OB ODUN E FRONTE ZA UTRtKO OK ROŽ J E LETO I. KÖPER, 30. decembra 1950 Cena 3 din DRUGO REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ Tov. BorisKidric o rezulfalih letošnjega gospodarskega načrta IRt šk Æ» O C A H Ä H 1 se vračajo Na prvi skupni seji Zvezne skupščine in Sveta narodov dne 28. decembra 1950 je finančni minister Radosavljevič podal poročilo o proračunu za leto 1951. Proračun predvideva 172 milijard in 662 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Zvezni proračun sam znaša 106 milijard 411 milijonov in 500 tisoč dinarjev, ostalih 66 milijard in 250 milijonov in 500 tisoč dinarjev pa predstavljajo proračuni posameznih republik. Primanjkljaj republike Makedonija in Črne gore, ki znaša 320 milijonov odnosno 858 milijonov in 400 tisoč dinarjev, bo krit s sredstvi zvezne vlade. Ostale štiri republike pa imajo uravnovešen proračun. Proračuni posameznih republik znašajo: LR Srbija 24 milijard, 793 milijonov in 800 tisoč dinarjev; LR Hr-vatska 14 milijard, 913 milijonov in 300 tisoč dinarjev; LR Slovenija 6 milijard, 355 milijonov in 300 tisoč; LR Bosna in Hercegovina 13 milijard, 355 milijonov in 400 tisoč; LR Makedonija 5.042,800.000 dohodkov in 5 milijard, 722 milijonov in 800 tisoč izdatkov; LR Črna gora 1.429,900.000 dohodkov in 2,288,300.000 izdatkov. Na popoldanski seji istega dne se je nadaljevala razprava o proračunu. V diskusiji je govoril predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, ki je v titemeljitev predloga proračuna iznesel podatke o rezultatih gospodarskega načrta v letošnjem letu, iz katerih je razvidno, da je celotna proizvodnja v jugoslovanski industriji narastla v tem -letu za 8-9 % v primeri z lanskim letom. Proizvodnja vojne industrije se je povečala za 29 odstotkov, črna metalurgija za 4,9 %, barvanih kovin za 12,5 %, elektroindustrije za 13,3 %, električne energije za 1,8 %, premoga za 6,1%, nafte za 37,6 %, kemijske industrije zg 9,1 %, pomorske gradbene industrije za 7 %, industrije gradbenega materiala za 9,2 %, lesna industrija za 10,8 %, industrija usnja in obutve za 10,3 % itd. Tekstilna industrija, ki je imela letos večje težave glede uvoza surovin, -prehrambena industrija in industrija tobaka pa so zaradi letošnje suše zmanjšala svojo proizvodnjo. Kidrič je nadalje izjavil, da so zaradi suie letos izpadli iz izvoznega načrta skoraj vsi kmetijski proizvodi, kar je zelo oviralo uvoz industrijskih surovin in naprav za kapitalno izgradnjo. Druga okoliščina, ki je neugodno delovala na razvoj gospodarskega življenja Jugoslavije v tekočem letu, je bila ta, da so se gospodarske blokade (Nadaljevanje na 4. strani) Kakor večina pobeglih iz našega okrožja, ki so nasedli praznim obljubam raznih plačanih politikantov istrskega CLN in kominformiizma, je tudi Zacchigna Silvan iz Umaga zapustil domačo grudo i-n družino m sej svoj čas 'v Trst, misleč, da ga bodo pogostili z med-om. Brez dela in kruha se je klatil po Trstu in se ponujal raznim usmiljenim gospodarjem, ki so ga vzeli k sebi na delo za par dni in ga izkoriščali. Ponižan se je vrnil in začel obdelovati svoje njive s starši. Drug človek take vrste je Piucca Ivan iz BujrTa je že starejši človek, poln predsodkov, ki je zapadel vpli- vom nekaterih lažnivih propagandistov že pred volitvami 16. aprila. Na-* trpali so mu v glavo »z balkanskim1 terorjem«, tako da je šel iz-popolnit vrsto »ezulov«. '.i Bolan na ledvicah je životaril nekaj mesecev v Trstu in izgubljal čas za to, da je diskutiral o izidu volitev, o Titovem terorju in drugih cvetkah. On zna povedati, kako so kovali razne načrte, da bi »krstili divje ljudi« iz cone B ob prihodu na tržaški pomol. Začutil je odvratnost in gnus do takega nezdravega okolja, zato je zapustil »obupane«, da sami kujejo svoje naii-te in se je vrnil v rojšr.ni kraj, TRI ONI RADOSTI IN VESELJA ZA NAŠE NAJMLAJŠE Člani SIAU, od vas je odvisen uspeh Novoletne jelke Kdo ne ve, zakaj so pripeljali v Koper predvčerajšnjim dva kamiona skoraj do telefonskih žic naložena s smrekami? Zakaj se v Kaligeriji ustavljajo tu pa tam pred trgovinskimi izložbami gruče ljudi? Največja gruča ljudi in največ časa se ustavlja pred izložbo na levo pri vhodu v in bodoče naloge SIAU v - Ko govorimo o nalogi SIAU pri pritegovanju ljudi za izvrševanje planskih nalog v gospodarstvu, ni s tem rečeno, da je to edina naloga naše organizacije. Ce bi tako gledali, bi jemali stvar preveč enostransko. Važna in odgovorna naloga SIAU je vzgoja ljudskih množic, dviganje njihove politične zavesti, pomoč ljudem pri dviganju kulturne razgledanosti. Ko govorimo o našem delu, moramo podčrtati ukrepe, ki so bili podvzeti za demokratizacijo ljudske oblasti, da se tako omogoči ljudskim množicam širšo udeležbo pri upravi v oblasti. V okviru mestnih in krajevnih ljudskih odborov so bili ustanovljeni plenarni komisij z nalogo, da pospešujejo delo ljudskih odborov na osnovi uporabljanja široke iniciative delovnih ljudi. Te komisije ne smejo biti samo formalne, ampak morajo postati dejansko operativna telesa. Zato mora SIAU v bodoče delati na tem, da se bodo vse različne forme pritegovanja ibnožič b upravljanju oblasti uveljavile, ker bodo sicer v obratnem primera ti ukrepi ostali samo na papirju. Za bodoče se postavljajo pred našo organizacijo obširne naloge, ki jih bomo uspešno reševali le, če bomo odpravili dosedanje napake in znali pravilno zaktivizirati osnovne organizacije, to je odbore baz SIAU. To pomeni, da moramo delati predvsem na tem, da bomo z ljufimi reševali vse naloge. Vsaka osnovna organizacija mora imeti svoj plan dela, ki ne sme biti postavljen samo od ožjega kroga ljudi, kar se pogostoma dogaja, temveč ga je treba sprejemati na množičnih sestankih. Ljudje, ki konkretno delajo za izvrševanje plana, ga morajo do podrobnosti poznati, ker v obratnem primeru ostane samo na papirju. Jačanje in razvijanje zadrug vseh tipov in njihova usposobitev bo mnogo pripomogla, da se bodo delovni kmetje bolj navezali na zadruge, ker bodo od njih dobivali več pomoči. Na tem področju bo treba veliko delati, predvsem na vprašanju dviganja zadružne zSVesfT, da bodo člani laže pojmovali izgradnjo socializma na vasi. V okvira bodočega plana so na področju zadružništva upoštevani zadružni domovi. Ljudska oblast bo v letu 1951 pomagala samo v pogledu gradbenega materiala. To pomeni, da bo morala organizacija SIAU skrbeti za večjo mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev. Potrebno bo zainteresirati člane, da bodo pomagali ne samo s prostovoljnim delom, temveč tudi z denarnimi sredstvi. Vzgajajmo naše najmlajše v duhu bratstva in ljubezni do naroda Šovinističnim spletkarjem okrog CLN se majejo tla pod nogami Minulo je leto, ki ga lahko ocenimo kot burno in polno dogajanja po širnem svetu. Med temi valovi viharja pa je predstavljala naša jugoslovanska cona Svobodnega tržaškega ozemlja kotiček miru. dela in napredka. Zaman so onstran demarkacijske črte Skušali orisati naše ozemlje kod sod smodnika, iz katerega lahko sikne iskra požara, zaman so na nas sikali strup, motreč nas kot kača miš, ki bi jo rada požrla. Vsa ta navijanja in obrekovanja šovinizma, ki so mu nad vse krepko pomagali tudi kominformi-stiični lopovi, so se razbila ob edinstveni volji prebivalstva, ki sodeluje z ljudsko oblastjo, podpira politiko bratstva in ediinstva in sl nikdar več ne želi nazaj v čase, ko je bil delovni človek suženj maloštevilne pokvarjene politične in bogataške gospode. To je pokazalo tudi dvoje volitev, ki so se letos vršile na našem ozemlju. Odziv pri najširših množicah prebivalstva je več kot zgovoren dokaz, da je ves trud šovinizma brezuspešen in da so zgodovinske pridobitve naših narodov v osvobodilni vojni, kakor tudi v mednarodnih pogodbah, ki so jim sledile dokončne. Ce so še neki krogi v Trstu, ki žive v začarani domišljiji in daleč od dogodkov mislili, da se bo dalo še dolgo vedriti z razširjanjem neresnice in zastrupljanjem odnošajev med obema sosednima državama, ki imata obe enako korist od tega, da se njihovi odinošaijii urede, bi lahko že davno uvideli, ako ne bi bili slepi, da svet nima nobenega razumevanja za njih majhno igro. Zato postajajo naravnost smešni. Porivanje naše cone STO-ja v ospredje italijanske politike, hoteč iz nje napraviti glavno točko v zunanjih odinošajih Rima, je že davno bilo tam stavljeno z dnevnega reda. Kakor se je sedaj zvedelo, so se že dalj časa vodila pogajanja za rešitev nekaj tehničnih, zato pa nič manj važnih vprašanj med FNRJ in Italijo! Med obema odposlanstvoma je prišlo do sporazuma, ki urejuje plačilo italijanske vojne odškodnine, odškodnine optarf-tom, ki so se preselili v Italijo, razna prometna vprašanja in uvedbo redne zračne zveze med Beogradom in Rimom. Ob podpisu sporazumov je imel italijanski predstavnik Sforza nagovor, v katerem je podčrtal pomembnost dogovorov. Iz njegovih besed izhaja, da so sedaj tudi italijanski merodajni krogi prišli do mnenja, 'ki ga že dolgo zastopajo jugoslovanski voditelji, da bi bilo najbolje vzpostaviti normalne odnošaje med obema državama, ki se v marsičem, zlasti pa gospodarsko dopolnjujeta. Bili soi pa ravno šovinistični krogi Trsta, ki so ob vsaki taki vesti kar okameneli. Urediti medsebojne odnošaje bi pomenilo tudi odpraviti spor glede Trsta, ali odstraniti oni vir, od