PIŠČALKA V TOVARNI (K Delavskemu prazniku Icla 1932) Zapiskaj, le kmalu zapiskaj, piščalka pozabljena parna, pokliči nas k delu, za vriskaj ko spet bc odprta tovarna. Pred leti si zjutraj že vedno H spanja nas rada budila, na delo v tovarno nas redno trpine si skupaj vabila. Končano ko tedensko delo v soboto opoldne je bilo, domov nam velela veselo na skupno družinsko kosilo. Že dolgo si tiha postala piščalka ti znana fužinska, trpine si z bedo navdala, ker prazna je miza družinska, Oglasi se zopet, oglasi, da vedno ne bo nam nedelja da kmalu se zboljšajo časi; zajlostl je tega brezdelja! Ivan Zupan. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 208 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 3D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Nemiri in izgredi na farmah povzročajo več skrbi kot v premogovnikih Washington, 2. septembra. — Vlada v Washingtonu je bolj v skrbeh radi štrajka farmarjev, ki. se je začel v državi Iowi in se Polagoma razteza tudi na druge joče Franc Tomažič, rojen na Ja-države, kot pa jo skrbijo nemi- nezevem Brdu, fara Premna na ri v premogovnikih, zlasti v juž-■ Notranjskem. Ranjki je bil star nem delu države Illinois. Zvez-183 let. Bil je župan svoje ob-ni uradniki so prepričani, da je čine za dobo 16 let. Ranjki za- Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Mr. Frank Tomažič, slovenski grocerist v Chicagi, je te dni prejel vest iz domovine, da mu je 4. avgusta preminul njegov strajk farmarjev mnogo večjega pomena, kot pa štrajk premo-garjev. Vlada smatra premo-garsko industrijo kot umirajočo. Premogarji sami želijo, da bi se je čimprej otresli. Farmarjem je pa znano, da je njih industrija bistvena, in da brez farmarjev svet ne more živeti. Farmar je danes enako bistveno potreben, kot je bil od začetka vsega sveta. Poleg tega vlada dobro ve, da farmar lahko shaja sam za sebe, dočim premogav brez farmarja ne more živeti. Farmarji bodo sebe preživeli, toda če se njih štrajk širi, bo zmanjkovalo živeža prebivalcem mest. Problem premogarjev je, da kjerkoli je 1000 premogarjev, je dela samo za 500. Pre-^ogarska industrija se več ne izplačuje. Delna rešitev je v tem, da se delovne ure znižajo, toda plače so že danes nečloveško nizke. Farmarji pa spadajo pušča tri sinove v starem kraju, dva sina in tri hčere pa v Ameriki. Anton Grdina iz Clevelanda, ki je nameraval odpotovati te dni proti zapadnim državam, da kaže svoje slike iz Jugoslavije in od drugod, naznanja, da mu zaenkrat ni mogoče posetiti naselbin v zapadnih državah. Kdaj se poda tja, bo pravočasno naznanil. Eden prvih naseljencev v San Franciscu, Mr. John Kukar, je te dni preminul. Vodil je tam dalj časa gostilno, znano pod imenom "Ljubljana." Zapušča soprogo in več odraslih otrok. Ranjki Kukar je bil eden onih rojakov, ki so s pokojnim Rev. Jeranom nameravali ustanoviti takozvano "rajsko dolino" v Ca-liforniji. V San Franciscu je odprl prvo slovensko lekarno Mr. Jos. Rus, sin poznanega tamojšnjega v popolnoma drugo kategorijo, brivca John Rusa. In kot poro-Farmarji so bolj podobni lastni-ičajo rojaki iz San Francisca, bi kom premogovnikov. Oni sku--zelo radi videli, če bi se med nji-Sajo ohraniti svojo lastnino kljub i mi naselil kak slovenski zdrav-- silnim davkom in ogromnim dolgovom. Farmar želi boljše ce-ne za svoj produkt, dočim jih lastnik premogovnikov ne. more dobiti. Če pa farmarji radi nik. "Glasu Naroda" je zopet dovoljeno pošiljanje lista v staro domovino. V muzeju mesta New York je Modeli so bili tako izborno izdelani, da so vzbujali splošno pozornost. dolgov, davkov in nizkih cen j imel naš rojak Rado Vavpotič zgubijo svoje domačije, tedaj so j razstavljene modele raznih ladij. Podobni premogarjem, brez last-nine, brez denarja. Vse postave, narejene pod Hooverjevo administracijo v pomoč farmarjem, so se izkazale kot ogromen fiasko, dasi je ta, špas veljal $1,000,000,000. -o- 17,000 brez strehe Eagle Pass, Texa.s, 2. septembra. Kakih 1,000 oseb v Eagle pass ,in najmanj 16,000 ljudi v mestu Piedras Negras in v ostalih obmejnih mehikanskih vaseh, Se nahaja brez strehe, ker so bili prisiljeni bežati iz svojih domačij, ko je narastla reka Rio Grande in preplavila vso okolico. Rubio se odpovedal Mexico City, 2. septembra. Predsednik mehikanske republike Ortiz Rubio se je danes odpovedal svojemu uradu in na njegovo mesto je prišel vojni minister Abelardo Rodriguez. Kot vzrok za resigacijo je podal Rubio to, da želi narodni revolucij-ski stranki svobodno roko pri reševanju teže.vnih problemov v tej krizi. Jutri se snide mehikanski kongres, ki bo potrdil resignaci-jo in nemudoma imenoval namestnika. Narodna slavnost V dnevih 4. in 5. septembra se Vrši velika, narodna slavnost Slov. Doma na Holmes Ave. Pri-četek je v nedeljo ob 3. popoldne, ^a vrsti so tekme, licitacije, raz-ne igre na dvorišču, v zgornji dvorani pa prosta zabava in iz Vfstna postrežba. Zvečer ob ^ •30 se prične koncert. Nasto-Pj Pevsko društvo Soča. Nastopijo moški in ženski zbori, med ^ugimi pa tudi gg. Belle in Plut. Po koncertu ples in pro-sta zabava. V pondeljek, 5. septembra se vrši balincarska tekma na dvorišču. Nagrade so $5-00 in $2.50. Zvečer je pa zo-Pet ples v zgornji dvorani. Ob-Clnstvo je prijazno vabljeno. Prijetna novica Mr. Anton Grdina je od Rev. Albin Gnidovca dobil iz Rock Springs, Wyoming, pismo, v katerem se naznanja, da je pre-vjadoval tak mraz, ko je pisal frsmo 30. avgusta, da ni bila nobena suknja preveč debela, da Re 3o obleče. In to se je godilo v Rock Springsu ob času, ko smo mi v cievelandu kar zijali ^ vročine! žalostna novica Mr. Frank Strle, 3647 E. 108. cesta je dobil včeraj brzojav, da mu je v četrtek zvečer umrl na Chisholm, Minn, svak Frank Pu-celj, po domače Klarnik, doma iz Scdražice pri Ribnici. V Ame riki se je nahajal 24 let. Na Chi-sholmu zapušča soprogo Leopolde in 7 otrok, v starem kraju pa mater. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim pa izre tamo naše sožalje! , Mr. škufca vabi Mr. Frank škufca, ki je že več let na prijazni Grdinovi farmi Chardon, O., bo za nedeljo spe kel celega teleta za svoje prijatelje. Tudi drugega okrepčila bo dovolj. Komur je dolgčas doma, naj se popelje k škufcatu na farme, pa bo takoj pozabil na dolgčas. Dodatek k zahvali V zahvali za pokojno Mary Peterlin je družina pomotoma izpustila ime družine Fr. Cim-perman iz Carl Ave., ki je darovala. za sv. mašo, za kar se ji družina Peterlin lepo zahvaljuje. Amerikanci so danes proti vsakomur, ki se nahaja v javnem uradu Washington, 2. septembra. — Ameriški državljani so v skoro sleherni državi in v vsakem mestu izrazili pri volitvah, ki so se dosedaj vršile, da so nasprotni vsem onim, ki se nahajajo v uradu. Pri vsaki vol it vi so vrženi stari uradniki iz uradov in na njih mesta prihajajo novi. Te-peni od depresije in nesreče se obračajo ameriški volivci k novim močem, da jim pomagajo iz zadrege. Pri sleherni primarni velitvi, ki se je vršila v tej ali oni dr žavi, so propadli stari kandidati. Najnovejše žrtve mišljenja ameriških volivcev so senator Shortridge iz Calif orni je, največji prijatelj Hooverja, ki je bil silovito poražen, potem go-verner Sterling iz Texasa in dva kongresmana iz South Caroline, i ki sta se nahajala v kongresu po 120 let, pa sta bila poražena. Splo-!