(t 69
V Gorici, v sredo dne 29. avgusta 1906.
Tečaj XXXVI.

febaja drakrat na teden in sicer t sredo in soboto
, uri nrcdpoldue ter stane  po poŠti prejenmna 1 ..fioriti na dom poSiljana:
.   .   .   . 13 K 20 v, ali gld. 6150 ....«» 00   »   »     »    3-30 ,   .   .   .   3   > tO   .   »     ,    1-70 iTiimHitf Številke stanejo 10 vin.
SOČA" ima naslounj« izredne ^logc; i>b-noT..; Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in »lipot po Izbijam in kranjskih mestih", dalje dva-• ,.;. tu ..Vozni red Železnic, parnikov in postnih ^ ,.=r i,:.-.'On-j prilogu ,Slo?enski Tcbnik". Va.'-ii:*,i,:'J sI,reJD,na Hpravništvo v Gosposki ulici ."'¦"i. nsdstr. v »Goriški Tiskalni« A. OabrMek. |iroiila brez doposlane naroinine se ne oziramo!' tejlii »n poslanice se raCunijo po IVtit-vrstali io. .„¦, i-krat Ui v, 2-krat 1-1 \, "i-krat 12 v vsaka v, \'»:<!ii'i" po dogodbi. VtCje Črke pn prostoru. — ,- in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ,.-jj» v»el>ino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodoTn napredek!«
. Lavni.
Uredništvo
se nahaja v Gospos i ulici Št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogor *' govoriti vsak dan od 8. do 12; dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino tn oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
NaroSnina, reklamacije in druge reči, katere ne • spadajo  v delokrog  uredništva,   naj  se   pošiljajo   le upravništvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe«. vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soea« in »Primorec« se. prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski ul.,.Tellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališč ulici,I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici §t. 22; v Trste v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma.
govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talafon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odp-ov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
;»iSj **
pvjrgovskem0omu".i
\  nedeljo  dopoludne   ob   1<>. uri se je
L v .Trgovskem Domu''   v Gorici  napove-
L shod z dvema točkama vsporeda: Tretji
,:cli>ki  shod in klerikalno gi-
o r i S k e iu    ter :   v o 1 i 1 u a
; r •;> a   in   obmejni  Slo v e n c i.
r>hul je bil naravnost impozanten. Prišli
tne-ta   in   cel«   naše  bližnje   in   daljne
e.  Nabralo se je. nad  000  udeležnikov,
j.- bil shod sklican So 1« v zadnjem času;
i hi  sklican   prej.   bi   bila   udeležba se
Ukor   se   nam je zatrjevalo.   Dvorana
¦;*iv>netri  Domu je bila   polna,   istotako
,J3   Vladalo je zanimanja preveto razpo-
ji', iii.zalo 50 je,   kako  umejo zborovalci
I |;ouien tega shoda.
>Uod je   otvoril   ob   It), uri  g. Andrej JGabrŠČek, ki je govoril takole:
hcluiui rojaki! Kot sklicatelja dnnaš-iii.siiite.st!.rijske»a shoda v Gorici mi j»» j rije! na dolžnost, da Vas danes zbrano -".; ,Trg. domu" prav presrčno pozdrnv-\i suni veste, da živimo v jako resnih, ;.,;-1.;h časih, in čakajo nas res trdi boji, r?« pa brezdvoumo zmagamo, ako se .iiraii \eduo na vsak glas tako, kakor ¦e zbrali dam s. Shod smo sklicali zadnji \ našo okolico nismo uiti mogli ra/poslati :n   tu   vidimo   danes   zbrane   može   iz
• , ksmor nobeno vabilo ui doslo in so : pri&li. ker so nekaj slišali o shodu, iii-e.-tujemo danes proti onemu strem-, ki danes v beli Ljubljani uganja svoje
•   Da je imelo toliko mož v sedanjih r*-:,ih č^sih dovolj poguma, da ?>o so r:--1. uas klic, to je Vam. možje iz mesta •':.u iz bližnje okolice, v veliko čast in
Zato >prejmite moj piVMčni :;*. kličem Vam v» enkrat : „dobro-/.-eni 'lrgov>keni Domu - Prrduo na-daua>uji shod. moram izjaviti, (ta i:-,orda kako zborovanje, na katerem *;>' to ali ono vprašanje, katero je m-daiiji in bodoči čas marveč danes •?acij>ki  shod.   na  katerem  hočemo
fetrirav

nekaj izreči, nekaj pribiti, brez vsake nadaljne debate, nekaj protestovati ne da o tem dalje razvijemo kako debato. Predno pričnemo današnji manifestacijski shod, mi je Čast predstaviti vladnega zastopnika g. svetnika Contina. Predlagam za predsednika g. dr. T r o o t a, podpredsednika g. dr. Dere an i j a, zapisnikarja gg. Milost in Kavčiča. (Sprejeto soglasno.) Predsedstvo zavzame, na to svoja mesta.
P r e d s e d n i k, deželni poslanec dr. Treo:
Sprejmem z zahvalo za Vaše zaupanje predsedstvo- današnjega shoda in prevzemam to častno mesto s polno zavestjo svoje odgovornosti radi tega, ker je ta shod eden proti-shodov proti III. kat. shodu. — Dovolite mi le, da označim svojo lastno politično stališče!
Kakor vsak stan, ima gotovo tudi duhovni stan pravico do svoje organizacije; tudi mu nikdo ne more zabraniti, da pri tem v svesti svoje moči seže na politično polje ter si išče več ali manj poštenih pripadnikov in zaveznikov in svojega političnega vpliva. Kot močni, vsled danih razmer na Slovenskem gotovo najmočnejši struji, bi bil zagotovljen duhovščini z njenimi pripadniki mogočen dostikrat odločilen vpliv na politično vodstvo celega slovenskega naroda, — Kakor pa za vsako drugo strujo v enotni narodni celoti morala bi veljati tudi za katoliško stranko gotova moj a,, ki je dana že s koristjo celo kupnosti - - celega slovenskega nar)da torej s požrtoval no s tj o za skupno s t v a r. Napačno in za naš mali od dveh močnih sovražuikov in od vlade tlačeni narod nevarno je torej, da se je ta stanovska organizacija s svojimi zavezniki na narodno političnem polju razvila v premogočno stranko, ki hoteč udušiti vsako drugo strujo, m o n o pol iz uj e vso slovensko-narodno po* litiko, katere zaradi pomanjkanja moči iu radi stališča .škofov deloma zastopati ne more in ne sme.   Pogubno  za slovenski  narod je,
da se proti močnima sovražnikoma  ....... Nemcu
iu Italijanu , ki nas napadata izključno z najojstrejšim narodnim orožjem, or-gnniznje naš itak katoliški mali slovenski narod od klerikalne strani izven cerkva na pod-i lagi  klerikalno-liberalnega  kulturnega vpraša
nja, katerega gotovo mi mali Slovenci v svojem boju za narodni obstanek ne bodemo rešili, in uprav uničujoče za naš mali narod je, da je ta boj, prenesen umetno na naša narodno-politična tla, zastrupil zdravo strankarsko življenje različnih struj v slovenskem narodu, in ravno sedaj ne le v domačem središču, temveč na tujem nemškem Dunaju onemogočil vsako skupno vseslovensko narodno nastopanj e.
To, kar poganja danes tako bujno iz slovenskih tal, ni zdravo katoliško zrno, temveč bohotni klerikalno-stran-k a r s k i plevel, ki preti uničiti slovensko itak ponižno narodno klasje.
Najboljši in neovrgljivi dokaz zato je strankarska razdvojenost naših državnih poslancev na Dunaju in iz tega izvirajoči polni poraz Slovencev pri predreSitvi volilne reforme.
S tem označenjem osebnega stališča Vas prisrčno pozdravljam ter želim iskreno najboljši vspeh današnjemu zborovanju za vseslovensko stvar.
G. Gabršček povzame besedo:
Dragi rojaki! Naglašal sem že prej, da živimo v jako resnih Časih in znak teh resnih časov je današnji dan, ki je velenomemben za ves slovenski narod. Kajti pokazalo se je velepomembno gibanje in v znamenju tega gibanja smo  zbrani  tudi mi danes v Gorici-
Slovenska duhovščina je že mesece in mesece pripravljala svoje verne ovčice na današnji dan in to je ravno najboljši znak, kako važen je ta dan za bodočnost celega slovenskega naroda.
Nagnali so v Ljubljano iz cele Slovenije več tisoč slovenskih mož, več tisoč tega našega dobrega, zares predobrega slovenskega ljudstva. Človeka, ki ljubi svoj narod, mora naravnost srce boleti, ko vidi, da se je našlo med nami 0 7 tisoč mož, ki so šli danes pod črno zastavo v belo Ljubljano. Toda proti temu III. kat. shodu se vrše ob istem Času protestni shodi, manifestacijski shodi, na katerih pro-testujejo proti III. kat. shodu možje slovenski, tisti možje,  ki ljubijo svoj  narod  in hočejo
svojemu narodu boljšo bodočnost. Ob istem času zborujejo v Gorici, v Trstu, v Ljubljani, v Idriji, v Trbovljah, na Vrhniki in drugod slovenski možje, kateri se postavljajo naravnost v nasprotje z istimi, ki jih je slovenska duhovščina nagnala v belo Ljubljano danes, To je neko izredno gibanje v slovenskem mrtvilu, kajti takih shodov, kakrgne je videti današnji dan, takih zborovanj morda nikdar ni videla naša nesrečna Slovenija. Zato pravim, današnji dan je važen za bodočnost celega slovenskega naroda. Ako zmagajo oni, ki so šli danes pod Črno zastavo v belo Ljubljano, tedaj je gotovo, da je zapel mrtvaški zvon slovenski bodočnosti, ako pa zmagamo mi, ki smo se uprli temu nesrečnemu trenutku, tedaj moramo zaznamovati današnji dan kot oni trenutek, ko je narod zopet vstal k novemu, boljšemu življenju, Po kaj so Sli v Ljubljano tisti slovenski možje pod črno zastavo, pod zastavo slovenske duhovščine, razvito v poslednjih dneh? Ako bi 8H v Ljubljano tako, kakor jih hodi žalibog v velikem- številu na božjo pot na Brezje, Sv. Višarje itd., M rekli: »Smo pač še v tistih starih časih, ko se razne navade niso dosti odpravile." Nihče bi ne rekel ničesar, ako bi bili šli v Ljubljano, da pozive versko čustvo, kije tako globoko ukoreninjeno v srcu slovenskega naroda. Prav nič bi ne imeli proti temu, ako bi šli slovenski gospodje v Ljubljano, da bi sami bolj verovali, ali živeli po naukih katoliške vere, ker to bi utegnilo vsaj nekaj dobrega prinesti. Toda kdor pozna namen tega III. kat. shoda, kdor vidi, pod kakimi avsuicijami, s kakim namenom se je ta shod mesece in mesece pripravljal, je prišel že davno do prepiranja, da tem gospodom ni prav nič do katoliške vere, ni prav nič do tega, da bi to verno slovensko ljudstvo našlo na onem svetu boljše življenje, ampak so šli v belo Ljubljano, da bi tam naši politikujoči duhovniki dresirali celo vrsto lovskih psov, da bi grizli in lajali na vse, kar se ne klanja farovški komandi. (Brayo! Ploskanje.) Po to so šli v Ljubljano! Oni se hočejo pripraviti na prihodnje volitve, ki se bodo vršile bodisi na podlagi dovršene nove volilne reforme, bodisi napodlagi starega volilnega reda. Poprej je že g. predsednik naglašal, kako stališče bi moralo biti stališče slovenskega, du-
Grof Monte Cristo.
napisal filcxandrc Dumas.
t Dalje.)
•uV Cristo se ozre na mlado deklico z dolgim pogle-i u zapre pod vplivom v>pav»jof.čsa sredstva, katero ji ''•Ate Tristo, svoje oči.
*'- vzame kozarec, izlije tri četrtine pijače v peč, da •s?;ko misliti, da jo je izpila Valentina, ga postavi nazaj ¦* mi»ico in izgine skozi skrivnostna vrata, ozrSi se Še i<'. Valentino, ki je zaspala zaupljivo iu čisto kakor an-ta'*i pri Gospodovih nogah.
k ki
Nbčr
Valentina.