katerega je iredenta in šovinizem pri sosedih tako dobro ži- vel. Kaj naj pa počnejo reakcionarni listi Trsta, ako ne bi več mogli polniti svojih stolpcev z lažmi in obrekovanji o Jugoslaviji, zlasti o ozemlju, ki ga upravlja njena vojska. Ze kadar so v Rimu pokazali pomanjkanje navdušenja za te prenapete načrte, je bilo polno jadikovanja o nerazumevanju tržaškega ozračja. Vendar bi jim le bilo treba enkrat povedati, da so skupine brez pomena, ker danes le prevladujejo v svetu še ljudje, ki se bolj navdušujejo za mir in prijateljsko sožitje med narodi kot pa za divjaški šovinizem, ki je doslej še vedno le škodoval. Prebivalci jugoslovanske cone STO-ja lahko samo pozdravijo politiko zbliževanja, ki jo neumorno vodi vlada v Beogradu in s tem tudi zadnje dogovore, ki so bili podpisani v Rimu. Sicer tam ni nič govora o tržaškem vprašanju, ki po izjavi maršala Tita tudii ni tako važno, da bi ga bilo treba poriniti v prvo črto političnega dogajanja. Rešil ga bo čas in sicer tem laže, ako bodo prišle ljudske množice v Italiji do prepričanja, da je mirno sožitje z Jugoslavijo nujna' potreba italijanskega naroda. Za to pa ja treba priznanja enakopravnosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Kadar se bo to doseglo, je odbila zadnja ura CLN in njegovim šovinističnim podpornikom. Upajmo, da ta čas ni več daleč in s temi nadami stopamo v novo leto. Kaligerijo s trga maršala Tita, Tam' ste morda tudi vi videli vsakovrstnih igrač, ki so jih napravile koprske žene. Ce stopiš počasi naprej, se ozreš na levo in desno in te pozdravijo v vsaki izložbi lepe jelke, ki izglodajo kakor da bi jih ravnokar zasul sneg. Stopi hitro naprej do sredine Kaligerije in ustavi se pri novi gruči ljudi. Vsi gledajo v izložbi prodajalne LI - PA razstavljeno lepo jelko. Na nji se beli sneg, v prozor-: nih papirjih na vršičkih pa so raz-obešena razna darila. Kaj kaže vse to? Jutri in pojutrišnjem bo radost in veselje za vse naše otroke! Naši malčki bodo praznovali Novoletno jelfco. Dolg, dolgi članek bi morali napisati, če bi hoteli povedati vse, kar so pripravile naše mame, naša mladina, naši očetje, delavci in delavke po naših vaseh in mestih, tovarnah in vseh delovnih kolektivih za naš naraščaj ob njegovem prazniku. Natančne podatke smo navedli v; prejšnjih številkah našega tednika. Letos so za obdaritev naših najmlajših vsi prispevali. Dali so sladkor, moko, jajca, vino. denar, olje. Prispevali so tudi z delom tovarniški delavci, mizarji, žene, šivilje in drugi, ki so jim otroci najdražji. Napravili so vsakovrstne igrače, segi.ll oiblekče in še sto drugih stvari, ki bodo otrokom jutri in pojutrišnjem! v neomejeno veselje. Tudi za njihov vo vzgojo niso pozabili. V paketih jih bodo čakali zvezki, svinčniki, knjige in še druge šolske potrebščine, s katerimi se bo naš otrok učil, vzgajal in rastel v zdravem duhu, v poštenega zemljana naše oble. Zakaj ne bi omenili še to, kar v; zadnjih številkah nismo, da so na Škofijah prispevali prebivalci in razne organizacije 45.000 din. Hvalevredno; je tudi delo dijakov slovenske gimnazije v Kopru, ki so napravili več igračk in jih bodo podarili otrokom bolj revnih vasi. Zakaj bi ne omenili tudi Semedelčamov, ki so prispevali 25.000 din za obdaritev svojih otrok. Vojna uprava JA bo obdarila jutri v gledališču Ristori tudi nekaj otrok in priredila lepo slovensko-italijansko kulturno prireditev. Lepa iniciativa j.e budi šmarske lovske družine, k* je organizirala skupni lov na zajce v, prid novoletne jelke. Velika hvala gre tudi advokatu Sardošu iz Kopra, ki je prispeval sam 1000 din. Kako pa je s kulturnim programom tega praznika? To bo veselje našemu Cicibanu iz jasli, pionirju iz osnovne šole in verjemite ml, da boste tudi vi veseli, če boste tam zraven. Ze danes bo otroke iz Kopra in okolice pozdravil v gledališču Ristori dedek (Nadaljevanje na 2. strani) Okrajni zbor SIAU v BCopr*aj 37.4'7 prostovoljcev - člonov SIAU - je letos opravilo 377.614 ur prostovoljnega dela KRKAVČE Ob navzočnosti večine delegatov, ki so bili izvoljeni na volitvah 10. decembra, je bil preteklo nedeljo v koprskem gledališču prvi okrajni zbor SIAU, na katerem je podal tov. Karlo Prijon obširno poročilo. Med drugim je tov. P.rijon po obširnem notranjem in zunanjem političnem pregledu dejal, da je bila glavni skrb SIAU za pravilno izvedbo enoletnega gospodaskega plana, ki zajema vsa področje našega življenja, da je organizirala delovne .akcije, frontne in mlakidinske delovne brigade, ki so delale na najrazličnejših objektih, kakor pri gradnji cest, zadružnih domov, melioracijah, kanalizaciji mest itd., pri čemer je 37.417 prostovoljcev opravilo letos 377.614 delovnih ur; sa- mo v dvomesečnem tekmovanju na čast volitev so ti člani opravili nič manj kot 93.000 ur prostovoljnega dela. Poročilu tov. Prijooa je sledila živahna diskusija, v katero je prvi posegel tov. Knez, ki je govoril, o organiziranju pododborov SIAU na bazah za uspešnejše delo med članstvom in za ustanavljanje brigad, ki naj bi pomagale kmetom in kmetijskim delovnim zadrugam pri obdelavi zemlje. Tov. Skočir je razpravljal o planih baznih organizacij in o prostovoljnem delu. Tov. Pirnat je podčrtal pomen ljudske inšpekcije, v katero bodo volitve januarja 1951 po vseh vaseh, in o njenih nalogah, tov. Požar pa o pomoči organizacije SIAU našemu zadružništvu, medtem ko je tov. Klun Želimo si strokovnih predavanj Sklepna resoBucii^ Okrafnega zbora SIAU Okrajni zbor SIAU za okraj Koper na svojem I. rednem zasedanju dne 24. decembra 1950, na osnovi' podanega poročila in izčrpne diskusije je sprejel sledeče sklepe: 1. SIAU kot splošna politična organizacija ljudskih množic mora nadalje krepiti bratstvo in politično enotnost med tu živečimi narodi ter nadalje razvijati revolucionarna načela NOB. Se more krepiti na osnovi izkušenj Ljudske sronte Jugoslavije, da bo sposobna reševati vse naloge, ki se predpostavljajo v izgradnji socializma. Zato je potrebno, da se poostri borba proti vsem sovražnim elementom, razdiralcem naše enotnosti, nosilcem šovinizma in iredentizma. 2. Da bo SIAU sposobna reševati vse predstoječe naloge političnega, socialnega in gospodarskega značaja, mora polagati vso pažnjo na pritegovanje množic k reševanju teh nalog. Zato je potrebno, da se v prvi vrsti aktivizira in usposobi nove izvoljene odbore osnovnih organizacij, da bodo sposobni spravljati v življenje samo-iniciative ljudskih množic, jib podpirati v naporih za izgradnjo socializma. 3. Na liniji nadaljnje demokratizacije uprave ljudske oblasti je dolžnost SIAU, da vsestransko podpira in tudi sodeluje pri izvajanju ukrepov ljudske oblasti, da omogoča širokim ljudskim množicam neposredno sodelovanje pri upravi. 4. Za izvedbo bodočega gospodarskega piana v letu 1951 je potrebno, da SIAU seznani in zainteresira članstvo o tekočih gospodarskih nalogah, ki so v planu zajete, da se na osnovi tega postavijo obveze za konkretno izvrševanje teh nalog. 5. Posebno skrb bo morala SIAU polagati razvoju in krepitvi zadružništva, zlasti pa KOZ, ki so predpogoj za dvig kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo vasi. Zato je potrebno, da SIAU skrbi za dvig zadružne zavesti delovnim kmetom, da bodo spoznavali prednosti in koristi zadružništva, za kulturni im gmotni dvig kmečkega prebivalstva. 6. Vzporedno s krepitvijo socialističnega gospodarstva je nujno, da se dviga tudi kulturna raven deiovnib množic. Zato mora SIAU delati) na tem, da podpira kulturno-prosvetno delo v mestih in na vasi, razvija kulturno-prosvetna društva, organizira izobraževalne tečaje, ljudske univerze, strokovna in druga predavanja. Okrajni zbor SIAU za okraj Koper poudaril važnost razširitve znanja Irt poznavanja problemov. O ideološki iz-gradji je obširneje govoril tov. Petrič, ki je podčrtal važnost graditve zadružnih domov in pri tem pokazal tudi nekaj pomanjkljivosti in uspehe članov SIAU po naših vaseh. Tovariš Frane Stoka pa je v imenu glavnega odbora OF prinesel bratske pozdrave iz Trsta in poudaril veliko zmago našega ljudstva na volitvah dne 10. decembra. Podčrtal je, da je borba, ki j,o vodi delovno ljudstvo tega ozemlja, tako pomembna, da uspešno vpliva na demokratične množice izven meja Tr-žašlkčga ozemlja, Za tem so še posegli v diskusijo tovariši: Benussi v imenu italijanske unije in Agarinis, v imenu antifašistične raladne pa M. Vuk. Na podlagi diskusije so bili sprejeti tudj sklepi, odnosno resolucija o bodočem delu in nalogah organizacije SIAU. Po izvolitvi novega okrajnega odbora in delegatov za okrožni plenum SIAU je' dčlovito predsedstvo zbora razdelilo 52 tovarišem, ki so se izkazali v tekmovanju na čast volitev, udarniške diplome. 