šno mišljenje prevladuje po deželi, da morajo iz uradov vsi re- Voditelji zahtevajo, da se farmarski štrajk preneha radi številnih žrtev Sioux Falls, Iowa, 2. septembra. Voditelji farmarskega štrajka so se izjavili včeraj, da je treba napraviti premirje, sicer bodo nedolžne žrtve tega štrajka preštevilne. Milo Reno in John Chalmers ,načelnika narodne zveze farmarjev, ki se je odločila za štrajk, sta poslala brzojavke vsem okrajnim voditeljem štrajka v Iowi, da prenehajo s svojimi aktivnosti vsaj do 9. septembra, ko se začne konferenca governerjev zapadnih držav, ki bodo vzeli farmarski štrajk v pretres. Voditelji štrajka so povdarjali, da ne morejo prevzeti odgovornosti za slučaj oboroženega spopada. Oblasti morajo ohraniti mir in red na javnih cestah, toda zaporedoma se je že pripetilo, da je bilo mnogo farmarjev ranjenih v spopadih z deputy šerifi. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je dobilo že nad 70 farmarjev težke D. Z. bo jutri. Slovenska Dobrodelna Zveza je bratska podporna organizacija Slovencev v Cievelandu in v državi Ohio, ustanovljena pred 22. leti, ker so Slovenci v Cleve-andu in državi Ohio tako zahtevali. V teh 22. letih obstanka se je Slovenska Dobrodelna Zveza dvignila v finančnem in članskem položaju tako visoko, da je skoro brez primere v življenju naših slovenskih bratskih organizacij v Ameriki. Zveza je pa dobila nov zamah in napredek, ko je po mnogoletnih poskusih končno pridobila slovensko mladino Clevelanda in države Ohio za sebe. Naši pijo-nirji so umirali, se starali, toda predno so se poslovili od nas ali od javnega delovanja, so dobro znali naučiti mladino, kako na j vodi delo naprej. Toda le združenim močem je mogoče, da se priredi kaj enakega, kot se bo to zgodilo jutri na Pintarjevi farmi, ko nastopi prvič javno mladina Zveze, ki bo priredila popolnoma svoj program, ki pa bo uspešen le, ako pridejo tudi vsi starejši člani k prireditvi. Slovenska Dobrodelna Zveza je otrok elevelandskih Slovencev, in kot so napredovali naši ljudje v Cievelandu in v Ohio, tako je napredovala Zveza. V nedeljo bo nekako pobrati mstvo med mladimi in starimi na skupni prireditvi na Pintarjevi farmi. Eni se bomo učili od drugih, in z, združenimi močmi bomo pokazali, da trdna volja, energija, ponos na organizacijo, tudi v slabih časih zmore vse, samo če je narod edin. Nič ne dene, ako nimate denarja, pridite vseeno, kajti vaš nastop in prihod vsakega, bo pospešil slavnost in dal novega poguma skupnemu članstvu Zveze. Kaj in kako bo na tem ogromnem izletu, ste čitali tekom tedna, zlasti pa v posebni izdaji "Ameriške Domovine" v četrtek. Mladina tudi sama skrbi za najboljšo propagando. Slikanje v nedeljo Med drugimi zanimivostmi, katerih bo vse polno na prvem izletu mladine Slovenske Dobrodelne Zveze v nedeljo, 4. septembra, na Pintarjevi farmi, bo tudi posnemanje filmskih slik. Izvrsten fotograf Mr. Bukovnik je debil naročilo, da naredi za kakih 1,000 čevljev filmskih slik. Kdorkoli se bc nahajal na prostoru, bo dobil priliko, da ga "vja-me" fotograf in ga spravi -v film v spomin za vse večne čase. Te slike se bodo pozneje kazale, in sicer prvič dne 6. novembra, pri veliki prireditvi S. D. Z. v S. N. Domu. Ako želite torej samega sebe videti, kako se obnašate na pikniku, pridite v nedeljo in prinesite s seboj poln obraz dobrega smeha. Bo zanimivo! publikanci, kjerkoli se: nahajajo,i poškodbe v raznih spopadih, tain da pridejo na njih mesta de-|ko da imajo večje stroške, kot če bi prodajali svoje blago za višje cene. Opaziti pa je tudi, da je štrajk farmarjev precej uspešen, kajti vedno manj pridelkov in živine prihaja iz farm na javna tržišča. ---o- Tako delajo suhači mokrati. In pri teh volitvah principi skoro ne odločujejo. Mokri premagujejo suhe, suhi mokre, popolnoma neznani možje v politiki porazijo stare veterane. Stari politikarji se čudijo. Splošno je videti, da geslo, ki prevladuje danes pri državljanih, je: "Proč s starimi! Notri z novimi!" -o-—- ' Charlestown, West Virginia, 12. septembra. Ko je bilo zaključeno zborovanje državne posta-vodaje v West Virginiji, in ko so pospravljali sobe, kjer so go- . ... . v . , _ spodje poslanci zborovali, so dole ustrelil svojo zeno m potem . . „. f . ' , y . ■ ,-, ; bih cistilci prostorov toliko praz-skušal samomor, ]e bil spoznan "Skrb za starost" York, Penna., 2. septembra. 74 letni Edward Spencer Hall, ki Nikdar je nismo videli še tako aktivne, kot v teh dnevih. In da mladina ne bo odnehala, mora dobiti v nedeljo moralno za-slombo. Izlet je prirejen od mladine, ki spada k Slovenski Dobrodelni Zvezi, toda izlet je za skupno članstvo Zveze, in naj si šteje vsak v dolžnost, da gotovo pride. Ako bo mladina še za-naprej tako navdušena, kot je ravno sedaj, je odvisno od vas, častitljivi starejši člani in članice! Zbiranje članov in udeležencev je ob 10. uri pred glavnim uradom Zveze pred S. N. Domom na St. Clair Ave. Ob 1. uril popoldne odpeljejo truki izpred S. N. Doma, izpred Slov. D. Doma na Waterloo Road in izpred Slov. Doma na Holmes Ave. Tozadevno bo v soboto popoldne silna avto parada po naselbini. Kdor ima avto, naj se udeleži. V nedeljo, 4., sept. se začne prireditev na Pintarjevi farmi že ob 11. dopoldne. Kdor ima avto, ta dobro ve, kam naj pelje. Kdor nima avtomobila, in kdor ne bo šel na truk na ome njenih prostorih, naj vzame St. Clair - Nottingham karo, s katero naj se pelje do konca, in tam ga bodo čakali truki. Preskrbljeno bo kar največ mogoče, in z nekoliko dobre volje bo šel ves program točno naprej. "Ameriška Domovina" smatra, da je dolžnost članstva, da se udeleži te največje prireditve slovenske mladine v Cievelandu. Bo nekaj drugačnega, kot se je to doslej vršilo. Pridite, da daste mladini novih moči. V slu- krivim umora prve vrste in obsojen v dosmrtni zapor. Hali je bil svoje dni premožen človek toda je zgubil vse svoje premoženje. Na sodniji je povdarjai, da je umoril ženo edino iz vzroka, ker ni želel, da bi bila na starost zapuščena. nih žganjarskih steklenic in ga-lon, da so napolnili z njimi tri polne košare, žganje, ki so ga gospodje poslanci pili, je prodrlo in prižrlo skozi linolej. Moral je biti močni kentuckyski mun-šajn. Država West Virginia je znana kot strogo suha država. Mrs. Mahne se ponesrečila Poznana in priljubljena rojakinja, Mrs. Mary Mahne, stanujoča na, 5920 Prosser Ave., se je poškodovala v avtomobilski nezgodi. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Upamo, da bo zopet kmalu zdrava in vesela med svojimi prijateljicami, Narodni trgovski klub Groceristi, združeni v Narodnem trgovskem klubu naznanjajo, da bodo imeli na Delavski praznik, v pondeljek 5. septembra trgovine zaprte. Cenjene gospodinje se opozarjajo, da se že danes preskrbe vse potrebno za čez nedeljo in pondeljek. Plesna veselica Prijazno ste vabljeni na plesno veselico, ki jo priredijo prvi delničarji Slov. Del. Dvorane na Prince Ave., v nedeljo, 4. sept., v Slov. Del. Dvorani. Igrajo priljubljeni "Melody Pilots." Ob-čintvo je prijazno vabljeno. Banke zaprte V pondeljek, 5. septembra, bodo radi praznika Labor Day zaprte vse banke v mestu. Pre-j skrbite se s potrebnim drobižem v soboto. Zaprta trgovina Grdina Hardware naznanja, da bo v pondeljek, na Labor Day, 5. septembra, ves dan zaprta. Odprta pa bo v sredo, 7. septembra ves dan. Avtomobilisti ne morejo dobiti sirotne podpore Salina, Kansas, 2. septembra. Vodstvo postaje Rdečega Križa v tem mestu je naznanilo, da v bodoče ne bo več podpiralo onih družin, ki imajo avtomobile. Avto lastniki morajo prinesti s ve je licence v urad Rdečega Križa, kjer ostanejo toliko časa, dokler se lahko same ne vzdržujejo. čaju slabega vremena se pa vrši velika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. O.K. Slovenski mesarji nam naznanjajo, da bodo mesnice v pondeljek zaprte radi postavnega praznika, zato se gospodinje opozarjajo, da si pravočasno nabavijo vse potrebno mesnino. Vile rojenice sc se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Andy Strle, 18903 Kildeer Ave. in pustile za novo bordarco zalo hčerko včeraj. Mati in otrok sta zdrava, oče