H-aia .svetilka je še vedno lila na  Valentino  svojo lu< * ••'¦ z«:lnje ostanke olja, ki so še plavali na vodi ? bolj rudeč ";* I* *> pobarval alabaster oble : mali  plamenčki  so vstre 1;s'i- kakor ria bojujejo smrtni boj. Bele zavese in odeja so r-jJUfVjiJ,. z nekako opalno barvo.
:„   X;i |,pst> c» bilo najmanjšega  šuma, in po hiM je vladal T" kl. J« vzbujal grozo.
l;ila Kdvardove sobe se odpro še enkrat, in prikaže se
, ki
^'"o ga to noč že enkrat opazovali: gospa
Villefor-
]t l""1*1« «ledat vspeh pijače. »fctavivsl na. n« ..-„....   «.*-i„
I"*«« Sum i
t^j mrtvaško tihi sobi*, nato se previdno približa
|X    j        ,               "J      »««»<THOIVV     Vlili       BUUJ   ,     1IHM/     BO     JJlUfiUHV     |»»«W
""»ki, da bi videla, če je Valentinin kozarec prazen.
Kako,
vooio, jo ostala v njem le poslednja četrtina.
Gospa Villefortova ga vzame in izlije ostanek v pepel, nato skrbno očisti kristal, ga obriše s svojim lastnim robcem in postavi nazaj na nočno mizico.
Če bi bil mogel prodreti človeški pogled v notranjščino t« sobe, bi bil videl, kako zelo se je gospa Villefortova obotavljala, približati se Valentinini postelji in ozreti se na svojo pastorko.
Ta žalostni sij, ta molk, ta strašna poezija noči, vse to ji je brezdvomno vzbujalo vest. Zastrupljalka se je prestrašila svojega lastnega dela.
Končno se osrči, odstrani zaveso in se ozre na Valentino.
Deklica nt več dihala; preko stisnenih zob ni prišel noben dihljej več, ki bi izdajal življenje; njene belkaste ustnice so se nehale gibati, oči so ji obdale vijoličaste proge, in trepalnice so ji bile kakor iz vosH.
Gospa Villefortova oprsja to obličje nepremično, toda z značilnim pogledom. Opogumi se, in dvignivši odejo, položi svojo roko na srce mlade deklice.
Bilo je mirno in hladno.
Pod roko so ji vtripale le žile njenih lastnih prstov. Zgrozi se in odtegne svojo roko.
Roka Valentinina je visela čez posteljo; laket je bila nekoliko skrčena, lepi prsti so se otrplo opirali na rob postelje.
Okoli nohtov so bili proti modrikasti.
Za gospo VillefortoTo ni bilo nobenega dvoma več: vse je bilo končano, strašno delo, poslednje, katero je imela izvršiti, je bilo končano.
Zastrupljalka v tej sobi ni imela opraviti ničesar več; previdno torej odstopi, boje" se svojih lastnih korakov na tleh.
Minute minevajo; toda gospa Villefortova ne more izpustiti zavese, ki jo je držala nad Valentinino glavo kakor razprostrt pajčolan,
Ta hip se prasketanje* nočne svetilke podvoji.
Gospa Villefortova pri tem šumu zatrepeta in izpusti zaveso.
Isti hip svetilka ugasne, in sobo napolni strašna tema.
Sredi te teme se sproži ura in bije pol petih.
Vsa preplašena piane morilka iz sobe in s potom strahu na čelu odhiti v svoje prostore.
Tema traja Še dve uri.
Polagoma prične prodirati v sobo bled dan; polagoma postaja jasnejši ter končno popolnoma razsvetli barve in obliko predmetov v sobi.
Bilo je to tedaj, ko je prišla po stopnicah bolničina po-strežnica s Skodelico v roki ter stopila v Valentinino sobo.
Očeta ali ženina bi bil prepričal prvi pogled, da je Valentina mrtva; toda postrežnica je mislila, da bolnica spi.
„Prav/ pravi, stopivši k nočni mizici. »Nekoliko je pila."
Nato gre k peči, mredi ogenj, sede v svoj naslonjač ter kljub temu, daje baš pri? .a, izrabi Valentinino spanje v to, da tudi sama Še nekoliko zadremlje.
Ob osmih jo zbudi ura.
Presenečena od tega tako dolgo trajajočega dremanja, začudena, da ta roka še vedno visi iz postelje, skoči postrežnica k postelji, da bi jo dvignila, toda otrpla roka se ne upogne. Zdaj ji postane vse jasno.
Izvije se ji strašen krik.
Nato plane k vratom in zakliče:
„Na pomoč! Na pomoč!"
„Kako? Na pomoč?* se odzove s stopnic glas gospoda d'Ayrignya.   •      •  ¦     "
Bil je to čas, ko je navadno prihajal zdravnik.
hovrdštva, da bi se mi kolikortoliko mogli z njim zediniti. Tudi jaz sam bi bil za to, da bi si stali nasproti s politikujočo duhovščino kakor enakovrstni državljani, da se borimo drug z drugim z enakim orožjem, z besedo in, kakor pravi pesnik, z uma svitlim me-čem. Ne bi imeli nič proti temu, ako bi duhovnik, ko je šel iz cerkve na političen shod ali v krčmo uganjat politiko, slekel takrat svojega castitega duhovnika in da bi oblekel suknjo prostega državljana, pod kakoršno se mu zagotavljajo iste pravice, kakor drugim. Sleci tisto suknjo različnih blagoslovov, da si stojimo enaki nasproti! (Tako je! Bravo!) A, dragi rojaki, ne imeli bi prav nič proti temu, da si stojimo nasproti z enakim orožjem. Toda kdor je videl čas zadnjih Volitev, ta je imel priložnost videti, s kakim neenakim orožjem se borita ti dve slovenski stranki.Duhovnik\__UM_j^jmw)&oj^Wi_ oltar, prižnico in celo spovednico v svoje politične namene, da tam agitira za tiste, kijih hočejo oni dvigniti na prvo mesto, ki jih hočejo poslati v deželni ali državni zbor. Mi pa pravimo, da cerkev, ; • *nica in spovednica niso kraji za politiko (Tako je!); ti gospodje si prisvajajo pravico, da kličejo na pomoč Marijo, vse svetnike in razne hudiče, s katerimi strašijo to verno slovensko ljudstvo, ki se boji, kaj bo, ako izdihnem danes aH jutri svojo dušo, in visi tako na eni strani med angeljci in na drugi med hudiči.
Mi nimamo takega orožja, nam bi se tako orožje studilo. Proč s takim nevarnim orožjem, proč z zlorabo vere in cerkve v politične namene. Duhovnik nam bodi enak državljan, poslužuj se istih sredstev kakor mi.
Kdor je doživel zadnje deželnozborske volitve, je videl in doživel celo vrsto žalostnih prizorov, da mora srce boleti tistega, kdor dobro misli s katoliško cerkvijo in s katoliško vero. Naša duhovščina mesce in mesce ni imela drugega dela, nego da je uganjala po cerkvah politiko, y katero je mešala osebe, kazala s prižnice doli na priproste slovenske može, ali še celo na njihove žene, hčere in sinove, ako ti niso hoteli tako plesati, kakor je farovška Perpetua zaukazovala (Bravo t)
To so bili žalostni prizori, ko se je spovednica, proti kateri ni bilo mogoče ugovarjati, zlorabljala v politične namene, da je celo ženi duhovnik v greh svetoval, da bi moža pregovorila, da bi ne glasoval za slovenske napredne kandidate. Ako duhovnik po spo-vednicah k temu napeljuje, »potem ni čuda, da gre farška pšenica v klasje. Mi pa pravimo, da takih škandalov ne maramo. Tudi na raznih shodih ste videli prizore, ki se morajo človeku naravnost studiti. Jaz sam sem bil na Krasu na nekem shodu, na katerem je neko mlado kaplane z lastno roko vleklo za hlačnice 70-letnega možaka, ki je predsedoval shodu, z odra in ga hotelo potegniti na dvorišče.
Ako imamo opraviti s tako duhovščino, potem moramo pač misliti, da so to jako nezdrave razmere. Mi pa takih prizorov nočemo več videti iu zato smo danes tu. Ako duhov-
niki govore o enem hlevu in enem pastirju, tega z zlorabo vere in po c&kvah pač ne bodo dosegli. Pa pravijo, saj mi ne zlorabljamo vere in cerkva; ni res, da hočemo mi zagospodarid v političnih zadevah. In ako citate klerikalne časopise, se lahko dan na dan prepričate o tem. Toda mi imamo pred seboj žalostna dejstva, katera drugače govore in mi vsi danes tukaj zbrani slovenski možje najodločneje protestujemo proti temu, da bi imela slovenska duhovščina večjo besedo v političnih in posvetnih »adevah nego drugi državljani. Oni pravijo, .d«; ni res, da hočejo zagospodovati, temveč, da oni samo nasvetujejo. Toda, dragi rojaki, leta 1901 med volitvami je ljubljanski Škof izdal pastirski list, iz katerega je razvidno, da je laž tisto, kar naša duhovščina trdi. Škot je v tistem pastirskem listu pisal :
»Posebno pri volitvah vam moramo bistro PP_veM^ kftko morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih. Za v s e smo postavljeni kot duhovni pastirji. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po škoiih in duhovnikih. Kdor t-*eh ne posluša, ampak njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim nar edbam."
To je vendar tako jasno, da mora razumeti vsak slovenski otrok, to je jasno, kakor beli dan. In po teh naukih je šla slovenska duhovščina na delo, ona je po navodilih škofovih zlorabljala cerkev, prižnico in spovednico ;m uganjala orgije, proti katerim so nam na razpolago le skromna sredstva. Toda, dragi rojaki, da to ne morejo biti zlati nauki svete katoliške cerkve, da to ne more biti res, kar pravi ljubljanski škof svojim ovčicani, bodi dokaz, ako vam prečitam odlomek pastirskega lista, ki ga je ob istem času pisal svojim vernikom dalmatinski nadškof Carev, ki p glasi tako-le:
»Poklic duhovnika je poklic miru in složnosti, duhovniki morajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševati, vse narode in stranke! Oni morajo biti narodom učitelji in voditelji medsebojno' ljubezni in potrpljenja. Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v reči, ki vzburjajo ali ustvarjajo razpore, ne pozabite, da jutri bo de te pastirji premaganih in premagovalcev. Držite se svoje vesti ali nobene stranke!"
Tako je pisal nadškof Carev ob istem času kakor ljubljanski škof svojim duhovnikom : „Ne pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in premagovalcev. Vsi so Vaše ovčice in do vseh morate imati enako ljubezen in enako zaupanje, do tistih, ki so zmagali in do tistih, ki so bili premagani." Kako je mogoče, ako smo mi imeli včeraj volitve in je bil naš dušni pastir naš nasprotnik, z zaupanjem obrniti se do njega, kadar potrebuje človek kake dušne tolažbe? S kakim srcem moremo poklicati k smrtni postelji takega duhovnika?
Ali nadškof Carev ni bil edini, ki je tako vzvišeno pisal svojim vernikom. Oglasii se je tudi škof Bonomelli iz Kremone. On je pisal leta 1903:
»Meni je mučno, jaz to priznavam odkrito, ako vidim duhovnika, ki se vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga docela, Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato naj se on ne umešava v politične borbe, naj ne podpira te aH one stranke, tega ali onega kandidata, ker dušni blagor tega ne dovoljuje in njegov dušno-pastirski iu očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem."
Gospoda moja! To je vendar tudi škof katoliške cerkve, ki nam je teko iz srca govoril. To je biser naukov tiste cerkve, kateri danes mi vsi pripadamo.
In vendar se naši gospodje pod enakimi avspicijarai in pod popolnoma enakimi težnjami pripravljajo na novo politično borbo v prihodnjih mesecih. Naš novi nadškof, kije tudi danes v beli Ljubljani, je dal svojim duhovnikom in tistim našim deželanom, ki so Šli v Ljubljano, neki potni list, katerega ne moremo zamolčati. Naš knezonadškof je v zadnjem pastirskem listu dramil ljudstvo svoje nadškofije na novo delo po znanem geslu: „Društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku itd." Pitml jim je doslovno, kar citiram po »Slovencu'4, kije za to jako dober vir.
„Zadnji čas je, da se zdramimo h svoje mlačnosti ter zedinimo in organizujemo za skupno katoliško delo, drugače postanemo r o-b o v i in 11 a č a n i naših sovražnikov in zgodovina bode za nami pisala: Nastala je bila tedaj nova doba z veliko nalogo in resnobnimi načrti, našla pa je na Goriškem ne.-dožno, nebrižno ljudstvo ter je šla mimo njega brez sadu k drugim narodom."
