis je našel med vojno neki nemški oficir, ga potem v stiski prodal. Rokopis je prešel nato še v druge roke, končno pa ga je kupila nemška vtnda in gn «edaj podarila Jugoslaviji.
d Sms 11.000 dijaka* se je vpisale na vseh slovenskih srednjih šotah, med njimi na ljub-
Pri zaprtju, motnjah ¥ prebavi
vzemite ziutra na orazen želodec kozarec
naravne FRAN* »SiP grenike.
Registrirano od Min. soc. pol. In oar. wir. 8. br. li.«3S od »i. V. 1SJS.
DOMAČE NOVICE
d S peta v Ajserik« se j« eglailj s pl
MM«n v nedelj&ean »Slovencu« naš škaf dr. Botomi. Opisuje, kaj je videl in doživel do €»<wbotwga. Dtw> 10. septembra se je vkrcal sa ladjo »Brongaria* in bo, če pojde vse po erečd, prej v Ameriki, kakor prejmejo čitatelji ^anofarfo Številko »Domoljuba« G. kneeoflfcofn, leliJBo pcsiovno vso »reSot
'VfbJ	u,>'ko * Vinot
W .M-,1.™	Dobite %a mjlalje v
Cm&iIij sfiani ? LiHifiHni.
d Za slovenski turizem. Radi še večjega razvoja turizma v Sloveniji, je ministrski svet odobril pogodbo, s katero je gozdna uprava v Boh. Bistrici dala v zakup 4000 kvadr. m neplodnega versikozakladnega zemljišča v katastrski občini Studor Slov. plan. društvu, ki bo na tem mestu zgradilo planinsko kočo. Kadi večjega razvoja smučarsrtva v Sloveniji, je pa ministrski svet odobril iatotako dolgoročno pogodbo, ki jo je sfelenilo goaduo ravnateljstvo v Ljnbljanl z ljubljanskim smučarskim klubom, na podlaga katere se bo odstopilo temu klubu 4450 kv m verskoeakladne-ga zemljišča za zgraditev smučarsfae skakalnice.
d Do speranuua je priSJo po dolgih pogajanjih med vodstvom tovarne in delavstvom na Muti. Skleuili so pogodbo, ki predstavlja nekak kompromis obojestranskih zahtev.
d Opozarjamo vnovič, da o<I 18. do 21. septembra 1935 pobirajo za Rdeči križ po 50 par pri vstopnicah in voznih listkih. Ta tudi za vsako pismo in dopisnico je plačati v tem tednu pol dinarja več kot običajno.
d LjudskoiolskJ učenci v Ljubljani. Na posamezne ljubljanske osnovne šole se razdeli število letos vpisanih dolarjev kot sledi: L deska na Ledini «18, II. deska na Grabnu 3«5, in. deška Vrtača 298, IV. deška Prule 231 in VI. deška Šiška 408. Dalje L dekliška Sv. Jakob m, IV. dekliška Šiška 288 in li-cejska 327. Barjanska šola šteje 94 dečkov in 103 deklice. Uršulinska osnovna šola 204 deklice, Lichtenthurn 318 učenk, Marjanišče 209 dečkov, manjšinska šola 13 dečkov in 13 deklic, pomožna šoia %n duševno manj nadarjene 5,1 dečkov in 45 deklic.
d Znižanje davščin n« motorna TMlia se i Je kkazal« r.m dobro. — Trmrovina z motor
I Ijanakih nekaj manj kot 6000. V vseh ljubljan-skih šolah se kaže silno pomanjkanje šolskih i prostorov, ki pa bi se znižalo, ako dobe — kar j je iskrena želja mnogih staršev — zasebne šole celotne gimnazije s pravico javnosti.
d Tlakovanje eeste v St. Vid. Gradbeno ministrstvo je svojčas zahtevalo, da mora družba električne cestne železnice v Ljubljani spremeniti srojo progo proti 8t Vidu ter jo tlakovati. Izvršitev tega dela, ki ga je zahtevalo gradbeno ministrstvo, bi stala nad 2 milijona Din, kar je v sedanjem položaju neizvedljivo. Badi tega ne preostane ničesar drugega, kakor da se tramvaj od remize (shrambe za vosove) dalje proti Št Vidu opusti- Po dogovoru, ki ao ga imeli tukajšnji zastopniki ljubljanske mestne občine x merodajshni krogi v gradbenem Ministrstvu, je doslej uspelo, da se trasa cestne železnice ne bo spremenila. Pač pa bo država tlakovala progo Ijnblj elektr. železnice. Želez, odsek ljubij. obfine, ki mora prevzeti te obveze, bo pa te »trafike drfavi plačevcl v polletnih obrokih po 100.000 Din. Rešitev tega vprašanja na ta način pomeni za električno železnico razbremenitev za blizu milijon dinarjev.
d Otverite aove vspereduee. Tri dni je trajalo vpisovanje na Drl dvor. trgovski šoli v L pihljam m tri dni je vladala tamkaj strašna gnjefia. 'It. prvi nsred se je priglasilo 49 učencev hi 1® ,;č<*Bfc. To Storilo bi zadoščalo za pet močtsšh paraleli prvega razreda, zavod pa ima samo dve vzporednici. Sprejetih je bilo v I. razred 42 učencev in utasA, nespreje-tih pa je oebdo 7 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo: »Kam hofemo z o4r~okl, ki imajo izpolnjene predpogoje za vet<^) v trgovsko ftolo? Ali bi poklicana oblast ne mogle doseči nastavitev novih uMh moči, da bi »e otvo-ri!e nove vzporednice?
»DOMOLJUB«, dne 18. septembra 193(1
Stran 4A8

RADION
Schidhtov
pere sam
fetev. 38.
iz domače politike
d Tri velike shode je imel preteklo soboto iu nedelj<) minister dr. Krek aa Štajerskem. V Maribor« je govoril poleg ministra tudi bivši narodni poslanec Franjo Zebot. V fet. Lenartu v Siv. Goricah je naš minister 8000 fantom in možem pojasnjeval politični položaj. Zelo lepo je uspel ministrov tabor tudi v Križevcih pri Ljutomeru. 0 sporazumu S Hrvati j® izjavil min. dr. Krek sledeče: Želimo iskrenega sodelovanja z brati Hrvati. Treba je vse storiti, da »o odnosi med nami in Hrvaiti lepi in aaasljivL Mi pa smo imeli in imamo svoj program, svojo organizacijo in svojo politiko. Smo za medsebojno spoštovanje in za to, da so odnosi med nami iu Hrvati čim boljši. Zato moramo biti proti vsem poizkusom, ki kvarijo dobre ied»ebojae odnose. Toda mi ne hodimo tja preko iu ne bomo, zato p« bodo naleteli m odločen odpor vsi, ki hodijo in bodo hodili na naše. Prav je, da Hrvati drže ssw-jo skupnost, grdo in nepofiterto pa je, če z de-iiiagoškiasi sredstvi poskušajo rušiti našo skupnost. Lepo je, da Hrvati spoštujejo svojega voditelja dr. Vladimirja Mačka, toda edina naša stvaT in pravica je, da se mi borimo za svojega voditelja dr. Korcš«a. Na vseh treh shodih so »e oglašali k besi in odobravali oedanjo našo politiko tudi drugi govorniki.
d Zm bana vardarske banovine je imenovan Banko Trifanovio, član glavnega od bora bivše narodno radikalne stranke.
d »Jugoslovanski narodni pekret«. Prof. Vel i bor Jonič ter odvetnik Milan AčLmovič i« Belgrada sta predložila notranjemu ministru g tir. Antonu Korošcu prijavo za program iu pravila politične stranke z imenom Jugoslovanski pokret — Zbor, s prošnjo, da se dopusti ustanovitev te stranke.
d Nemški časopis »Mil neb. Neueste N&ch-rlchten« piše, da «i Italija zelo prizadeva, da zboljša svoje odnošaje z Jugoslavijo.
d»SIovenski gospodar« ln najnovejši po-kret g. Vidmarja. »Slov. gospodar« piše: Ta gospod, ki je prišel med narod po novih potih, napoveduje, da gre tudi sedaj na nova pota. Misli, da mu bo kdo sledil, pa se bridko motil Slovenci bomo hodili samo slovenska pota in zastonj uaa bo on vabil pod svojo hrvaško mavelo! Tudi hočemo, da se bodo vremena Slovencem zjasnila in zato ne potrebujemo tovarnarja marel, naj le gre na nova pota! Pa dosti sreče!
d Bivša Jugosl. nacionalna stranka (kra-merjevci) je zborovala te dni na otoku Hva-ru. Uresničil se je pregovor, da zločinec hodi na kraj zločina, zato tudi Jugosl. nacionalna stranka roma tja, kamor ja po krivici zaprla sedanjega notranjega ministra dr. Korošca.
d Da issifijo nore volitve so odstopili mestni občinski svetli v mnogih občinah Savske «i Primorske banovine. Odstopil je tudi ves mestni svet v Mostaru.
d Hode posledice neprijavljenega shoda. Poslanec Mato Domovid, ki jo bil izvoljen na Mačkovi listi, je sklical v bližini Rogatca »hod, ki ga pa ni prijavil oblastem. Orožniki so ga zato opozorili, da se shod ne more vršiti. Me*d tem sta prišla dva vinjena moška, ki sta se začela pretepati Orožniki so posredovali, ljudstvo pa je tedaj napadlo orožnike. Orožniki so se Bicer umaknili, ljudje pa so še naprej metali na nje kamenje, da je bilo vež orožnikov ranjsnih, eden celo pre- j cej težko. Orožniki so nato streljali najprej j
v zrak, ker pa to ni pomagalo, so oddali nekaj strelov v množico. Učinek je bil strašen. Štirje kmetje so obležali mrtvi, več pa jih je bilo ranjenih.
d Razčiščen položaj. Po sklepih, ki so bili sprejeti na zadnji seji izvršilnega odbora JRZ, se je politični položaj, kakor smo včeraj poročali, docela razčistil. Ko so pristaši prejšnjih vlad uvideli, da so vsi njihovi poskusi, da bi omajali krepko stališče sedanje vlade, padli v vodo, so se takoj razbile tudi vse njihove akcijo ter je sedaj tudi večina narodnih poslancev zapustila Bclgrad.
V narodno skupščino se zaradi tega vrača zatišje, ravno tako tudi v naše notranjepolitično življenje, ki ga bo vlada izkoristila za svoje zakonodajno delo. Najvažnejše vprašanje, ki ga bo kraljevska vlada v najkrajšem času rešila, je sprejetje nredbe o defi-nitivni rešitvi vprašanja kmetskih dolgov. To uredbo bo gospodarski odbor ministrov izdelal do 20. septembra ter jo bo nato takoj predložil v pretres ministrskemu svetu. Nova uredba o definitivni rešitvi vprašanja kmetskih dolgov bo stopila v veljavo h t oktobrom.
d Odlašane so volitve v Osrednji urad zavarovanja delavcev, zato da se- izvrše nove po novem voirvnem redu.
d Na analov prejšnjih režimov ia njih pristašev pišejo »Primorske Novinec tudi sledeče: Pravo pojmovanje političnega boja nalaga tistim, ki so « svojo politiko doživeli poraz, da
iz tega izvajajo posledice, ne pa, da nad alfo spletkariijo, da bi se povzpeli do oblasti, in vsiljujejo narodu politiko, ki jo je ta obsodil a tem, da jih je vrgel od državnega krmila. Prizadeto etično čuvstvo, in prizadeta javna morala, zahtevajo odstranitev tistih, ki bo ta čirvstva žalili. Mesto takšnega ravnanja ali vsaj nevtralnega čakanja, vidimo v tistih političnih krogih, ki nosijo odgovornost za prejšnje režime, aefco »previranje«. Vsi ti politiki, ki jih je narod obsodil, »previrajo«. In kaj se bo iz-povrelo? Dobro vino gotovo ne, ker za dobro vino je treba zdravega grozdja. Ti politiki S« nadalje intrigirajo. Pod plaščem integralne, ga jugoslovanstva, bi se radi prerili do oblasti »Primorske Novinec zahtevajo popolno likvidacijo in to ne samo režima, ampak tudi ljudi, da se tako onemogoči, da politični mrtvec š« nadalje kvari naš politični zrak s svojimi tat nimi intrigami.
d Slovenski proSesorji ministru dr. Krek«, Na povratku iz Niša so je zglaaršlo odposlanstvo 5 članov ljublj. oddelka pri ministru dr M. Kreku, ki jo je sprejel v dal p avdijeneL Predsednik mu je čestita* k imenovanju za ministra in mu v dolgom poročilu podrobna obrazložil številne potrebe hi težave profesorjev, posebno pa je še poudaril in aavetlM nekatere kričeče slučaje posameznih prizadetih profesorjev. O. minister je vse zadeve sprejel s posebnim zanimanjem, se o uekatorifc vprašanjih še posebej podrobno zanimal in obljttliH vso svojo pomoč.