pa cigare kadi. Naše čestitke! Mladi banditi Policija je aretirala v četrtek sedem fantov, v starosti od 18 do 22 let, ki so po zaslišanju priznali, da so napadli: devet gaso-linskih postaj in vdrli v 14 hiš in raznih trgovin. ZaduŠnica V sredo, 7. septembra se bo ob 7. uri zjutraj brala sv. maša za pokojnim John Gregorc. Prijatelji ranjkega so prošeni, da se udeležijo. Listnica uredništva M. K. Bolje, da pišite na doti-čni urad-v, angleškem jeziku. fc: "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NXWSFAPIR Published daily except Sunday* and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto «3,80 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Ka Ameriko ln Kanado, pol leta W.O« SSa Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po razna&alclh: celo leto $5.60; pol leta $3.00; fetrt leta $1.75 Za Svropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Fosamesna Itevllka I cente. Via pisma, dopise in denarne poSiljatve naslovite: Ameriika Domovina, 0117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. EOEnderson 0638 JAMXS DKBBVBO and LOUIS J. PXRO. Kdltora and Publlshera Entered as second class matter January 5th, 1909, at tbe Post Office at Cleveland, Oblo, under tbe Act of March Brd, 187$. No. 208, Sat., Sept. 3d, 1932 DELAVSKI DAN V pondeljek praznujemo po širnih Zedinjenih državah praznik, ki je poznan pod imenom "Delavski dan" — Labor Day. V prejšnjih letih se je postavljalo ta dan ameriško delavstvo, manifestiralo je vsepovsod svoje sile in kazalo na produkte svoje delavnosti in sile. ln kaj pomeni ameriški delavec danes, kaj more ameriški delavec "narediti danes, o tem je najbolje, da govori statistika, katero je priobčil glavni odbor American Federation of Labor, v kateri beremo med ostalim tudi sledeče: "Voditelji ameriških velikih industrij so odpustili od januarja letos pa vse do konca, julija meseca en milijon 300,-000 delavcev od dela, tako da je število brezposelnih na-rastlo na enajst milijonov. "Izvestja ameriških delavskih unij izkazujejo v letošnjem juniju mesecu večje število od dela odpuščenih delavcev, kot se je to zgodilo v kateremkoli drugem mesecu letošnjega leta. To število je v primeru s številom za druge mesece, pravzaprav dvakrat večje. "V posameznih mesecih smo imeli tekom letošnjega leta število brezposelnih v Zedinjenih državah kot sledi: v mesecu januarju jih je bilo 10,304,000, v februarju smo jih imeli 10,534,000, v marcu 10,477,000, v aprilu 10,496,000, v maju 10,318,000 in v juniju mesecu 11,028,000. "Čisti rezultat te resne statistike je stradanje ne stotin, tisočev ali stotisočev, marveč milijonov delavcev, in dvojno stradanje delavskih družin v Ameriki. "In to velja za Ameriko, ki je danes še vedno pripozna-na kot najbogatejša dežela na svetu, s svojimi ogromnimi industrijami, s svojim neizmernim številom industrijskih delavcev in z neštetim naravnim bogastvom. "In enako je stanje seveda tudi v drugih deželah sveta, zlasti v evropskih deželah, kjer se nahajajo številne čete industrijskih delavcev. "Milijoni delavcev, ki so še v nedavni preteklosti tvorili prvo stražq v frontnih strelskih jarkih, da s tem povzročijo ,da postane svet boljši prostor za vsakdanje življenje, ti milijoni delavcev so bili danes pregnani med navadne berače in se morajo boriti za skorjo kruha. "Vse kar je tem milijonom delavcem danes ostalo, dj se spominjajo delavskega dneva, je svoboden čas, da se nekoliko zamislijo v svoj položaj, da pronajdejo vzroke, ki so jih pripeljali v tako neznosno stanje, in da pomislijo na posledice, katere privedejo njih naraščaj, ako se razmere ne bodo spremenile. In čimbolj resno in večkrat bo delavstvo sveta, in seveda tudi ameriško delavstvo o tem razmišljalo, pa bo prej prišlo do spoznanja, da bo prišlo do spremembe položaja šele tedaj, kadar se delavstvo združi v eno samo mogočno skupino, v eno verigo, katere ni mogoče prodreti. Nemogoče je misliti, da bi bile delavske razmere, zlasti v Ameriki, tej bogati svetovni deželi, enake suženjskim razmeram srednjega veka. Dokler pa bo to delavstvo med seboj razdeljeno iz vzrokov, katerih sami ne vedo, kako in zakaj, dotedaj se bodo vračali "delavski dnevi," katerih enega praznujemo prihodnji pondeljek. Razmere se bodo zboljšale, ko pride delavstvo do prepričanja, da še vedno največ doprinaša k skupnosti, a najmanj dobiva za svoj trud. V interesu delavcev samih je, da na delavski praznik o tem resno razmišljujejo, da so pripravljeni, kadar pride čas. Devet sto let nazaj so se pa možki uprli in protestirali proti tem divjaškim aparatom. Zbrali so se vsi rezbitoglavci in imeli konvencijo. Na konvenciji v tistih časih niso prodajali ajs krim pač pa, mrzle kamnaste blince. Na tej konvenciji so se razbito-glavci pogovarjali, na kak način bi odpravili valarje. Med nimi je bil kralj Kneftra ki je mnogokrat dobil valer po svoji čebuli. Kralj Kneftra se oglasi in pravi: "Sinoči sem prišel pozno domov in me je začela kraljica z valerjem po buči mahat. Branil sem se in probal zgrabiti valer iz rok, pa je bilo zaman. Kar pride mi na misel, kako bi pa bilo če bi imel valar dve roče (tu hendls). Kadar bi začela razbijati bi lahko prijel za drogo ročo in potegnil bi ji valer iz rok in tako to mučanje zaštapal. Toda odpraviti valer bi ne bilo prav, ker je rabljen pri priprav-1 jen ju jedi, zato je jako važen aparat (stroj). Ampak zdaj dam povelje in postavo, da se vsi železni in leseni eno ročni valari odpravijo in uničijo in nadomesti iz; dveročnimi lesenimi valari. In če je katera žena ujeta z va- larjem pod firtahom, bo takoj aretirana in enako kazen dobila kot če bi nosila levolbar (samokres)." Nato cela konvencija razbito glavcev enoglasno zaupi-je: "Hurej ! Hurej! Hurej! in tako drago ljudstvo smo prišli do današni dveročni valar. In za ta velik dan je tudi pro-fesar napisal to poezijo : Valer Olimpiks 01 di vimen hes a valer Hit mu felas an di hed, Hit mu til dej haler Haler, haler, aj em ded. In ta modri in globoki profe-sar France Mišmaš kot ima navado tudi , da ženam nasvet in takole: Za nedeljo za valar metalni olimpiks svetujem da odžagate eno ročo in v sredino valarja izvrtate ljukno, in v to ljukno nar basate svinca da ne bo sapa odnesla valarje ko jih lučate. Vidimo se na nedeljo na bojnem polju. Do tistega časa pa veseli in zdravi. Gumbaj! France Surtz, predsednik od central odbor. Vesti iz domovine S. D. Z. PIKNIK I)a bi žene bol zastopile kaj je, prišel, žena je posegla v kot za valer ali rolling pin ki, se bo .valer in mu rezpeča betico, potem rabil na kontestu nedeljo, 4ga septembra, je odbor dobil profesorja Franceta Mišmaša za velikanski moni, da nam reče zakaj in odkod pride valer. Pro-fesar je že valer j a študiral nad trideset let in zadne tri mesece olatajm noč in dan premetava bukve da nem natančno pove kaj je to. In iz njegove ftudiranje je prišlo tolele : EVOLUCIJA VALERJA ALI ODKOD Z VIRA DANAŠNI MODERNI VALER. * 1. Brez ročni valer. Pet tisoč let nazaj žene niso imele okrogle valerje. Imele so štiri voglatne (skver) briks (cej-gle). Na brik jart so šli po brik, se je pa mož valal v koti. 2. Eno ročni valar. (uan hendl) En par tisoč let pozneje ko sa žene postale malo več kšajt (šmart) so spoznale da bi bil valer mncgo več prilčen, ako bi imel ročo (hendl) na enem koncu, in da bi bil valar narejen iz železa. Tako je postal novi štajl (modi) valer, železen iz eno ročo. Ker je imel novi valer ročo se je lahko rabil za razne stvari, na primer: za stokati krompir za stokanje kamnov (ta purfl so rabili za moko ker v tistih časih so ljudje imeli trdne želodce). Namesto da bi otroka v zobe brcnili in stem potom svojo nogo zapo j znal (zastrupili) so raje