Potem pa govori o ustanovitvi malega semenišča z gimnazijo, česar je tako potreba, kakor smeti v oči. Na to pravi:
„Obramba mora odgovarjati napadu : d r u-štvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku, volitev proti volitvi, prošnja proti prošnji. Pristopajte torej k društvom, ki delujejo iu se potegujejo za katoliški značaj ljudske šole, udeležujte se njihovih zborovanj; berite tozadevne spise in časnike; udeležujte se vestno vseli volitev v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor. N C p o z a b i t e, da je Vaša dolžnost udeležiti se volitev. Kdor voli slabe občinske zastopnike in poslance, je soodgovoren za vse ono slabo, katero sklenejo dotični poslanci."
Kako vse drugače sta pisala škof Carev in škof Bonomelli. Ti so priporočali mir in ljubezen, duhovnik naj ublaži nasprotstva, naj ne umešava vere v politične borbe. Naš nadškof pa kliče na boj: društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časopis proti časopisu... Nas pač ne čaka drugega, nego da bodemo videli cele vrste shodov po deželi, ua
katerih se bo po starem načinu hujski dražilo to nase dobro slovensko ljudstvj Na konci* svojega pastirskega }j. je naS nadSk< pisal tudi zlato resnici mu moram tudi jaz priznati. Piše mimre »Časi so hudi. A ne bojte se svoji vražnikov! Oni, ki je premagal p„ in celi svet, bo premagal tudi našnje sovražnike Cerkve.8
Jaz pa pravim, če je res tisti tu]J katerem pravi, da je, in če ima vse tht< like lastnosti, o katerih uče v katekizmi če naš nadškof pravi, da je premagal vražnike, naj on, ako se mu zdi potreb eno samo besedico resi svojo cerkev, en blev in pastir, da bo na milijarde lijarde človeških duš reSenin, vzvelitanib., j bo vidi.1. kedaj poleg sebe v nebesket \ J j stvu, a iie da bodo večno stokali in jJt peklenskem   breznu;   pustimo,  nuj   :o> J premaga vse sovražnike cerkve, ki  /• . na   skali, da je ne  premagajo niti j ¦;,, , vrata, čemu se borno mi revni črvi.-k; •., | sovražili, ravsaii med seboj, ko imun. -• bridkostij in težav dovolj v boju za , ,; obstanek.       Zato je tudi naravno^ i;-.-: } ta katoliški shod v  Ljubljani, kamor j ljudi, da  se bodo  tam   pripravljali  :.u boje, nova sovraštva in razpore
Zato   jo,    slavna   gospoda,    j,; prav, da smo se tudi mi zbrali  dan»--lepem Številu, da izrečemo,  česa  n.   . varno, kaj želimo in hočemo,   ^teje;;. -: v dolžnost  prečitati  Nam  sledečo  r. katero predlagam, da sprejmete >ogh :,
Resolucija:
Javni ljudski -hod dne -J*i. 1900.   v    -Trnovskem domu     ••  i
prolestuje
proti zlorabi vere, pod kat»*iv > 1 se vt."i danes v Ljubljani polili':., j klerikalne stranke na Sluvvn-k :. katerem nerazsodno ljudstvo ? ; proti naprednim in svobodom;-' : rojakom ler ;ra s slrpurcivoiu. > obivkiiiiinjtii! pripravljajo na t.. politične boje ;
protestuj«)
proti zlorabam naših cerkva.   \ , so ljudstvo  slepiii   in   vabi iilično   demonstracijo   ter   !»»*•¦   •. nosi. žalili in   podili   i/ <vrkve i; , nnpre.dueuM   in   .svobodomiselni'   , I iitiCnetra iti socijalne^a n;,xiraiij   .
j                     svari
i kneza in nadškofa troriškf^a. 2:.. vmešava v dotmuV politične .-?< tere je že. pooslri! s pastir>k;m ki poziva verno ij--td>fvo t..i :• sovražnikom. k«»kojšuib pri :. >.-ni. in jra kiuV na delo v (Dalje u prilogi.)
„Kako? Na pomoč?" se začuje glas gospoda Vilieforta, ki je planil iz svojega kabineta. „Doktor, ali niste slišali klicati ha pomoč?"
„Da, da; pojdiva," odvrne gospod d' Avrignv, »pojdiva hitro k Valentini 1"
Toda predno še dospeta zdravnik in oče v njeno sobo, planejo tja sluge, ki so bili v istem nadstropju in po hodnikih; .vidč, kako leži njihova ljubljena mlada zapovedniea bleda in nepremična, dvignejo -oke proti nebu in prično omahovati.
„Pokličite gospo Villefortl Zbudite jol" zakliče kraljev prokurator pred vrati sobe, v katero si, kakor se zdi, ne upa
Toda mesto da bi ubogali, se ozro sluge na gospoda d'Av-rignva, ki stopi k postelji in vzame Valentino na svoje roke.
„Tudi ta še I"... zamrmra in jo spusti nazaj na posteljo. „0 moj Bog, moj Bog, kdaj prenehaš I"
Villefort plane v sobo.
„Moj Bog, kaj pravite?" vsklikne in dvigne roke proti nebu. „Doktor t Doktor I"
„Pravim, da je Valentina mrtva I" odvrne d'Avrignv s »lovesnim glasom, ki je v svoji slovesnosti strašen,
Gospod Villefort se opoteče, kakor da so mu odpovedale noge, in omahne z glavo na Valentinino posteljo.
Pri zdravnikovih besedah w spoji krik očetov s krikom služabništva; nato zavlada po hodnikih, stopnicah in na dvorišču živahno gibanje, na kar se hrup zopet izgubi in postane tiho: sluge so vsi, od prvega do zadnjega, zapustili to pro-kleto hišo.
Ta trenotek se prikaže na pragu gospa Villefortova še v nočni obleki; vprašujoče se ozre okoli sebe in si privabi v oči nekaj solz.
Naenkrat stopi za korak ali skok naprej in iztegne roke proti nočni mizici.
Videla je, kako se d' Avrignv zvedavo sklanja nad to mizico, da vzame v roke kozarec, iz katerega jo, kakor je vedela gotovo, izlila po noči vse, kar je bilo v njem.
Zdaj je bilo v kozarcu prav toliko pijača kakor tedaj* predno jo je izlila v pepel.
če bi se bil prikazal morilki Valentinin duh, bi bil naredil na njo manjši vtis.
Bila je to res barva one pyače, katero je nalila Valentini v kozarec in jo je ta pila. Gospod d' Avrignv jo je opazoval tako natanko-, nemogoče je bilo, da bi varal ta strup njegovo bistro oko; brezdvomno se *e zgodil Čudež, da kljub morilkini previdnosti ostaneta dokaz in sled zločina,
Dočim stoji gospa Villefortova otrplo in nepremično kakor kip Strahu, dočim je njen soprog zakopan v odejo te smrtne postelje ter ne vidi in sliši ničesar od tega, kar se godi okoli njega, stopi gospod d' Avrignv k oknu, da bi bope videl tekočino v kozarcu, ter poskusi nekaj kapljic.
„Ah,u zamrmra, „to ni več brucin; poglejmo, kaj je!"
Nato stopi k omarici, katero je tekom Vaientinke bolezni izpremenil v nekako lekarno, vzame iz nje stekleničico s salpetrovo kislino ter vlije nekoliko njenih kapljic v rumenkasto tekočino, ki postane takoj krvavordeča.
„Ah," pravi d' Avrignv z gnusom sodnika, ki je spoznal resnico, in z veseljem učenjaka, ki je razrešil problem.
Gospa Villefortova se otoči na peti; njene oči se zabli-j skajo in nato postanejo motne; žena se opoteče, poišče z roko vrata in izgine.
Trenotek nato se začuje šum, ki ga provzroči oddaljeno telo, če se zgrudi na tla.
Toda nihče se ne zmeni za to; postrežnica je opazovala, kaj dela zdravnik s tekočino v kozarcu, gospod Villefort je bil še vedno nezavesten,
Samo gospod d'Avrignv je zasledoval z očmi gospo Vil-lefortovo in videl, kako je naenkrat izginila,
DvignivSi zastor. pogleda skozi   Kdvardevo  :-.! j njegove matere ter vidi, da leži nepremično ua prej¦-
„ Pojdite na pomoč gospej Villofortovi.* pravi ;.. <-•:* »milostivi gospej je slabo/
„Toda gospica Valentina V zajeclja ta.
pGospfra Valentina več ne potrebuje pomoli • \-r:. nik, „ kaj ti mrtva je.a
„Mrtva, mrtva!4" vzdihne Villefort v silni t<o\> ¦ *¦ bila tem silnejSa, ker je bila temu bronastemu ?:*: ¦* nepoznana.
„Mrtva pravite l-14 vsklikne tretji glas, PKdo ;e >* je Valentina mrtva V"
Moža se obrneta in zagledata med vrati Morr«»!». : ^ trepetajočega in prestrašenega,
Zgodilo se je sledeče:
Ob svoji navadni uri je prišel skozi mala vra:^- »-vodila k Noirtierju.
V  svoje začudenje je našel vrata odprta in je Ia~"»-> v pil, ne da bi mu bilo treba zvoniti.
V  vestibulu je za trenotek obstal ter klical sU.- ^ je navadno vodil k staremu Noirtierju.
Toda nihče ni odgovoril: čitatelju je znano, da ^ N zapustili hišo.
Morrel ni imel čisto  nobenega uzroka,  da bi bii ^ nejši nego sicer: imel je Monte Oristovo obljubo, da "^ alcaJ ne umrje, in ta obljuba ga doslej ni varala. Vsak večer a« poslal grof ugodna poročila, katera mu je drugo jutro p«l Noirtier.                                                                               J
Vendar se mu je zdela ta tišina nenavadna. Zakh«| drugič, tretjič, a zastonj.
Šel je torej naprej.
Noirtierjeva vrata so bila odprta kakor druga.
Prvo, kar je zagledal, je bil Noirtier v svojem nasloJjJ ki je stal na navadnem mestu. Zdelo se je, ua njegove &«¦
ftilHi „Sitt" ti'A i in 28. »pita
društvo proti društvu, zborovanje proti
zborovanju,  časnik  proti   ceniku..,.;
in izjavlja, |
d§ napredn* in svobodomiselni Slovenci nt Goriškem imamo pred tdmn It* boijAo lK>dočt!Ost. slovenskega naroda v deželi —   iti   odklanjamo   «»dsruYohio«t /a zle j posledice vsiljenega nam boja v obrambo f /Mega   Lavričevejza   gesla t    V***   za j narod*   svobtid*!   in   niapred«* k! *
Nato j*1 govoril storijalnt demokrat Mi* j
I o u t ter pobijisl kit*rikalI/,**iM, j ki je vedno dušii vaak napredek, umetnost i Ud. Zahteval j« ločitev rerkve od državi«, udaril krepko po klerikalnih stremljenjih ter sej pridružil rt*' soluciji,                                            !                          !
Predsedstvo je prevzel   tm to  gosp  dr.