•■»tev. 1(8.
NESREČE
il Trije požari v mariborski okolici. — V
Vardarcih je zgorela 1)ii-a posestnika Štefana 1'oredoša. — V Uaberju jt uničil požar skedenj Štefana Hira. — V Cezanjevcih jf pogorel -kcdenj posestnika Janeza Puše-njaka.
<i Skedenj jc pogorel posestniku Alojziju fipraku v Giudu nad Kamniko-m.
d Kolarnico, skedenj in hleve so uničili •gnj< ni zublji posestniku Alojziju Ponikvarju v Gerečji vasi na Liavskem polju.
d Nenadoma zblazneli orožnik Gajšek Ludvik \ Trbovljah je ustrelil 10 letno Tečnik Paniko in svojega tovariša orožniškega pripravnika .Stoja noviča Krka, ranil pa še več oseb!
d Ko je pregledoval puško. Na Olževi planini pri Črni se je dogodila v graničarski stražnici težka nesreča Gramčar Jefto Milje-vič je pred odhodom na stražo pregledoval evojo puško, pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da se mu je orožje sprožilo. Strel je zadel graničarja Milorada Koc-iča v grlo ter mu je krogla izstopila na rami. iS smrtjo se bo-rečega ranjenca so prenesli v bolnišnico v Ono i.
d Pri Hočah se je smrtno ponesrečil z
avtomobilom indirstrijalec Miroslav Pučelik iz Kač.
d Takoj j« bila mrtva. Oni četrtek je divjata nad Šmartnim v Rožni dolini pri Celju ne\ ihta. Ko je Šla poeeetnikma žena Neža Brfžjtikova na Rožnem vrhu stoosi vrata, se je na mah zabliskak) in strela je udarila naravnost v njo. Brežaikova je bila takoj mrtva.
IVOVI GROBOVI
d »A dneva ne pove nobena pratka«. V
Kočevju je umrl višji gozdni svetnik Seha-dinger Rudolf. — V Rušah je izdihnila Brili ta Ferk. — V Belgradu je umrl Slovenec Adolf UrŠič, uradnik PTiv. agrarne banke. — V mariborski bolnišnici je umrl 18 letni Ivan Kodrič iz Zg. Brežnice v župniji Laporje. — V Gradiških Lazih je odšel v večnost od erčne kapi zadet 72 letni posestnik Martiu Bric. — V Zagrebu je zapustil solzno dolino mladi slovenski inženjer Fran Kocijančič. — Pri Sv. Križu pri Litiji so poko^ pali Marijo Jaklič. — V Ratečah na Gorenjskem je odšla po večno plačilo Marija Kaj-žar, soproga gostilničarja in posestnika. —
V Ljubljani »o nmr'.i: 82 letna Josipina Muniik, roj. Juvanec; soproga poštnega inšpektorja Marija Pučelik, višji poštni kontrolor Srečko Kadune. industrijalec Drago-tin Hribar, poslovodkinja Viktorija Bock. £<-! p-/ ■ i i k i nvndnik v p. Anion Francki. 7X-
Ljudstvo pozdravita novega bana
Novemu banu dr. Marku Natlačenemu je priredila Ljubljana v petek zvečer, 13. septembra 1935 lepo podoknico. Sodelovala je tudi bližnja okolica. Po ljubljanskih ulicah je korakalo več tisoč ljudi, med njimi zelo veliko narodnih noš in dolga vrsta fantov na kolesih. Igralo je več godb in pevci so zapeli dve lepi pesmi. Gospod ban je nato sprejel
100 zastopnikov z dežele in mesta in dr. Adle-Sič mu je v krasnem nagovoru želel pri delovanju v blagor ljudstva obilnega božjega blagoslova. Ban dr. Naučen se je ljudstvu, bi je burno vzklikalo vladarski hiši in našim sedanjim slovenskim in državnim voditeljem, toplo zahvalil. Podoknica se je izvršila v najlepšem redu. ki je znak naše discipliniranosti.
letna Jerica Accfttto, roj. Torelli, soproga trgovca Marij« Kaut-ič in strojni stavec Plaiikar Alojz. Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Zadružna šola se bo tudi leto« vršila v
Ljubljani na Drž. dvorazrsdni trgovski šoli počenši s 15. oktobrom pa do velike noči. Sola ima namen, da nudi temeljno zadružno izobrazbo onim kmetskim sinovom, ki imajo namen ostati doma, da morejo potem kot gospodarji uspešno sodelovati v načelstvu ali nadzorstvu domačih zadrug. Zato se sprejemajo v šolo prvenstveno kmetski sinovi. U.i se stari vsaj 18 let. Prosilci, katerih prošnjo za sprejem v šolo bi priporočila ena ali druga zadruga včlanjena pri Zadružni zvezi v Ljubljani, naj pošljejo tako priporočene prošnje Zadružni zvezi vsaj do 30. septembra. Vpisovanje v šolo bo 15. oktobra od 9 do 12, pouk pa se prične 16. oktobra. Pri vpisovanju je predložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni
Maviia .Sinja ptica« fl'
avto svetovnega dirkača Campbella. ki je nedavno dosoiiel največjo bi na svetu, t. j. nad 800 milj na uro
I ros t
list, ako teh stvari prosilci niso poslali U t prošnjo Zadružni zvezi.
d Abiturienti, ki bodete študirali v Zagrebu, dobite laliko vse informacije za vpis na univerzo, za stanovanje, hrano in drugo v >A. K. I). Danici« v Zagrebu. Nikoličeva id. 10,/1. in sicer od 25. septembra do 5. oktobra, vsak dan od 12. do 13. ure. V p i.sov a nje za novince se vrši od 25 septembra do 5. oktobru. Prinesite s *alx> potrebne dokumente iii -t fotografij el — Najprimerneje je, da se takoj vpišete in si poiščite stanovanje, potem pa greste do 15 oktobra domov, ker se predavanja začno šele po 15. oktobru. Zavedne katoliško »bitii-rieate pa prisrčno vabimo v naše društvo. -Predsednik A. K. D. Danice.
d Avtobunno podjetje Vehovee zniža s 15. septembrom vožnjo na progi Ljubljana-Dobio-va-Polhovgradec na 12.50 Din, tour-retour 20 Din (v obe smeri). Znižajo se cene ludi vmesnih postaj.
k /aktrupljenje i gobami. Take in enake novice beremo v našem časopisju sedaj v gobarfki sezoni dnevno. Teli nesreč eo ljudje sami krivi, ker lahkomiselno ali radi nepoznanja gob nabi-rajo neužitne. Sedai, ko imamo v slovenskem jeziku »(rokovnjaško pisano in s podobami vech užitnih in strupenih gob v naravnih barvali opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljiteje seznani z gobami. Ker je goba posla In vsled krize brana najširših plasti naroda, ki se v velikih množinah izvaža in konservira tudi za domačo pora bo. bi morali posvečati temu vprašanju večjo važnost. Knjiga sNaS-s gobe«, navodilo za spoznavanje užil-nih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Aute Beg, obsega 60 strani navodil za spoznavanje užitnih, nevarnih in strupenih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo in kako pripravljajo naše kuharice okusna jedilo iz. gob. Knjiga ima 75 barvanih slik po naravi in stane vezana RO Din-Dobe pa se slike ludi same zase nalepljene na karton za nazorni pouk, cena 100 Din. Naš« g«*'« mora biti: v vsako hišo knjigo »Naše golim.
Velika Ljubljana
Kraljevi namestniki ho podpisali ukaz, o spojitvi občin in delov občin z Ljubljano.
V imenu Nj .Vel kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije kraljevski namestniki na predlog notranjega ministra in na temelju Sji? 6. in 144. zakona o inestnib občinah odločajo:
da se mestni občini ljubljanski priklatijo naslednja ozemljil: cela občina Moste, cehi občina Šiška, cels občina Vič in od občine Jezica njen južni de1, razmejen z naslednjo črto: od njen južni del, razmejen /. naslednjo črto: od slika meje med občinami št. Vid-Šiska in Je-žica vzhodno po stari občinski meji do poti na parceli št. IKK} k. o. Ježica, dalje severni rob le meje do križišča s potjo, ki obkroža na se-veru kompleks vodovoda mestne občine ljubljanske, ob severnem robu te meje do križišča « cesto Savlje-Ljubljana, lako da pripadejo k mestu parcele št. 701, 700, 000 2 in 096 k. o. Jezica, nato jkj vzhodni strani ceste Savlje Ljubljana (št. 1284) do parcele št. 600, nato proti meji med parcelami šl. 600 in 590 k. o. Jezica in po meji med parcelama 601 in 597 •Io občinske ceste proti Ježici. Dalje parcela it. 1280, po tej cesti do kamniške železniške proge, dalje po zahodni strani te proge proti jugu do poti na parceli 1890/2 k. o. Stožice, dalje preko proge v vzhodni smeri ob severnem robu parcele št. 1890,1 in 1889 k. o. Sto-žice do drž. (Tyrševe) ceste, ob zapadneni robu le ceste proti jugu preko ceste ob južni meji parcel šl. 13 in 428 k. o. Stožice do pot i v parceli 191.8 do stika te poti z ono na parceli 1910, odtod po sever, strani parcel 1910, 1928, 1941, J961, ti)50 k. o. Stožice do meje napram občini Polje.
Od občine Pelje jtigozapadiH del k. o. tmartno, razmejen s črt«: od meje napram
občini Jezica (t. 4) v vzhodni smeri ob severnem robu poljske poli s parcelami 1243, 1242, 1244, 1253 k. o. Šmartno ter ozemlje ljubljanskega aerodroma, razmejeno na jugu z železniško prog« Ljubljana-Maribor, na vzhodu po meji med parcelo 657 k. o. Slape na eni strani ter parcelama 649 in 651 k. o. Slape na drugi strani: dalje po severnem robu poljske poti parcelo 1928 proti zahodu do parcel* 926 k. o. Slape (pot), nato po vzhodnem ršliu proti parceli 926 k. o. Slape do poti pare. 924, dalje po severnem robu |>o»ti parceli 924 k. o. Slape proti zahodu do meje z upravno občiuo Moste;
Od oMiine Dobrim ja vas, štepanj« va« ter tako, da leče nova meja med Ljubljano in občino Dobrureje p o potoku .»Mejaš* vodna parcela šl. 842 k. o. Štepanja vas, in sicer od iz-
liva v Ljubljanico do izvira na gozdni parceli št. 592 k. o. štepanja vas, tako da pripade ta parcela v celoti mestni občini ljubljanski. Od tu dalje gre meja ob gozdnih parcelah št. 690 in 589 k. o. štepanja vas, in sicer tako, da pri-padeta obe ti parceli Ljubljani; potem pa preide mejna črt« na pot parcele št. 888/1 k. o. Štepanja vas, bi teče že sedaj ob njej meja med občinama Dobrunja vas in Rudnikom.