in iz tem brikom so valali testo, j rabili enoročni železni valar. V za kruh, potico, keks in nudelce. j tistih časih so bili kici kerelci Kadar niso rabili za testo so tajne kot današni keksari. Enoro-' valar djali v kot, in se je tamjčni valer se je tudi boljši naslo-valal do tistega časa ko je pijan nil na moško butico. mož domov prišel. Ko je domov | 3. Dve ročni valar (tu hendls). Huda vročina, katero nam je dal konec augusta, je pognala marikaterega ali k jezeru in v vodo, ali pa vsaj v park v senco pod kako košato' drevo. Noči so bile naravnost neznosne in po parkih si videl pozno v noči cele trope ljudi, kateri so skušali dobiti nekaj svežega zraka in hladu. Da bi vsa ta vročina le ne prignala kake burje, groma in strele končno. Zelo zgodaj v torek zjutraj so vstali pri Anton Ponikvarjevih. Pripravljali so se nekam na pot, to se je videlo. Kam neki ? Povprašaj mo Tom Mervarja, ml., ki stoji pripravljen z avtomobilom pred hišo. Tom pravi: "Proti Chioagi jo mahnemo!" "A tako. Koliko vas1 pa pojde?" "Tja nas gre pet, nazaj pa pridemo le štirje." "Kaj torej, ali boste enega tam pustili ? To pa vendar ni lepo, da ga tako daleč zapeljete, potem ga pa pustite kar meni nič, tebi nič, tako daleč od doma." "Ker pa sam tako hoče." "Sam tako hoče?" "Da, Frank Ponikva r gre danes v Le-mont, da tam stopi pri slovenskih Frančiškanih v samostan." No, to pa že razumemo. Samo to ne razumemo, ako mislimo, kakor svet misli, da mlad fant, dvajset let star, za,pusti doni: in vse in se zakoplje med samostanske stene, ko ima vendar tako lepo bodočnost skoraj bi rekel zagotovljeno med svetom. Frank je izvršil vse višje šole v Cathedral Latin šoli. Prav lahko bi še tudi šel na univerzo, ako bi hotel. Toda, če svet tako sodi, pri tem ne pomisli, da je še višji cilj, kot pa delati le sam zase. Frank je že dalj časa mislil na to, da se posveti popolnoma za Boga in v korist bližnjemu. Zato si je izbral pot, katera ga najbolj gotovo vodi k vzvišenemu cilju . Pot nesebičnega delovanja, pot pokorščine in uboštva in čistosti. Le junak, skoraj bi rekel, se drzne nastopiti to pot. Ker pa ta pot ni lahka, zato je pa tudi tem bolj zaslužna pri Bogu, in to je končno največjega pomena. Bog mu daj stanovitnosti v tem izbranem poklicu, tako da bo premagal vse zapreke, vse telesu neljube težkoče, kakor domotožje, samo-voljo, prostost in drugo. To so samo nekatere žrtve, ki jih mora doprinesti vsak kandidat za samostan. Naj ga spremljajo tudi naše molitve, združene z molitvami staršev in sorodnikov, da bo hodil pogumno naprej po začrtoni poti do svojega cilja. Bog bodi s teboj, Frank. "Kar so zmogli drugi, to zmorem z božjo pomočjo tudi jaz!" To naj bo tvoje geslo in pogumno naprej! Ta teden nas je zapustila družina Rudolf Cerkvenik. Cerkve-nikovi so bili tukaj le par let in so si v tem kratkem času prido ■ bili prijateljstvo vseh sosedov in sploh vseh, kateri so prišli v etiko z njimi. Mr. Cerkvenik je bil to leto izvoljen tudi v cerkveni odbor, kjer je vestno in pridno deloval. Poleg tega je bil tudi predsednik društva St, Vincent de Paul. žal nam je, da so nas zapustili, a ker mora vsak za svojimi interesi, kakor ga že vodi življenje, ne moremo drugače, kot da jim želimo vse najboljše kjerkoli bodo. Bog z vami !' Josephine železnikar, hčerka Frank in Marije železnikar se te dni poda v Joliet, 111., kjer misli stopiti po zgledu svoje starejše sestre v samostan Frančiš-kank. Jozefina je sicer še mlada, stara šele 17 let, vendar pa že dalj časa misli na to, da se posveti učiteljskemu stanu in Bogu. želimo ji sreče in zado-voljnosti pri tem. Če ste opazili, kako ponosno gre Frank Košak ste morda mislili, da je dobil kako mestno službo z $500 na mesec. Pa ni tako. Delo je dobil — največkrat bo "najt šiht" — in bo nosil malega Davida, Frančiška sem in tja, toda plače za enkrat ne bo za to nič. Ta David Francis Košak je princ in zato se ne čudimo, da mislijo pri Košako-vih, da takega še ni bilo rojenega, in ga tudi ne bo. John in Mary Rogel sta. ga spremila v cerkev prvikrat. Anton Skube je delil cigare na svojega novega hlapca, kateremu so dali ime Richard. Pravi, da bo najbrža policaj, ko zraste, zato ker radi spi. Blaž Mo-dic in Cecilija njegova soproga sta bila za botre. Kdo ne ve, da je Andrej Hočevar tami gori iz Maple Heights izvrsten pevec. Toda v sedanjih časih se ne ljubi človeku peti. Da pa ne bo pretiho v hiši, so dobili pri Hočevarjevih pevca, ki poje na vsak način, pa naj bo vesel ali pa žalosten. Imenovali so ga Richard, Gašper. John in Jennie Korošec sta bila za priče pri krstu. Vsem staršem novih gostov želimo prav obilo veselja in sreče in (seveda) nekaj bo tudi sitnosti, pa naše življenje na svetu bi bilo preveč enolično in neinteresantno, če bi vedno vse gladko teklo. V torek se prične naša šola. Ni nam treba govoriti veliko glede dolžnosti staršev, ki je prva med vsemi, namreč dolžnost krščanske vzgoje otrok. Težkoče so s to vzgojo. Težkoče zlasti še letos radi pomanjkanja sredstev. Pa če bodo morali učitelji in učiteljice v šoli v teh slabih časih vzeti marsikatero izredno breme nase, da se bo mogla šola nadaljevati, tako morajo tudi starši. —Kako so Slemenci mlaj vozili. "To so pa tiči, da so ga upali gori spraviti," so govorili ljudje, ki so ogledovali ogromen mlaj pred Oblakovo gostilno pri Sv. Gregorju. "Le škoda, da ga niso postavili," so govorili drugi, ki so se vrtili okrog ležečega orjaka. En meter ima v premeru in precej nad 30 metrov bi bil dolg, če bi mu zeleno krono postavili . . . Poslušajte zgodbo, da boste vedeli, kaj gregorski fantje zmorejo! Da znajo oni mlaje postavljati, vitke in visoke, da bi jih skoraj solnce vžgalo na vrhu, smo videli! In ko so se zadnjič menili, kje bi kaj primernega dobili, jih je poklical na, korajžo g. Franc Marolt, veliki posest nik iz Levstkov, češ da ima smreko, ki bi dala mlaj, kakršnega ribniška dolina še ni videla, odkar stoji. Res, da stoji smreka v nerodnem kraju, kamor še človek, težko pride, kaj šele žival. Pa je rekel g. Marolt fantom, da jim smreko podari, če jo spravijo k Sv. Gregorju, če pa je ne bodo zmogli, mu bo pa treba odšteti 5000 kronic na roko in še ob smreko bodo. Po kratkem posvetovanju so fa(ntje sklenili pogodbo in pripravili zahtevano "kazen." Fantom so kot železna rezerva priskočili še možaki na pomoč. Sto ljudii je zavihalo rokave, dvesto krepkih kmečkih rok je šlo na delo. Zapela je žagaj in sekira in kmalu so imeli velikanko na tleh. Par iskrih konjičev, ki vlečejo "ko vinta," so si izposodili v sosednji f ari, . . . Pa so se upog-nili hrbti in nategnile mišice in ogromna teža drevesa je postala pokorna združeni sili kmečkih mišic . . . Ko so velikansko deblo spravili na voz, je bilo glavno delo že končano. Po poti bo že šlo, so si mislili. Pa ni 'šlo tako lahko. Vsak ovinek, je bil za nenavadno dolžino preoster, vsak klanec za težo prestrm. Pa so zopet popri j ele stoter ne roke — in moralo je iti. Kakor v slavnostnem sprevodu se je četa mož z dragocenim bremenom: bližala cilju, kamor so po večurnem trudu srečno prispeli. Pa so pogodbo spolnili in stavo dobili! škoda, da je nisq še postavili, .je marsikdo mislil. Kaj mislite, da se je niso upali? He, potem premalo poznate Slemence! Toda, najhujše delo je sedaj: košnja in žetev, zato je niso postavili. Lepo bi res bilo, ako bi ta ogromni mlaj stal. Morda bi še veliko trobojnico na vrh privezali. —V Mostah pri Ljubljani je na svojem stanovanju v Cigler-je vi ulici 23 nenadno od kapi zadeta izdihnila gospa Ana Vojska, žena uglednega pleskarskega mojstra. Pokojniea je zadnje čase nekaj bolehala, vendar ni nihče slutil, da so ji šteti tako kratki dnevi in dal jo bo smrt tako naglo iztrgala