II e r a a u i ter dal hesedo g, | dr. Tržeta glede vodlne reformi*. Dr, Trt*« je Kvaril poljudno o krivicah, katere he | nam gode i volilno reformo, ožigosal ^pletkarenje, *e dotaknit zlasti prodanih Korofteev ter prealagal kontno te le resolucije:
Resolucije glede volilne nI mi
m )aonent shodu dne 26. avgusta 1§06. ii ^trgovskem domu** n Gorici,
I. Shod se tzjavija hIoy<*mio za občno,   enako in tajno volilno pravico,
IL Shod .obžaluje, da niso slovenski državni poslanci glede! tega za vse i^iM^M^¦¦¦¦¦ ^v^mi%^*4uil V|ivu.^unja   v   #*.b«*r-
volilnih okrajev naj od i 01* ne]>e oprejo didoebi d v r t r e I j i it s k e vt?Lioe za vsako v IhhW:*? atahtevano spremembo pos;imt'Ziižb volilnih okrajev*
H©e.  demokrat  MU o* t je tmMit p$-
a*ra že /mino *tatt*če •*** d^m^fea^^ ftatmm hoče, da  ne  volilna refurma **pre$ie**t tii«H ^ drl* ^ toliko  krivi*-   Pridristll pa *** je re »oltndjam
V H t* r e *» ti 1 tt r 111* ^o h f i r a a t o mi g 1 ft * ti i * sprejel**
I»r. i rrrt m« je 1» t** /ah % »lil za ud** leži«* ter zaključil zi*«;oVt*fi!e /»^r^til-f *o ittHIt navdušeni iti /ad*#*»d«r*r Sh*«d jr lr,>ij^l t? nit
DOPISI.
tt lllUill          <»h   narodnem slavju 4ue
*, tteptembra, ki ii« primle ^itr*Mlriit čitaluh**, ltokod«d*ko bralno dru.Uvu in (.Varilno druMvo, preskrbi Softka {»odriižnira ^ P Ji. razproda janje planik in drugih norčkih trveth*. Na slavnostnem prostoru p*»»aa*i ličen $ator„ kpr bodo naše brhke devujk*. vrle planinske hčerke, prodajale gostom čopke.. Priporočamo jih razlitim gostom, }»o*ehun prijateljem planinstva, ker \m čisti dobiček v korkt nagemu ^repotreimemti dmH^u. Olienem vljudno vabimo slovenske planince, da se v velikem *t#> vila tidelež** napovedane Javnosti 'f naSem krasnem {danin^kem krajo. Mnogo ^iovemdsih druAte? je že prijavilo svoje sodelovanje, mi* roma   w!«»i*#»»?,   V^a   Shnmdja   ho   te«a  4m
V imen« občin* pa potdi»*i društva »a loi trgu itipaa g. U itabrr&tk. S           ZiMi« 4!»ifi0'   -   tudi e ,kato-
t 1 i I k Y ur   s h # d «1.            t^r^d  kratki« na#
j j#* !*,f*4'i »i se« ihta Jako polkodotaU. |«*irf«&| • je  odnesla   do«u  ftidutim«* irstdje.   tak^i  4* ^ kfti#t|# lf|«tj%f 4M»iJp ^4«pk» «ai^4 a«*ia^fi ||r likal«"i ft^       k*»r ao »it k ,*#&kwm* %b^l*s ._ t ¦ LjnMjano   Na* s  dr' Kt*at* je jak# prid«** fillirij   »if*M ta jiis   t»«}wljal   k   *hc4tt   % iiulfiji^,   &?&atui je |*t«i altarjriti   4a t*odt^ tnda ta N«s«lk|» ^» K,  p^tem |r trkri   no. 41 K ^ zado^tovak«    \aorai   jih  j    *#* prt* ¦***!*«#* *i*-%ik»-   *-4tii pratiji« l*»f,  dfo^i pm%ijo |f*    |*n»r*   l*«'»   a%i?   #h   i*  nt i ^-* «** #hirai; na '¦¦ nhku,   m!#   I;   ^fi Y Id^f-lfiti, na kar *** ** - «ff*fi»!i * ipjfili  ki*cijah  k **   Lu^ij; na ki* lo*.|vMr
P* kak<«r **«* 4i.*t, ti« *»* A«t ti »iiljr pilili i»!i»|!*i>J%#%* S** |*<? h%i»ili '»praških I )*¦ ;«*| m{iei$at i>td«i L;old^tto II j** %*1 i»iL**%i%f umit pros?«*; lil je M gledat, kaki* m« prodaja ^iir«%'i# ftia*ift»; I\ ji* m*1 i^lHlat. kak«> d»*Uij«» bivalni *tr^»j . V j#» ^J nl*^t|at radi irgcnitif l^thiManja, VI j* >J gledat rsdi %«;*ip^t hi^n«^a opravku i VIP mM U*}j<* \**ti a« l*rif*/jei VIII. na pnihk g iiiiiru r i\ j«* fel ker ?** nt* more tukaj oženiti, gledat kr»oj*k** Mirile; \. radi kranj<<luh klotia* XI gonp. dr, Knavst- vodja. -:- SVkau*n hinavski farizeji o% Id raj*$ doma molili, ker * Ljubljani v velikem hotelu tako m mm naučili po k*iiijt*ko moliti, ItadovHni amo. kakšne |diMŠon«^iie .^adov** of>ro«ii i:ovor ožJin-dranejfa »^»•»ter^ič« in njihovih f*jda*ev. <e ii!«   m  tMim   ugajale ' kranjske  klobase, po   ;
pride v nebes*, ampak v pekel Eaj »Mit«, kaj je vojaška im%: V^jaMni tet Je neurni-* #&„ itd. t >4otnik je postal na korn^ pove^--w§t*# poročilo * t*j pfidigi.
Domače in razne novice.
iiriavttifts  pravdnikotn   %
j «ti>ricif^; i»etiO%as d^lelno^dai »tetntk gmp.
\ \mmš J r g 11 ^ d«*dej delavnega p**Yd«tka
¦ -tiaiti<(*faik   dffavfkt^a pravdtitka nam^ttiko«
% **«rtct j«* imetH^an  ndm tajsik %mp, dt
K   ^ n i d *• r
tftrainim M»dnikom v K«iaJn je imenovan tamkajtajt mAm pn*tav $ Alojzi Ma*era* *4rs|ftmi *i4aikti® v P^krat« *&&&% pristav ^   Jurij i Mrmiiii Patina
FflMite p drža-a.i pmdnifc šief vsi Stdoli^h iz ««t*rimv v Ho%tnj ier #1» jednem IHFmaknjrn v *; l-i9«i%i*i razred. l>o«edaaji riiraijtii driavtii pra%dmk dr Jt» Xi*neovkh j** pr«*mefčen s  Tt*i
Y>!Mtis^ si t it utffiJmltte ti ačftai^€f
I feifltl  t*f«dt» dne   14   in t Ti. *t-pt. o<i ^    1*2
u?t» \ %i%** t«%*j** ^ 1'ovih gtfcjenk ne »prejme. fin*' I*. *»fpt «1* K mi začnejo v sprejemni tu i^navljajai kpiii
Na *-. kr de^ki in dekliaki % a 4 u i r i v f» u r t r i bode vpteovaoje 11», •*ept od ^- J 2 ure. V vilj#* rairrde «e novih uč^nrev oz. uč^nk ne aprejme
Mik« \*u* prične I?, siept, oh **, oii n \%\ ma^o« .t r«iiil pouk H. iatpga tit^era oh  \ mL           Itavnateljnvft  c* kr ixohraie-
vuliila za tiHte!lji«*ot
MnmVili štrf)i Jltipdt n* m' prf|»e)jaJa
župniku Urči da jo hodil okoli bolnega Monarija toliko časa, da sta konečno pronnre-dila oporoko - tla hlapec je po novi oporoki dobil dvo hišici, ter nekaj grunta           <k\ vso
drugo  pa  dobi  župnik (irčn;   popravljani, da glasom oporoko, inventarjev, obravnav iu pri sfljil nobena teh trditev ni resnična, šempas. dne 2:1. avgustu  r.uit;
(irfa. O p o ml) a   uredništva              /upnik
111:,/ drča rad ..popravlja", rim očitejša je resnica, ki se spuy.ovori o nj.»m. lim '^*«1 veji.- j.tidi. s ..popravkom'. Iu kauuVki ilu-hirv-ik naj bi ne popra\ljai, kadar se mu ..vita izkoriščale pri kak. m ir-Lam-ntu! l'';ui< 'b* tli nič P-, mi pa pra\i't:o da je! /.ti H->e/e na Miirllli postelji '** duhovniki -• /»>«•» iv »,..  budijo pa ia.ii ohoii ličili- ki imajo denar j _,„,,.,,
i„ ,.....,t« To r i^ ^« "*¦ »«m«'-^» j j i->
/naju, piiti-kati /a-e P.i-.¦¦¦¦:¦ ..i nikn-r u..-'i S M-t-n |.,.lii» l.rča s* deia ln-dol/ni-a, pa [ o/na cel-. \.,.t.in.» pri % a 1 ni Ii pi-'i» Momuije.ih ; p:a doka', kako v.a je /na! •.;"»•'»» p»'t '•'• N\' .u-ta Dia/i-k. kakm tla l.l im-t »ki. k« mi. t«-'a !.ib-'e Ii-kako l.rdij.i <•!. rkih pa okoli   tir   i- en    k;e bi   kaj p«./'!i. in
drževanje mnogih mltložnikov katoliškega shoda?V Nu to vprašanje jo odgovor lahek. Napredujaki, le dajajte jim Se!
Proti bralnemu In pevskemu društvu v Št Andreiu
ruje neprestano tamkajšnji duhovnik. Z „Na-rodom" bi rad odstranil iz društvu seveda tudi BSoCoa. V tako svrho giblje okoli nekaterih odbornikov in njihovih starišev. Seveda brc/ uspeha. Ce bi Se koga dražil s tem ter izpraševal in nagovarjal, naj ga kar zapodi od sebe. stori najbolj |>rav ' Naj gleda na druge rcii pri svojih ovcah, društvo pa naj pusti v miru. Društvo njemu nii- noCe. torej naj tudi c:i pusti društvu v mini!
\l Št /Mreža ji- šlo uledat di Ni-toršiea v Ljubljani !.") in<>/ Nalovil jih je tamkajšnji •..»spud nu-!-. ku;iil nekaterim ali v-,»m ;V) vo/:.c ii-tko l"r )i'ii dal na roko baje 'M) K. \ii s<i - i tudi taki. ki bi nikakor ne s-ueli Iti V ( emu se tjil-itati iiplivu in !,nnv/!i, od koder !.*¦  piihr.j.i  nir  .lubu-.M ' '
Drage    tripe\        n   katoliškem hotelu
• . 1'i.intr v ].-nblj:..':i j«' i.iio :ib ¦'a.-:! katoli-' -k« „¦:¦ "le-la .i!i.., ti-;.;.'«. l'i:.v mi katoliški ;ni'i!:'.:i *¦¦> »"ii:;.h i„,udi l'ivo -irašno dn^o. i.ajotitžj«' pa -,, ».j;.. . tiipc', po kalnih so -•V'i I'ii:iio:ii I'" *•'•' v, po kioui m> jim m . ;,:i;.li   ;¦¦¦: t i   . lrip'             v  <uiiiei   pa -tam
Umor in samomor, i^v, nam • v i>w-i-jiti i'i>.'-u p- uu-oii'. s\i,;„ i;*j-;«-tii«i mate- ;;:;
, '.rini s;,, Iram- Pah-i. upokojeni omPiiJU l>m ' '.!.") t i:! okoli ;«''» dopoldni* sta se spih n..-:i in -in v kuhinji >\u popade debelo po !•¦;... ko iiiati vidi j.ev.-iinoM. kei jej je \edu< /o-,'.t! da jo i.l>ije. tete pit sj.opjii.-ah. .sin /; r.j't. dot<-'e jo sredi stopili.- vi jo mahne pi :i:a.i   da  -¦• j,< na dvnei-. »•   prikotala. dvakra
nikar in* :-h'pi nif oprasiti p:i "p" verjame, ko u-u.o, liku
ti   pi.tv   i.ell   t'v'.:. ,,-/e taka kb-t^  do |io:-.a. bo r.l::,n. t.
k(i   \elllo    tlldi ti.   kake
p rek! i maj o h^uil
kdaj rb-dal ueb.-ko kruljo-t",:              i:k - i>     m.t"-»;i 1««»;^;"   •Ji!:";"j
/Upet enkiat   popiaUjal.   pa   ni   ni-'   |.»L.ia\i;. j  i-a::.i m  !• ds'.l   \    p:.v:i;<-: o.tal   ,,.  stari   lUa/                                                    l  ''
Pevsko-tamburaško društvo  , Pcdsora- v Pcdgcri ¦ i' i •¦ t n. i i
oriredi v nedeljo '2. sept t 1 , kakor >¦• na j /t.>um mak. /.minjeno. \e-eli.o - b-oi: i v-puvdoui \ s;,o ! ^ta imi,Ul ,, red priobalno piilujcliiji«"-.  \ai»iiuo pa /e .kim-   ;  ......    ,       ,.    ..   .. ..... :,.      .
•^^iwj^w''-q.. ¦.....   J.::......'..¦'.......¦.,¦"."•'¦""*
Unbrije ..... vas Krn — Zaslan; iBto i?. Drež-
nico. -— 2. Na Matajur. Zabijejo se rdefie pobarvani koli v sonožetni svet. - 3. S. Slemena (planine) okoli HdeCega roba pod Ško-tljoo. 4. Do Globokega in Žkrbine (prelazov) ter na Migavcc. h. Iz Žage pri Holcn na Stol. Vefiuo markacij sta prevzela odbornika gg. Uolja in Honač, znana izvrstna turista ; gotovi smo torej, da bode vse v redu izvršeno. V kratkem se prične tudi s popravo poti do izvira Soče.