Minister za notranje zadeve naj MVtn&i ta ukaz.
n Zaved MariJaaišSt v Kranja »prejema na
svoj 6 mesečni kmet. gospodinjski tečaj od 10, oktobra io 18. aprila zdrava in duševno primerne ranila dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. Pojasnila daje aavod sam.
enkrat ne poslovil od nj* preden je 0(181» v vednost.
Računal sem in računal ter preplašen »poznal. koliko svojih krvavih žuljev bi bilo treba žrtvovati in koliko se bom spel moral truditi, da ti bom tisti denar zaslužil. Toda v duši mi je spet zasijalo milo obliije matere . in vse drugo je izginilo. Kaj mi denar in vse, eamo, da bi jo Se videl, njo. ii me je rodila v bolečini, ki me je ljubila in stradala ter nam otrokom vse žrtvovala.
Se zdaj kadar se vračam skozi domače loge, ali hitim na naše prijazne griče in legam v senco za svojo rodno kočo, kjer gospodari moj brat Ti-len. vidim v duhu povsod svojo blago mater. Njeno milo obličje se mi smehlja skozi zelene veje, njen pozdrav mi diha Šepetajoča trava in šušlja studenček pod hišo. Ce zaprem oči, že zazreni pred seboj njeno ljubeče skoraj prosojno obličje in njeno globoko jasno oko sije vame ljubezen, ln prav njena ljubezen spremlja vse moje spomine in jih blagoslavlja. Zalo so mi mladostni spomini kakor ptice, ki mi nežno in sanjavo žgole. kadar se poglabljam vanje in kakor nežne cvetke, ki mi delite in mi božajo dušo ter me vabijo v svoj objem kadarkoli mi misel pohiti v domaČe selo, ki sem ga ljubil in ga vedno ljubim ter sem srečen, da sem v njegovi bližini, da se večkrat lahko po-inudim med tvojimi ter pobitim tja gori k cerkvici svete Device ter lia pokopališče, kjer bel nagrobnik oznanja, da počivala pod rušo dve srci, dve ljubeči in trpeči srci.
Vedno mi je inako kadar pridem na grob, vedno lili jc budo, da sta morala starša prezgodaj leči v gomilo. Kako rad bi ju imel poleg sebe, kako srečna bi hodila po mojem prostranem poseetvu in si ogledavnla moj hlev, kjer mi danes stoji deset lepih molznih krav in dvar iskra konjiča. Oče
t*ustn> Strniša:
Med tihotapci alkohola
(Nadaljevanje.)
Ogledoval sem ludi druge prodajalce. se zanimal i.» življenje manjših trgovcev in skušal pro-itfeti v |H)drobnosli trgovanja. Zanimali so me prevozniki, pogovarjal nem s* i njimi in se posvetoval z vsakim, kdor se je že kakorkoli pečal « kupčijo.
In tako nem fe vedno bolj zagrizel v misel, da moram pričeti tudi sam trgovali. Kmalu je bil moj edini ideal konjiček a (rogom, * katerim bi veselo vozaril po »vetu in si služil denarce.
Dolgih trinajst let sem se cmaril v železni peči in se čistil. Moje misli so postale vedno jasnejše, moj sklep vedno trdnejši. Konjič s Irogom »e mi je zazdel rešitelj, ki me ponese iz ognjenega pekla v prostost, v resnično svobodno življenje.
Posrečilo se mi je dobiti konjička in trog po dokaj nizki ceni. Najel sem si skromno skladišče, odpovedal službo v fabriki in pričel s pivom. Ko tem hitel prvi dan s svojim konjem po cesti, sem si mislil, du se mi odpira ves svet, da me vse pozdravlja in se mi nasmiha ter mi sreča Sirom proži roke v objem.
Mnogo sem prodal. Ker sem poštenjak, nisem niti mislil, da bi me kdo ogoljufal in dajal sem ljudem spočetka pivo kar na upanje. «uno da ko | ga vzeli, saj sem bil v dnu duše prepričan, da mi | bodo že drugič vse plačali. Pa sem imel naposled svoj trog prazen, « prazen je bil tudi moj žep. Odjemalci »o me puslili na cedilu, skoro nihče mi ni plača).
Kor sem tisti večer sedel v svojem bednem skladišču in si podpiral trudno glavo t rokama.
mi je bilo silno težko pri srcu. Takega razočaranja pač nisem pričakoval. Tam, v labriki pač nisem mogel kaj takega doživeti, kajti plača mi je bila zagotovljena, da sem le vršil svojo dolžnost-
In ledaj sem spoznal, da moram biti previden, da ne smem nikomur več zaupati in je bolje, <la manj prodam, samo da dobim denar.
Imel sem prijatelja Toneta Kožuha in k nji-mii sem se Zatekel po pomoč. Nisem mu smel povedati, kako sem barantal. saj bi me zasmehoval in bi mi pač ne zaupal denarja, češ, da sem ta ti k o-miselnik. Omenil sem mu samo, da mi je denarja zmanjkalo, da imam na razpolago večjo množino brezalkoholnega piva |xi znižani ceni. Tone mi je rad jHisodil denar in me rešil iz sli-ske. Spel sem se vrgel n« delo, srečno prodal pivo in mu vrnil dolg.
Sicer se mi je pa kmalu nasmehnila sreča. Sosednji vozač je umrl in svoj delokrog sem lahko razširil. Mnogo piva sem razpečal ter si počasi toliko opomogel, da sem si sezidal lastno skladišče, zamenjal konjiča s tovornim avtomobilčkom in veselo gledal v odočnost.
Tako mi je poteklo v Ameriki že dolgih IN let.
Izmed svojih redkih prijateljev ne smem prezreti dveh. ki sla mi bila draga in mila, da ju nikoli ne pozabim in Io sla bila moja zvesta psa volčjaka llis in Zmaj, ki sta mi.v življenju mnogo koristila. Hisa sem hotel vzeli s seboj v staro domovino. pa je preje poginil, ker ga je nekdo zastrupil.
Hrepenenje za domom, ki sem ga nosil ves čas v srcu kakor čisti plamenček, je spel In spet v meni vzplamlevalo in naposled sem sklenil, da pojitem domov pogledal. Želel sem še enkrat videti svojo blago mater, ki je ledaj že močno bolehala. »iij bi pač ne bil mirnega srca, če bi se še
Stran 49» _»DOMOLJUB«, dne 18. septembra 1935.__
PO DOMOVINI
Gaspeda inpalkn M slovo (Sv. Lenart nad Sit. Loko) Kdor ve, kaj je gorska fara in količkaj razume napore, ki jih zahteva dulnopastirsko delo sredi gora, potem tudi vsaj približa«! občuti, kaj pomeni za ljudstvo izguba človeka, ki je bil doslej duša tare. Za najtežje postojanke, kjer za delo fn življenje nosi odgovornost on sani človek, je odločilno, kakšen je ta edini vod|teij. In o gospodu župniku, ki nas je te dni zapustil, lahko trdimo, da je bil tako dober, da ae sdi ta izguba nenadomestljiva. Smemo reči, da nmo imeli župnika zlatega srca, ki je bilo vedno odprto za vBe bi je znalo deliti ljubezen na najlepši in najpreprostejši način: z do-brovoljnim smehljajem. Gospod župnik Je težko odšel, čeprav Je močno zatajeval bolest slovesa. Devet let trdega dela je za njim. Videli smo, kako je gospodu trepetala rok«, ko je poslednjič polagal in zaklepal najsvetejše v tabemakelj. Grenko je slovo, toda manj grenko, če gledamo nanj iz vač-nostnih vidikov kakor gospod župnik sam, ki je odšel z najboljšo željo, da bi novi gos(>od, ki smo ga že sprejeli, srečno nadaljeval njegovo delo. Zato lahko istočasno, ko odišlemu g. župniku Mevžlju kličemo božjega blagoslova na njegovo delo v novi fari, z vso iskrenostjo pozdravimo svojega novega župnika g. Šinkovca z željo, da naiu enako kakor prejšnji gospod postane — vse. V tej širokosU gledanja čutimo, da nam je oboje, slovo in pozdrav narekoval najglobljo zavest, da smo v Rogu eno.
Kasno
(Hotedršica.)
Prvi občni zbor po zopetni vpostavitvi Prosvetnega društva bo v nedeljo, dne 22. septembra ob i popoldne v Ljudskem domu. Vsak član in članica naj se ga gotovo udeleži in s tem pokaže svojo značajnost, ki je bila toliko čm« tlačena t Pripeljite s seboj še naše prijatelje. — 37 se nas je zbralo oao soboto p« smo jo inahnfti kar na Trsat, na slavno Marijino božjo pot Seveda ne peš, temveč z avtom. Po poti se je glasila posetn. Tupatam kakšen boječ pogled, če bi se prevrnili. Tod« nič takega, kar sigurno, je šlo. V svetišču na Trsatu se je naša lep« Marijina peseui kaj lepo podala. In potem še ogled morja, pa vofnja po njem. S
bi ne našel besede, a uiati bi sklepala roke prepričana, da se je zgodil čudež. Kako bi se ta skromna človeka veselila moje sreče in to veselje bi mi bilo več kakor bogastvo, ki sem ga dosegel, saj bi imel poleg sebe svoje starše, svojo najdražjo mater in očeta, dobrega starčka vsega skromnega Ui veselega!
Kam sem zašel I
Pohitel sem torej domov. Takoj, ko sem »e odločil, d« pojdem, sem postal nestrpen liki otrok. Vse mi je trajalo predolgo, prepočasi. Oblačil »eni se kakor bi mor«I zamuditi vlak, skakal kakor pobesnel, ukazoval svojim delavcem, se poslavljal in spravljal v kovieg darila za svoj« domače.
Odhitel sem ves razburjen, vesel in koprneč.
Ko me je vozil parntk po nemirnih valovih iz novega sveta, se še nisem takoj pomiril. Sele ko je pričel razsajati v,"har In rnno bili v nevarnosti, ker je vihra ladjo metala In se z njo igrala ter smo vsi zboleli na morski bolezni, Sele tedaj se mi Je srce nekoliko umirilo preplaSeno, da je moje hrepenenje presllno in se mi pr«v zato lahko zgodi, da se mi niti ne bo izpolnilo ter bom naposled končal na temnem morskem dnu.
Vedel sem, da eo kmalu spet vrnenr, da pridom spet nazaj v svojo novo domačijo, kjer me i Je čakalo delo, « bilo mi Je, da grem v svoj rodni kraj po božji blagoslov, da hitim po novo moč, da el grem k svoji materi iskat posebnega bogastva notranjosti, ki mi ga tujina ni mogla dati, ker je i Je hladna, čeprav bogata, kur nima razumevanja ; srca, čeprav je izobražena ln silna v svoiih no- 1 dvigih.
Ko sem spet »gledal kopnino, sem menil, tla Je to samo privM, ki spet zgtne, d« ni mogoče, da ■dia «pet ptiiel nasaj v »vejo staro dou-- ... Wl tem si oči in gledal, samo gledal.
pesmijo »Lepa si roža Marija« smo se zadovoljni vrnili domov. — Prod kratkim je obiskal našo vas g. arhitekt Jože Plečnik v družbi svojega gospoda brata in gospod« nečak«. Gospod arhitekt je prišel sem v svrho ureditve prostora pred cerkvijo ln da si je ogledal kraj svojih prednikov. Tako lega kot vas sama je vsem zelo ugajala, posebno p« so »nimate gospode stare kmečke hiše « svojimi starinskimi vezami.
Pismo is Poljske.
(Varšava.)