iz srede njene družine in jo vzela od njenega dela. —Ivanai Cuderman. V Pod-gori pri št. Vidu nad Ljubljano je umrla ga. Ivana Cuderman, roj. Pečnik. Zapušča 6 otrok. V Ljubljani je umrl znani fo tograf g. Franjo Grabjec. —Vprašanje. Marija Božič roj. Indihar, Vel. Poljane p. Or-teneku bi rada izvedela, kje v Ameriki se nahaja Jože Indihar, Vel. Poljane p. Ortenek, ki se že 12 let ni nič zglasil. ČUDNA PRISEGA V Afriški naselbini Kenja so odkrili veliko množino zlata, zato so beli ljudje od vseh krajev drli semkaj. Vsled tega se je domačinov polastila panika, ker so se bali, da jim bodo beli ljudje vzeli zemljo. Da pomiri domačine, je sklical angleški go-verner vse domačine skupaj, kjer jih je zagotovil, da bo vlada skrbela zato, da domačini ne bodo trpeli nikake krivice od zlato iskalcev. Ko je governei] končal svoj govor, je stopil k njemu nek star poglavar, ki je governerja prosil, naj svojo obljubo priseže po domačinskem običaju, da se bodo ljudje popolnoma umirili. Poglavar je pripeljal governer ju psa in oster meč. Pozval je governerja, naj prime psa za glavo, a poglavar ga bo prijel za rep. Potem naj governer preseče psa na dvoje, njegovo kri poškropi na vse strani, ko bo govoril besede, da, ta zemlja za vse večne čase pripada domačinom. Governer je začudeno gledal poglavarja, psa in meč, potem pa prisego hvaležno odklonil, češ, da že zadostuje njegova beseda. Črnci so se razšli nezadovoljni, ker ne verujejo, da bo držala governerjeva beseda, katere ni hotel tudi potrditi s prisego. Dnevna vprašanja nes potrebuje verskega pouka in krščanskih šol, to ne bo nihče dvomi,1, kdor ve kaj o tem. Katoliški otroci naj grejo v katoliško šolo. Naši ministranti so imeli zadnjega augusta svoj piknik. Da-si je bila blagajna letos precej lahka, so se vseeno prav dobro zabavali. Dopoldne so igrali v Garfield Park. Popoldne pa jih je nabasal Mr. Vadnjal iz Prince Ave., v svoj truk in jih je peljal v Akron pogledat veliko zračno ladjo.« Hvala Mr. Vadnjal za ta "lift." Danes — prvega septembra, je 17 let odkar me je A. Grdinov hlapec pripeljal v Newburgh. Storite tisto, kar je res pred Bo- še sedaj ne vem, ali naj se mu gom in vašo sodbo najbolje, pa bo. dobro. Da pa mladina danda- zahvalim, ali pa naj ga pokličem na zagovor. 1. Kdo je bil Tom Johnson? 2. Kje je Tom Johnson pokopa^? 3. Kdaj je bila pregnana monarhija na Španskem? 4. Ali je bil Franc Jožef še pred poroko v sorodu s svojo ženo Elizabeto? 5. čegava hči je bila Elizabeta? , 6. Kdaj je bila umorjena? 6. Kdo je spisa,1 povest "Deseti brat"? 7. Kako je ime igri, ki jo vpri-zori "Ameriška Domovina" 25. septembra v korist brezposelnim ? 8. Kdo bo imel med ženskami glavno vlogo? 9. Kdo je igrovodja? 10. Kdo je Charles Curtis? Odgovori na vprašanja 1. Tom Johnson je bil najboljši clevelandski župan, ki se je dolga leta boril za ljudske! pravice. Ko n. pr. cestna železnica ni hotela, znižati voznine od 5 centov na 3 cente, je Johnson iz svojega žepa dal postaviti železniško progo in speljal po njej kare, na katerih je bila voz-nina le tri cente. Družba se je morala podati in znižati voznino na, 3 cente. Ta voznina je ostala od leta 1906 do 1916, in so si ljudje v desetih letih prihranili samo na vožnji $29,000,000. Johnson je bil demokrat. Urarl je v revščini, ko je "razdal vse premoženje v ljudsko korist. - , 2. Na Greenwood pokopališču, v Brooklyn, N. Y. 3. 14. aprila, 1931. 4. Da, cesarica Elizabeta, je bila sestrična Franc Jožefa. 5. Elizabeta je bila hči bavarskega vojvode Maksimilijana, in se je poročila stara 17 let, na Dunaju leta 1854. 6. 10. septembra, 1898, v Gene-vi. 7. "Domen." 8. Josephine Lausche-Welf. 9. Mr. Louis Oblak. 10. Podpredsednik Zedinjenih držav. Če verjamete al' pa ne. Torej jutri bomo videli, katera naših ženic je bolj vajena in katera ima bolj ravno roko. Fantje in možje! En dober nasvet vam dam, ki si ga zapišite za klobuk. Kadar bo kaka ženica vzela kastrolo, valjar ali kaj sličnega pripravnega orožja v roko, kadar bo pogledala na cilj, zamahnila nazaj z roko, potem pa zadrajsala kastrolo v tarčo, tedaj sklonite vsi, kot en mož, glave. To vam svetujem samo radi tega, da ne bo kakšne pomote. Veste, take stvari, kadar sej nahajajo v roki ženskega spola, lahko zgreše cilj in se nikdar ne ve, kje bo poiskala svojo žrtev in cilj. Kar se mene tiče, bom skrbno gledal, da bom stal za hrbtom kake višje osebe, ki mil bo služila za strelovod in odnesla vse zagnane stvari na svoj konto. Ta,ko se mi tudi ne bo treba venomer priklanjati, kot bi bil pri angleškem kralju na kosilo povabljen. Potem pa tekma z vlečenjem vrvi. Tistim, ki bodo šli v to tekmo, svetujem, naj ne jedo dan prej preveč fižola in tudi močne hlače naj denejo nase, ker pri tej stvari se je treba napenjat in bi ne bilo lepo, če bi prišlo do eventuelnih slučajnosti in bi se prekinila diplomatska zveza pri hlačah. Zadnje dneve že ne poslušam drugega ko samo baharijo, kateri bodo zmagali pri tej tekmi. Okorn od' "Slovana" ima baje take korenjake izbrane, da bodo potegnili svoje nasprotnike, kot bi bilo tam osem fižolovih raž-njev postavljenih. Pa se je zopet oglasil "Slovenec," ki pravi, da bodo njegovi junaki vlekli nasprotnike notri v Pennsylvani-jo in nazaj, če ne mar prav v staro kontra. No, naj bo že tako ali tako, jaz bom držal s tistimi, ki bodo zmagali, to pa iz razloga, ker je zmagovalcem obljubljen sodček pive. Na vse pretege jih bom hvalil in ni zlomek, 'da se ne bi spomnili kar je prav in se 'šika v takem slučaju. Na vse so mislili za nedeljski piknik, samo na eno najbolj važnih stvari pa ne. Vršile se bodo vsakojake tekme, samo za eno sem zastonj brskal pri programu in ta je, da- bi se vršila tekma, kdo ga največ spije. Po mojem skromnem mnenju bi se za to tekmo priglasilo največ pa-saiirjeV. Tisti, ki bi ostal naj dlje na nogah, naj bi dobil za nagrado prosto vožnjo na mehkem ležišču domov in drugi dan prosto prehrano kislih kumare in dva kvorta zevnice. Seve, je pa zopet težko, ker bi nastalo vprašanje, kdo bi "žrtvoval" potrebno pijačo za kon test. Treba bi jo bilo namreč precej in pa dobre. Ampak ideja je pa vseeno dobra., ne? Torej v nedeljo bomo videli razne zanimive stvari na Pintar-jevih farmah. Jaz bom tam in kdor želi govoriti z menoj, naj to stori kmalu popoldne, ker potem bom sam govoril. Dobilo se me bo pa prav lahko: kar poglejte, kje bodo točili pivo in, dajali kočevske sendviče, pa me boste gotovo dobili, če me pa slučajno ne bi bilo tam, pa počakajte dve minuti, pa bom gotovo prišel. še enkrat: v nedeljo vsi na S.D.Z. piknik na Pintarjeve farme! Posebno ženske pridite in se priglasite h kontestu, ker bi strašno rad videl, katera zna bolj metat kastrole. Se bo vse natančno zapisalo in opisalo, kako se bo stvar vršila in kdo bodo zmagovalci. A "Jed v vašem restavrantu tako slaba, da vašega lokaja «e bi mogel priporočiti mojim prijateljem," godrnja gost. "Kaj pa če bi priporočili moj restavranti vašim sovražnikom?" EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. ag£ J. D. EXIXXIIXZIXXIXXXIIIZZXXXrX3 PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Zadnjo sredo so naši fantje in naše žene napravile nekakšen piknik za brezposelne člane našega kluba. To se tako razume, da smo bili v sredo popoldne vsaj vsi brezposelni. Klub je napravil pismeno prošnjo na slavnega mojstra kuharske umetnosti, Jožeta Koželja iz West Parka, da'naj bi bil tako prijazen in napravil nekaj, kar bi se reklo, da je dobro pa dosti. Jože je rekel: "Vi kupite, jaz bom pa skuhal!" Ta prijazen nasvet si je vzel k srcu naš Jože Mlakar, ki je pretipal vse prešiče po državi Ohio in enega izbral, ki je bil pravd an s k i. Ker pa tudi prešiču ni dobro samemu