Gor. Vrtojba je poslala gledat ljubljanskega Škofa, kako suje svoje mitro po glavi, IJ7 ljudij Dol. Vrtojba pa le s ; še od teh je šel kedo le i/, radovednosti. Kaka razlika med obema Vrtojbatna !
Na izvoznem trsu v Sorlcl   naj   bi   tržni
komisarji malo uijuduejše ravnali s kmeticami, ne pa tako suro\o laško, kakor postopajo sedaj. Ko jih vprašajo   po trznili listkih,
: krii-ijo na nje, kakor kaki Zganjarji. Na neko /eno je Uiital iu kričal tr/ni komisar na ii7.ii; listek, ali ker ga ni imela, je le mol i-ala: prišla je potem m-ita prodajalka iu jej po\edala, kaj hoče. potem mu je pokazala n/ui listek. :4'ake»a ravnanja /. našimi ljudmi ne trpimo. Lotom pa morajo ti tržni komi sa;ji /nati slovensko in občevati / našimi ljudmi
i Movensko       iv ne pa naj si med Lahi iščejo
:  ki »ha.
Vsesokolski ilet v Zagreb.       s.iavuost bo
' tiiijala.S dni. i. sep. /večer: sprejem gostov , in kom-rs oli s. uri zvečer na vrtu Kola iu 1 zagrebškega Sokola. Na komersu sodelujejo 1 v-a pevska in tamlmraška društva zagrebška i ter jura ;:odbu.
I             *J. septembra:  L tekmovanje, '2. skušnja
; /a ja\no telovadbo,   '¦'>. slavno.-tni   sprevod. -L I oiied, ."•.  javna '..'lovadiia,  0.   ^la\nostlla preii !  siavti   v  'gle-dališču    po   -ledišču   veselica   i„ kon.vrl   ua   situ   Kida   s   sodelovanjem   \M'ii /iigieliških   latiibiiiaških    in   p-'.s|iili   dniste*
i,,    ..;„    „„   ,.,„,11    |.i.-        »        l.l.l.ll.l   isti.)    sjn.jj-llll  ¦
.le,
•h,..
!H!P
.-t,u
.S|.U
ll J
I.     uit..   Ui> i      •'            '•>'   '"'I'"'   "'        i'"
ut i .1. mis.i v  s- ..: <   i       l" V1H i'lr'
h/iu.'.    i   n   i m«.    . a«,  . ,«.   .   <if"
»»w>ntt ¦)»! minuli ¦ ¦ mmm 'in"«i'«^rf......w"
iiMi   !' r,|.)       I • |ii<   |   i 1! «•    '    / it' i .JU     «i i   • 1   •   1
p.i ti!    , .vi u
Možje poslušajte!      \ .   ¦ u,     «.«»«..
,11    lEl.    I«.      Il'nl    '.'-     I  'I                  «     I""'    L    •   *        'SI'
I.M   '||   (I       ! »I       II t!    IH|'l       .'     j ¦    It!}    I'l       \ •   ,        ' Ul       M       ,,,    ,1       tl            |„     I        .||1        ,.,.    ,       ,.       J,.,    .           /
k.l-r |.'j i -i   ¦  -n, ' '•¦.!«¦.     .    i ..i   <'    i«
Ml|'l 'v.'tlj l'l    -' (M   .   II t     '   '¦    !i( Ilif             ./ 'It   1' .
.¦i",' "Ji     J              r ,|*       t    ki            k >l- r.        ci   hi.r   '     ,|
tik  • Iiji ¦ I     | '< i!     »i|4  /lilki           '    ( !             ..I        >>      ' lil
v- i" r •   Ni t iliu'  fi. H.        [u   -   ; ' ' I      .   '
I.)t.'i    .    li[/'l  I           rlvii'1) jlVi  i 'i >li' Uljt        lil   t .kn
[-...i.   t:s   jih   Ji'    J f 11K: > I. J      ( <•    :-i     1-lil    dul'i.
vožnjo po  južni   /i'l."iii«-i.   m« j.,.h,M.-ii hi j ne bilo
Katoliški shod jo bil dolgočasen, skonr pa jo naravnost klavorno Pričakovali so ve! kniiske udeležbo, prišlo pri jf !*¦ nekaj tis ito/iivotiiiih tatovških priveskov in nekaj r dovodnežev Gospodje so Kili v.-i i/ sebe potrti; po/na .so potrtost tudi ..Slovencu'. no poroča o shodu s posebnim obujeni, kako Soa jo običajen pri njem o!> takih prilika Zavozili so h ,svojo br*«zdomovinsko politik zato so /»doli ob odpor .-»do \ lastnih svoj vrstah.
Na ,katoliški" shod » Ljubljano -o J(- ,,«ip
lj- o v sobot«, pop. z dr Javnega kolodvora Gorici ITf.oseb. Klerikalci so (•ovortli o m'< Vsekakor pa j" bilo živo na kolodvoru ob ča: odhoda. Klerikalci so kričali /o poptej .-.ov»>d da pojde toliko sto njihovih suiiiiMjcii k o v na katoliški shod ali če si motril » kolodvoru ljudi, ki so odhajali, si bil hitro i čistem s sodbo: Dobra tretjina ^romarjev 2 tretjini izletnikov ! N o v a ž o 1 o z .. i c a i p :> n i z k a e o n a je iz v a h j l a m a r s koga, daje Sel pogledat Ljubljan z I a s t i č e j o A e ni vi d o i! Šii so tu po opravkih : kupovat konje, moko itd. Takosn Culi iz ust marsikoga, ki se jo polja! v sobo iz Gorico v Ljubljano, ki ni klerikalec, in j koli ne bo, zlasti pa ne, odkar je bil na te divjem shodu v Ljubljani. Tako jez ud 1 e ž b o i z G o r i 5 k e ! Nekaj z t u>rišk"ga pa jih je bilo na protestnem shodu v »Narodnem domu" v Ljubljani.
Protestni Shod T LJubljani proti tretjemu katoliškemu shodu je hi! jako dobro obiskan, rdeležnikov je bilo okoli 1000. Govorila ;da dr. Tavčar in Kristan. Po shodu je -da večja množica demonstrirat pred Alojzijeviščo, kjer se je vrčil katoliški shod, Domonstrantjo so se razšli, ko so poslali nad nje policijo in orožnike. Protestni shodi so se vršili zajednu tudi drugodi. Ti so bili tako impozantni, da so klerikalne kolovodje spravili oh zadnjo trohico pameti
SokOlOM veselica v Solkanu je lepo vspeln v vsakem oziru. Občinstvo, katerega bi moralo biti mnogo več, je živahno pritrjevalo s ploskanjem pevskim, kakor telovadnim izvedbam in ravnotako igralcem. Grajati moramo pa odločno pičlo udeležbo iz. Gorico s strani občinstva, posebno pa Sokolov.
V Mimo je bil v nedeljo - mir. Odšli so bili vsi oštijarji in drugi taki možje na katoliški shod v Ljubljano. Pravijo, da jih je bilo okoli 70. Mirni občani so si želeli, da bi bilo vedno tako ter da bi oštijarji kar v Ljubljani ostali. Še kaj plačali bi za vsakega,
j.aj.lu.-l /tit-ij.itl jm [i'Ji(- uh<.'t.':iii-k«' !!!<>/<' \li».'ji'.   /:!|Mii»i.itf  M  to '
<<  !ii.>.!-i'',"in  dni  *>!ii   -t-  :-f  jni[:ii'iiii:.ii
Zahirala'      "••!•• * pei-u ^m -i.Ji »i -h'"t
v   i:iii'uti  li.-ird.inu i,:ipredn>'    Mr mke,   vabil   :.'ti ni  m;..  iiii._'.....     . i. • 11 j  ia/d.-lin.           h-idU s.'
i-> o.|,-\ i.t,       i • ud ni<>;   in (inilo n.-i   -luni  n.
:!'\.'.<is{    *.[y, -;,;;   i;   c.l!r-t;.-i',1   s\ nl-u JiHS.S-••!:.» .'.'!
..i.-m.j.-i Hi* i ti., mi :>.i-tM>:ii F':i-r. i„t i wiia iM-in   li.i., i.hdli..   i.:   -n ,Ui-",i s:.  do;-.:.,.'si  s  tem.
¦'»«•;>. a jiii-jniri.iij:! i\i»'i!iv-.. i, i.i -e ;><.!¦'.ti,t>. kiil.ur ii.i ima;o i )•!•» <ie,'i in \ "iirc.-ivi n.ali.i. -o do.'i\V.i (ii-kn/, ii.i |ih i.-ka -«• in..i bu) brez upa na /u.ago ' U'.,.ia \ ;im. s".mi-i:-ki ti.n/je, ki >tt> jnn:i-ki natopili /a !>\n!.(niu!iii-i'l:»c ideje! IV-umr.o ti:.!ji !        A. i« n\> i m1 c k.
Verska blaznost. ai,mI govorom g. Milosti na protestnem shi-du je neki mo/ na-kiat \>kipel /ji sV. \t.|.) i:, Kri-.tiis.-i. \ idelo so n.ii jo. da je n.ož: \er>ko blazen, da inti potrebo, nastopiti v Lian /a \em in roike\. Dnj- in globoko pia/iie o.i so ka/ale. (ia ji1 proMnjen tat.ško jTi.sincjoiiosti Ujovol je kakor zbostiel volk. s pe-tmi je tolkel okoli -ebo in tulil: .Ti Mik r a in en > k a duša.'->o>0(«je so »a mirili, ali ker .-e uoren hojov-nik /u Kiistusa le ni mogel pomiriti, >o ga >pr:i\ili i/ dvorane. ..Golica" zahteva svobodo govor:* tudi za take io\ože, katerim je birska sleparija že otemnila um!
Tajni fondi klerikalcev. - m> raznih prilikah, tako oh volitvah in priredit\;ih a Ia romanje na katoliški shod m1 pokaže, da razpolagajo klerikalci - tajnimi fondi. Mi vemo. da m) plačali mnogim, katere -o zvabili na katoliški shod, v o z n i n o, mnoge so vzdrževali v e t. fas. Neki duhovnik je kupil na kolodvoru Ibtkov nekaj rez :>()            Iver je znano, da so ti gospodje jako skopi ter da poznajo glede denaija le grabijo, je pač jasno, da so   zajeli  zopet enkrat iz tajnih fondov.
V javnosti se delajo strašne reveže, zato pa nabirajo in nabirajo. Noben berač ni tako siten. Nabirajo najrajSe pri naprednjakih, nabirajo seveda na zunaj za nekaj, za kar marsikedo da — ali kaj je t a d e j V Odkod tajni fondi pri volitvah, odkod podpore in vz-
ii-«ii m sumu žnljeoj,- pie-nzla-. Morda hi iu! m- kaj napis-,! akw hi i.ii popiej dobil /e !;< !i<>   Lote;,, jo umil
Meliiec I rane Lahei je Idi potrjen k vojakom bri Ism} , .:„;.j| J(. ,„¦ |OVl.in v .li;dMi».ur:'.i -Ktj/i :; h-fi. Lil je či-tovodja Po vuja^kih b-tih je priši-l ilumov / malerjo sta /iv. i ¦• |)M'j>ir,i Pri oro/nikih y- sln/il okoh ¦"• b :. pot.-m -o ''a radi holezni j.fii/iiiijir.-ili r.a .".'. K :i...-č,i.i ; ieti ,... k.ir ].• hi! v ,.(.|i /!¦!    M..M     o   [-oko|.a||   sloves,,,,                            j
Laška cospoda na Krasu.      n.ikar teče /,.  ;
bvi.ica  po  kr;,-u.  je  lam    jako    ohilo    Lahov.  \ 'I o Je  promet    ki  kraj-m.  katere  po.-eiajo.  ko   ! ri-ti,  ali  naši   ljudje   imajo  to  veliko napako,   ; da  -o  tu-pnii  liijiu navadno ie prepuni/ni t(V da s.,  sj.-j,. /  njeuovim   jezikom,   kar   le mo    \ r* :o   Je že pi.iv.  da  s,- j,.!."*.  u\)(\\ ustreči, ari ' nikdar ne -mmio  po/abiti.  da miih mi  na teh tbh  e.-podani,  da   *-<•   na   teh    tleh   nam    ne ' -n..- lujec  «../ali.   kai    pa   m>  rado /»o«li, nko  ' vidi  pre*.e|jkn strašljivost o-t  -trani douuuinov 1  pred  tu_.mii  Ij.idim     Na  naših   tleh   pa   mora i iti turs: :..iš ;.-z;k  -pu tman.  Najpno .-loven .-ko   l:ei..t i:«.-.urili . u- /«* rc-s ne ^re drugače, ' se josluzi ti.jš."ine.   če   jo   /naš!   Nemci iu ! Lat.i se divijo litja,   da govorijo   le   nemško, j . o/iii-ma laško, in tuji c je prisiljen posluževati • \ se v/ika ib-ma.'-inov. to je  m-mščine. oziroma ' '• i;-.-'ine'  1'o-ki'oituo tudi v   takem prometu na šemu jc/ikti  veljavo !
