Razgled. Vojne izgube češKega učiteljstva. Iz- med čeških učiteljev iz češhih okrajev na Cešketn je doslej p?dlo ali timrlo 277 učitelje*'. Vzgoja k patrijotizmu. ^Edinost' piše: Poslanec dr. Stransky je v svojetn govoru v dtžavnern zboru pripovedoval tako-le: Tu imam odlok naučnega niinistrstva, po katerem so bile zopet v zadujein casu zapienjenc zdavnej odobrene učne knjige, o<'obrene po Gautschu. po Byiandt - Rheidtu, ministru Haitlu, Režku, in ne morda učne knjige, v katciih bi šlo za politiko, temveč učne knjige za zcmljepis in zgodovino so bile zaplenjene in se ne smejo prodajati več. Zakaj? Tu se pravi na primer, da se mora na tej in tej strani izpremeniti izraz »domovina" toliko, da se bo glasilo Božja domovina'* in Bširša domovina". Ne vem, kako misli naučni minister gospod pl. Hussarek o domovini. Toda jaz poznam samo eno domovino, vsak človek ima samo eno dotnovino in nima ožje in širše domovine Nadalje je zaukazano, da se v teh učnih knjigah, kjer gre za razdalje, ne sme reči, kako daleč je iz Prage do Plzna, ali iz Prage do Brna, temveč le kako daleč je iz Prage do Dunaja in iz Brna do Dunaja, ali pa če gre za primerjave, se mora reči, da je tako daleč kot iz Prage do Dunaja, iz Brna do Dunaja, toda nikdar pa ne med češkimi mesti. Zaukazano je tudi, da se črta naslednje mesto: wČeška, Moravska in Šlezija spadajo k najobljudenejšim, najbogatejšim in najnaprednejšim avstrijskim deželam". To je bilo zaplenjeno in bilo je zaukazano, da^ se mora glasiti : BČeška, Moravska in Šlezija spadajo k najobljudenejšim, najbogatejšim in najnaprednejšim avstrijskim deželam, polegDolnjeAvstrijske". To mora biti dodano... — Kaj naj potem šele rečemo mi Slovenci, ko so nam črtali iz šolskih knjig najnedolžnejše pesmice in spise in celo. Prešernov BK.rst pri Savici", ki je odtedaj v srednješolskih učnih knjigah, odkar je bila tiskana prva slovenska srednješolska učna knjiga. Ljudjem, ki uganjajo take v nebo kričeče neumnosti, se pač blede; drugače si ne moremo predstavljati njihovega počenjanja. Odkod pomanjkanje premoga in sladkorja? BGrazer Volksblatt" piše*. wKer se množe upravičene tožbe o pomanjkanju pre moga in sladkorja, bo prav, če se preišče, zakaj sta ta dva proizvoda postala tako redka. O tem piše nTurrner" sledeče: Da se dvigne naša valuta, ni šel samo premog v inozemstvo, marveč tudi velike množine živil: češnje, jabolka, šparglji, sladkor in krompir. Premoga se je toliko izvozilo, da je 20.000 delavcev stalno delalo za inozemstvo. Kaj nam je koristilo, da smo premog in železo v preobili meri oddali Švici in Nizozemski? Kaj natn je koristilo, da smo za zvišanje valute dali nevtralcem naša živila? Ali se je s tem naša valuta zboljšala ? Ali smo si s tem pridobili le enega dobrega prijatelja ? Švica je prodala naš premog v Italijo in Francijo za obrat sovražnih železnic in municijskih tovaren; naše železo se je v Švici izpremenilo v orožje in municijo, ki je romala na Francosko in pobijala naše sinove. Naš sladkor, češnje, šparglji itd., so dobro teknili Angležem, med tem ko smo mi morali jesti podzemeljsko peso, da smo z oddajo krompirja ohranili Švico pri dobri volji. In naša va luta ni poskočila niti za vinar, ker ni mogla in ker ni smela. Zato že skrbe naši sovražniki s pomočjo nevtralcev z menicami in denarnimi operacijami s pošiljanjem živil.