'Prehodna zastavica je bila dodeljena baznemu odboru v Izoli in sektorju Sv. Antona. Ob zaključku je bila soglasno in navdušeno sprejet sklep, da se s tega zbora pošljeta pozdravni brzojavki tov. Titu in glavnemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije. Tudi v naši vasi smo uspešno ze-ključili volitve. To je predvsem za sluga naših ljudi, ki so v čast teli tudi tekmovali. Vendar kljub temu naletimo tu pa tam na posameznega samodržca, ki bi še vedno hotel, da se povrnejo stari časi in zato gleda, da bi na kakršen koli način škodoval naši oblasti, čeprav ve, da istočasno škoduje tudi sebi. Pa poglejmo, kako gre pri nas pobiranje oljk in njih mletje. Včasih smo imeli pri nas vsako leto oljke že za božiči doma, letos pa smo zmleli le 12 odstotkov vseh oljk in jih imamo še nad 600 kvintalov, ki bodo, če jih ne bomo kaj kmalu zmleli, se-gnile in ne bomo imeli koristi od tega niti mi in niti oblast. Nekateri so s tem zadovoljni in gledajo samo na to, da bi tudi pni temi škodovati. Tak je na primer naš Simončič, ki noče pobirati oljk, češ saj sem nabral zase in to je dovolj. Ostale pa naj rajši segnijejo, kakor da bi jih jaz pobiral za oddajo. Smatramo, da gledanje našega Simončiča ni pravilno, kajti s tem ne škoduje le ljudski oblasti, ampak tudi sam sebi. Kar se tiče mletja oljk, smo letos zaostali, ker ne deluje pri tem, čeprav imamo v vasi šest oljarn; vse so pokvarjene. Prosimo, da bi nam pri tem kaj oblast pomagala, kajti oljke bodo drugače segnile. Zadnje dmii je tudi naša organizacija SIAU v Krkavčah prrccj delovna. Čeprav ne hodimo na udarniško delo zaradi slabih vremen, vendar kljub icnu delamo za dobro izvedbo novo-letne jelke, da bodo tako tudi naši malčki za novo leto lepo obdarovani. V ta namen smo zbrali že nad 4 00» din, žene pa vsak dan delajo, šivajo obiekce, mladinci pa delajo igračke za naše pionirje. V zimskih večerih smo pri nas navajeni, da se zberemo tu pa tam ob kakšnem ognjišču in govorimo e tej ali oni zadevi, včasih se pogovarjam* tudi o kmetijstvu, na kakšen način bi pridelali več in z manjšim trudom. Pa zabredemo v nekatera vprašanja, ki jih sami ne znamo razlagati. Zato bi prosili, da bi se kaj več zanimali za nas strokovnjaki ali pa znanstveniki v kmetijstvu, da bi nas večkrat obiskali in nam kaj povedali, ker si strokovnih predavanj pri nas vsi želimo. In čeprav srno že večkrat prosili pri poverjeništvu- za kmetijstvo. nismo imeli še niti enega takšnega predavanja. Upamo, da se bodo tokrat spomniti tudi nas in nam bodo izpolnili želje s tem, da nam bodo poslali kakega strokovnjaka, ki bi nam razložil nekaj zanimivosti iz kmetijstva. Zelo bi; bili veseli, če bi nam to željo i»penili. Ka[ delajo Osapci V tekmovanju za počastitev valitev SIAU se je tudi frontna organizacija v Ospu močno razživela. Ze na sestankih pred volitvami so člani SIAU v Ospu sprejeli tekmovalni načrt, si napovedali tekmovanje med bazami ter pretresali vprašanja, ki zadevajo njihovo vas. Pa ni ostalo samo pri besedah. Večina članov SIAU se je lotila dela in uspehi niso izostali. Tako so pri gradnji vaškega vodovoda, popravilu domačih cest in poslopja, kjer bodo imeli osnovno šolo in dvorano za kulturne prireditve, prispevali nad 1000 ur prostovoljnega dela, s čimer so svojemu krajevnemu odboru prihranili veliko vsoto denarja. Vendar kljub temu ne smemo prezreti tega, da bi Osapci svoj letošnji investicijski plan, ki je znašal 400.000 din, lahko bolje izvedli, če bi se že v začetk leta- lotili resnega dela. Če- prav niso uporabili niti dinarja od gornjega kredita dn so kljub temu dosegli plan investicij za 30 %, moramo vsekakor reči, da je bilo to napačno gledano s strani KLO, ki se ni zanimal, da bi nakazani kredit pametna uporabil, tako da bi nakupili gradbeni material, s čimer bi pospešili graditev vodovoda in drugih lokalnih objektov. Zato ni čudno, da zaradi pomanjkanja materiala delo zaostaja. Frontovci pa pravijo: »Ne vemo, če bomo dočakali vodovod v vasi.« Torej bo moral KLO v Ospu gledati na to, da bo pravočasno izpolnil svoje planske obveze. Pa niti organizacija SIAU ne sme pni tem zaostajati. Ce kdo ne razume pomena teh tako važnih del, mu mora to organizacija SIAU pravilno raztolmačiti, tako da pritegne vse ljudstvo 'k reševanju vseh vprašanj. Nasprotno pa mora organizacija SIAU proti sovražnikom napredka voditi odkrito in ostro borb», da bi ti ne škodovali našemu ljudstvu pri gradiitvi socializma. Organizacijta SIAU v Ospu v tem pogledu ni zaostajala. Tako je izločila iz svoje srede prekupčevalski im prikriti sovražnici napredka Regino Sever in Ivan» Ferulo, ki sta si talko prva kot druga z vsemi sredstvi prizadevali, da škodujeta napredku s širjenjem laži. Kako živijo in kaj delajo v Socerbu Socerb je kraška vasica s šestnajstimi kmeti, ki posedujejo skupno okoli 50 ha zemlje. Od te imajo vsega le 15 ha ornicč, ostalo je goličava in kras. Kmalu po osvoboditvi in vse do leta 1947 je bilo v Socerbu še dokaj živahno, kakor je bilo živahno po vseh vaseh na Primorskem, ki so na novo zadihale v miru in svobodi. A že koncem leta 1947 se je življenje v Socerbu kar mahoma, preko noči spremenilo. Tedaj so se Socerbčani spogledovali in drug drugega spraševali, »kaj bo z nami«. Pa nihče ni vedel pravega odgovora, Skozi vas so šle razne komisije, kljub temu pa Socerbčani niso vedeli, pri čem so. No, in tako rekoč so preko noči ostali zaprti. Vaščani, ki so hoteli v Kastelc, Kozino im drugam po opravkih, so se presenečeno vračali. »Zdaj spadamo pod STO?« so dejali. »Kam zdaj z mlekom?« so ugibali vaščani. V Trst ne, na Kozino tudi he, druge poti pa nimamo. »Pa ga bomo sami popili,« .so dejali možje. Nekaj dni so ga res morali sami piti, toda kmalu nato je pričel prihajati redno kamion po dragoceno kapljico, s katero se Socerbčani prav za prav preživljajo. Saj ga skupno oddajo dnevno najmanj dvesto litrov, poleti celo tristo. Življenje se v Socerbu ni v ničemer spremenilo, samo namesto ene meje imajo od tedaj pred pragom dve. Oni so pa ostali med njima, kjer še danes delajo .po svojih šegah, skupno pasejo po krasu govejo živino. Po notranji ureditvi spada zdaj Socerb pod KLO Osp, To je že precejšnja razdalja, od' Socerba. Ce bi bile ceste, bi bilo že nekako. Toda iz Socerba v Osp in obrabno prideš lahko samo peš po novi poiti in še po tej nisi stoodstotno zavarovan, zlasti še, če potuješ ponoči. Tako se na Socerbčane le malokdo spomini in še tedaj ga zabolijo noge, samo če sliši besedo Socerb. To velja zlasti za nekatere Osapce, ki so si porazdelili funkcije na KLO brez njih vednosti itd. Zdaj pa ti funkcionarji delajo, kakor jim je volja in se za Socerbčane sploh ne zmenijo. Tako so napravili tudi z gradbenim materialom pred nekaj dnevi, ko jim je bila nakazana večja količina, toda ne za Socerbčane, ki so jim Nemci požgali domove, za Osapce pa, ki ,so jim .ostale strehe cele. Pač pa pri vsem tem ni nikakor čudno, da pravijo Socerbčani, da je zanje KLO v Ospu zanič. Zdaj pa poglejmo, kaj je z organizacijo SIAU v Socerbu. Zadnje dni se ie precej razživela. Najbolj nerodno je takrat, ko mora odbor imeti poseben sestanek, da določi prostor, kjer bi imeli masovni sestanek al/i zbor volivcev in podobno. Sicer je ta zadeva v Socerbu že stara, odkar j« neki okrajni aktivist ukazal, da naj razdro tisto barako, ki so jo postavili še Nemci, ker bodo na istem mestu zgradili ljudski dom. Potem se je ta stvar pozabila, ker jo je verjetno pozabil tudi tisti aktivist in tako mora še danes odbor SIAU v Socerbu skrbeti za dvorano, kjer naj b: imeli sestanke. Vendar so Socerbčani kljub temu še vedno enotni in kadar je potrebno delati, so vsi složni. Nekoliko izven vasi gradijo novo napajališče, kjer so že napravili 422 ur prostovolj- nega dela. Zdaj se tudi skrbno pripravljajo na novoletno jelko, ko bodo obdarili svoje malčke z najrazličnejšimi darili. G. B. Iz sestanka Zveze borcev za mesto Koper V Kopru živi in dela cikrog 300 borcev in aktivistov. Včlanjeni so v svoji organizaciji — v Zvezi borcev za mesto Koper. V okviru svoje organizacije so organizirali že več delavnih akcij. Nepozabljeno bo ostalo partizansko taboreinje na Riižani in Sičjo-lah, ko so borci in aktivisti s prostovoljnim delom mnogo pripomogli za izpolnitev letnega plana. Take delovne akcije so naši borci vedno pripravljeni organizirati. Toda borci me-sta Koper bi lahko še mnogo več napravili, če bi delali tudi oni, ki so samo včlanjeni in so potem pozabili nanjo. Pravijo: »Delamo vedno eni in isti« Na sestanku v petek 22. decembra so tudi o tem govorili in sklenili, da bodo izločili iz svojih vrst vse tiste, ki se izmikajo dieLu. Zadali so si tudi, da bodo za novoletno jelko okrasili trg in na dan novoletne jelke imeli na trgu partizansko taborenje, ki bo po- ' dabmo onemiu iz časa borb; sklenili so tudi, da bodo ves čas jelke stražili partizanski gozd na trgu. Zanimivo je tudi, da so na tem se-etaniku soglasno odobrili izključitev iz svojih vrst nekaj škodljivcev, kakor na primer Roka in Pitaca Marina, ki Meseca decembra tega leta so nekateri kmetje v Portorožu prejeli za svoje delo, to je za dvig produkcije kmetijskih pridelkov in sodelovanje pri enoletnem gospodarskem plana •larvde Napredni portoroški kmetje so te nagrade porazdelili še isti večer na slavnostni prireditvi med naše socialne in šolske ustanove, kot na primer otroškemu vrtcu, sirotam v i......i cm iLifiu, udjuiii za novolet- no jelko, gluhonemnici in drogom. Tako so tovariši Sabadin Josip 1000 din, Bartole Giovanni 500 din, Debernardi Giovanni 500 din in Perossa Giorgi» 500 diin — skupaj 2.500 din poklonili za gluho mladino v portoroškem zavodu, kar kaže visoko moralno in socialistično zavest naših kmetov, ki zavedajoč se važnosti podpiranja mladine, pamaigajo ne le samo ustvariti boljšo bodočnost, temveč tudi nove kadre v duhu socializma. Vodstvo zavoda bo znesek uporabilo za obdaritev otrok pri novoletni jelki. Frav tako visoko