;             Pritožbe S kolodvora         I»au na dan se ču-
i jejo piito/be od strani ijudij. ki imajo opraviti j ua kolodvoru. Zlasti se pritožujejo razpošiljalci i -adja, ker tam nori premetavajo take (ielikatne j reči kakor kakšno   kamenje.   Vsi   protesti ne ; pomagajo nič.  Kupčevnlci  utegnejo imeti tako j veliko Škodo. Koga zadene krivua'/ Ali usluz-j bence y Ali delajo  zanalašč   tako'.'   Ali  jih je I premalo, da ne  morejo ravnati z blagom, ka-; kor pritiče/ Naj bo, kakor hoče. dolžnost po-] stajeniičelnika je, da  odpravi taljo ravnanje z | idagom ud strani uslužbencev. Nova železnica naj ho po.-peševnteljica prometa ter naj povzdiguje kupčijo, ne pa   da bi uničevala kupče-valcev blago, s katerim  je   že   tako   združen velik liziko!
PomiiOŠČenJe. Naši čitateiji se gotovo še spominjajo kazenske razprave proti tožencema Vitezu in Tnlu. doma iz Mačkovelj, ki sta bila tožena zločina umora. Razprava se je vršila v Trstu pred porotniki tekom minulega zasedanja porotne sodnije. Toženca sta bila obsojena v smrt na vešalih. Cesarje pa pomilostil oba obsojenca, spremenivši jima kazen v lii-Ietno težko ječo.
SOŠka podružnica S. P. 0. je pričela razpošiljati lične kažipotno table, delo češke firme v Pragi. Za Polški okraj jih je 25, za Tolminski '6H in za Kobaridski 12. Prosimo zaupnike, da jih nemudoma dado postaviti na določena mesta. — Podružnica napravi letos te-le nove markacije, oziroma obnovi stare: 1.   Na   Krn:   čez   Sleme —   Pogouec; skozi
telo'
tudi   javna   telovadila je   pioslora   /a   l."I.(H)0 Jjudii v i šila na razstav nem prostoru.
Spored javni telovadni je: Prvi dnu: 1 pioste vaje vseli Sokolov d<hXt) mož), '.!. vaje hrvatskih društev na orodju, .'!. sku pine   na   orodju           Slovenci,    L   ..moreška"
inaiodni ples. ki se i/vaja z orožjem v obeh rokah i           Sokol   i/.   Spleta,   .»   vaje   na   12
biidluih pl/easka župa. (i. Poljaki s kopji. V   vaje s kiji          Hrvati   in Cehi.           Drugi
dan- I proste vaji* iv-i Sokoli), 2. hrvatski ••okolski naraščaj- in / zastavicami, hi na oiodju iu igre, II. vzorne vrste na orodju .LoU'ari, Čehi, Hrvati, Slovenci, Poljaki, Si bi), 1    niiioicska",   :").   skupine           izvajajo   Cehi,
(i   Cehi        \aje s kratkimi   palicami.
Izkaz društvene r-^redovalnice slovenskega trg.
dmStva ..Mefkur". \ službo se sprejme: i knjigovodja, 2 k< respondenta. II pomočnikov mešane stroke, ."! pomočniki špecerijske stroke, ¦i pomočniki žele/ stroue, f> pomočnikov ma-iiuiaktuine stroke, 2 poiuočuiku galanterijhke stroke, 2 prodajalki, 2 kontoiisiinji, f> učencev. S 1 u z be iščejo: 4 koutoristi, It) pomočnikov meš. stroke, i; pomočnikov špec. stroke, 4 pomočniki nianufaklurne stroke, 2 pomočnika galanterij-ke stroke,   .'{ prodajalke.
Pevsko društvo  „Zorislava- v Sežani priredi
2. septembra t. I. veliko veselico z godbo, petjem in plesom na okrašenem .senčnatem vrtu hotelu „Treh Kron". Vspored : L Vogrič : vNa zdaru, kur^idca, svira godba. -2. Iv. pl. Zajec: „Večer na Savi", poje možki zbor. .'!. Soblič: .Veste o pesnic", valček, svira godba. •L K. Mašek: ,,1'ri zibeli", poje možki zbor. f» M. Vilhar: „.ladran'iko morje", pesem, svira godba. ii. Iv. pl. Zajec: ..Sliepac Marko", (bariton soloi, poje možki zbor. 7. (irbee: „Srce s srcem"' venec slovenskih pesmi, svira godba. !s. M. Volarič: ..Slovenski svet, ti si krasan", poje možki zbor. V. Weber: ..Danica", mazurka, svira godba. 10. F. A. Vogel: „Ci-gani", iteuor soloi, jioje možki zbor. Prosta zabava - - šaljiva pošta. Petje vodi gosp. Pahor. - - Svira Sv. Ivanjska godba. Začetek ob ."i1/, uri popoldne. Ples traja do 12. ure zvečer. Vstopnina k veselici 50 vin., s sedežem 1 krono. Vstopnina k plesu komad 20 vin., 0 plesov 1 krono. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                            odbor.
Dojke so nadlega rodovini. ker, zavedajoče se svoje važnosti, jetnljo zase v poštev skrb vsega gospodinjstva. Prereja otrok s Kufeke-jevo moko za otroke dela materam zaradi lahkega pripravljanja samo malo truda in se drugega gospodinjstva ne dotika. Obenem pa taka prereja kaže najugodnejši uspeh, ker obsega Kufeke-jeva moka za otroke v pravem razmerju živila materinega mleka, ker se izdeluje vedno enakomerno, je trajna ter prav ugodno viša otrokovo težo. Otrok, ki jim dajo Kufeke-jevo moko za otroke, ne napadajo pogosto želodčni in črevesni katarji, ker je to lahko prebavno živilo, ki daje bolezenskim kalem v črevesu slaba redilna tla.
da bi m* vpC iu» vrnili - kajti bati so jo, da . ( pridejo na/.aj se bolj ..katoliško" navdi- * hnjoni nego ho bili doslej.                                    |
\l Bilj jo nagnal divji Uojee na katoliški , hhod v Ljubljano .">0 Ijudij. -K' pač a-itnal na , vm» kriplje in kazal svojo rti o t : nevarno ]e. zop^rstaviti se mu. »Ov«i-u je nal/al f»0 ter ¦ jih pognal v Ljubljano. V tej vasi &e mora j obrniti na bolje. UojOeve strahovlade je dosti; j s terori/moiu pa se tudi od dniKodi nt* sme ( upliniti na ljudi ter jih Koniti okoli iV «•' j.a i-ridiM" ub /a-lu/.ek ' Miljam bomo pu«^ i revali i.d>!.-j w po/urr.o^t.
Razpis službe otroške utnarlce.       Na om.;-
kem \rt.-u ..I)ru/.»«f >v. Hrihi iti M»>toda_ v Ljubljani- v Uojanu -e _ta/j.!Mi:.» Mu/.i.a olro1'«-- Mtii;i!i''''    I'ho a   susM -ftiMi; '• :n h-
'[¦nCkoi.-k.A^ir   |,rni.,:..   i::i; -• \po-!;e> J:;-j ,!:.:¦,.   do   I->   ^•i.t.Tiii.r."      '.'0.;   1-1 lui--1,,-,'M-      \«,.l-t...  dii^be   ¦••    i ir-::;  lil M<-».mK1  , s L:;i...!ani-          V*"--lVt. «n'../»- -.. » iiiia m
\I.-t...ia
Na Bieiu „•" i'»'•:. *  i.-fif'.«« U;itl k: '•',¦,,• d
I :;,-,   i..»   ;aku   iu::«.-!«..!:!  vu, -,yx r, \w^n- j
viLl.a C.j-l:* d..::.: .. i ob':!, iv.i J- Lil', pi«' M,,.,;,,   «,„:>;.:..   ,.- bih   |U.    d-b:o /a^.pan.i.
! "1'iui Uh.^iiU m, juk«.".;.,!.!.. V-s .'n-t j ro '  i,«i..i,im .I.-...i;:.:.k.-           ^" .¦..,¦-«»'•"   *
1 li:.t..:».i i..,m ;•¦ -k.:...:,, „t |.o-t:.vbo ¦< piu-• f.li;:.i iu m,lili > i.:.v:5;..:Sii. "-^< P""' ! .iit.-ij.: h, M.dlt.-lja -..•-.•li.v -«:i bih« •/»-P-i I',,-in. i «¦¦ IV^ta. l:;!:l«.i:-:i «loi..vin. i:-dr:. I /t..tiw» mahi ivt-:...hA:t M». i /<" " !»a. 'bi |  *ta  inuda  i.r.-aiahi s.,.,,-...-.,-.               ¦¦   I'.'.« !»
L          i    i       i mir   ni iMšiUm,-iruMm^tML^i,mimm
mu^-im
promisoni na (ionskem, ki razmejuj« mandate med % slovenskega in : ; ita-tijanskega prebivalstva v enaki m e r i, zgodila goriškim Slovencem kričeča krivica, ki bi se dala opravičili le s primerno do sedaj nedoseženo politično kompenzacijo v prid v I. vrsti koroškim in v H.' vrsti štajerskim Slovencem.
IV.    Shod poživlja slovenske državne poslance, da oprti na občni narodni glas skupno in z vsemi sredstvi na najodločnejši jnačin popravijo izven-kranjskim Slovepcem storjene krivice in preprečijo! vsaj uničenje koroških in poi|izanje štajerskih Slovencev.
V.  Shod pozjvlja slovenske državne poslance, da se p b sedanji sestavi
M"hi»'p» doma. s«» ra/vijfi<» istt /nameniti dve novi /.as tu vi oh joinem : Za.stava ,, Narodne Čitalnice" m zastava ., Rokodelskega bralnega društva", krasni in umetni deli slovanske dlani, znamenite češke tvrdke: »Ženskv Vy-robui Spoiek Českv v Praze. Dve kusuici, blag. gospa Marija Primožič in blag. gospa Leop. Gabrščik, z vsako uo 8 častnih družic. Razvitje zastav prične s kratkim nagovorom Čitalniskega predsednika g. A. Vrtove«, skupno za obedve zastavi.
Zgodovina 45 letnice obstanka jedne najstarejših Čitalnic na Slovenskem in zgodovina 25 letnice obstanka Rokodelskega bralnega društva izostane zarad preobširnega programa.
Slavnostni pozdrav priglašenim društvom in ostalim dragim gostom se je poveril predsedniku »Rokod. bral. društva" g. A. Komelu; in kratek nagovor pri otvoritvi gasilnega doma predsedniku »Gasilnega društva" gosp. H. pL Zierenfeldu.
čeLko, ena tre;;.-..a je Nemcev. Mi lJrogiiijd smo z vojaki popo.noma zadovoljni, samo našemu gospodu župniku se ugajajo, menda zaradi tega, ker kmetje prodajajo jajca in jezike, pa se on boji, da ne ostane nič za njega, kadar bo Rpobiral".
Dne 12. t. m. pa se je zgodilo nekaj posebnega. Stotnija je bila v cerkvi. Župnik ni bral samo maše, ampak je pridiga! v nemškem jeziku. Približno je govc Ji tako-le: „Ihr seid der Meinung, Soldaten zu sein, ist aber uicht wahr. Die Officiere nennen euch Hunde. \Venn ein Soidat auf Beiehi des Ofitciere vor deu Feind geht, und am Felde vom Feinde erschlagen wird, so komrat er nich* in den Himmel, sondern iu die Hoile. Was glaubt ihr, was So! >tenehre ist, die Soldatenebre ist ein Unsita itd. (Vi mislite, da ste vojaki, pa to ni ras. Oficirji vas imenujejo pse. Ako gre vojak na ukaz oficirja pred sovražnika  ter ga sovražnik  na bojišči  ubije,  ne
/. državiu.'gsi kolodvora.