Dragi »Domoljub« I Dovoli mi malo prostora, čeprav sem morda izmed vseh Tvojih naročnikov najmanj znan«. Si pa Ti tneni bolj drag znanec tukaj v tujini, de ko sem bila majhen otrok, si bil reden gost v naši domači hiši, sedaj pa, ko me je usoda zanesla v tujino, me pa zopet redno veako soboto obiskuješ. Marsikaj lepega čitam v listu, kar me spominja ab mojo mladost in na domovino, od katere sem ločena že 36 let. Sedaj živim s svojim možem že 12 let v glavnem mestu Poljske v Varšavi. Ves čas tukaj še nisem srečala Slovenca. Mislim, da bi jih poljska vlada sploh ne pustila sem, čeprav sem slišala, da je pri vas več tisoč Poljakov. Poljska je čudna dežel«. N« eni strani veliko bogastva, n« dragi p« revščina, d« se Bogu smili. Delavci in kmetje žive tukaj prav slabo. Stanovanja njihova ne zaslužijo tega Imen«. Pa se še večkrat zgodi, d« po več družin s številnimi otroki stanuje v enem samem prostoru. Kdor Ima eno sobo s kuhinjo sam zase. velja že z« boljšega človeka. Tudi nižji uradniki so slabo plačani. Vkljub revščini ps so ljudje Se kar zadovoljni. Deloma zaradi revščine, delom« p« zaradi pomanjkanja prostora celo v glavnem mestu tisoče otrok sploh ne hodi v šolo. Kmetje p« hodijo raztrgani in
Naposled sem si moral priznati, da se bližam Hamburgu. Moje hrepenenje se je spet vzbudilo z dvojno močjo. Naenkrat sem začutil divje kopme-nje, grabil po prtljagi in se obnašal kakor bebec. Ljudje so me začudeno gledali, a nisem se brigal zanje. Moj duh Je bil tedaj že doma
In ko sem sedel v vlaku, ki je brzel proti domu, sem samo hodil od okna do okna in iskal z očmi krajev, ki so mi bili že bolj domači. Toda moral sem še potrpeti.
Naposled mi je postal* pokrajina znana. Zagledal sem belo Ljubljano. Moja duša jo je veselo pozdravila, čeprav je bilo mesto ovito v meglo in hladno. Ljubljana mi je bila lati hip rožnata nevesta, ki sprejema svojega ženin«, vračajočeg« «e iz daljine, bila mi je mati, ki objema gvojeg« sina, bila mi je vse, saj sem v nji čutil svojo rodno grudo, svoje domače, smoter svojega hrepenenja, svojo ljubezen!
Ko sem dospe! domov, nisem od veselja vedel k«j reči. Molče sem pod*j«t domačim roko, poljubljal mater na vel« lic« in jecljal. Ko se je prvo veselje pomirilo, sem jel deliti darove. Kako srečni »o bili domači! Bratje in setre so hodili okoli mene in me boječe in spoštljivo gledali, oče je samo kimal, « m»ti je jokala, da se ni mogla pomiriti. Za njo mi je bik) največ. Kako rad bi starim« obtožil njune zadnje dni! Se kesnejt sem pošiljal domov denar in prosil mater, naj si privošči vsega k«r si poželi njeno srce. Tod* sirota je bil« preveč zg«-rana in sestradana, zaio ni dočakala mojega drugega povratka in je legla preje v grob.
Hodil sem okoli svojega doma in se čudil niši majhni hišici, ki se mi jc videla zdaj. ko sem videl velikanske nebotičnike in druge silne zgradbe še holj neznatna. Tudi siromaštvo mi je zd*j še bolj
bosi. Nikogar ni, ki bi se resno zavzel za vso I« revščino. K«ko drugače je pri vas v Ljubljani ali pa na Dunaju, kjer sem nrej tanogo let živel«! Pokrajina je tukaj pusta in človeku se vedno toži po naši lepi deželi, katero bi tako rad« zopet videla. Sicer meni ni treb« trpeti pomanjkanja vendar tujin« ostane človeku vedno tujina. J Iskrena pozdravljam vse Slovence, svoje nekdanje prijatelje in prijateljice, posebno pa Strubljevo žlahto. Jožefina Krover (nekdanja Slmnova Pepa).
Žrtvam svetovne vejae.
(Kopanj.)
Prihodnjo nedeljo, 22. t. m. po sv. miši, ki bo ob 0, bomo odkrili in blagoslovili spomenik ,,ašim možem in fantom, ki so padli v svetovni vojni. Slovesnost bo samo cerkven«. Spomenik irnu obliko plošče iz črnega švedskega granita z okvirom is kraškega marmorja in je vzidan pred cerkvenim vhodom pod zvonikom. Dalo je izvršil kamnosek Ivan Irt Iz Stepanje vasi zelo lično in po smerni ceni.
Blagoslovitev Ljudskega dem«.
(Prežganje.)
V nedeljo, dne 29. septembra se vrši na l're-fganjern blagoslovitev našega Ljudskega doma. Ob 10 dopoldne bo v župiii cerkvi slovesna sv. maša, po sv, maši pa takoj blagoslovitev, nato pred domom slavnostni govor zastopnika Prosvetne zveze, zastopnika domačega društva, pozdrav zastopnico domačega društva in pozdravi zastopnikov bratskih društev. Popoldne ob 2 bodo v župni cerkvi slovesne litanije, nato pa v domu lep« prireditev in občni zbor našeg« kat. prosvetnega društva. Vse prijatelje prosvetnih organizacij in sosede našega društva, vljudno vabimo. Ker Je del prostorov Ljudskega doma mmenjen s« občinski urad občine Trebeljevo, se nadejamo, da se kar največ trebeljevskih občanov te «1« vnos t i udeleži. Za vsa okrepčila bo poskrbljeno v gostilni Z. 4* Cecco.
Začetek prosvetnega del«.
(Mengeš.)
Splošnega veselja, ko Je bila zopet upostav-lleti« Proevetn« sveta, je bilo deležno tudi naše društvo. Hudo je bilo onim, kt so zraven delali takrat, ko je bilo ragptiščeoo, zdaj so pa spet veseli in navdušeni za novo delo. V nedeljo, dne 22. septembra ob pol 4 bo v Društvenem domu slovesna otvoritev. Na sporedu ja: 1. Pozdrav. 2. Petje. S. Govor: Nova pota katoL prosvete. Go-
udsriio v oči. Vesel sem bil, da je imela zxlaj vsaj novo streho in je bila dokaj popravljena za kar sem preskrbe! že v Ameriki, saj mi je bito vedno hudo kadar sem se spomnil na svojega revnega očeta, ki je ves zaskrbljen letal okoli kadar je deževalo, mašil streho in podstavljal črepinje.
Vaščani so me začudeno gledali, ko sem jo mahal skozi vas in stisnil temu ali onemu desnico. Skoraj aifcče ni v krepkem ponosnem Američanu spoznal nekdanjega hlapca.
V nedeljo sern se po maši ustavil pred cerkvijo. Kmalu sem imel okoli sebe krog ljudi, ki se je vidno večal. Spraševali so me in me silili vame. Vsakemu sem odgovoril kakor sem vedel in znal, a poudarjal sem, da zahteva Amerika vse več od človeka kot domovina, saj je treb« še drugače garati kakor doma. Američana pač vsakdo vidi in mu zavida, če je lepo oblečen in mu biuglja zlata verižica iz telovnikovega žep«. A kako si jo je prislužil, ve samo tisti, ki se je pehal po rudnikih, ali plavžih in se znojil v večni nevarnosti za lastno življenje.
Naposled me je pograbil« objestn« r*zigr«nost, saj sem tako r*d imel svoje rojake. Povabil sem torej svoje sovrstnike in tudi očetove prijalelje opoktne na kosilo v domačo krčmo. Obljubili so, da pridejo. Sel sem h krčmarju in se z njim pomenil, nakar sem odhitel domov.
Opoldne smo se res sestali v domači vaški krčmi ter se skupaj poveselili, se marsikaj pomenili in zapeli nekaj naših narodnih.
Čemu o tem pišem? Prav zato, ker sem tedaj prvič videl njo, ki mi je v srcu vzdrsmila kal ljubezni, ki je doslej še nisem poznsl.
Pravil sem rojakom o svojem življenju, točil vino in jim n*zdrav)jal. Tedaj so se odprl« vrat*
8tev. 88.
tori) bo dr. Jože Pogačnik, urednik »Mladike« ii Ljubljane. Kdor gospoda pozna, ve, da bo dobro povedal in pokazal prosvetnemu delu nova pota, hi današnje čase primerna in potrebna. Nato bo pa igra: >Za svobodo in pravico«, ki lepo slika veliko ljubezen do slovenskega ]ezika in hudo borbo delavcev za svoje pravice. Vsekakor primerna za današnje čase. Ta dan veselja bo že naznanila v soboto zvečer razsvetljava Društvenega doma. K slovesnosti vabimo tudi proBvetne delavce In prijatelje iz okolice, da skupno praznujemo U praznik veselja in svojo skupnost pokažemo.
Miro hočemo!
(Gatina.)
Nedavno srno pozno zvečer, ko so ljudje že marsikje legli k počilku, zaslišali po vasi silno vpitje. Ljudje so, misleč, da je požar, naglo pla-aili iz hiš. Pa so kmalu spoznali, da ne gre za nesrečo, ampak da se je na vasi pojavil neki znani rogovilež. Vse mu je bilo na poti: cerkev in larji, politika in klerikalci in mirni vaščani. Posebno je grozil enemu izmed vašfanov. 6e celo z revolverjem je grozil. Preklinjal je pa tako ostudno, da ae je vsa vas zgražala. Dobro bi bilo, ie bi se za take rogovileze in bogokletnike malo bolj laiiiniali orožniki. Mož ima službo pri železnici, tato prosimo železniško direkcijo, da j>ouči svoje podloinike, naj s takim obnašanjem ne kvarijo ugleda državnim ustanovam.
Gasilci (Slatnlk pri Ribnici)
Delovanje naSega (gasilnega društva gre 6poredno i našim časom, ki zahteva za svoje razmere nove tehnične pripomočke, pa tudi širokopotezne ljudi. Je že res, da gre tu in tam bolj za »parado«, kjer prevladuje naš >ana, dvaj«, vendar pa so v času, ko je treba hitreje skočiti, zmerom prvi na mestu. Je to v krvi. Z letošnjim 1. marcem pa eo ustanovili ie naraščaj, mu dali lepo uniformo in nalogo »Rdečega križa« v slučaju požarov in drugih nesreč. Tako je zrasla četa »mlajših« kot druga v naši banovini, ki pa v tvoji uvežbanosti poseka tudi starejše. Napredek, ki je bil v zvezi e precejSnjimi stroški. Pa topot je bila sreča društvu mila. Prišlo je najlepše: žuljove roke Kanadcev so odtrgale o<S svojih pleč sentime in jih dale društvu. Seveda gre vsa zasluga za to tov. g. Jožefu licu iz Slatnika, ki se je v »deželi denarja« spomnil na to mlado četo in organiziral pobiranje. Po dolarju, po pol dolarja ln po četrt, pa je zrasla lepa vsota 29 dolarjev, ki bo v lepo pomoč. Odzvali so se
> DOMOLJUB«, dne Jg. septembra 1938.
dtran 487
mu mnogi, ki bo v Klrkland Lake iz naSe doline. Pa ne samo ti. Na poli so imena Ižaneev, Bločanov, Sevnlčanov in Se mnogo drugih. Mladci, ki kažejo niuvečjo vnemo in požrtvovalnost, so jim zelo hvaležni. Pa tudi starejši, ki gledajo to mlado kri v ognju dela, se spominjajo tovarišev, ki še niso pozabili v mrzli Kanadi etarih načel in domoljubja, s hvaležnostjo mislijo nanje in žele, da bi se le še spomnili društva I
Slovenci v Zagrebu.
(Zagreb.)