socialistično zavest sta pokazala-zadruga in krajevni ljudski odbor iz Strunjana, ki sta poklonila gojencem gluhonemnice deset lepo rejenih komadov perutnine za novoletno jelko. Stičunjančan; so znani obiskovalci gluhe mladine v Portorožu. Obiskujejo je navadno pionirji in žene z lepimi darovi, vendar kaže prav zadnji dar vse one značilne oblike za posameznika in celoto. Ravnateljstvo gluhonemnice se višem to- sta napravila več gospodarskih sabotaž. S podporo vseh borcev in aktivistov mesita Koper v okviru svoje organizacije «e. da doseči marsikater» delovno zmago, toda treba se je' zavedali. so rekli na sestanku pretekli petek, da smo borci. K. S. portorožkih kmetov varišem iz Portoroža,, zadrugi in KL® iz Strunjana za darove toplo zahvaljuje. Tri dni veselja za naše oVoke (Nadaljevanje s L strani) mraz. Zadnjič smo povedali, da b»-do pionirje iz Šmarij in okolice eb-iškali nocoj ' palčki, vile in škrati, t« je vesela otroška igra »V kraljestvu» palčkov«, ki jo bedo uprizorili dijak« slovenske gimnazije iz Kcpra. Kaj bo jutri in pojutrišnjem? Kratek program prireditev v Kopru var*, objavljamo na zadnji strani našega lista. Kdo cd vas pionirji, ki ste oddaljeni, ne bi rad videl jutri in pojutrišnjem na trgu maršala Tita v Kopru partizanski gozd? Verjemite mi, da bo trg ta dva dni pravi gozd. V njen« partizani, oni partizani, ki so bosi* neobriti in mnogokrat lačni hodili noč in dan po snegu po slovenskih gozdovih. Puške bodo imeli, kuha» bodo in še kaj! Nimamo dovolj prostora, da bi vse »pisali. To pa lahko rečemo, da b« jutrišnji dan ena sama velika prireditev za naše okrožje. Vsaka vas, 5»-la in mesto bo imela svoje prireditve. Povsod zbrani otroci, ki bodo c dvojimi veselimi obrazi gledali vilo,, psičke, škrate, poslušali pravljic», reakcije, pesmi svojih pionirskih zborov in končno, kdaj bo prišel i« prinesel darila Dedek mraz. To smo dosegli, ker ljubimio naše najmlajše, ker smo se vsi trudili ki daiali za njihov praiznik, ljudska oblast pa je vse to podprla, da bi dala . čim,yeč radosti in veselja našim pth-nirčkem. Ob zaključku planskega leta Naša industrijska proizvodnja Kako je letos potekal odkup Zadnjič smo ca tem mestu oibjavili nekaj podatkov, ki so nam pokazali, kako se je na splošno razvijalo istrsko gospodarstvo v prvem planskem letu. Primerjava količine blaga, ki, sm* ga prevozili po morju in kopnem leta 1950 z onim v lanskem lotu dokazuje, da je bil promet blaga mnogo večji od lanskega, saj je jamo promet po kopnem narasel za 3? odstotkov. Kroženje blaga je najbolj otipljiv znak gospodarske dejavnosti. Kjer kroži blago, tam se gradi in dela. Dali smo tudi podatke o porastu delovne sile, ki znaša na vseh gospodarskih področjih izven kmetijstva in ribištva skupno 39 odstol-k . V posebnem članku pa smo prikazali stanje našega investic jskega gradbenega načrta. Danes je na vrsti industrija. Toda preden borno segli po podatkih o delovanju te važne panoge našega gospodarstva, bomo na kratko orisali njen značaj. Najbolj značilna vrsta industrije v istrskem okrožju so obrati, ki predelujejo pridelke našega kmetijstva in ribištva. Zlasti važne so tovarne ribjih konzerv v Izoli. Poleg tvornice Arrigoni in Ex Ampelea delujeta še dva manjša obrata v Kopru in Umagu. Naša obala je precej bogata, ker prihajajo do nje vsako poletje velike jate tako imenovanih plaviti rib (sardel, sardonov in skuš), ki so najbolj primerne za industrijsko predelavo. Pri tej vrsti industrije je ze'o vaima surovina bela pločevina za embalažo, ki prihaja v celoti iz tujine. V sedanjih pogojih je naša konzervna industrija važna, ker lahko predeluje vse viške ribolova, ki je tako velik, da ga domači trg in naša bi ž-nja tržišča ne morejo potrošiti v svežotn stanju, zlasti poleti, ko nalovijo naši ribiči na tone sardel n sardonov. V tovarnah ribjih konzerv imajo naši ribiči odjemalca, ki kupuje vse razpoložljive količine svežega blaga. Značilna za istrsko okrožje je tudi proizvodnja likerjev. Majhne tovarne so raztresene po vsem okrožju. Te tovarne izdelujejo likerje vseh vrst in škoda je le, da so v zadnjem času opustite izdelavo nekaterih v.rst pe domačih receptih in z domačimi destilati. Tovarna »Fructus«, ki se ukvarja s predelavo sadne mezge v marmelado in s predelavo paradižnika v koncentrat, je dosegla lepe uspehe, čeprav je bil pridelek paradižnika dokaj skromen zaradi suše. Lahko pričakujemo, da se bo ta panoga naše industrije še znatno izpopolnila in da ba proizvodnja postopoma tudi rastla. Solarstvo je v našem okrožju izredno stara vrsta proizvodnje. Od solar-stva se preživlja več tisoč ljudi. Obsežne soline imamo predvsem v bližini Sičovelj in Sv. Lucije in manjšo solino v Strunjanu. Vse soline v našem okrožju so bile last italijanskega? državnega monopola, danes pa so pod upravo ljudske oblasti. Poleg Kako sledijo v nekaterih podjetjih Ponekod na zelo čuden način rešujejo stanovanjsko vprašanje. Prepričani smo, da je stanovanjsko vprašanje rešeno, če gradijo ali adaptirajo stanovanje za vodstvo podjetja ali pa za kakega drugega uglednega člana. Tak način imajo v podjetju »Vino«, predvsem v novi vinski kleti. Tam so prvotni načrt spremenili in napravili dve krasni stanovanji po okusu »dam« raznih »investitorjev« pri tem podjetju. Kako v tem podjetju varčujejo, nam pove dogodek, ki se je tam pred kratkim zgodil. Ne verna, če nalašč ali zaradi nevednosti: zidajo paradane in jih nato podirajo, napravijo vso električno inštalacijo, a če pride kdo, ki mu to ne ugaja in se spet zgodi kakor s paradanami. Drug primer je v podjetju »Fructus«, kjer zidajo novo menao in obenem stanovanje za tovariša direktorja. Tehniki morajo kot Sahovrfce figure spreminjati načrte po volji žene omenjenega tovariša. P*tem se ljudje sprašujejo, kdo bo vse to plačal in kdo bo plačal tudi material, ki se ga ogromno pokvari. solin imajo naši obrati možnost, da pridelajo tudi velike količine drugih snovi kot postranske produkte. Značilna industrija naše obale je tudi laidjedelniška, ki izdeluje lesene ribiške in prevozne ladje do več sto ton nosilnosti. Na zadnji gospodarski razstavi smo videli tudi nov proizvod naše ladjedelnice v Piranu — leseni vlačilec. Les, ki ga potrebujejo ladjedelnice, uvaža okrožje iz Jugoslavije. Na področju lesne industrije zavzema važno mesto tovarna Stil. Ta tovarna izdeluje poleg druge opreme tudi serijsko pohištvo za široko potrošnjo. V kemično industrijo spada tovarna mila Salveti v Piranu, ki dela v glavnem z uvoženimi surovinami. Tako smo opisali glavne panoge naše industrijske delavnosti. Na razpolago imamo podatke o njenem delu do 30. septembra tega leta: Proizvodnja za široko potrošnjo v lesu je dosegla 30. IX. 50 % lanske, proizvodnja mila je bila ista kot lani, proizvodnja zidne opeke je dosegla 139 % lanske celoletne proizvodnje, proizvodnja strešne opeke pa 97 % lanske celoletne. Pripomniti moramo, da smo uvozili še velike količine opeke iz Jugoslavije. Proizvodnja pohištva je dosegla 30. IX. 500 % lanske, proizvodnja krtač in metel pa 120 %. Likerjev smo proizvedli 214 % lanske celoletne proizvodnje, konjaka pa 117 %. Brezalkoholnih pijač smo proizvedli 128 %, ribjih konzerv v olju Te din.i bodo v kmečki delovni zadrugi na Krogu po dveh letih zadružnega gospodarjenja imeli letni obračun. Kakor zadružniki računajo, bo njih dohodek zelo nizek, nekoliko zaradi slabe lebiine, kajti spomladi jim je v sičjolski dolini poplava prizadela velilko škodo in pozneje tudi suša, največ pa zaradi tega, ker so zaT družniki ves čas obstoja zadruge imeli polno težav. Obsežna zemljišča, 42 ha orne zemlje, ki. je ni imel kdo obdelovati, so bila slabo in površno obdelana; kajti v začetku so se vrinili v zadrugo nekateri lenuhi, kot so. Vetškovo Darjo, Pavlič Jože, Cerut Karlo, Grižah Ivan, Gorela Anton, Trento Avgust, Viler Rudolf, Medoš Peter rn Stefe Mario, ki so kmalu zapustili zadrugo, ker so verjetno mislili, da bo tu raj in življenje brez dela. Nekatera so pa celo ostala neobdelana. Razumljivo je, da je bil temu glavni vzrok pomanjkanje delmne sile. Pa tudi s prevozi, orodjem in s kmetijskimi stroji so imeli veliko težav. Traktor, ki danes dobro dela, je bil dolgo časa v popravilu, tako da so letos skoraj vsa zemljišča preorali z govejo živino, katere imajo 21 glav. To pa še ni vse. Ce še danes nimajo urejenega knjigovodstva in organizacije dela, je to razumljivo, ker so jim pri tem primanjkoval sposobne pisarniške moči. Z vsem so se oprli pa približno toliko kot lani. Tu moramo omeniti, da smo se morali boriti z velikimi težavami pri dobavi kositra, katerega uvažamo, pa tudi pri dobavi olja. Marmelade smo do 30. IX. pridelali toliko kot lani ob istem času. Izredna pa je bila produkcija soli, katere smo letos proizvedli 4.000 vagonov (lani nad 3000); letos smo začeli na novo proizvajati magnezijev klorid, katerega smo dobili 17 vagonov, in magnezijev sulfat, katerega smo proizvedli 25 vagonov. Na koncu naj še pripomnimo, da so bila letos začeta ¡dela za obnovo si-čoveljskega rudnika premoga, ki bo že prihodnje leto prinašal velike koristi našemu gospodarstvu. Tudi naša vas je bila brez električne luči. Medla luč petrolejk nam je služila le pri večerji. Kje pa smo imeli toliko denarja, da bi kupovali petrolej? Predvsem v vojnem času je težko z razsvetljavo. Čeprav smo