DaOiŠnje poročile o protestnem sbodu v nedeljo je skromna slika tega, kar se jo godilo. Žal, da poročevalci niso napisali iuizgo-tovili vsega, kar bi zanimalo tudi nase čita-telje. Kolikor bo mogoče, popolnimo prihodnjič. Objavimo tudi govora gg. dr. Treota in Milosti,
RBieiti snedeJ dobro itiiilm, Uredništvu lista »Soča" v Gorici. Zahtevam, da se • po določbah ^ j'i tiskovnega zakona sprejme v list »Soča" sledeči popravek. V listu „Soča" it. 66. z dne 18. avgusta t. L mej domskimi novicami stoji »Revežu snedel dobro dediščino". Popravljam, da lo absolutno ni res. Tam stoji, da Monari s sorodniki ni Živel v prijateljstvu; popravljam, da so mu Jako pogosto dopisovali »con tanti baci" — »un miglione di baci a te mio coeolone" in mu na smrtni postelji segli v roke. Tam stoji tudi, da je pokojnik hotel zapustiti vse hlapcu   —  da to ni bilo všeč
odprte oči izražajo i notranji strah; in to slutnjo je potrjevala izvandredno bleda barva, razlita po njegovem obličju.
»K*ko vam ^re, gospod?" je vprašal mladi mož z nekako tesnobo v srcu.
»Dobro," je naznačil starec s svojimi očmi, »dobro."
Toda njegovo obličje je izražalo vsak hip večji nemir.
»Ali česa želite?" je vprašal Morrel. »Ali naj pokličem vaše ljudi?"         j
»Da/ je odvrnil Noirtier.
»Morrel je pozvonil. Toda če bi bil raztrgal vrvico, bi se vendar ne bil prikjazal nihče.
Obrnil se je j k Noirtierju. Bledoba in strah na starčevem obličju sta rastla. j
»Moj Bog, moj Bog/ je vzdihnil Morrel, »zakaj nihče ne pride? Ali se je zgodila v hiši kaka nesreča?"
Zdelo se .je; da Noirtierjeve oči izginjajo v svojih udr-tinah.
»Toda kaj yam je?" je vprašal Morrel. »Vzbujate mi strah. Valentina! Valentina L."
»Da, da," pritrdi starec.
Maksimilijan je odprl usta, da bi odgovoril, toda jezik mu je otrpnil; opotekel se je in se skoro zgrudil na tla.
Nato je iztdgnil roko proti vratom.
»Da , da," jL nadaljeval starec.
Maksimilijan je planil v dveh skokih čez male stopnice, dočim so bile starčeve oči, kakor da hočejo reči:
»Hitrejše, hitrejše 1"
Minuta je zadostovala mlademu možu, da je prehodil več sob, ki so bile prazne kakor ostala hiša, ter prišel k Valentini.
Ki mu bilo I treba odpreti vrat, kajti bila so odprta do kraja.                j
Ihtenje je po r>rvo, kar je zaslišal. Kakor skozi meglo je videl med belimi blazinami in odejami črno postavo. Strah, grozen strah ga je priklenil na prag.
Tedaj je zakiical glas, kije rekel: »Valentina je mrtva," in drugi glas, M je nalik odmevu odgovoril: KMrtva! Mrtva!"
VI.
Maksimilijan.
Villefort se dvigne, skoro osramočen, da je bil zasačen pri tem izbruhu silne bolečine.
Strašen poklic, v katerem je živel petindvajset let, mu je vzel skoro vsa človeška čustva.
Njegov pogled se vpre v Morrela.
,,Kdo ste, gospod," pravi, »ki pozabljate, da se v hišo, v kateri se je naselila smrt, ne prihaja na ta način ?" Odstranite se, gospod, odstranite sel"
Toda Morrel se ne zgane. Svojih očij ne more obrniti od tega strašnega prizora.
»Ali slišite? Odstranite se!" zakliče Villefort, dočim se d'Avrigny približa, da bi porinil mladega moža s praga.
Ta se ozira zmedeno zdaj na mrtvo truplo, zdaj na go spoda, zdaj po sobi; trenotek se zdi, da se obotavlja, in nato odpre usta; toda kljub množici najbolestnejših mislij, ki mu križajo možgane, ne more spregovoriti niti besedice. Zgrabi se za glavo in ves top zapusti sobo. Villefort in d' Avriguy mu sledita z očmi, ter se spogiedata, kakor da hočeta reči:
»Blazen jel"
Toda pred no še mine pet minut, začujeta na stopnicah šum težkih korakov, in prikaže se Morrel, drže" z nadčloveško močjo v svojih rokah starca v njegovem naslonjaču. Prišedši na vr-hujo stopnico, postavi stol na tla in ga hitro zapelje v Valen-I tinino sobo. •¦-¦•'
Vse to je bilo mogoče storiti mlademu možu le z močjo obupa.
Strašnejši kakor vse drugo je bil Noirtier, pri katerem! je njegovo žareče in mogočno oko nadomestovalo vse druge; čute. —
Tudi na Villeforta naredi to bledo obličje s svojimi pla-menečimi očmi strašen utis.
Vsakokrat kadar se je sešel s svojim očetom, se mu je zgodilo kaj strašnega.
»Vidit? kaj so storili ž njo!" vsklikne Morrel, potiskaje z eno roko naslonjač proti Valentinini postelji in k?ižoč z drugo na mrtvo deklico. »Vidite, oče moj, vidite 1"
Villefort stopi korak nazaj in začudeno pogleda tega mladega moža, ki ga je on komaj poznal in je imenoval Noirtierja svojega očeta.
Zdi se, da se ta trenotek vsa starčeva daša izlije v njegove oči, ki se zalijejo s krvjo. Žile na yratu se napno, njegova polt zmodri, in zdi se, da se mu hoče izviti krik, tem strašnejši, ker mu ne pride preko ustnic.
D' Avrigny plane k starcu in mu da poduhati močno vonjajoče sredstvo.
»Gospod," vsklikne Morrel, pograbivši roko hromega starca, »tukaj so me vprašali, kdo sem in kakšno pravico imam biti tu! O, razložite to vi, ki vam je znano !
In glas mladega moža zamori ihtenje.
Silno starčevo dihanje je bilo, kakor da mu hoče raznesti prsi; zdelo se fe, da je pien onega gibanja, ki se pokaže pred smrtnim bojem.
Končno mu začno drseti po licih solze; bil je srečnejši od mladega moža, ki je jokal brez solz. Njegova glava se ne more povesiti, njegove oči se zapro.
»Povejte," nadaljuje Morrel z zamolklim glasom, »povejte, da sem njen ženin!
»Povejte, da je bila ta deklica moja plemenita prijateljica, moja edina ljubezen na zemlji!
»Povejte, povejte, da pripada to truplo meni!" Iu mladi mož se zgrudi pred smrtno posteljo svoje neveste na tla, nudeč prizor strte velike moči. (Dalje pride.)
stiki odiefelkot In odvetnikih konclpljento* eR> — V okolišču tržaške vi§je sod-[o koncem leta 1905. in sicer v poduke odvetniške zbornice 111 odvet-teh 6ti v Trstu (4 manje nego leta področju goriške odvetniške zbor->d teh IT v Gorici. Najstareji od-lenovan leta 1841., biva v Gorici, ih koncipijentov v področju tržaške je bilo 47, gorfške pa 9>' *'' li Katoliških Mit. — Jeseniškega je okradel pri zadnji veselici sin že katoliškega delavskega društva na levno, da očetje, ki so v »katoliških" ne morejo- vzgajati dobro svojtfe »kazi govorijo jasno. ;r .Gospodinjske šaleu t Ljubljani opozarja
jvensko ženstvo, da otvori ^Gostilni-adruga na Dunaju" s privoljenjem inhtertrtva za uk in bogočastje na -kovni šoli poseben kurz za izobrazbo a kuharske in <!0>i>o;Unjske gole. Ta .» trajal od dne 17. septembra ll»0«;. .;>. julija 11*07. in se konfal z i/piti *i no. od ministrska imenovano ko-i ima pravico i/dajati državna spri-li.solventiiijo, ki bodo napravile izpit :u ali ]>ohvnlnim uspehom, bodo Mnele ; materinskem jeziku iim-ti in vodili uriteljic** na kuh;u>Kih i« gospodinj-,L Za one fiojenk«*, kritne spn-jme sina komisija in ki so revne, podeljuje •:.Nlrstvo za uk in bot?ofas.tje usta-C.")0 K za pokritje stroškov poduka i posebnih strokovnih učiteljev. Vsi :u>ki za celi kurz bodo poleg ufriiue ;»»{) K, pri čoim>r se opozarja, da se i-m razglasu od strani merodajnih fi-;•• poživlja deželne odbore, občine itd., Lindidatinjam s podelitvijo ustanov od is. 1100 K omogočijo pohajanje tega '.'drobni pogoji sa sprt-jem, ufni na-.:¦;- sploh vsa dniga potrebna pojasnita ,.(io vsak čas pri odboru „Gospodiiij-;>-. Želeti bi bilo, da bi se jfdna ali -luvenskih de v ali Žena poslužila te [.rilike, da si pridobi od države pri-i usposobljenost za vodstvo kuharski!1, otlinjskih šol. Na ta nafto se bode mij-¦]?•• zaprl na tem polju tujcu pot k ko nam bodo tudi v ti stroki, kakor v nro,fah na razpolago primerno uspo-» dot.\".če moči, katerih nam. ravno na irskem polju žal — tako manjka. le na t;i narodni in n«rodno-gospodar: nent se pa tem potom nudi sloven-/"iistvu tudi prilika, ustanoviti si udobno jno eksistenco.
ranjska kmetijska šota na Grmu,      Deželni
¦iranjski je razpiral ravnokar ."> dežcl-sendij za učence tlv-želne kmetijske šole :a.
!::vod deluje najlepše ter ima lope Vsa odredba zavoda, skupno stanova-;:tna hrana, vsa razdelitev dela in časa, :.:ni in poslovni red, vse navaja učence ¦b. se jim vcepi ljubezen do kmetijstva ¦*" i/goje za praktično kmetij.>ko /ivije i:a zistematično delo. Vrhu tega se na-r euci tudi na nravno in priprosto živ-i.s štedljivost, zmernost, delavnost in :   težave kmetskega stanu.
Razgled po suefu.
¦tfsl  kongres slovusitlii časnikarjev se bo
c- >. in i), septembra t. 1. v Ogrskem tu. Cas za prijave je do VA). t. m. pri ¦Icaašu, uredniku ^Venkova" v Pragi.
Jiltei cerkie od države na Francoske«.
auškof poroča v .Tempsu" o sklepih ¦*¦'>vanju vseh francoskih škofov dne :-JI.
'.. Shod je sklenil z 4* glasovi proti ioni, da se naj ustanove cerkvene ob-fH'(% ki je poprej vse storil, da bi *»•¦ sklenili kaj takega, je jezno vzklik-»i&sovaii so proti meni, glasovali so kot 7-i- Dobro, da se mi ni treba ozirati na * sklepe."
^eietei i Safijl, — K otvoritvi umetniške e v Sofijo se je pripeljalo 8> Sloven-«1 njimi 4 dat.". Na kolodvoru v Bel-Jih je sprejel podpolkovnik Slovenec Vakasovic. Na čast Hrvatom in Sloven-' bila zvečer 22. t. m. veselica na ka-'&uu, ki je bil ves čarobno razsvetljen. svesih so visele slike jugoslovanskih ve-
izmed Slovencev Aškerčeva, Prelernova «i«Wiralo je hrvatsko akad. društvo ost". Popoldne so si ogledali Slovenci v styu podpolkovnika Vukaaovica trdnjavo, touzej in kasemate. Zvečer 23. t. m. so ve"ri »kupno s Hrvati odpeljali v Sofijo.
Tiskovna reformi na Hrvatskem. — iz Zagreba .poročajo, da je oddelni predstojnik za pravosodje izročil urednikom listov načrt za reformo zakona o tistu ter določa razpravo na dan 5. septembra v dvorani oddelka za pravosodje. Po želji predstojnika ne pride ta načrt za sedaj v javnost.