biti, mu je Jože skomandiral tovariša v koštrunovi koži in ta dva bratca je Koželj lepo na pare položil, jih posadil v kislo zelje, temu za častno stražo pridel nekaj krompirja in je potem vse skupaj pokazal ognju, da je dišalo notri do Washingtona Hoover ju ped nos. Ker se je vse podjetje vršilo na izjavo občinske blagajne, sem se te dajatve udeležil tudi jaz. Hitel sem ves dan na vse prete-ge, da bi ja ne zamudil zadnjega klica h kotlu. Proti 'šesti uri zvečer sem drvel proti Močilni-karjevi farmi na vse pretege in z vso ihto, ki sem jo mogel dobiti iz moje lize. že ko sem ropotal mimo Glažarjeve vile na White Rd., mi je hotela liza skočiti kar čez fenc v celo proti strelišču, ker sem jo že toliko zbrihtal, (da čisto natanko ve, na kaj se njen gospodar razume. Že od daleč sem videl naše fante, kako sede po travi, z glavo sklonjeni naprej. Z desnico so segali pod kolena, potem dvigali roko in nagnili glavo nazaj. Na vsak način je to znamenje večerne predstave in treba se je požuriti. Pustim lizo kar na cesti in hitim proti dobrodelni kuhinji/ da pogledam v kastrolo po eventuelnestih. Pot mi prestreže Mrs. Angela Klaus, kar se mi je v prvem hipu videlo, da bo to pomenilo nesrečo. Toda kar tukaj moram izjaviti, da je tisti naš pregovor "če ti ženska preskoči pot, si boš še tisti dan nogo zlomil," od muh, ker ravno Angela mi je prinesla srečo, ker mi je tako prijazno rekla: "Kar vsedi se kam, pa ti bom prinesla prešička in koštrunčka, da se ti bo kar samo smejalo!" In res mi je prinesla tak porejon, da so mi takoj stopile solze v oči, ker sem vedel, da vsega ne bom zmogel. Udaril sem po rihti, da je kar žvižgalo. Ker so bili drugi v tem že pospravili, kolikor je pač kdo mogel, se je zbrala galerija radovednega občinstva okrog mene, ker se jim je menda fletno zdelo, ko so me videli tako krepko pomagati prasetini in jagnjetini na oni svet. Da bi pa občinstvo ne . bilo brez dela v teh kritičnih časih, sem jim dal lepo in krščansko opravilo: Maren me je muham branil, Legan (shorty) mi je bil za natakarja, Jim šepic mi je pel z Le-ganovo Franco "blagor mu, ki se spočije," Mandel mi je držal krožnik, da ni padel po tleh, Koželj je pa štel založaje, da bi ne bilo kake pomote. Ko sem spotil nekako polovico tega zabavnega dela, je za-vpil predsednik Brus z velikim glasom: "Kdor je božji, je sit!" Pogledal sem okrog sebe in ker sem videl, da se samo še jaz ukvarjam s pozemskimi dobrotami, sem takoj uganil, da te vljudne besede cikajo name. Torej še enkrat dobro zinem in v naglici zbašem, kar je šlo na vilice in v roko, v usta, vstanem in oddahnem jermen za pasom za pet lukenj. Udarim parkrat s peto cb tla, da spravim bivšo posvetno stvar v pravo lego in stopim do predsednika, da ga vprašam, kam se mu tako mudi, da mi je Pregrizel večerno zabavo. Pove mi, da se zbero člani k iz-vanredni seji na važno posveto- vanje. Kot dobro stoječ član, ki se zavedam svojih pravic, mu jasno in določno povem, da naj bi bil sklical sejo, ko so bili, člani še pri moči, ne pa sedaj, ko je že pod vsakim hrastom po en kvartet. Predsednik se je pa sklicaval na svojo moč in veli čanstvo predsedniških pravic in ni bilo drugače, sledili smo mu pod javore. Tam nas je zrinil v krog in je potem začel v izbranih besedah govoriti o vrlinah in zaslugah, ki jih ima nekdo naših članov za klub in svetovno depresijo. Ker sem vedel, da besede ne lete name, sem venomer drezal Legana, naj gre v kantino po dva vrčka ječme-novca, da. bom lož je prestajal sejo. Pa kakor me sicer Legan vedno rad uboga, sedaj ga pa nisem mogel preprositi. V tem pa izreče predsednik Brus počasi in razločno: "Zato je pa naš klub kupil našemu Jakatu tole lepo karabinko, s pripombo, da prvi moose, ki se bo srečal s svinčen-ko iz tele karabinke, bo služil za večerjo nam članom!" Tudi če bi se bil Močilnikar-jev največji hrast name podrl, bi se ne bil tako ustrašil, kot sem se tedaj. Toda predno se prav zavem, mi potisne predsednik krasno karabinko v roke. Seže mi v roke in mi želi največjo srečo na tem in na onem svetu. Nisem vedel, kaj bi rekel, ali kaj bi napravil. Toliko sem bil pa vseeno pri brihti, da sem karabinko krčevito zgrabil, da ne bi kdo besede nazaj jemal. Nekaj sem jecljal v zahvalo, kar se mi pa najbrže ni vzelo v zlo. Ogledoval stem novo risa'neo od vseh strani in če bi mi tisti trenetek Rockefeller rekel, da da mi da vso njegovo "revšči no" v zameno za karabinko, pa bi se niti ne zmenil ne bi. Prav tako se mi je godilo, kot poje pesem: Ko sem jo zagledal, sem jo bil vesel: sem jo poljubil in objel . . . Torej se fantom našega klu ba tem potom najlepše zahvaljujem za krasen dar in obljubim, da kar bo padlo prvo pod kroglo iz te karabinke, bom dal klubu, pa naj bo že slon, medved ali pa moose. Sklenil sem že bil, da letos ne grem v Kanado, pa kakor kaže bom moral iti na vsak način, ker imam sedaj že dve puški, obe dar našega kluba. Bog ve, kaj mi bodo dali drugo leto. Se reče, saj jaz nič ne pravim, ampak samo malo namignem, da je moja liza že precej stara in da mi na nobeno vižo župan Miller noče druge kupit. Lep večer smo zaključili tri sekunde potem, ko je zmanjkalo ječmen ovca. Izid streljanja 24. in 31. avgusta : CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 ščina! Ali si že pozabil?" Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Dolenc S. .. . .. 21 20 Sepic...... . .. 17 19 Marn...... . .. 18 17 Mandel .. .. . .. 21 16 Lipovea .. .. 13 16 Jazbec .. .. . .. 19 — Mlakar .. .. .. .. 21 19 Janževič .. .. .. 19 14 Tcmažič 13 18 Zabukovec . .. 11 18 Dolenc J. .. 14 15 Bruss .. .. 12 16 Klaus .. .. .. .. 16 9 Leonardi .. .. .. 20 — Ogrin .. .. .. .. 23 — Baraga .. .. .. .. — 20 Legan .. .. .. .. — 21 Jerič...... — 10 Telič — 18 Debevec .. — 15 Jermen — 20 Satkovič .. . — 9 Koželj — 15 Santa Monica, California, 2. septembra. Fred S. Wilson, ki je pri volitvah v torek kandidiral za okrajnega nadzornika, pa je bil poražen z veliko večino, je danes vzel strup in si končal življenje. Zastonj nočem!" je vpil Tone. "Pri vas bom, pa jedel bom pri vas, da ne boste rekli, da sem prevzeten, pa plačal bom, kadar oom imel. Res, nimam zmeraj, iJK ■> "i JH T n frT w "Hii-f^rr iTiit S (FLEE^I^ PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave, L ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Kasneje sta v polmraku pila ku oba zapustila hišo: sestra čaj. Barba je gostolela, a Win-fried jo je s cigareto med prsti, gledal z napol odprtimi očmi. Naenkrat je spregovoril: "Nekega dne se bova gotovo spominjala tega meseca — najinega meseca — kot najlepšega in najsrečnejšega časa najinega življenja." "Koliko časa, misliš, nas bodo še držali tu?" je vprašala ona. "Le višje glave vedo to. Izgleda, kakor bi hoteli začeti vse znova zopet. Tako smo natlačeni v tej luknji, da moramo pač užiti vse, kar nam le življenje nudi: nekega dne bi utegnilo vse to življenje zamreti, a potem bi izgledali kaj neumno, ali ne?" Winfried je začel govoriti o svojih službenih dolžnostih, čudne stvari so se dogajale! Obsodili so na smrt nekega človeka in skoro so ga že ustrelili, a nato so pronašli, da je nekdo drug. In pripovedoval je o slučaju de-zerterja Bjuševa, ki je potem, ko so mu prečitali obsodbo — seveda obsodbo na smrt — vstra-jal v navzočnosti tolmača, da sploh ni Bjušev, pač pa ubegli vojni ujetnik iz nekega, taborišča daleč za fronto; da ga je prijelo domotožje in da ni mogel pričakovati, da ga izpuste, in ker je bila tam preko revolucija, ki bo končala vojno. "Sedaj je nenadoma postal Griša Iljič Pa-protkin. Navedel nam je številko svoje kompanije in ime narednika, ki poveljuje dotičnemu oddelku. Ako je vse resnica, bo resen." Barba se je sklonila naprej in strmela s svojimi velikimi sivimi očmi v prijatelja: "In je resnica?" "Čakaj in videli bomo. Danes je Posnansky odposlal uradno poročilo o .njegovih navedbah. Nato je predložil zadevo mojemu stricu. Stric pa se je baš kopal in je že skoro pozabil naj vso stvar, a to vsled razburjenja nad ravnateljstvom železnic. Možak sedaj lahko pričakuje, da bodo izvršitev obsodbe za nekaj Časa odložili, čudne ribice naletiš dandanes: Brettschneider je kar divji nad tem. Prepričan je, da se mi drugi brez vsake pravice vmešavamo v izvrševanje njegovih uradnih dolžnosti." Barba je .stresla lase, katere si ni še uredila in dejala: "Mili Bog! Ta uradni šimel! A kaj se bo zgodilo z ubogim nesrečnikom?" "Mar treba vpraševati? 