pu-nekorn zamenjali petrolejke s karbidovkami, smo vendar ostali v temnih izbah in če je kdo hotel brati, Si je pokvaril oči ob taki luči. Hiti pa je vsa smrdela po petroleju. Duhovnik pa nam je pridigal, da so bili ljudje bolj srečni, ko so zvečer sedeli v medlem svitu sveč in molili. Tako je na lastne moči in so tako napravili, kar so mogli. Tako .so letos pridelali 154 stotov žita. 136 lektoiitrov vina, 50 stotov, koruze, 11 stotov olja in zredili 20 prašičev. Pri sadju in zelenjavi so imeli nad 30.000 din dohodkov, pri povrtninah pa 250.000 din. Ce vse to pregledamo, tedaj bomo videli, da bo zadruga z vsemi pridelki, razen maščob, ki jim bodo o-stajala, 90 % krila potrebe šestnajstih družin. Vendar bo kljub temu kdo rekel, da bi lahko več pridelali kakor so, in tako tudi izpolnili plan oddaje. Temu moramo povedati, da so zadružniki na Krogu naleteli še na težave; mednje so sejali razdor in nesoglasje kominformistični agenti, škodljivci, pijanci in lenuhi Rihter Ivan. Gužič Peter in Goja Kuzma, ki .so se vrinili v vodstvo zadruge z namenom, da sabotirajo in zavirajo iniciativ« zadružnikov. S temi še niso obračunali. Vsekakor bo to potrebno, kajti razumljivo je, da je tam, kjer tičijo taki elementi, razdor, nesoglasje in nerazumevanje. Zlasti še, če imajo ti v rokah vajeti. S sovražniki delovnega ljudstva, socializma in napredka moramo najstrožje obračunati, jih izločiti iz naših vrst, da nc bodo več nikomur škodovali. K temu moramo še dodati, da j» nudila okrajna zadružna zveza premalo pomoči tej zadrugi. Zahtevala -•---------— nekaterih Bliža se konec leta 1950 in tudi odkupni plan se( bliža koncu. Planske odkupne naloge, ki so bile postavljene, so se za nekatere artikle zadovoljivo zaključile. Za vse sadje so bili plani doseženi in celo preseženi. Bolj slabo je šlo pri odkupu zelenjave, kar je vzrok, da je uničila precejšnji del suša in s tem napravila mnogo škode tudi samim kmetovalcem. Postavljeni plan odkupa mleka je sicer stoodstotno dosežen, toda ta rezultat nam'izkaže le količinski uspeh okraja. Postavlja pa se vprašanje, ali so bili doseženi po vseh KLO enaki rezultat». Na to vprašanje z gotovostjo odgovarjamo: ne! , KLO Vanganel na primer je odkupil komaj za 47 Semedela 31 Korte komaj 44 %, oviral naše težnje in vcepljal v ljudi praznoverje in strah. Zafral je osak poskus, da bi si ljudje kaj boljšega ustvarili in tako pomagal tedanjim oblastem, da so nas izžemali. A minila je oblast duhovnikov in podeštatov in tudi v naši vasi smo se zbudili. Nekeda dne so prišli v vas inženirji ii napravili načrt za elektri-fkacijo naše vasi. Takoj sta se jim pridružila še vaščana Kocjančič Anton in Benčič Franc, ki sta jim z veseljem pomagala pri delu. Ostali vaščani pa so skopali luknje in postavili drogove. Nato pa napeljali žice iz Babičev v našo va.s. Delali so stari in mladi in tako imamo danes električno luč. Njen beli soj se razliva po naših domovih, ljudje pa pravijo, da še šivanko najdeš na tleh ob taki svetlobi. Nekaj lepega je za nas, da v naši vasi sveti električna luč in vsi vaščani smo tega veseli in se zavedamo, da smo to naredili le pod ljutsiko oblastjo. Čeprav ni popolnoma vse urejeno, vendar je luč v vasi in v naših domovih. S skupnim delom bomo še ostalo, dokončali. Benčič F. Kampsl - Šalara Krajevni ljudski odbor Kampanei-Salara je zelo dober razdeljelec 'otrobov: Karolina in Santina Krmac fz Tribana sta se pohvalili, da sta za enega prašiča, katerega skupno redita, dobili dvojno mero otrobov. Iz tega je razvidno, kako je na KLO urejena evidenca. je od nje samio izpolnitev plana pridelkov in oddaje ne glede na pogoje in moči, ki jih ima zadruga, saj nam o tem priča plan, ki ga je izdelal Zidarič Marino in ki na noben način ne odgovarja niti od daleč realnemu planu. To ne velja samo za zadrugo na Krogu, amipak za vse zadruge, kajti plan mora sloneti na realnosti, drugače je -neuresničljiv. Po planu bi morali zadružniki na Krogu investirati 900.000 din za popra' .ib stanovanj zadružnikom,>za namakanje polje i*n zgraditev velikega zadružnega poslopja, ki naj bi bil dokončno zgrajen leta 1951. Tega kredita niso niti načeli, kar pomeni, da je bii.1 plan slabo izdelan. Z vsem tem. nočemo zagovarjati zadružnike; povedali smo le, kar je resnica. Zadružnikom mor akno po drugi strani reči, da niso bili dovolj budni nad svojim vofdstvom in so od njega zahtevali premalo. Ce bi vsi pazili na napake v zadrugi, razpravljali o njih, jih reševali, pretresali illd., tti bHa varjefmo zadruga na Krogu v drugačnem stanju, kakor je. Vsekakor p#smo prepričani, da se bodo zadružniki kakor tudi vodstvo zadruge učili ob teh napakah, da jih v bodoče ne bodo več zagrešili, ampak nasprotno jih vzajemno odpravljali v korist vseh zadružnikov. G. B. artiklov =- Sv. Peter 41 %, Koštabona 70, Boršt 60, Izola pa 8 %. KLO, ki so svoje plane odkupa mleka dosegli ali celo presegli, so: Sv. Lucija, Marezige, Šmarje, Dekani in Bertoki. Iz tega je razvidno, da imajo v nekaterih vaseh špekulanti proste roke in kupčujejo z mlekom na račun delovnega ljudstva. Zato je nujno potrebno, da sedaj, ko se odkupuje slanina, KLO posvetijo vso pozornost ¡n doslednost izvajanju direktiv. Zavedati se moramo, da zavisi od pravilnih odkupov prehrana delovnih kolektivov, ki se bavijo z izpolnitvijo planskih nalog. Nikakor ne smemo dopuščati, da se pri odkupu pšenice ponavlja, kar se je godilo S Capinom iz Kolobarja KLO Škofije;. čeprav mu je bilo pu-šfcfeno žifo za domačo prehrano in ječmen, ni izpolnil predpisane obvezne oddaje, ampak je predpisano količino zmlel in z njo krmil živino. Ravnof tako Pucer Anton iz KLO Sv. Peter (Nova vas) ni izvršil obvezne oddaje žita. S tem da nista hotela izpolniti? obvezne oddaje žita, sta nameravala? vnesti nezadovoljstvo med poštene kmete, ki ^estno izpolnjujejo svoje oddaje. Za ta svoja dejanja se bosta morala zagovarjati. Zakaj Je ponekod razmetan gradbeni material Nekaterim gradbenim pedjejtem ni nič mar, če les gnije na kupih v kakem kotu, nič mar jim ni, če se pesek in apno razlezeta po vsem gradbišču, in če ležijo samokolnice, lopate in krampi med kamenjem in neurejenim materialom, katerega je po gradbiščih dovolj. Dež namreč opravlja svoje -delci in vse to « 'je ali pa odplavi po kanalih" v morje. Čudimo se, da niso še nič ukrenili pri vinski kleti v Škocjanu, da bi navlako spravili od stavbe. Tam leže kupi železa,- desk, kamenja in ne bo čudno, če bo nekdo, ki potrebuje les, vzel par desk in jih nesel domov. Ne bodo vsaj trohnele v blatu! To ljudje vidijo in nanje napravi zelo slab vtis. Voditelji omenjenega gradbišča bi morali nekaj ukreniti, da se to odpravi. Ali je tako težavno zgraditi lesenjačo in spraviti ta material pod streho. In koliko že rabljenega lesa, koliko desk in ostalega leži v raznih kotih. To ne velja samo za vinsko klet, ampak tudi za gradbišče novega hotela, mestnih stanovanjskih hiš (vsaj deloma) in mestne osnovne šole. To je bežen pogled po nekaterih koprskih gradbiščih, kaže pa, da je največje razsipanje materiala pri gradbenem podjetju »EDILIT«. Tudi drugod se godijo iste stvari, preveč lesa gre v nič. Vse bi morali izkoristiti. Vsak košček je. dober, da naredimo nekaj novega in za skupnost koristnega. Pa na pomolih? Veliko peska pade v morje, ker ga lastniki ne odpeljejo takoj na gradbišče. Otroci, veter in dež so si prijatelji pri tem dedu. Ce pomislimo, da vsaka stvar stane, da naši delavni ljudje skupno prispevajo, da se to naba-vi. potem moramo ustvariti drugačen odnos do ljudske irhovine. Na vsako stvar moramo gledati tudi z osebnega stališča, ker vsakdo je danes del skupnosti in zato mora pred njo odgovarjati, kako je delal s skupnim imetjem. Zidar naj pazi, da porabi čim manj malte, mizar naj skrbi, da ,se izkoristi vsak košček lesa in nameščenec naj gleda, koliko papirja vrže v koš, ker vse je naša skupna last, za katero moramo skrbeti, da bomo laže in prej prišli do zaželenih ciljev. -Ber- -= OBJ A VE =“ VABILO Jutri, zadnji dan 1950. leta, priredi Mestni odbor SIAU Koper v mestni telovadnici ob 20. uri velik zabavni večer s plesom. Vabljeni vsi! Odbor OBVESTILO UCEF obvešča vse upnike, ki imajo razne terjatve do nas, da jih prijavijo do dne 7. januarja 1951, po pretečenem roku ne bomo več sprejemali nobenih računov, ki bi se nanašali na nas. UCEF Električna luč v Pomjanu IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE DRUGO REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ o obrambi socialistične domovine VELIKO DOŽIVETJE DELAVKE MARIJE Maršal Tito (Nadaljevanje s 1. strani) po Sovjetski zvezi in njenih podrejenih ¡jržav odražale v jugoslovanskih investicijah dlje, kakor bi se to moglo pričakovati. Kot tretji moment je navedel napet mednarodni položaj, ki je povzročil večje dviganje cen onih proizvodov, ki jih Jugoslavija uvaža. V zvezi s tem je minister Kidrič predlagal, naj Ljudska skupščina uzakoni podaljšanje petletnega plana za eno leto. Nato je govoril Ljudski skupščini FLRJ predsednik vlade maršal Tito, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Poznamo velike naloge naše vojske. Zato menimo, da je naša dolžnost posvetiti ji največjo paž-njo in ji dobaviti vsa potrebna sredstva, da bi lahko uspešno branila našo socialistično domovino, če bi bilo to potrebno.