Pretekli mesec (18. avgusta) bhio napravili zagrebški Slovenci izlet in romanje v Kostanjevico. Bilo nas je okoli 100 in smo bili z romanjem zelo zadovoljni. Na Male maše dan pa so nas obiskali romarji iz Rajhenburga; kar cel vlak (nad 900) sta jih pripeljala g. de Ceceo in g. katehet Pre-mrov, ki je imel ob 10 lep' govor pri sv. Roku, zvečer ob sedmih pa v jezuitski cerkvi, kjer so imeli romarji pete litanije Matere božje. Člani Slomškovega prosvetnega društva so romarje vodili ves dan po mestu m jim razkazali zanimivosti hrvatske prestolice. Preteklo nedeljo (15. sept.) je g. Hladnlk pripeljal iz Kostanjevice svoje fante in dekleta. Pevci so se postavili pri sv. Roku z lepim petjem, g. Hladnik je pa maševal. Kolikor je bilo mogoče, so si ogledali mesto in se zvečer veseli vrnil' v prelepo Kostanjevico.
Pometaj pred svojim pragom!
(Spodnji Kašelj.)
Od prijatelja gasilske tete v Zalogu smo prejeli poročilo, ki opravičeno zavrača dopisnika »Delavske politike« glede neke gasilske veselice. Pregovor pravi, da ni slab sad, ki se ose vanj zaletavajo. Zato z rdečkarskim dopisnikom ne bomo trat m HMgo besed. Rečemo le: Pometaj pred svdffis pkagom, saj imaš nečednih odpadkov ve? kot preveč okrog sebe. — R. A.
Rasao.
(Sodji vrh pri Semiču.)
Ali jih bo naredil, ali ne?I To vprašanje je šlo od uit do ust, ko je nai vaičau gosp. Jože Plut napovedal, da bo aarn naredil harmoniko. In evo; v nedeljo ae je po neSi vasi in še daleč na okrog razlegal glaa novih .harmonik. (Saj j* v zadnjem času tako žalostno in dolgočasno jjo naših vaseh. Nič veselja, nič petja, nič več onih lepih nedeljskih popoldnevov.) Izdelal jih je popolnoma sam. Izdelek je vreden, da si ga ogleda vsak. Gosp.
Plutu čestitamo. — SuSa pa je zopet pritisnila. Zopet moramo hoditi ure in ure daleč po vodo. Razveselili smo se, ko smo zadnjič brali v »Slovencu«, da dobimo vodovod. — V nedeljo bo ljudski tabor na Smuku, kjer bo govoril gosp. minister dr. Krek, Belokranjcil Pomnimo, da smo Slovenci in da nam to nikakor ne sme biti deveta briga. In šel Pazimo, da bomo svobodo, ki nam je bila pod novo vlado vrnjena, pravilno razumeli in prav usmerili svoj korak v bodočnost. NaS program j«i srečna Slovenija v močni Jugoslaviji.
Igra.
(Lučine.)
Kaiol. prosvetno društvo uprizori na kvatino nedeljo 22. septembra ob 3 popoldne igro v petih dejanjih »Miklova Zala«, ki je prirejena po znani Sketovi povesti. Mnogo čitana in zanimiva je ie povest, še bolj zanimiva pa bo njena uprizoritev, zato vabljeni vsi in tudi iz sosednjih župnij.
Za aovo cesto.
(Stari trg pri Ložu. )
V	zadnjem »Domoljubu« je dopis iz Babin« police, pod naslovom za »Novo cesto«. Ne moremo verjeti, da je ta dopis nastal na Babini polici, kajti poln je neresnic. Saj ljudje vsak dan vidijo, da se cesta gradi. Saj j« dnevno zaposlenih na cesti 30 delavcev. Tudi menda to vedo, da je bil nedavno neki posestnik iz Babine police v družbi t gosp. poslancem Lenarčičem pri banski upravi, kjer sta izposlovala, da je bilo delo na cesti začasno ustavljeno. Ali se s tem pospešuje gradnja ceste 7 Čudno je, da hočejo nekateri preprečiti ta cestni projekt, katerega je soglasno sprejel ves občinski odbor in so ga tudi strokovnjaki spoznali za najbolj primernega. Dejstvo je, da bodo lahko že v par tednih Poličani vozili po novi cesti z nič večjimi vzponi kakor jih ima naša banovinska cesta 1, reda. To pa predvsem po zaslugi tukajšnjega župana Kriifia.
Možek Franc 70 letnik.
(Turjak.)
V	nedeljo obhaja gosp. Možek Franc iz Turjaka 70 letnico svojega rojstva. Mož je ie doka) trdnega zdravja, veselega značaja ia nadarjenega duha. Znan je v bližnji in daljni okolici kot skrbea gospodar, dober družinski oče in vaič in zgleden sadjar, saj ae je v mladih letih mnogo udejstvovaj na tem polju. Lepi sadovnjaki, pri nekaterih gospodarjih v okolici, so njegovo delo. Mož je značajen
in vstopila je Mrakova Pepca, ki je prišla za svojim očetom v gostilno.
Ko sem jo zagledal, mi je srce vztrepetalo. Nekaj tajbistvenega in nežnega se je oglasilo v meni. Čutil sem nepoznano ugodje, da bi najrajši mladenko objel in glasno zavrlskal.
Deklice nisem spoznal. Kako tudi, saj je bila ie otrok ko sem odhajal, a zdaj je stala pred menoj krepka in vendar vitka, zdrava io smehljajočega se obraza, kakor bi se izvila iz teh naših poljan in bost, iz potokov in rek vsa spojena s prirodnimi čari, da se mi je zdela del narave same. Njene lepe modre oči so me vprašaje io plašno gledale. Pri-sedla jt in zadregnjen« rdela. Povabil sem jo, naj sede poleg mene. Ni »e branila. Njen oče mi je prijazno pokimal, možakar bi se pa« rad odkrižal kakega otroka, saj je bilo v družini kakor pri nas kar 14 otrok. Stari Grga, navihani oč*nec, ki jo je znal zabeliti kakor nihče drugi, je postavil med jedjo žlico pokonci, se nasmehnil in omenil:
»I, lej ga I Fant si še, pa bi lahko nevesto kar od nas odpeljal s seboj v Ameriko! To bi menda ne bilo napak, saj jih tam baje manjka, pa še takih kot je ta-le naša Pepca!«
Nasmehnil sem se. Tudi mene je oblila zadrega s svojo rdečico, pokimal sem in dej si, d* bi se ne branil, toda vprašljivo je, če bi bila nevesta zadovoljna.
Mladenk« je saino sklonila glavo in me pogledala radovedno in prijazno.
Takoj sem s t zagledal vanjo prek ušes, kar »em ji sklenil tudi povedati in jo prositi, tuij me počaka., da postane enkrat za vse življenje moja. Kako pridno bi bilo tiste zadnje dni preživeti kako urico v njeni družbi, sem ti mislil in sk'en.1 poskusiti »vojo srečo. Res še ">'sem vedel, Če m« bo maral«, toda upal vendarle, da ii bom ugajal, «»j m«
je večkrat obrsnila s toplim pogledom, kar me je zelo vzradostilo
Se tisti večer sem jo spremi! domov. Pred nama sta počasi klobuštrala njen oče in sosed. Brez oklevanja sem ji razodel preprosto in iskreno, d« jo imam rad in jo vprašal, če tudi ona kaj čuti za mene.
Ljubeče me je pogledala in se nasmehnila. Spočetka je molčala, a potem je zamišljena podvomila nad menoj:
»Saj si že cd Američan, kaj boš z menoj preprosto kmetico? Trgovati znaš in potrebuješ bolj izobražene žene. Vrneš se spet v Ameriko. Nikoli več se ne bova videl« in pozabil me boš. V srcu bi mi osiaU bolečina m hudo bi mi bilo, ker bi ne smela več misliti n« te. Cemu torej prazne nad« in naposled bridkost in žalost?«
Resno sem ji odvrnil, da nisem kak Pavliha. Prosil sem jo, naj me počaka, da ji pošljem vozni listek. Potem naj se pripelje za menoj, da se poročiva in vse bo dobro.
Naposled sem jo prepričal, da mi je vendar verjela
Srečna sv* hodila pod zvezdnatim nebom, sanjarila vsak večer o najini bodoči sreči in o ljubezni, si prisegal« zvestobo ter oba skrivaj trepetal« pred uro slovesa.
Cas ni hotel čakati. Zavlačevala sv« slovo in za nekaj dni sem se res zakesni!, toda naposled sem moral iti!
Slovo je bilo res bridko!
Mati, moja mati! Nikoli več je potem nisem videl. Pekoča duševna bolest s« je razlila po meni, da sem jo kar telesno čutil. Ko sem se od nje poslovil, sv« oba vedela, da se ne vidiva nikoli več. Šilom« s«n se ji moral iztrgati iz objema.
I Usoda je pač močnejša od nas ter okrutna, pota nam kaže po katerih moramo hoditi radi ali neradi, po katerih tavamo koprneči in žalostni ter včasih tudi veseli in razigrani, dokler ne omahnemo smrti v objem.
ln potem slovo od Pepce.
Nisem hotljivec. Delo me je utrdilo in poželje-rje se mi je videlo nekaj mehkužnega. Moja ljubezen je bila pač notranja sila in zato je bila čist« in močna, saj sem vanjo poglobil vse svoje bistvo vse gorje ia razočaranje svojega življenja pa tudi svoje irpljenje in hrepenenje, da mi je bila nek«j vzvišenega v katerem sem našel notranjo tolažbo. Da, vedel sem, da je močna in da ostane neporabljena.
Ko sem se poslavljal od Pepce se nisva joka!«. Molčala sv« in nisva mogla do besede, kajti preveč bolečine sva čutila v srcih.
I« poslavljal« sva se v mesečini. Bilo mi je, d« se poslavljam od vsega od sanjajočih zvezd, od mlečnega meseca in sploh od vsega sveta.
Mesečina pa je sanjava valovila okoli naju ia i nsju zanašala dalje in dalje, najine misli so iskale rešilne bilke pa je ni bilo. Za enkrat sv« se moral« ločiti.
Pepca je plakala notranje. Njeno vedno zardelo polno lice je bilo bledo kakor phfno, ustnice so ji posinele, a krepko vitko telo ji je tarnaj zaznavno podrhtevalo v nemi bolečini.
Obljubil sem ji, da ji kmalu pitan ia da je n« bom nikoli pozabil. Rad bi ji mnogo govoril Ia Ji »pet prisegel svojo ljubezen. Toda sitem mogel. Samo trpela sva in molčala, grli sta nama Mi drgnjeni, skoro nobene besed« nisem stisnil U tata
Se in še »em jo objel ki naposled kakor blazsa zbežal.
(Nadaljevanje »ledi.)
Siran 496
> DOMOLJUB c, d n« .1,8. septembra 1985.
fltev. 38.
RADIO
Kostna mioE^lSi tst^L
fosfatno gnojilo za jesensko setev ozimiue, za travnike in drugo. Podrobneje o njeni uporabi vsebuje članek »Kostna moka — domače fosfatno gnojilo« v 37. številki »Gospodarja (n gospodinje«. Tovarna asa klej v Ljubljeni.
in dober katoličan vnet član katoliških organizacij, dolgoletni naročnik »Domoljuba*, in vnat či-tatetj dobrih časopisov; v njegovo hiSo prihaja 12 verskih, političnih in strokovnih čuopisor. Ker je jubilant nai naveden somUljenik, zasluži da st g« tudi v jaruosti spomnimo ob njegovem 70 letnem jubileju iu mu želimo. da bi dočakat Se mnogo let, nam v zgled, svojcem pa v veselje, ponos in srečo njegove družine. Vsi skupa*	'-'ičemo
• Bog ga ilvi*.
Proeveta.
(Mošnje.)