'Nadaljnje raziskovanje' seveda. Posnansky ima sedaj proste roke v zadevi. Videti bi morala tega korenjaškega Rusa, s svetlimi očmi in mladeniškim obrazom. Priboril si je križ sv. Jurija pred Przemyslom, a kako je prišel od Na vari ska do sem, je več, kakor bi ti mofiel jaz povedati. Bertin opravlja nocoj telefonsko službo, revež. Nocoj žice kar brnijo prerekanja radi vlakov za dopustnike." Barba je ovila roke okoli Win-friedovega vratu in ga vroče po ljubila. "Midva pojdeva skup, Pavel," je šepetala vshičena. "Prebila bova eno noč kot mož in žena. Ostala bom pri svojih ljudeh štiri dni, niti ene ure delj, a ti lahko greš medtem in obiščeš svojo mater. Odstopila te bom njej za ta čas! Ako bi bilo po mojem, bi moral z menoj v Tubingen ter živeti v Lustnau-u ali Niederau-u, tako da bi se lahko videla, vsaj enkrat na dan. Oh, Pavel, potovanje skupaj! In potem zopet povratek! In vse življenje skup, Pavel, vse življenje, dokler bova le živela !" Mladenič jo je objel, kajti tudi on si je želel isto. Ob polsedmih sta v trdem mra- ALI VESTE? "K. J. Sc oil Barbara Osann, do vratu in igle na prsih oblečena kot sestra Rdečega križa, ki je nežno sprejela na sprehodu spremstvo nadpo-ročnika Winfrieda, adjutanta njegove ekscelence. Ostavil jo je blizu bolnišnice, kjer je čakala na zameno sestra Zofija, in kjer je v dolgi sobi ležalo trideset grozničavih, na legarju bolnih Bošnjakov, ki so strmeli s steklenimi očmi v strop ali pa premetavali svoje glave na trdih blazinah. ŠESTO POGLAVJE Članica, dobre družine Sestra Zofija von Gorse, s svojimi mehkimi, bledimi ustni, sivimi očmi in kostanjevimi lasmi, je ljubila moža izmed pri-prostega naroda, uradnika doktorja Posnanskega, nekega re-ferendarja Bertina, ki je bil kot Jud in nebojevit vojak popolnoma izločen od vsakega napredovanja v armadi, in ki je še poleg vsega kljub svoji mladosti imel v Dahlem-u ženo. Tega moža, ki je bil že pisatelj visokega ugleda, so rešili izmed delavskih čet, ko je bila divizija še na zapadni fronti, predno je še docela omagal. Sedaj je sedel na varnem irq zdrav v uradu dr. Posnansky-ja, ki se je naravnost po očetovsko zanj zanimal. Bertin je pričel pozabljati strahote službenih znakov višjih častnikov in je vporabil vsak trenutek, ki mu je bil na razpolago v prostih urah, da je spal. že vsled njegove prve novele in razprave o magiki in dekadenci so ga smatrali kot zelo uvažljivega pisatelja njegove dobe. Dve njegovi drami, ki bi komaj zlezle skozi cenzorjeve prste, so se predajale v čitanje iz rok v roke. Sedaj je pisal in zapisa^val ura-dovanje vojaškega sodišča in ni niti slutil, kako mu je sestra Zofija naklonjena. Bolniški paviljon, s tridesetimi posteljami, ki so stale v dveh dolgih vrstah, je razsvetljevalo od desne okno, a od leve steklena vrata. Soba je bila z izjemo malega hodnika v sredini docela napolnjena. Sestra Zofija je jemala v svoji čepici in belim predpasniku s sočutnim obrazom večerno temperaturo bolnikov. Izgledalo pa je, da se ne zbriga za strupeno sapo, ki so jo izdiha-vali na legarju bolni. Bošnjaki. S potrpljenjem in izvežbanostjo, ki si jo je pridobila tekom svojega, dvoletnega službovanja, je stavila termometer v usta bolnikov, pogledala,, koliko termometer kaže, naito zapisala na tablico, ki je visela ob vzglavju, razkužila zopet termometer ter šla do drugega bolnika, živega srebra je že pomanjkovalo, vsled-česar so za termometre uporabljali alkohol. Komaj je sestra Barba stopila preko stopnic, kij so vodile v paviljon, že je skrila veselje svojega dekliškega srca v skrit kotiček svoje duše, si umila roke, se preoblekla ter pohitela k svoji prijateljici, da jo zamenja. "Dober večer," ste se pozdravili, a da se izogneta morebitnemu okuženju, si niste podali roke. Čim večji nered in vsakdanjost je nastajala v bolnišnicah, čim manj je z ozirom na vojne grozote potajalo človeško življenje vredno, timbolj ste se obe prijateljici trudili, da izvršujeta svojo dolžnost točno in vestno. Kajti, narod je postal brutalen pod utisom dnevnega ko-šenja smrti. Dokler pa so bili njiju bolniki še živi, sta jim prijateljici kazali prijazen obraz ter jim z vsem srcem stregli. "Postelji št. 11 in 18 boste nocoj prosti," je poročala Zofija Barbi. "Lachman je dejal, da se bosta nocoj ta dva poslovila —da je nekdaj obsegala Virginia, deloma ali vse naslednje današnje države: New Jersey, Pennsyl-vanijo, Delaware, North in South Carolina, Illinois, Indiana, Ohio, Kentucky, West Virginia in celo otočje Bermuda. —DA NOSIJO ŽENSKE IBO DRŽAVE NAJVEČJE OKRASKE NA GLEŽNJIH. pa saj je tako bolje za, njiju." Od tih dveh postelj se je ču-lo grgranje, jedko ječanje, težko piskajoče dihanje mož, katerih ura se je približevala. Dali so jima injekcijo morfina in jim na ta način olajšali agonijo in jih rešili zadnjih besed: blagoslova doma in otrok, ali pa klet-vine nad mučitelji. Pavole je že zdavnaj zmanjkalo, a mesto te so uporabljali bel papir, o katerem so ljudje mislili, da je rajvno tako dober kakor pavola. Skozi okna, ki so bila zamrežena s prozornim platnom, da ne bi prihajale semkaj muhe, je prihajal v dpm obupa in trpljenja sveži, po dežju očiščeni zrak. Nadstrežnica je' pokukala skozi priprta vrata in jih takoj zopet zaprla. Prepričati se je hotela samo, dali se je sestra Barba točno vrnila. "Ali si nocoj prosta?" je vprašala Barba. "Ostala bom tu." "Čemu le?" je vprašala Barba. "Čuj, nekaj čudnega se je zgodilo." In povedala je prijateljici dogodek z na smrt obsojenim Rusom. "Nocoj bo skušal Bertin telefoničnim potom govoriti s taboriščem, od koder je tale mož zbežal. Tako zanimivo je, kakor kak roman. Hotela bi, da mi prineseš kaj poročil o tej stvari. Lahko bom ponoči o zadevi premišljevala." Zofija je prijateljico razumela in se je nasmehljala. Nje ljubki obraz se je nenadnega vshiče-nja kar spremenil. "Pa ko ne bi hotel z menoj imeti: nobenega opravka?" je vprašaja. Barba pa se ji je nasmejala: "Boji se te, noričica. Vidi v tebi svojega predstojnika. Ne upa si dvigniti oči tako visoko nad se. O tem sem tako gotova, kakor je amen na koncu očenaša. Posnansky mi je povedal, da je klical njega, ko sta se prvič sestala, za stotnika, ker je ugledal svitle znak,e, katere nosi svetnik vojaškega odišča." Smejali te |se. Zofijin smeh pa je zamrl. Pa naj je le bilo vse tako — zid med njima je bila slika mlade žene, ki je stala vedno na njegovi mizi. "Obleci se v navadnq obleko," jo je silila Barba, medtem ko je šla za svojim poslom. "Naj te vidi kot žensko, a ne kot strežnico. To mu bo gotovo odprlo oči." Zofija je imela v svojem kov-čegu večerno obleko. Temno modro s kratkimi rokavi in izrezkom na prsih. Morebiti bo poskušala pridobiti ponižnega Bertina. In vendar se je ona, mala Zofija von Gorse, ki je prišla na svet za dvema bratoma, vedno bala, da bi jo zaničevali. Vsled tegai si je iskala družbe le med pripadniki drugih narodov, ljudeh srednjega razreda in Judih, kateri so imeli o ženskah tako mnenje, kakor je ona sanjala v svojem plemiškem domu. Nenadoma je zmajala z glavo. "Vendar ne morem planiti nadenj kar tako nepovabljena in v obleki, ki nam ni dovoljena. In kako naj pridem pred ednajsto od tega od boga pozabljenega mesta do njega in nazaj ?" "Lahko, ako le hočeš. Preobleči se takoj, a preko večerne t V prijazen spomin in pobožno molitev priporočamo ranjkega JOHN ŠKUFCA k; je umrl 1. septembra, 1930, in tudi njegovo hčer ROSE ŠKUFCA ki je umrla 2. septembra, 1 926. Naj počivata v miru in naj ostane spomin na nju trajno med nami. Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš; radost v srčno nam trpljenje vse naenkrat spremeniš. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce; smrt odvzela nam očeta in pa hčer za vedno je. Hitro čas v večno gine, dan za dnevom proč hiti; zbuja razne nam spomine, ali tuge ne vteši. Spi j ta mirno v črni zemlji, ljuba hčerka in soprog, v raju svetem duši vaši daj plačilo večni Bog. Žalujoča žena in otroci. obleke obleci to prokleto uniformo, izgledaj pol palca debelejša. Ob osmi in četrt bo čakal Basse z malim Winfriedovim avtomobilom pri ogradi. Pripravila sem vse — samo iz radovednosti o Rusu." Mali avtomobil, ki je imel v svojem ospredju kakor angelja varuha divizijski znak, je potreboval samo osem minut do Posnansky j eve lesene hiše. Nato si je svetila sestra Zofija, srce ji je zlezlo že skoro v same, usta, z žepno svetilko do vrat in potrkala. Pri vratih se je pokazal s svojo gladko obrito glavo Bertin in začudeno poždi-avil sestro Zofijo, ki je naglo vstopila in obesila svoj črni plašč v veži. (Dalje prihodnjič.) 1 i i ? DR. J. V. ŽUPNIK I zanesljiv zobozdravnik i i Mnogo let na istem mestu. St. Clair voir. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ccste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. 1 1 I i I 9, Leopold Kusblan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 1 DOBER PREMOG! I ® Točna postrežba! ® ® The Hill Coal Co. ® (©) 1261 MARQUETTE RD. © Stari Clmpermaaovl prostori JŠ) ^ HEnderson B7M jj FRANK ARKO, zastopnik @ NATIONAL WATCH & JEWELRY REPAIRING J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba it. 10. 6411 St. Clair Avo. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO priredi BRAZIS BROS. BASEBALL KLUB NA DELAVSKI PRAZNIK, 5. SEPTEMBRA na T. Newros farmi v Brunswick, O. Dirke, žogometne igre in ples zastonj. Vstopnina na piknik je 25 centov. Ena obleka zastonj kot darilo. Godba J. Luiza orkester. Peljate sc lahko s trukom, ki odpelje iz 69. ceste in Superior Ave. ob desetih dopoldne. Vožnja na oba kraja stane 25c NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da nam je neizprosna smrt v kratkem času iztrgala za vedno nadvse ljubljena sina in bratca Josepha in Alojzija SEDEJ Joseph je bi! rojen dne 1. marca, 1923 v Cievelandu, O., ter previden- s svetimi zakramenti, umrl dne 13. januarja ob 6. uri zvečer. Ostanki pokojnika so bili izročeni materi zemlji dne 16. januarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti po opravljenem cerkvenem obredu v ccrkvi Marije Vncbovzete na pokopališče sv. Pavla. Alojzij je bil rojen dne 18. maja, 1924 v Cievelandu, O., ter umrl nenadne smrti previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 24. julija ob 10. uri dopoldne. Bil je pokopan po cerkvenem cbrxdu iz hiše žalosti, po opravljeni zadušnici v ccrkvi Marije Vnebcvzete, dne 27. julija ob 9. uri dopoldne na pokopališče sv. Pavla v skupni grob poprej umrlega bratca. Pokojna Joseph in Alojzij sta bila člana društva Mir, št. 142 SNPJ, društva Kras, št. 8 SDZ in društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Pokojnika zapuščata poleg žalujočih staršev tudi dve sestrici. V dolžnost si štejemo izreči najlepšo zahvalo za poklonjeno cvetje na mrtvaški oder nepozabnih sinov in ljubih bratcev. Obilni venci so nam bili globok izraz prijateljskega sočutja ob dnevih tuge v hiši. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči, ki so položili cvetje ob rakvi rajnega sina Jcsepha: Strica John in Jakcb Sedej, teta in botra Mr. in Mrs. Anton Leskovec, ter družina Lovrencij Leskovec, boter John Stancar in družina, družina Frank Martinjak, Mrs. Josephine Leskovec, družina Mrs. Terezija Sedej, Mr. John in Jenny Liechti, družina Charles Bencvol, Mr. in Mrs. Andrej Lokar, družina Krist Lokar, družina Anton Vidmar, družina Mike Drenšek, družina John Trček, družina Mrs. Marv Volk, in Miss Virginia in Mr. John Žust društvo Mir, št. 142 SNPJ; društvo Kras, št. 8 SDZ, in društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Ob tej priliki naj velja zahvala sledečim, ki sc- položili vence na ralcev rajnega sina Alojzija, in sicer strica John in Jakob Sedej, teta in botra in nje soprog Anton Leskovec in družina Lovrencij Leskovec, družini John Žust in Mrs. Rose Sedej, dtužina Frank Martinjak, družina Anton Vidmar, družina Krist Lokar, družina Mike Drenšek, družina John Trček, Mr. in Mrs. John in Jennie Liechti in Mr. in Mrs. John Pirih; društvo Mir, št. 142 SNPJ; društvo Kras, št. 8 SDZ, in društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Izraz naše hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci za sv. maše, katere se bodo brale za duši pokojnih in nepozabnih sinov in bratcev. Odprta roka darovalcev nam je bila v globok izraz sočutja v dnevih žalosti v hiši. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo za darove po pokojnem Josephu sledeči: Mr. F. Železnik, družina Pavlin, družina Suban, Mr. Louis Potočnik, Mr. vr Ši-benik in Mr. George Hunter. Za peklonjene darove po pokojnem Alojziju naj prejmejo izraz naše zahvale sledeči: Neimenovan, Mi s. Julia Struna, Mr. Martin Pavlin in družina Štefan Černigoj. Najlepša zahvala naj bo izrečena družini Anton in Lovrencij Leskovec, družini Andrej Lokar in Mrs. Frances Martinjak za izdatno in brezplačno pomoč ob času bridkosti v hiši. Izrek naše globoke hvaležnosti naj prejmejo vsi isti, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, ki so prišli naša pokojna sinova in bratca kropit in so ju spremili na zadnji poti na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ali so nas tolažili ob dnevih bridke izgube. Našo globoko zahvalo naj prejme častita duhovščina od fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za opravljene cerkvene obrede, ter pogrebni zavod Josip Žele in Sinovi za lepo urejena pogreba in vso najboljšo vsestransko postrežbo. Draga sinova in nepozabna ljubljena bratca! Težko nam je misliti, da Vaju ni več med nami, ki smo Vaiu tako globoko ljubili. Komaj sta spoznala radost življenja v zgodnji spomladanski dobi in komaj se zavedla naše velike ljubezni, že je stopila neizprosna smrt med nas in Vaju ter zahtevala Vajni žrtvi. Kot bratca enega očeta in metere, vlegla sta se v skupni grob in naše solze napajajo z rožami obraščeno nezaželjeno grudo. Globoka js rana, in bridka je izguba, ko mislimo na Vaiu in srečne minule dneve v družini. Ob svežem prezgodnjem grobu Vama kličemo globoko žalostni in potrti: "Spavajta mirno spanje v rodni grudi in mati zemlja naj Vama bo lahka odeja do skupnega snidenja!" — Žalujoči ostali: JOSEPH SEDEJ, oče; FILOMENA SEDEJ, mati. DANICA in DOROTEJA, sestrici. Cleveland, O., 1. septembra, 1932. VELIKI IZLET V STARI KRAJ NA NAJHITREJŠEM PARNIKU NA SVETU S. S. BREMEN 15. SEPTEMBRA, 1932 Pod osebnim vodstvom MR. VINKA UJČIČA Gospod Ujčič bo skrbel za vse potnike iz New Yorka do Ljubljane in Zagreba. Za daljne informacije obrnite se do domače tvrdke MIHALJEVICH BROS. S. S. AGENCY 6201 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ali na THE NORTH GERMAN LLOYD 1119 Euclid Ave., Cleveland, Ohio PRIDITE JUTRI NA PIKNIK S. D. ZVEZE NA PINT AR JE VE FARME!