« Nato je maršal Tito prikazal razloge, zaradi katerih moi*^, držalva zvišati kredite za državno obrambo ter poudaril, da ti krediti niso majhno breme nad državo. »Toda mi bomo to storili samo zato, da bi naša vojska lahko branila mir in izgradnjo socializma v- naši domovini.« V zvezi z vojaškim potencialom sosednih držav je maršal Tito dejal, da šteje madžarska vojska zdaj 165.000 vojakov, to je 90.000 več, kakor določa mirovna pogodba. Bolgarska vojska šteje 195.000 mož, to se pravi 122.500 vojakov več, kakor predvideva mirovna pogodba. In romunska vojska 300.000 mož, to se pravi 130 tisoč več, kakor je sklenjeno v mirovni pogodbi. Poudaril je nadaljer da je jugoslovanska meja dolga 2.800 km, od katerih jih je 1.990 neposredno ogroženih: iz dneva, v dan se množijo obmejne provokacije s strani kominfor-mi,stičnih držav. Nato je maršal Tito prikazal prizadevanje jugoslovanske vlade, da bi prišlo do pomiritve na vzhodnih mejah. Prikazal je tudi tako imenovano »miroljubno propagando Sovjetske zveze in' nato dejal: »Zanje pomeni mir — bedi pri miru! — Ne smeš se ganiti! — Počakaj, da te požrem! — Tekstilna proizvodnja je že v preteklem letu znatno presegla predvojni obseg, saj je bilo izdelanih 160,6 milijona metrov bombažnih tkanin nasproti 116 milijonom v letu 1939 in 27,9 milijona kavdratnih metrov volnenih tkanin nasproti 13,9 milijona pred vojno. Kljub temu pa je proizvodnja premajhna, ker so se potrebe zelo povečale. Nadaljnje povečanje proizvodnje je odvisno od zgraditve novih tekstilnih tovarn in od uvoza tekstilnih surovin, ker domači pridelek bombaža in volne ne zadošča za kritje vseh potreb. Zato mora Jugoslavija letno uvoziti za okrog 4 milijarde tekstilnih surovin. Preskrbo tekstilne industrije s surovinami otež-koča tudi to, ker mera Jugoslavija v precejšnji količini uvažati dražjo bombažno in volneno prejo, iker Jugoslavija nima dovolj predilnic. V stari Jugoslaviji je bil inozemski kapital kot lastnik večine tekstilnih, tovarn zainteresiran na uvozu prej iz svojih inozemskih predilniških obratov, zato ni gradil predilnic v Jugoslaviji. Da popravi to veliko pomanjkljivost in nesorazmerje med zmogljivostjo predilnic in tkalnic, je začela Jugoslavija graditi vrsto najmodernejših predilnic, ki bodo večinoma začele obratovati že sredi prihodnjega leta. Dve največji predilnici, ki sta v gradnji, sta v V rab Čiči h pri Mostarju v Stipu. Vsaka od teh predilnic bo imela po 40.000 vreten. V okviru kombinata bombažne industrije v Stipu bo najprej dovršena dvorana! bombažne predilnice, ki bo dolga 140 m in široka 120 metrov. V tej predilnici bodo dnevno predelali okrog 20.000 kilogramov surovega bombaža. Obenem s predilnico gradijo tudi velika Toda, kakor hitro ne izpljuneš teh ukazov in se braniš, si že napadalec.« »Obstojata dve vrsti miru,« je nadaljeval maršal Tito, »mir močnejšega oziroma mir napadalca, to se pravi prisiljen mir ali tako imenovani mir, ki je postavljen z žrtvovanjem podložnega enega ali več narodov. Drugi mir pa je več ali manj pravičen za vse narode. Prva vrsta miru je samo krinka, samo začasna hinavščina, kajti v tem primeru vlada še vedno nad svetom pravica močnejšega.« Ob zaključku govora je tov. Tito podal nekaj slik o sedanjem mednarodnem političnem položaju. Prikazal Pred kratkim je bila v Ljubljani razstava o nastanku in razvoju ljudskih odborov. 2e prve dni si je razstavo ogledalo lepo število obiskovalcev. Kmetje .delavci, študentje — vsi so si z velikim zanimanjem ogledovali okusno urejen prvi razstavni prostor, kjer so bili umetniško .izdelani grbi vseh jugoslovanskih republki in velik zemljevid Jugoslavije. V drugem razstavnem prostoru pa so bili prikazani na velikih fotografijah Milan Stojadinovič z grofom Cianom in Cvetkovič, kako prisrčno se pozdravlja z von Ribentroppom ob podpisu trojnega pakta na Dunaju, v trenutku, ko so izdajalski ministri prodhli državo fašistom. Na naslednji fotografiji' pa že vidimo številne demonstrante, ki so na spodbudo Partije zahtevali odstop od trojnega pakta ž geslom: «Bolje rat, nego pakt!« Nemec se je zločinsko. maščeval. Naslednje fotografije so nam pokazale razvaline — posledice bombardiranja Beograda, napad na Jugoslavijo, teror okupatorja, prve žrtve — obešeni rodoljubi na Te-razijah v Beogradu, streljanje mater in otroik v zahodni Bosni leta 1942, skladišča in stanovanjsko kolonijo za delavce. Predilnica v Mostarju bo dolga 220 metrov in široka 90 metrov. Pri gradnji delajo v treh izmenah. Računajo, da bo predilniška dvorana gotova do marca prehodnjega leta, ko bodo začeli montirati stroje. Do spomladi bo zgrajena tudi bombažna predilnica v Prištini, v središču Kosova in Metohije, ki bo imela 20.000 vreten. Predilniška dvorana bo dolga 220 metrov, široka pa 64 m. Četrta bombažna predilnica pa bo zgrajena v Sinju v Dalmaciji. Ta bo imela predilnaško dvoara.no dolgo 126 metrov in široko 90 m. Zgrajena bo februarja prihodnje leto. Peta predilnica je v gradnji v Tur-cih pri Titovem Užicu v Srbiji, medtem ko nova bombažna predilnica v Zagrebu že obratuje. Letos bo začela obratovati nova predilnica pri velikem kombinatu za predelavo volne v Titovem Velesu. Ta kombinat bo poleg ostalih obratov dal ,na leto 3,8 milijona metrov volnenih tkanin. Drugi kombinat za predelavo volne pa so začeli letos graditi v Savskem mostu v zahodni Bosni. Predilnica bo imela 15.000 vreten. Zaradi velikih potreb po devizah za opremo temeljnih objektov jugoslovanske težke industrije letos Jugoslavija ni povečala uvoza tekstilnih surovin. Zato je bil v podjetjih tekstilne industrije v prvih treh četrtletjih nekoliko občutiti pomanjkanje bombažne in volnene preje. Zdaj se je položaj glede surovin izboljšal in jugoslovanska tekstilna industrija je k^jub pomanjkanju surovin v prvih desetih mesecih izpolnila 98 odstpt-kov desetmesečnega plana, to je približno 81 odstotkov letnega plana. je, kako se številne države pripravljajo na vojno, a hkrati se tudi boje, kajti večina človeštva še vedno misli bolj na mir kakor na vojno. Zato je nadaljeval maršal Tito, naj bo naša glavna misel, da bo mir še mogoče rešiti. Obdržati mirne živce in mirno nadaljevati svoje delo, pomeni danes močno udariti po vseh tistih, ki mislijo na napadalnost. Maršal Tito je tudi obširno govoril o jugoslovanski vojski kot pozitivnem činitelju v izgradnji socializma, o povezavi med vojsko in ljudstvom, o vzgoji oficirjev in moralni in politični enotnosti Jugoslovanske armade. streljanje talcev v Celju itd. itd. Toda na poziv Partije in pod njenim vodstvom se je dvignilo naše ljudstvo v upor, ki se je vse bolj širil po vsej. Jugoslaviji. Ustanavljali so se partizanski odredi, ki so osvobajali vedno več ozemlja. Skupaj s partizani je rasla ljudska oblast — vse to vidimo slikah, nazorno prikazano na zemljevidih in izvirnih dokumentih v tretjem razstavnem -prostoru. Najdlje pa so se vsi obiskovalci zadrževali v četrtem razstavnem prostoru, kjer lahko nazorno vidijo, kako so že v prvih dneh ljudske vstaje zrasli v novo osvobojenih vasen in mestih narodno osvobodilni odbori —■ revolucionarni organi ljudske oblasti. Slika hiše, v kateri je bilo 26. septembra 1941. leta posvetovanje vojaškega štaba partizanskih odredov Jugoslavije, številne fotografije predsednikov prvih narodno osvobodilnih odborov in lepo izdelane makete hiš narodno osvobodilnih odborov v Uži-cah, Krupanju itd. Veliko maketo pečine v Drvarju, partizanske bolnice v Kočevskem Rogu in nemški plan za napad na Drvar leta 1944 pa si je z velikim zanimanjem ogledovala v prvi vrsti mladina. V naslednjih razstavnih dvoranah smo videli, kako so se razvili narodno osvobodilni odbori po drugem zasedanju AVNOJ-a. Prehrana vojske in ljudstva, obramba zemlje, mobilizacija novih borcev in organizacija vaških straž, zaščita ljudskega zdravja in kulturnoprosvetni dvig ljudstva — vse to je bilo delo prvih ljudskih odborov že med našo revolucijo. Drugi diel razstave pa prikazuje razvoj in dejavnost ljudskih odborov od VELIKA SADNA PLANTAŽA Na Sinjskem polju na Hrvatskem urejajo veliko sadno plantažo na površini 240 ha zemlje, ki bo največja na Hrvatskem. Stela bo 30.000 sadnih dreves. Vsa pripravljalna dela so pa opravili člami OF prostovoljno. Marija je bila tisto jutro nemirna, vse je drhtelo v njej. Ko se je oblačila, so ji trepetali prsti, da se je zjezila sama nase. »Neumnica,« je v mislih ozmerjala samo sebe, «saj vendar nisi šestnajstletni deklič.* Dvakrat toliko let že imaš danes. In kaj vse si medtem že doživela in preživela.