Cno listih redkih društev, ki ni bilo deležno rajtpusta. je bilo tu Se. Se z večjo vnemo stopa v novo sezono, ki jo otvori v nedeljo dne 2!. t. in. oh 3 popoldne t lepo narodno igro »Zagorski zvonovi«. Ime je gotovo vsem bralcem »Domoljuba« dobro mano iz njegovega listka. Pred igro bo moški zbor zapel nekaj narodnih, nakar bo imel slavnostni otvoritveni govor eden društvenih odbornikov. Naj bi prireditev po udeležbi ne zaostajala za lansko otvoritveno. — Občni zbor društva bo naslednje nedeljo 29. t. m. ob isli uri. Vsi do- i sedanji člani ostanite zvesti in pripeljite s seboj ie Jruge, ki jim je pri srcu povzdiga društva, ker v slogi je moč. S podvojeno silo uremo na delo!
Naše tega aa je.
(Smol en ja vas pri Novem mestu.)
Nekaj posebnega se dogaja v naši sicer prijazni vasi. Zdi. kakor da so se nekateri s |»metjo sprli. No, vsi seveda ne! Kdo od Smolenjčanov m s posebnim veseljem in ponosom vsako leto pričakoval žegnanja na Vel. šmaren? Toliko je vselej prišlo ljudi od blizu in daleč, da so napolnili ves prijazen grič okrog cerkve. Letos je bilo na praznik 15. avgusta mirno in tiho. Bilo ni ne maše ne ljudi i« veseleča pritrkavanja. Zakaj ne? Plesati -o hoteli Smoienjčani Ne vsi. to ne. pač pa nefciteri, ki
imajo od lega dobiček. Seveda je g. župnik moral odredbe šk<3ijstva vporabiti tudi v Smolenji vasi in slaviti na izbiro: ples ali žegnatije! In žegnanja ni bilo! Prepričani smo, da IkkIo do drugega leta jx>slali boli dosledni in se toliko spnnielovali, da se bodo odločili za pošteno žegnanje brez popivanj« in plesa. — Pa so se oni dan nekateri fan-tini silno razliudili, so s šiloma vdrli v zvonik in priirkavali tako, da so odbili kos brona od zvona. Pošteni Smoienjčani so zahtevali, da oblast stopi nasilnežem na prste. Od jeze sta dva najživahnejša nato s harmoniko igrala celo noč. Boino poskrbeli, da drugič tudi take imizike ne bo več. Od vseh dostojnih in poštenih Smolenjčanov ki bodoče pričakujemo. da bodo v vasi sami naredili red.
Razstava.
(Šniartin v Tuhinju.)
Letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Šmartinu vabi k sodelovanju pri razstavi sadja. Razstava, prva te vrste v našem kraju, bo r prostorih gosp. Engebnana v Šmartinu v nedeljo 29. septembra od 7—18. Otvoritev razstave bo v nedeljo zjutraj ob 7.
NAZNANILA
n Duhovne vaje za dekleta se bode na Mali Loki spet pričela. In sicer ae bo vrši! prvi tečaj od 5. do 9. oktobra. V tem času je glavno delo na pobu že končano, zato ste kmetska deklets na te duhovne vaje še posebej povabljena. Oskrbnina za ves čas znaša Din 100. V to vsoto je tudi že všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj. Priglasite se čimprej po dopisnici ua naslov: Dom Brez®*d«ii':, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
n Šmartno pri Litiji. V nedeljo 22. sept. ob 3 •opoldne se vrši v Društvenem domu občili zbor ^svetnega društva Vse fanine. ne samo člane.
Vsak delavniki 12 Plošče, 12,45 Vreme, poročila, 13 Čas, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 Nac. ura, 22 Čas, poročila, vreme, pr0. gram, — Četrtek, 19. »ept. 18 Prenos iz nebotičnika, 13.40 Slovenščina za Slovence, 20 Prenos is Belgrada, 22.15 Citraški trio »Vesna«. _ Petek, 20. sept. 13.15 Radijski orkester, 18 Ženska ura 18.20 Plošče, 18.40 O kmečki zaščiti, 20 Prenos ii Zagreba, 22.15 Za ples in za kratek čas. — Sobote, 21. »ept, 18 Radijski orkester, 18.40 Zunanji politični pregled, 20 Poglejmo na gorenjsko stran, 22.15 Radijski orkester. — Nedelje, 22. sept. 7.30 Pridobivanie čistega in zdravega mleka, 8 čas,, poročila, spored, 8.15 Jutranji koncert, 10 Versko predavanje, tO. 15 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda, 11 Prenos promenadne-ga koncerta vojaške godbe, 12.30 Čas, obvestila, spored, 16 Plošče, 16.15 Za našo gospodinjo, 16.30 Naša pesem, 19.30 Nac. ura, 20 Čas, poročil«, spored, obvestila, 20,15 Plošče. 20.35 Uvod v prenos, 20.45 Faustovo pogubljenje (prenos iz Turina), vmes čas, poročila, spored. — Ponedeljek, 23. jept. 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Načrt naše drame za bodočo sezono, 20 Pesem in plesi, 22.15 Radijski orkester. — Torek. 24. »ept. 13.15 Narodni napevi, 14 Radijski orkester. 18.40 Kitajske nravi, 20 Revija naših tenorjev. 21.15 Radijski orkester, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 25. sept 18 Otroška ura, 18.40 V spomin Franu Sukljelu, 20 Operne arije. 20.45 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon-, 21.30 Radijski orkester.
je zabolelo, ko je bilo društvo razpuščeno. Pokažimo že ob priliki občnega zbora, kaj nam je bilo. kaj nam je in kaj nam tio društvo « tem,
da s i' občnega zbora pojnoslevilno udeležimo. •
Pogrešan. Od 9. junija pogrešajo mladega fanta Poženela Janeza, stareua i3 let. doma ir. ?.irov. Služil je pri po«. Jakobu Uradu na Studencu pri Ljubljani, men-^a junija |ia je vsled ne^iiaing« vzroka izginil in se do sedaj ni oglasil. Nosi kri-žasto Obleko, ima čevlje, oči ima plave, lase blond in je tiolj mirne narave. Skrbna mati |»po prosi, ako bi mogoče kdo knj vedel o njeni, naj njiorofi n« naslov: Ivana 1'oženel. Dobrsfevo šl. to. poŠta Žiri.
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanje.)
D Trgovina, promet in druge gospodarske panoge.
V zasebnem gospodarstvu spada trgov ina že od nekdaj med najvažnejše gospodarske finitelje. ker skrbi za potrebno izmenjavo pridelkov in izdelkov raznih stanov in narodov. Komunizem gleda v njej najbolj neplodno panogo, posvečeno predvsem zasebnem profitarstvu. zato so ji napovedali tudi takoj, ko so prišli do oblasti, boj na življenje in smrt. Za časa vojnega komunizma so jo uničili popolnoma. 7. dekretom z dne 23. aprila leta 1918 so socializirali najprej vso zunanjo trgovino, pol leta nato (21. XI. 1918) pa še notranjo. Toda ' .ljševiki so bili nesposobni, da bi sami uredili neizogibno potrebo prebivalstva z različnim blagom, sledil je splošen polom in za časa Nepa so morali nastopiti umik. Zasebne trgovce so smatrali slej ko prej za nekake trote družbe, zato so bili brez državljanskih pravic in izpostavljeni najhujšim šikanam oblasti, toda morali so jih trpeti. Z uvedbo načrt. gospodarstva so se čutili že toliko močne, da so kratko in malo vnovič prepovedali vsako zasebno notranjo trgovino, trgovce so pa (zlasti po 1. 1930) s krvavim terorjem popolnoma iz trebili. Tako sovjetska Rusija danes zasebne notranje trgovine sploh ne pozna več. zunanja trgovina je prešla ie itak takoj r nastopom bolj-ševiške oblasti brer.izjemno v monopol države, pač je f« še precej razvito tajno veriinižtvo in tihotapstvo, ki ju sicer sov je ti brezobzirno preganjajo. Dne 22. julij« I J982 so izdali v tem pogledu še posebno ostre odredbe, a ju spričo tolikega pomanjkanja vseh potrebščin ni mogoče izkoreniniti. Za časa vojnega komunizma so spra-
vili n. pr. tihotapci in verižniki v mesta še enkrat več živil nego država ter bi tedaj brez njih mesta sploh poginila od lakote.
Osnovna misel, ki vodi komunizem pri njih stališču napram zasebni trgovini je tale: potrebe posameznika se morajo brezpogojno podrediti potrebam mase, kajti posameznik ni nič, masa vse. Družabni razredi nimajo pravice do obstoja, kajti komunistična država pozna en sam sloj. to je proletarijat, s katerim je treba za vsako ceno izravnati vse. Ne zanikujejo sicer duševnih prednosti nekaterih, toda ta ne daje še nikomur kakih pred-pravic, zato imajo tudi vsi enako pravico do enake preskrbe s potrebščinami in če dobi kdo več nego drugi, pomen ja to le izjemno priznanje, da je izpolnil v večji meri svojo dolžnost napram družbi. V tako urejeni družbi je pa zasebna trgovina nepotrebna, da celo škodljiva, ker na eni strani omogoča nekaterim, da žive preko svojih potreb, na drugi strani pa pospešuje o boga t en je trgovcev, čeprav ne vrše ti nobenega proizvajalnega dela. Glede na to zasebna trgovina \ komunistični družbi nima prostora, temveč naj družba sama {»skrbi, da bo j dobil vsak, kar za življenje potrebuje. Družba naj uredi | to stvar tako, da bo prišlo biago po uajkrajši poti od j proizvajalca v roke tistih, ki blago potrebujejo. Zato od J i. 1930 vodi vso notranjo trgovino »ljudski komisarijat j za preskrbo«, kateremu je podrejena tudi \s:i živilska industrija.
Vse to se na papirju in na prvi pogled jako lepo bere. čeprav ni čisto točno, toda kakor vse druge komunistične teorije, so zadele v sovjetski Rusiji tudi te na nepremostljive težave in povzročile več slabega nego dobrega. Vs- razdeljevanje blaga je prevzela država in ustanovila v to svrho celo vrsto truslov, ki prevzemajo blago naravnost od I muren. Iz rok t nista gre potem po
RAZNO
Nevarna prisega. Znani predsednik najvišjega sodišča na Nemškem, Leitgeb, je bil prej sodnik v gorskem mestecu Neki s Cerkvijo skregan krnet bi bi! moral priseči; Leitgeb je vedel, da bo po krivem prisegel, in ga je skuša! na vse načine odvrniti od prisege. Pj ni nič pomagalo; tudi, če mu je govoril o božji pravičnosti, se kmel ni dal pregovorili, vztrajal je na prisegi. Tedaj zakliče Leitgeb sodnijskeinu slugi: -Odprite okna!« >luga mu reče: »Gospod sodnik, saj vidite, kakšen veter je zunaj!« -Nič ne de. Kajti sedaj bo lalc kmet po krivem' prisegel i« vrag bo prišel takoj ponj. Ali mislite, da si bom dal okna pobili, k« bo lete! vrag s krivopri-sežnikoni skoz?« spod sodnik, rajši ne prisežem!«, je zakbcal prestrašeni kniei in jo je odkuril brž domov.
Cudao. - Poznala sem vašega prveg« ža. Zares škoda je, d« le tako kmalu um" " Čudno, moj drugi .mo* mi pravi večkrat listo-
»ter. 8«.
»DOMOLJUg«, ilne 18. septembra 1»
Stran 499
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
Začetkom novembra se je vrSilo v Petrogradu tasedanje takozvanega začasnega sveta ruske republike. Ta svet je obsegal na eni strani narodne lorialiste, kadete, zastopnike obrtnikov in zadrug, kozake in druge narodne skupine, na drugi strani vse socialiste, razen odsotnih boljši; vi kov Stranka kadetov (Miljukov) je imela v tej organizaciji par glasov nezanesljive večine. Miljukov je zelo lepo govoril o ljubezni do domovine. Zalibog se tudi po njegovem govoru ni obrnilo niti za las na bolje.