Štrajk 1 Severni Italiji, — V pokrajini Ver-celli v severni Italiji štrajka nad 35.000 polj-
Katoliško vseučlllščno društvo v Solnopdu ima 2,4SL.767 K imetja. V minolera letu je imelo 447.344 K dohodkov.
Amnestija na Pruske«. — Bstaatsanzeiger«
•je objavil cesarjev odlok, s katerim so povodom krsta cesarjevega nnuka odpuščene vse kazni na svobodi, ki so jih pruska sodišča izrekla radi razžaljenja veličanstva oziroma raz-žaljenja kakega člena kraljeve rodbine, v kolikor niso te kazni še izvršene, ter vsi še zaostali sodnijski stroški.
Štrajk SOdafjev. - V Trstu Strajknjo žo nad 14 dnij soilarji, katerih jo okoli 100. Hočejo povišanje plače in skrčenje dnevnega dela.
Delavske nezgode v Avstriji I. 1905.      Ni« no
pokaznje tako drastično, kakšna nevarnost je združena z delom v sedanji družbi, kakor najnovejši izkaz ministrstva za notranje zadeve o statistiki neznod v lanskem letu. Osmim zavarovalnicam proti nezgodam v Avstriji je bilo v tem čnsu naznanjenih 1O4.U09 nezgod proti H)1.<U")S iz leta 11*04. Število je torej naraslo tekom leta za .'UMI slučajev. Smrtnih nezgod se je primerilo tekom omenjenega leta 1003. ¦<Yla bilanca z delavskega bojišča v Avstriji izkazuje torej 104.01)1« ranjenih, izmed katerih je 1003 plačalo svoje delo s smrtjo.
Tekom desetih let je bilo na polju dela poškodovanih v Avstriji H83.1S8, ubitih pa i>.707. V teh številkah tiči najstrožja obsodba sedanje družbe.
Bankd OSleparili. Huska državna banka bi bila morala dobiti od svoje podružnice v Krivanu 14S.OO0 rublje.v. Ivo so odprli zaboje na pošti v Petrognidu, so našli v njih lo kepe svinca, zlata pa nič.
Atentat na ruskega ministerskega predsednika Sto*
liplfia, O atentatu na ministerskega predsednika Stolipina se uradno poroča: Okolu 4. ure 20. t. m. popoludne se je. pripeljala pred dvorec ministerskega predsednika na Lekarniškem okolu v IVtrogradu kočija z dvema bistrima konjema. V kočiji so sedele Štiri osebo, dva civilista in dve vojaški osebi v inozemski uniformi. Vse štiri so šle skupaj v sprejemno sobo, ena i/med oseb, oblečena v uniformo, je držala • roki Slom, v katerem je očividno bila bomba. Naenkrat je padla bomba v sprejemni sobi slučajno na tla in eksplodirala z grozno silo. Generalni major Semjatin, ki je kakor uradnik prideljen ministru uuanjih stvari in se je nahajal v sosedni sobi, je bil takoj ubit, oerinionijerju Voroninu je bila odtrgana glava. V v.sprejemni sobi so našle smrt vse o-ebe. ki so se nahajale tamkaj, med njimi tudi štirje storilci. Petnajstletna hči Stolipi-nova. ki se je nahajala v gornjem nadstropju, je bila na nogah težko ranjena. Stolipinovemu sinu je bila zlomljena noga. Ministerski predsednik je ostal nepoškodovan.
Kočija, v kateri so se pripeljale omenjene štiri osebe, je bila razdrobljena, voznik pa ubit, konji so ostali nepoškodovani. Vsa zadnja stran dvorca je bila vsled eksplozije razdejana. V kočiji so našli nabite revolverje in drugo orožje. Po atentatu so mrtve in ranjene prenesli v bližnje bolnišnice, vojaštvo je pa obkrožilo dvorec.
Stolipin je bil za časa atentata na balkonu. Policija meni, da niso bili zločinci iz Petro-^rada, marveč da so prišli z dežele.
Povodom atentata v dvorcu ministerskega predsednika Stolipina je bilo 60 žrtev, od teh je bilo 30 ubitih. Trije zločinci so bili tudi ubiti, četrti je bil aretovan. Petnajstletni hčeri Stolipina sta bili zdrobljeni obe nogi. Prebila je noč mirno, ko so ji ubrizgnili niorfiuma; potrebna je amputacija. Sinu Stolipinovemu je bila zlomljena kolčna kost. Ministerski predsednik je dvakrat obiskal otroka v bolnišnici. Ubite osebe so grozno pohabljene.
Že pred nekoliko dnevi je hotel odslov-Ijeni častnik Boboripin svariti ministerskega predsednika pred atentatom, toda niso ga pustili pred ministra. — V Petropavlovsko bolnišnico so prinesli 24 mrličev in 22 ranjencev, od teh so štiri umrli. Štiije ranjenci, ki so na sumu, da so se udeležili atentata, so bili odvedeni v jetnižko bolnišnico.
Car je poslal Stolipinu brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje nad atentatom, ter nado, da mu otroci kmalu ozdravijo. Stanje hčere Stolipinove je opasno.
Dunaj Grao   ,
Isoterfjske številke.
25. avgusta 1906. .........07   «1    a«J   80   73
61   3   77   90   21
A. vii. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = o!jkinega olja
prve vrste
rajholjšil) tvdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno In debelo.
Prodaja   na  drobno:   Kron    -"80,    "88. 96,112,120,1"36,144, 160,180, 2*~.
--------    Na debelo cene ugodne.    --------
Pošilja  pofitnino  prosto na dom.  Posodo so pušča  kupcu  do   popolno   vporabo olja;   po
vporabi so spet zameni s polno.-  . Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga —---------------- m,*ja ,*„ sveč.-------------------
—           Cene zmerne.
Učence 
sprejme na stanovanje in
hrano s popolno oskrbo.
fina fornazarič u Gorici,
ulica moreSii SI, 3.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst
Zaloga žepnih,.nazidnih ur budilk vseh vrst
—— in optičnih predmetov. --------
Za vsako  uro  se jamči  1  leto.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Gorso Franc. Gius. it, l
Sprejema naročila vsakovrstnega
peciva, tudi najfinejega, za nove
I maše in  godove,  kolače  za  bir-
; mance, poroke  itd.  Vsa naroČila
izvršuje točno in natančno po želj?
1 naročnikov.
, Ima tudi na prodaj različne moke, | fino pecivo, fina vina in likerje ) po zmernih cenah.
| Za  veliko   noč   priporoča   goriške plnce, potice itd.
Gorica * Gorica
Hčtel
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzenekn »prazdrojt-pivo.
Solnčniki
u najuečji izbčri po vsaki ceni
so ravnokar dospeli. J. ZOBNIK - GOBICA
Gosposka ulica 10.
Največja izbera modercev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri J. ZOBNIK - GOBICA
Gosposka ulica 10.
Krasni okraski za spomladne in letne obleke
so vže začeli dohajati. J. ZOBNIK - GOBICA
Gosposka ulica 10.
Svaljčični mMC — papirčki za cigarete.
Enak „ABADIE" ali »GRIFFON"
v korist družbe sv. „Cirila in Metoda".
(Zaloga za Goriško.) Dalje:   /ibadis,   Griffon,   /Uda,   /;ristQerafiqu<2,
K^al itd. itd.
Svaljčični   omotčki   ( Httlsen)   z  ustniki   vseli   vrst,
ruski   higijenični  itd. itd.
Papirnate ceuke za smotke in smotčice itd. itd. = Prekupci in tobakarnarji izdaten popust. ===== Razglednice za tobakarne.   -"•H Knjigarna in trgovina fl. Gabršček,
u „Irgouskem domu" in u Gosposki ulici št. 7.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
•   naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte,  kolače za birmanee
___________ in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------
Prodaja različna fina vina In Ižkerje na drobno ali v originalnih buteikah.
'riporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo pp"-  po jako zmernih cenah.  -~*m
koleke, postne znamke
in use poštne ured-
nostnice prodaja
Knjigarna A. Gabršček.
.Narodni kolek'
Rimske toplice
I u Tržiču (ITIonfalcone) na Primorskem
,                                 Stalno podnebje 38-40°.
O času od 1. junija do konec septembra.
Kopelji se priporočajo posebno proti  protinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd.
hastnina Kr. D. kneza Ihurn-taxis.
Trgovce s perutnino in jajci
za velike in maie pošiljatve išče ===---==--Josip Grisi v Trstu. «
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št. 17.
-------   Priporoča   -------
slavnemu občinstvu  za  hlr/njoči  so   vseli    vorn h  duft  (i-n
------- svojo  bogato zalogo   z
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali Činih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kameni te plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška iu v stragarsko :----- stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.
Najcoiejit m lajhitrejši vožnja v Ameriko je s paniki n3everonemŠkega Llojdi".
f cesartkJml brzopamfld „KAISER WDLHELM H«, „KRONPRINZ WtLHEI in *KAISER VV1LHELM der GROSSE". Prakomarsks vožnja traja samo B    B dal.
jnaamoan, zanesljiv poduk In Teljavne vozne listke za parnike gori navedenega i parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ielemia dobite 1                                            v IJubMant edino le pri
EDTABffll TATCARJD, Koloivors^e nlice št. 35 ^
t        nasproti občeznanl gostilni „pri Starem TiŠlerju". Odhod li Ltnbljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, U is tičejo pot   jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reeisa in lolidnt.
i Fotetkosa,     . ienjenlm t sapadne drŽave kakor:  Colorado, Moxiko, GaHfornijo,
I kri      ,  vtah.  Wiomiug,  Nevada,   Oregon in  Vfathington   nudi  naie  društvo
¦goda*  in   lsredna   eino   irei   6alvtttta.   Odhod   aa   taj   prt«gi
ht Bremna enkrat mesa&no.
Ta le dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vat ostal« dele sveta, kakor«
r   Brazilijo, Kubo, Buenos-Alrea, Colombo, Blngapore t A v a t r a 1 i j o Itd.
Kerševani & Čuk
z= v Gorici z==:
Stolni trg st. 9 (Pia^za Duomo >
priponH-n svojo
zalogo šivalnih strojev
uaznih sistemov /a umetno vezenje (rvkamiranjo
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in   samokresov.
Šivalne stroja in  poprava jmnriva od 5-10 tel.
Trj>oV$ko~obrtqa zadruga V Gorici
regrlstrovana zadrug-a z i\\ omejonlm jamstvom.
X:i«'-i-!:.(\«> i:: na-, i.v ts-tvo .Trg"\sko-obrtno zadrugo v Gorici« jo z ozirom na I»!'.i::!»'»'i'«:i in dr.e 2'<. ibvonnra KJ'.\*> v zadružni register vpisana pravila, pri skupni .»eji dne ;H>  deo^mbra i'1      oklenilo za loto 1'v'i). ta - i«_' način poslovanja:
lVjj<> svojim okutom posojila na odplačevanje v potih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mosoo ;-.a vsakih 100 kron; na menice pa pioti 6* obrestovanju.
Hol-.i r.\ oiiplaotli pri posojilih na obrok? se po Solji izposojevalea določi tudi na  l1' ali v »v tet.
V,-,ak i.'.p.>sojt»va!oo piača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnim* V*,  prispevka v posebno ro.:ervo ?a morebitno izgubo.
Sprejema navadno hranilno vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',%» vi*«*!*', stalno nahomo pa po dogovoru.
Deleži so dvojni: opravilni p«> 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavita vsa svoja naznanila v časopisih  -Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so so razposlala vsom olunom; <"o jih pa po pomoti ni kdo dobil. naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
- REVMATIZMU in PROTINU
16   likEr   GOllina   '/I?1™1 v Tr!tu v lei^^^ Hal««l Godln«, lekarna ttW Matfonna dell» Salut«'   pri Sv. Jakcbu; Joalp Godino, ¦¦________'                 "sama   i«haraa „AII' Ig«««, vi« dal Faraato 4.
z-----------       ocnn fiBklcolci I J«, I« Tritt te m raiao|ll|a man] nego * utoklinlc? proti povzetjo sli naprej p«-'gnla *nenkom K V- proato poStnlno.
¦"- Mizarska zadruga **
v Gorici      Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s 8trojeviiIi.il obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
......z:™"       ter sprejema v dol o vsa večja stavbena dola. ------zn
Podružnica v Trstu Via di Piana veeriila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orl{entu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.