« Misli so se ji pretrgale, se zavoz-ljale. V grlu jo je dušeče stisnilo. Stopila je k oknu in ga odprla. Zunaj so iz polmraka vstajali obrisi sosednje hiše. V pritličju je gorela luč. Nekje je zateglo kikirikal petelin. Marija je globoko vdihovala hladen jutranji zrak. Spomnila se je jutra pred davnimi leti — osemindvajset jih je minilo od leta 1945 naprej. Tu vidimo obnovo Jugoslavije in veličastna dela prvega petletnega plana in kako ljudski odbori izpolnjujejo težke in odgovorne naloge in velike uspehe ljudske oblasti. Ob koncu vojne je bila Jugoslavija v razvalinah. Stanovanjska poslopja, prometne poti," industrija in vsi drugi objekti so dajali sliko pravega opustošenja. Kaj bi tudi ne, saj je sovražnik od prvega dne vojne neprenehoma bombardiral in zažigal. Pri popisu je bilo ugotovljeno, da je bilo v Jugoslaviji požganih, porušenih ali težje poškodovanih na vaseh in mestih 822.237 stavb. Uničenih in poškodovanih je bilo nadalje 323 rudnikov in 12 topilnic. Težje poškodovane ali pa popolnoma poškodovane pa je bilo skoraj dve petine vse jugoslovanske industrije. Okupator je pretvoril v puščavo cele kraje. Na svojih požigalnih pohodih je uničil 289.000 kmečkih gospodarstev z vsem mrtvim in živim inventarjem, 18 milijonov sadnih dreves, 84.496 ha vinogradov, 798.132 konj, 2,397.434 glav goveda, 6 milijonov 324.000 ovac, 2,123.282 svinj itd. Tako bi lahko naštevali še naprej visoke številke, ki nam na razstavi povedo, koliko je pretrpela Jugoslavija v drugi svetovni vojni. Nova motorna prekooceanska ladja ..ZADAR” Iz ladjedelnice v Rotterdamu je sredi novembra prispela v pristanišče v Zadru nova jugoslovanska prekooceanska ladja, ki nosi ime »Zadar«. Nova Ladja ima 3200 brutto registrskih ton in spada v isto vrsto kot ladje »Rijeka« in »Pula«, ki so bile prav tako zgrajene v rotterdamski ladjedelnici. Ladja je dolga 107 m in široka 14 metrov. Vozi z brzioo do 14 milj na uro. V Zadru so novo ladjo zelo slovesno sprejeli. takrat. Mati jo je zbudila, jo dvignila iz postelje in rekla: »Posloviti se moraš, ker odhaja daleč . . .« Na mizi je brlela petrolejka. Sredi mize je stal atej v modri zakmašni obleki z lesenim kovčegom ob nogah. Vsi starejši bratje in sestre so bili zbrani okrog njega in Tonč je pravkar vprašal: »Atej, ali je zelo daleč Amerika?« »Daleč, daleč za morjem,« je atej stegnil koščene roke proti oknu in njegov glas je bil hripav in žalosten. Mairijica se je oklenila njegovih nog in otroško vprašala: »Atej, pa imajp tam dosti žemljic? Mi boš prinesel eno žemljico?« Atej se je nasmehnil in jo pobožal po laseh. »Seveda imajo tam dosti žemljic in še marsikaj drugega,« je rekel, »ampak jaz ti jih ne bom mogel prinesti, ker bom najbrž tam dolgo ostal. Pač pa bom, mami poslal denarje, da^vam kupi kruha in morda kdaj tudi kakšno žemljico. Tebi pk, da boš pridna, pošljem lepo punčko, ki zapira oči « Dolgo se je poslavljal. Stal je v veži med odprtimi ■vu.it. Njegov pogled je visel na jokajoči ženi in otrocih, ki so strmeli vanj z začudenimi, žalostnimi očmi. »Saj se vrnem, vrnem se, potem bomo lažje živeli, je venomer ponavljal z medlim glasom, kakor da tega sam sebi prav ne verjame. Se enkrat je objel otroke in ženo, potem je pograbil kovčeg in odhitel po rebri, kakor da se mu neznansko mudi ali pa, da se boji, da se morda ne bi premislil. Gledali so za njim, ki je počasi izginjal v sivi, mrzli jutranji megli. Na verigi se je strgal Sultan in žalostno zavijal. Marijica je potem dostikrat sanjala o žemljicah in o punčki ki zapira oči. Toda teh sanj ni nikoli dosanjala. Oče je pisal. Toda njegova pisma so bila žalostna. Dolgo ni mogel dobiti dela. Potem so ga zaposlili v rudniku. Nekajkrat je priložil pismu dolar, ali zanj mati nikoli ni mogla kupiti žemljic, ker so morali odplačevati dolg, da je oče šel v Ameriko. Potem je nekoč prišlo pismo, ob katerem je mati prejokala ves dan. Sele proti večeru je mogla toliko govoriti, da je lahko otrokom povedala, da je očeta v rudniku zasulo in mu odtrgalo obe nogi. Pol leta se je še mučil v bolnici. Se nekaj žalostnih pisem je pisal z okorno, tresočo se roko, potem je prišlo samo še uradno ¿poročilo, da so ga pokopali. DRUGI MARIJIN SPOMIN Se nekega dr«gega jutra se je spomnila, ki ga je doživela mnogo let pozneje. Takrat n,i bila več majhna, cjrobna Marijica. Leto dni sta se že imela rada z Martinom, pod njenim srcem se je prebujal njegov otrok. Nameravala sta se poročiti. Mizar jima je že delal pohištvo. Nekoč sredi tedna proti jutru je Martin potrkal na njeno okno. Ves zasopel je bil, na smrt truden, saj je prehodil vso noč, da ji je lahko povedal žalostno novico, da je odpuščen kakor devetinosemdeset drugih. Kriza. Potem sta oba iskala zaposlitye. Na nešteto vrat sta trkala. Na nešteto svetlih zlikanih kljuk sta pritisnila. Klanjala sta se in ponižnci prosila različne šefe in direktorje za delo. Povsod sta prejela enak odgovor: Kriza. Kmalu potem je Martin izginil. Ni se oglasil Mariji, niti svojim staršem, ki so trepetali zanj. Koliko noči j? takrat prebdela in prejokala. Otrok pod njenim srcem pa je rasel in vedno odločneje zahteval pravico do življenja. Nekaj tednov . pozneje sp našli v Dravi utopljenca Martina. Tri mesece pozneje je Marija rodila nežno hčerko Nežico. Tri. leta je bila stara Nežica, ko je prišel okupator. Marijini bratje in sestre so šli v partizane. Marija je ostala pri materi. Zaradi male Nežice. Otrok je bil podoben Martinu. Imela je sinje oči in svetle kodre. Rada sp je smejala in v lička sta ,se ji dol-bili jamici. »Nežica, ti si moja sr©! ča,« ji je rekla Marija. Nadaljevanje prihodnjič V JU03SLMUI GLADIJO vrsto novih predilnic 1 Nastanek, razvoj in uspehi ljudske oblasti v Jugoslaviji msm ■miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiii NEMČIJA v zapadnih načrtih MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV ZÁPNJI0A TEDNA Vprašanje nemške oborožitve, ki se vleče kot rdeča nit skozi vse razgovore zapadnjakov zadnjega časa, je prišlo v teh dneh nekaj korakov naprej. Znano je, da so Američani od vsega začetka zamisli atlantske obrambe zastopali stališče, da iz tega ne bo nič, ako se ne vključi tudi borbene Rile Zapadite Nemčije. Temu so se pa uprli Francozi, kakor tudi Angleži.' Prvi ker vlada pri njih še vedno globoko ukoreninjeno nezaupanje napram vsaki obnovi nemškega militarizma, drugi ker so se bali, da bi obnova nemške vojske znala pognati Rusijo v napad proti zapaidu. Oba pomisleka sta bila zelo tehtna. Nemški militarizem je že večkrat spravil svet v strašno nesrečo, a Rusija je tudi že ponovno izjavila, da ne bo dopustila, da bi se Nemčija znova oborožila, ker se s tem kršijo jasni mednarodni do-__ govori. Rusi so svoje grožnje lahko mislili resno, lahko tudi ne ter jih lahko smatramo kot občo linijo njihove politike ustrahovanja, toda povečale so le bojazen, ki teži zapad, da ne bi oborožitev Nemčije sprožila novi svetovni požar, ker na novo oborožena Nemčija gotovo predstavlja nerpajhno grožnjo za varnost gZ. Do-čim je strah pred ruskim napadom počasi izginjal, le ni bilo; mogoče doseči nobenega sporazuma s Francozi, ki so nepopustljivo vztrajali na svojem stališču, da Nemčija nima kaj iskati v atlantski zvezi. Toda dogodki na Koreji so pritiskali in Američani so postali živčni. Slabotni Francozi pa, ki v zapadmi obrambi skoraj ničesar ne pomenijo, so s svojim odporom postali počasi smešni, in tako so morali polagoma popustiti. Toda navzlic temu so še vedno sporazumi, ki so jih dosegli zadnje dni na sestankih v Londonu in Bruslju, neka skrpucala, ki kažejo željo, da bi bil volk Sit in ovca cela in s tem popuščanje francoskim bojaznim. Na podlagi teh prekoračili 38. vzporednik Kitajske armade se masovno valijo čez 38. vzporednik proti obrambnim črtam sil Združenih narodov. Pravijo, da je to znak bližnje ofenzive, ki še naj bi začela prve dni januarja. V ameriškem zaledju južno od Seula so opazili približno 10.000 partizanov, ki operirajo na tem področju in povzročajo resne skrbi Amerikancem. Iz Seula pa so evakuirali večji del prebivalstva, urade in tudi Singman-rejeva vlada se bo v najkrajšem času preselila v Pusan. Severnokorejci in Kitajci pa so skoraj brez bojev zavzeli mesto Kaesong 15 km južno od 38. vzporednika in ravno tako še dve drugi mesteci ob istem pasu. Baje pripravljajo Kitajci in Severnokorejci svojo ofenzivo s 310.000 vojaki, od katerih je polovica reorganizirane armade Severnokorejcev. Ojačenja in preskrba prihaja še vedno na fronto in kaže,, da se Kitajci pripravljajo na dolgo pot. Ameriške veletrdnjave in letala na reakcijski pogon pa še vedno napadajo severnokorejske objekte, predvsem zbirališa čet pri Kaesongu. Ob mandžursiki. meji pa je bilo tudi več zračnih bitk med kitajskimi in ameriškimi lovci. V zadnjih dneh so Severnokorejci po poročilih radia Peking sestrelili 48 ameriških letal. češkoslovaškimi rudarji Prvega decembra so na češkoslovaškem začeli s podržavljanjem male industrije. Obrtniki bodo prešli v popolno dazorstvo države. Nadalje javljajo, da bodo prvega januarja podržavili tudi stanovanjske bloke. Hkrati se vedno bolj širi nezadovoljstvo med rudarji loravskega bazena zaradi izkoriščanja s strani njihovih voditeljev. Podoben položaj se kaže tudi na Madžarskem, kjer so rudarji začeli tako imenovano »borboi v premogovnikih«, ki povzroča vedno Večjp zaskrbljenost. dogovorov so Francozi namreč pristali, da tudi Nemci sodelujejo v zapad-nii obrambi, vendar ne v večjih in, samostojnih oddelkih,-marveč največ v tako imenovanih »bojnih skupinah« po 6000 mož, ki naj bi bile porazdeljene v posamezne divizije. Na ta način ne bi imeli seveda nobenega vpliva na vodenje vojne in na večje vojaške akcije sploh, marveč bi imeli le pravico, dati svoje ljudi zapadinjakom na razpolago, da jih uporabljajo za topovsko hrano in za nevarne nastope, kjer bi bilo treba posebne spretnosti. Očivid-no je že tak sporazum bil smatran v Bruslju kot uspeh in so ga kot takega razglasili svojim zaveznikom, češ sedaj smo že dobri, zapad je rešen. Toda ti računi so bili precej brez krčmarja-, ker treba je bilo potem vprašati še Nemce, kako