Prva polovica meseca novembra 1917 nam je grede notranjega položaja v Rusiji bila zavita v precejSnjo meglo. Moskovsko »Russkoje Slovo« 14 dni ni prišlo v Berdjansk. Krajevni časopis »Berdjanskija Novosti« je sicer izhajal, vendar so bile njegove novice zelo nezanesljive. Ljudje so pripovedovali to in ono.
Boljševiški mornarji so se polastili pri Petrogradu začetkom novembra bojne ladje »Aurora*. Najbrže je bil tam tudi Ljenih. Velik del vojaške petrogrcdske posadke je bil bolj&eviško navdahnjen. Ljudje, ki so prihajali od severa, so pripovedovali, da so boljeeviki tako v Petrogradu kakor v Moskvi se hoteli z orožjem v rokah polastiti oblasti. Vendar je začasnemu »praviteljstvu« »vesta armada z bojem zavzela Petrograd in so se boljševiki umaknili na bojno ladjo »Auroroc. Tudi v Moskvi so takrat vladne čete očistile mesto holj-tevittdh oddelkov, kl so po vendar ie obdržati v svojih rokah moskovski kolodvor. Vse svoje sile so boljševiki dvignili proti Moskvi in Petrogradu, dobrO vedoč, da če padeta glavni mesti, bo podeželje njihovo brez težav. Tega so se zavedali tudi začasni vladi zveBti generali. Kornllov je hitel na pomoč Petrogradu, general Kaledin pa je prišel s svojimi kozaki z juga v Harkov in odšel dalje proti Moskvi. Da v Harkovu sredi novembra 1017 boljševiki Se niso imeli besede, mi je bil dokaz barkovski časopis »Južni kraj«, ki je v tistih dneh Se prav krepko pisal proti boljševikom.
Koncem novembra 1917, ali točneje 26., 26. in 27. našega novembra bi se imele vršiti v Rusiji volitve za ustavotvorno skupščino. Ljenin je izjavil, da bo ustavotvorna skupščina delovala le v tem slučaju, če bo »ubogala«, sicer bodo narodni komisarji napravili preko nje korak. Tako se je
za šport, ve««lic« in delo i dalje vse moško in žensko perilo iz platna, cefira, oksiorda, batista, svil« in šifona kakor tudi toplo zimsko moško in žensko triko perilo Vam nudi po aelo znižanih cenah
TtNMKA-SBlA-tf-OSlHt
Celfe I«. IS
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik, ki ga prejmete brezplačno i Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar!
tudi zgodilo. Boljše viki niso Mali nstavotvorae skupščine in so par dni pred volitvami z revolucijo vzeli usodo Rusije v Bvoje roke. Nekega dne emo zvedeli, da je boljševiška armada po hudih bojih zasedla Moskvo in Petrograd. General Kor-nilov je v bojih z boljševiki padel junaške smrti, socialist Kerenski ie pa, kot mnogo podobnih, pobegnil menda, v Sibirijo, nato pa odrajžal na varno v zapadno Evropo.
Iz ruskega ujetništva sem poleg drugih drobnarij, prinesel srečno domov dve zanimivi Številki velikega moskovskega časopisa »Russkoe Slovo«, namreč % dne 16. marca 1917 in z dne 21. novembra 1917 po Gregorjanskem koledarju. V prvi številki omenjenega lista je točen opis dogodkov, ki so se odigrali pri odstopu carja Nikolaja in sestavi začasne ruske vlade. O tem sem že nekaj povedal. Druga, novemberska številka pa opisuje boljševiške boje z začasno vlado in zmago Ljeninovih komunistov. Naj povzamem lz druge številke ravnokar navedenega časopisa nekatere zanimivosti.
Pod naslovom »Na razvalinah« pl6« »Russkoe Slovo« tudi sledeče:
Odgrmeli so topovi in obmolknile so strojnice in puške. Nastal je mir, kakšen mir, s kakšno ceno kupljen in za koliko časa? — te je nasto-
pila anarhija v Rusiji/Velika država razpada na mate dele. Ločila se je Finska, sestavljena je'vlada jugovzhodne Rusije, že se vrfie pogajanja s ukrajinsko vlade o AOvi meji med obema' državam« In Kavkaz je postal samostojna vladavina-Na kolikov delov je' iie obsojena Rusije, da razpade? Poražena je glava Hasi je —• Petrograd ia smrtni boj bije njeno > srce — Moskva. Ali je kaj čudnega, če se splošno rhftlega klic: Reši. se, kdor more. Kolikortoliko stoji trdno edino ie Se fronta. Pa tudi vojaki na bojišču bodo akoro vprašali:
»Doma je vse porušeno, kaj naj Se branimo ta, na bojni črti?«
Pod velikim naslovom »Državljanska vojna« piše »Rusko« Slovo« z dne 21. novembra 1917 tudi sledeče:
»Obnavljajoč po skoraj dvotedenskem presledku svoje delo, »Ruakoe Slovo« podaja danes samo splošen pregled važnejših dogodkov, kl so se odigrali v tem času. Priprave Za boljševiško ustajo so prišle ie tako daleč, da je to Kerenski javil v začasni svet republike in prosil odobriti odločne korake proti boljševikom. Pa bilo je prepozno. Dne 25- oktobra 1917 (po ruskem datumu) so boljševiki zavladali v Petrogradu, začasna vlada pa se je umaknila v Zimski dvorec. Misleč, da im* za seboj še dovolj zvestih vojakov, je začasna vlada
S krvjo j« podpisal
ostavol Nova ustava Filipinskih otokov j« menda edina na svetu, ki je bila podpisala • človeško krvjo. Ko j« bila ustava, ki jo je moral predfeodno odobriti predsednik Zdr. držav Amerik« Roosevelt, predložena v podpis narodni skupščini v Manili, *i je poslanec Geriorio Frciecto tavihal rokave jopiča in srajce, pozval mravnika poleg sebe, *aj mu odvzame nekoliko krvi, nato p« j« ob velikem odobravanju ob-Sksdva pomočil pero v lasteč- kri in podpisal sjodovinski dokument.
»Delavska podtika« ia kmmmt dolgovi. »M. poHtika« i>Hh: »Zaščita karata v našem smislu bi Hnela pomen tedaj, če bi Mščitila one tonete, katerih obstoj j« v ne-varao«ti in £e bi se tem kmetom odpisali dolgovi v breme onih, ki «o narod odrli, to je, z davkom na VerižniSke dobičke industrije, velepo-■«ti in finančnega kapitala. Taka (Učita je za malega kmeta potrebna h M bncia socialni po-mer. ter bi bila pravična, k«r bi vsaj deloma popravila fonpodersk« krivi«« dosedanje politik«.
raznih vmesnih stopnjah v najnižje, to so »kooperative« (nekaki konsumi), ki poslujejo v vseh naselbinah in ki naj nadomeščajo prejšnje trgovine na drobno. Kooperative imajo za dobavo posameznih vrst blaga posebne truste. Denarni promet kooperativ je znašal leta 1931 16 milijard Rub. in v njih je bilo združenega 60% prebivalstva. Vsak polnopraven državljan dobi živilsko karto, a katero naj bi prejel potem v določenih dnevih v kooperativi vse nujne potrebščine po jako nizki, uradno določeni ceni. Karte so štiri vrste, največ dobe deiavei in sovjetski nameščenci, drugi le kar ostane tem. Da se pa da vsakemu prebivalcu (tudi inozemcem) možnost nabaviti tri karkoli še po svojih izrednih željah, poslujejo po vseh večjih krajih še posebne državne trgovine, v katerih se dobi vse karkoli si le poželi tudi najbolj razvajeno srce, a po »prostih«, to je naravnost goro«lasno visokih cenah (surovo maslo n. pr. po 20 Rub. za en kg, t J. okroglo 600 Din). Zato prebivalstvo te trgovine tudi nazivlje »muzejska skladišča).
V praksi je pa stvar taka, da zaradi nesposobnosti sovjetsko birokracije, slabega prometa in silnega pomanjkanja vsega blaga kooperative nikakor ne morejo nuditi niti lastnikom kart niti najnujnejših potrebščin. Enkrat dobe nekaj, drugih sopet drugo, a še tega nikoli v niti približno potrebni množini. Vso spomlad 1. 1983 se je dobilo v kooperativah n. pr. samo kruh, krompir, mast, zdrob, sladkor, slanike, meso, zelje, kumare in kašo, a vse drugo si mora vsak kupiti seveda v državnih trgovinah. Nanje so navezani tudi vsi tisti, ki ne dobe kart, kakor duhovniki, bivši uradniki, hišni posestniki, trgovei itd. Dokler »o imeli ši kake prihranke, so si pač lahko kupovali, ko so pošli, 8o poprodali zadnji kos svoje lastnin« za prehrano, nato so pa beračili in v masah umirali od lakote. Ker je zaslužek tudi zaposlenih te
skromen, prav velik del potrebščin si morajo pa kupovati po strašnih cenah v državnih trgovinah, vladata med vsem prebivalstvom že ves čas boljševiškega gopodsiva silna beda in pomanjkanje, ki ju ne moremo niti primerjati s stanjem delavstva po kapitalističnih državah. Prišlo je večkrat ako daleč, da je denar sploh izgubljal svoj zmisel, kajti v kooperativah ni bilo blaga, na nakup v državnih trgovinah pa povprečni državljan- sploh ne more misliti. Da temu pomanjkanju nekoliko odpomorejo, so dovolili sovjeti z odlokom z dne 20. maja leta 1932 še kolhozom snovati po mestih že spredaj omenjene trgovine za prodajo lastnih izdelkov, toda pomagalo je to le malo, kajti ogromna večina kolhozov leži tako daleč od mest, da se jim ne izplača prepeijavati svojih pridelkov v mesta, tudi 8e jim kaj ostane.
Splošno pomanjkanje, s tem pa tudi bedo ljudskih množic še čez mero povečuje sovjetska trgovska uprava, ki je nezmožna vršiti svoje naloge. Prevoz lahko pokvarljivih potrebščin je organiziran nezadostno, mase krompirja leže v najhujši zimi po eele dneve na prostem, da zmrznejo, rib se pokvari redno 30% preden dospejo do konsumentov, ker ne prispe pravočasno sol, da bi jih naselili, milijone konserv, namenjene za gozdno delavca »pozabijo« odposlati, živina pogine na prevozu od iakoto itd. Stotine in stotine takih primerov »družabnega gospodarstva« srečujemo vsak dan. Ne glede na to, da skromna prevozna sredstva že sama na Bebi niso zmožna zadoščevati centralistični ureditvi vse uprave, roma pogosto »sto blago po parkrat po isti progi aem ter tja. Sovjetske oblasti sklepajo učene načrte o čim tesnejše« in nepoerednejšem stiku industrije s trgovino, vrše neprestana preurejevanja, izrekajo hude obsodbe, aidajo ogromne tovarne, toda življenj« sovjetskega državljana se ne izboljša prav 'i*..
Stran 500
»DOMOUUBf. dne 18 septembra ItfCT.
Ste v.
lid immm zimsko grafrorke
svc-fo krmo, košnja ž« sredi mejnika. Dobi se
prt trrdki rraa Pftgacaifo <i ,.o. u«u»liasia
Tfrfeva testa 33 v Javnih skladiščih '
izdala pouv armadi in drugim državljanom, naj ne klonejo pte-1 boliševiškini nasiljem. Pa kmalu se je videlo, da ni lako in da bo boj s četami, ki stoje na »tram revolucionarnega komiteta, težak. Boljševi^ka armada je zavrela mostove, varšavski in baltišk: kolodvor in telefon, nakar je Kerenski poslal na fro*ilo hrtojai, naj pridejo začasni vladi v l'etr<jgrad :i* |>oinoč 1.. 4. in 14. kozaški polk. Tisti čas so »•* pripeljali uporni mornarji ir Kron-štata in se ukrrali na Nikolajevskem obrežju. Obenem so priplule sledeče upoi ne ladje: velika bojna ladja »Zarja svobode', križarka >A\rora in dva niinonosca Na -Iran boljševiškega petrograd-skega sovjeta so stopili tudi oboroženi avtomobili. Ob 1! doj<oldne se je odpeljal Kerenski v Pskov nasproti frontnim vojskam, ki so bile pozvane, da Miro u|X>r. K Zimskemu dvorcu je prikorakal ar-Uljerijsl.i naraščaj Mihajlovskega učiitšča s topovi. Fantje pa so se ob nastopu mraka iz neznan,h vzrokov vrnili domov. Ob 0 zvtčer dne 25. ruskega oktobra 1917 so se pojavili na dvorčevem trgu bronirovani avtomobili boljševiškega konti-te(a, ki so zaprli vse vhod ■ in izhode na ta trg. Ravno tega dne so boljševiški mornarji in rojaki zasedli Marijimki dvore«-, kjer je bilo napovedano zborovanje vladnega sovjeta republike. Nekatere člane tega sovjela so uporni mornarji odgnali v Mpor, druge zapoditi domov.
V Petrogradu so smatrali boljše vi k i svoje delo za končano. in v zasedanju boljševiškega pe-trogradskega »ovjeta 'J5. oktobra je že nastopil Ljenin in izjavil, ds je proletnrska revolucija do-vriena- Nastane nova doba ne samo v Itusiji. ampak tudi po vs^m svetu in ta doba se bo brezfKi-gojno končala z zmago socializma
Začasuo vlado so torej bolj-eviške čete oblegale v pelrogradskem Zimskem dvorcu. Vlado so strašili kozaki. oficirski pripravniki in ženski bataljon. vsega okrog »"I duš. ki seveda niso mogli vzdržali hudih boljševiških napadov. Streljanje na trgu [»red dvorcem se je začelo ob 7 zvečer in se je vedno bolj stopnjevalo. Ministri so morali, da si rešijo življenje, se umikali od sobe do sobe. (I zadnjih urah vladne obrambe je povedal minister notranjih del Nikitin sledeč*: Okoli 9 zvečer je neki mornar rm ne|H>jasnjen način zlezel na streho galerije Zimskega dvorca in vrgel bombo. Oficirji pripravniki, ki so bili tam, so razen enega pravočasno odnesli zdrave pete. Bomba -icer ni napravila posebne škode. le eden od oficirskih pripravnikov je bil ranjen v glavo. Palčinski j • skočil na galerijo jn zgrabil dotičnega mornarja
Kmalu nalo — pripoveduje minister Nikitin — smo dobili od vrhovnega poveljnika ruske armade Duhovina poročilo, ki podrobno opisuje, kateri vojaški oddelki so naznafeni nam v pomoč in sicer za 2ti. in 27. oktober. t»l> 10 zvečer smo [m-slali brzojavko »Vsem. vsem. vsem . v kaleri smo se izročili varstvu armade in itaroda. Med tem se je ozemlja dvorca, v katerem je bila začasna vlada. vedno bolj tožilo . Prvo nadstropje dvorca so že zavzeli boljševiki. V sobi, kjer smo bili zbrani, se j? pokvaril telefonski aparat, šel sem v Ko.io-vatovo sobo, da bi govoril po lelefonu. Posrečilo se mi je sjKiročiti Kuskovaji o nujni potrebi skorajšnje pomoči, ker sievarnost rasle. Nisem se še vrnil v svojo sobo. ko zaslišim glas: >t'l.ij sel: Odšel sem neovirano v Okroglo dvorano, kjer sen; vide! krasnogvardejce, mornarje in vojake, ki »o razorožavali oficirske pripravnike. Ti so brez odpora oddali orožje iu zaboje s patroni- ITstavili ^o tudi mene in vprašali kdo sem. Odgovoril 6em: »Minister notranjih de! Nikitin,- Zgrabili so me in odvedli k boijševiškemu komisarju Cudnovskemu. Od ministrov ?,-> boljševiki zaprli najprej mene.
(Dalje prihodnjič.)
MiiI83iAlftflll*A z" le3en m zimo Vam 1 «H»M™niOI W nudi ugodno (drž. urad. tudi na obroke) MiaOisic« z« Slovenije MaMpaa, Tvrštva e. 2», biša Oospodar.-ke zveze.
Uo prriila«	tuj., j, hf»» lnj/žicc tbrnc Zidrui. zmtt.
' H se je Mož (telefonira iz restavracije svoji ženi): t>proeti, draga moja. nocoj ne bom m>»>l priti pravočasno k večerji, loliko deia imam v niša rni.i
Ona: Seveda ne moreš hitro delati, ko ti pa M hrbtom igra orkester.
Mali oglasnik
Vuaks drobna vratiea ali nje prosloi velja vt enkral Dio 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščlne ati prodajajo svoje pridelke ali iščejo r>oslo» oziroma obrtniki pomočnikov sli vajencev in narobe
Santa 2 yut* rielpl'e
Nipim lucerne ali ota ve. za krave. Naslov i upr. llomoljuba 11476
U Mim c°ebranen obleke si nabavite naj-bol,e pri Preskerju Sv. Petra c. 14.
Imm hib smendolec Ltf 118 i |ei0 s,a,
naprodaj. Dravlje 81 pri Ljubljani.
Klini« speinikt.
okvir e in druge ološče nudi i a ceHeje Mežnar F . dem niča Ihan p. Domžale.
Vila r Ftrravčali
i-ro lam Poizvese pri g. Vo lenil.u v Pelrovčah.
Kmetijski iiiiinik,
tre teti. ne nad 40lel slar zmožen molie krav. se sprejrre k goveji živini. Ponudbe v 14 dneh z de avsko knjižico na lakob Verbič, Logatec.
Trpisfei vaieasG
zdrav ler dobrih stari-šev, s primerno šolsko izibra/bo v starosti 14 lel se sprejme takoj a trgovino t. meš blagom Ponudbe na upr. Domoljuba 11446
rthtia ku:''ln brez sa-ufiBElS tov,a (n m(t£!u
Pridem tn preselim čebele sam. Franc Mar-kelj, Vrhnika
MHNrs^inaidiki
•Mirejmem Bremšak Marija. Podreča št. 14. Smlednik.
gffličjki respiin
Ljubljana Krekov trg št 10, nasprot' mest e-ga doniš) Vam nudi naiboljse zimsko mi-nufakturno blagu po izredno nizkih cenah. Obiščite 10 trgovino in prepričajte se!
flBeiit pistitn
kupim ali vzamem v najem v bližini Ljubljane, Naslov v upravi Domoljuba 11154
za kmetska dela sprejmem.
Mam
Prepeluh Anton. Do-bruBje 9 — Sp ilru-šicj pri Ljubljani.
MiiBiPji ii žasarja
sprejmem. - Naslov v upr. Domoijuba 11461
dirtinlK. 2:iTv
kmetijshu z nakupon novovrstnih (»osnemal-nikov, brzopari nikov, kotlov, gnojoičnih se-sask, plugov.čistilaikov in elektromotorjev. Pišite Ini Temkin, Ljubljana, kavarna Slon.
laiiie pfimfis
10 m od driavne ceste v Blagovico, prodam. Redi se lahko 2 govedi in 4 prašiče Lep sadni vrl. Cena in plačilni pogoji ugodni, Poi>ve se pri Ivan Ovca, Blagovica—Luk .vica.
PTMB iisfiJ
manjšega pose,Iva brez U7.ilkarice.3f vrši v ne deijo 29 3?pt. ob I. uri popoldan Torolje 17 pošta Mengeš.
u Borovnica. Xa .splošno željo ponovimo v nedeljo, £». t. m. ob S v prosv. domu pretresljivo dramo >A njega ni«.
Jernej je zjutraj zaležal. V naglici se je oblekel in pri tem niti zapazil ni. da je hlače narobe nataknil tako. da je bila zadnja plat spredaj. Pred tovarno kjei je bil zaposlen in kamor se je v diru pripeljal s kolesom, je padel v obcestni jarek, tovariš, ki je pomagal na noge. ga je so.utno vprašal, če je morda kaj poškodovan. Jernej je šele zdaj opazil narobe oblečene hlače ler odvrnil: »Potolkel se menda nisem nič. — toda — zdi se mi, da mi je glavo okrog zasukalo.i
Neki učitelj je imel navado, da je sposobnost učencev označeval s procenti. Ko je prišel šolski nadzornik, ,e videl v zvezku nekega učenca, da ima označeno 101 odstotek.
'Kako morete kaj takega napisati,< je grajal
Mo- ar."vesie-d-- hi» ^
?2e vem.c je pojasnil učitelj, »toda ta dečko ni tL g°TOr "S "ek° ^"'l*' k° "iti vprašan
Usoiik J. Bili
Za jesen m zimo. ako želite sebe n, svojo družino dobro, poceni in toplo obleči, prj. dite in »e prepričajte v poslovnih prostorih
Stari trg 2 - - • Pod TranCo 1 Kolodvorska ulica •
Obleka in perilo »e izvršuje po najnižji!) cenah tudi po meri in po najnovejši modi Trgovci znaten [»pust
C* se bofe'1 iaogaiti slabi dražbi, ni	Ireb« uu pirali vrat. Le dobro se obna^j in koj	bodo bežali tvoji »bratje iz hlevi* kakor pred	kugo Strindberg.	a
Rozina z« iganjekuho
oddaja po najnižji ceai hran l«l.«Jlii, MKUiaaa, Imaika 8
Prim. Sir 7, 6: »Ne prizadevaj »i, biti sodnik, ako nimaš moči, zalreli krivice; da se morda u zbojiš niogočnikovega obraza, in svoje pravično, sli v nevarnost ne postaviš.«
ffiamiffrtfentft v Ciš
Oivoril sem svojo manufakturno trgovino, v kateri imam tudi izredno bogato zalogo krojaikih potrebščin S točno, fiajsolidoe;$o postrežbo in izredno konkurenčnimi cenami bo« zadovolji! vsakogar,
MARTIN POMARC, Celje^Usce 52
Gospodinja: Kj« pa so vaša spričevala? Nova služkinja: >Oprostite gospa, dom« sera jih pozabila.<
»lini, toda — — —c
»Nič toda. gospa, je hitela praviti Meta, »6« vam pa povem, da sem povsod točno vršila svoje dolžnosti. V zadnji službi sem vstajala oli petih, kuhala zajtrk ler vse »obe in pos!elj» pospravila, še predno je kdo vstal.
Golšo,
nabrekel vrat
Zm Jaftolovasske tiskarno: Karel Če{
i'daia!el|: Or. Gr^^ri) Pečfsk
je obolenj« ss 11 a a tlete, ki m mora pravo fMO0 ulrftvil), ker M sicer delovanje tegn TUnejra organa » svoji funkcUl kol mSfila proti strupom tu prave^ preprečuje, zaradi «e»»r lahko nastopijo neprijelol. a fe«to tu»i
nevarni pojaii. Zdravaiika ruanost je dognala, da ao soli, ki vzbujajo Jod. pri rasnih oblikah »oH« U; redno učinkovite. &ievilnl bolniki ao ugotovili s nporaho natega salo preprostega
««®sate|e itfrarije«}« c »W»
aasel, isdovoljiv. (Kivsem neikoitljl« »pllvn« boleien. Vtmkdo, ki je bolan na s o 1» i. nabrekel vrat. atefent ilere. naj nahlfra u« knjilitco ki Jo vsakomur
paSMUnena krezplatn«
Milem«. Zadostuj« dopisnica. PoSIno »blraln« mesto-
Irnsi PasierMch, Berlin S O.
Mic.haelkirchplaiz 13, Abt. P. 111
Urednik: Joic Koiičak