se jim kaj ta stvar dopade. Od tam je pa prišel glasen: Ne! Nemci pravijo, da je vse to, kar zapadnjaki zganjajo okrog zapadne obrambe, doslej otročarija, ki kaže vso neresnost ljudi, ki bi se morali baviti s temi, sicer tako resnimi zadevami. Zato bin taki podvigi, kakor so jih sklenili sedaj v Bruslju, samo lahko napravili slabo kri, pomagali pa ne k zapadni obrambi ničesar. Po mnenju socialistov ter klerikalcev, ki imajo danes vlado v rokah, se da govoriti o nemškem prispevku le na osnovi popolne »enakopravnosti«. Ta beseda pa, predstavlja po nemških pojmih odpravo vojnega stanja in vrnitev vrhovne državne oblasti Nemčiji s pravico, da si ustvari tudi svojo vojsko. S tem bi odpadle vse bistroumnosti o »bojnih skupinah«, ki so jih iznašli v Bruslju, da bodo Francozi zadovoljni in bi se obnovila nemška vojska s svojiam vrhovnim poveljstvom na čelu. Seveda bi taka vojska tudi kmalu prevzela glavno besedo v atlantski obrambi, tako da bi tam kaj kmalu zatemnila tudi zvezda generala Eisenhowerja, ki je bil ravnokar imenovan za vrhovnega poveljnika te vojske. (Nadaljevanje od zadnje štev.) Pilot se hrani z mrvicami in ostanki, ki jih pri požrešnih morskih somih -nikdar ne manjka. Ribiči so opazili, da ta pilot spremlja ladjo še potem, ko je sopi že na njej ujet, toliko časa namreč, da si dobi novega spremljevalca. Morski somi so, kakor smo že omenili, ribe hrustačnice. Tako. jim pravimo zato, ker jim notranje ogrodje nikdar ne pokcsteni, kakor se to zgodi pri ribah kostnicah. Kožo jim pokrivajo drobne robate luskine, ki sq opremljene z nazaj zakrivljenimi robci. Za morske pse je značilno, da imajo po pet ali šest škržnih rap, katere so medseboj ločene, pokriva pa jih skršni pokrovec. Navadr.o se žrelo nahaja pod gobcem; to je za seme prav tako značilno, kakor nesomerna repna plavut, katere zgornji konec je pri vseh vrstah dosti večji cd spodnjega. Ima kratko črevo, a notranjo površino ima povečano z nekak0 Spiralno gubo. Nekateri morski spmi so živorodni, drugi pa ležejo jajca. Le — ta so precej velika in obdana z lupino, katera je opremljena z viticami, s katerimi se pričvrsti na morsko dno in rastlinstvo. Odlofnja je vedno notranja, zato so se plavuti razvile pri sericu v poseben parni organ. Za morske some je važno tudi to, da nimajo vzdržnega mehurja. To jim o-mogoča hitro menjanje globine. Kakor večina drugih rib, tudi morski somi vidijo zelo slabo. D0 plena jih privede po navadi izvrsten vonji Kri privabi razne roparske vrste tudi n? vejikp razdaljo. Ravno to izkori- Ceprav so torej zmagoslavno tz Bruslja povedali, da so dosegli sporazum, pomeni fcOTej le, da se jim je po dolgem času šele posrečilo pregovoriti Francoze, naj bi dovolili Nemcem, da se dajo zanje ubijati v eventualni vojni. Več se pa tudi tam za sedaj ni doseglo. Zato je ameriški komisar za Zapadno Nemčijo Mac Clob hitro obiskal voditelja secialistne stranke Schumacherja, ki je posebno glasen s svojimi protesti, kar se mu zaenkrat lahko da, saj če bodo enkrat Nemci notri, kdo jim bo lahko preprečil, da ne bi igrali glavnih gosli. Predsednik zapadmonemške vlade Adena-uer je pa že to ra-zume), ne da bi mu bile potrebne še posebne instrukcije Američanov. Torej vsekakoer nevarna igra, za katero bog-ve ali je še čas in alt bo uspela. -Just- Dne 23. decembra 1950 sta jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Ivekovič in italijanski zunanji minister Sfoi-za podpisala sporazum, ki pomeni velik napredek v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. o S sporazumom so bila rešena nekatera važna vprašanja, ki so od mirovne pogedbe do danes stale na mrtvi točki. Kot prvo je treba omeniti vprašanje 125 milijonov dolarjev, ki jih po sklepih mirovne pogedbe mora Jugoslaviji plačati Italija na račun vojnih reparacij. S sporazumom je določen prvi obrok izplačila reparacij v znesku 30 milijonov dolarjev, ki jih bo Italija izplačala Jugoslaviji v obliki industrijskih na-prav in orodja, ki služi za proizvodnjo vojaškega ščajo ribiči in na kraj, kjer nameravajo loviti, odvlečejo krvavečo žival. Kmalu se nabere precej morskih somov; potem se začne zanimiv in napet lov s kopji in harpunami. Po veliki večini so vse ribe zelo požrešne, prav posebno pa velja to za morske some. Požro vse, kar je užitno in tudi tisto, kar ima le videz užitnosti. Velika večina somov se mora pri hlastanju za plenom obrniti, ali pa zaplavati nad žrtev, zato je nevarnost v plitvi vodi dosti manjša kot v globoki. Sedaj pa bi bilo treba omeniti še nekaj različnejših vrst morskih somov in omeniti nekate-e zanimivosti in podrobnosti iz njihovega življenja. Predstavnika pravih morskir somov, modrega soma, je kaj lahko spoznati. Dolg je do šest metrov. Po hrbtni strani je lepe morsko modre barve. Prebiva v subtropskih in tropskih morij. Neredko se pojavi v Jadranu in je predmet najrazličnejših pripovedk in bajk. Plava navadno v gornjih plasteh, pri čemer mu srpasta hrbtna plavut štrli ‘iz vode. žre predvsem ribe velike in s tem dela ribolovu precej škode. Primorci raiji jemo brez c b e g a s o m a. Le — ta je dolg približno en meter in je v gospodarskem pogledu zelo važen. Preživlja se v glavnem z majhnimi ribami in mehkužci. Zelo poredkoma pa vidimo v naših ribami* c.ah k 1 a d v e r. i c o, ki ima glavo ob . straneh splošče.no, razširjeno v nekakšno kladivo, od tod tudi njeno ¡©e. Love jo največ v Ameriki, Po- V preteklem tednu je od vseh svetovnih političnih dogodkov vzbudil pri jugoslovanskih narodih največ zanimanja dogovor, ki sta ga dosegli vladi Jugoslavije in Italije. Pa tudi v inozemstvu niso opustili vsebine teh pogajanj, ki so privedla do rešitve številnih spornih vprašanj. Medtem .ko nekateri listi poudarjajo, da so s tem dogovorom predstavniki dveh sosednih držav pokazali vso dobro voljo za vzpostavitev normalnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, kar je v interesu obeh sosednih narodov, se sovražni tisk, kateremu stojijo na čelu italijanski kominformiisti in de- materiala. Od gornje vsote pa odstopa Jugoslavija Italiji 16 milijonov dolarjev kot akontacijo za odškodnino za bivša italijanska imetja v Jugoslaviji in imetja optantov, ki so zapustili FNRJ, katerih imoviina .le bila nacionalizirana. Dosežen je bil tudi sporazum glede izplačevanja pokojnine italijanskim državljanom. Dogovorjen je bil obenem tudi način izplačila ostalih 95 milijonov dolarjev, ki jih Italija še dolguje Jugoslaviji ter vrsta drugih vprašanj. Prebivalstvo Istrskega okrožja pozdravlja ta sporazum, zavedajoč se, da ne predstavlja samo pomembnega dogodka v ureditvi gospodarskih vprašanj med sosednima državama, marveč tudi. važen politični dogodek, ki je najboljše jamstvoma mir na tem delu sveta. leg teh pravih somov poznamo tudi vrsto orjaških somov ali psov, od katerih so najznačilnejši: atlantski pes, som orjak, morska lisica in morski volk. Najbolj razširjen je atlantski p e s, ki ga radi okusnega mesa precej love. Navadno je dolg do treh metrov, večje primerke vid mo le redko. Ker se hrani s serdelicami in severnimi trskami, povzroča precej škode. Love ga v severnih morjih z mrežo na vlek. Eden najzloglasnej-ših somov je mor sk i volk. Doseže velikost dvanajstih metroy in ima napiljene velike trikotne zobe, ki nam vzbujajo precej prijeten občutek. Nahaja se po vseh morjih od Nove Zelandije pa do Jadrana, kamor »zaide iz Sredozemskega morja. Mor sk a lisica je pri nas precej razširjena, kakor vsi dobri plavalci sploh, vendar je prej škodljiva kot koristna. Večkrat imamo priliko videti v raznih prirodopisnih knjigah in priročnikih zelo velikega soma orjaka. V Jadranu je zeio redek. Le-ta ni sramežljiv in krvoločen ter se1 preživlja le z ribam5. Dolg je do dvanajst metrov in nas spominja na kite. V zadnjem času so ga pričeli loviti radi okusnega mesa in ribjega olja, ki ga pridobivajo iz jeter, na isti način. Ro okusnem mesu sta znana t r n e ž in mačji som, ki sta pri naših gospodinjah najbolj popularni soma. Mnoge omenjene some najdeno v muzejih. Nekoliko lepih primerkov hranita tudi Zoolpški muzej v Splitu in v Trstu. Zato si jih o priliKi oglejmo! SR—DO 'mokristjani, zaganjajo v Jugoslavijo in prikazujejo Italijo kot žrtev. Toda trezni državniki po raznih prestolnicah, kj dobro vedo, da znaša škoda, ki so jo napravili fašistični osvajalci jugoslovanskim narodom, več milijard, komentirajo ta dogodek pozitivno in menijo, da je to prvi korak k zbližanju Jugoslavije in Italije, kateremu bodo sledili še drugi dogovori, kar predstavlja prvi pogoj za ohranitev miru na tem delu Evrope. Svet se je v preteklem tednu zanimal tudi za ostala svetovna vprašanja, predvsem pa za vprašanja Daljnega vzhoda. Na. Daljnem vzhodu besni še vedno vojna, ki preti, da se razširi tudi na ostale Kontinente. Najbolj zaskrbljuje svet konflikt na Koreji, kamor se je po dolgih mesecih bojevanja vmešala tudi Ljudska republika Kitajska, in kjer ne more najti izhoda niti Organizacija Združenih narodov, niti privatna prizadevanja raznih držav, ki so ostale izven blokov Vzhoda in Zapada. Sam tajnik Organizacije .Združenih narodov Trygve Lie, ki je odpotoval iz Amerike v Evropo, je izjavil, da upa na rešitev mirnega sporazuma med raznimi zainteresiranimi strankami na Koreji. Obenem je izjavil glavni tajnik Organizacije Združenih narodov, da je možna mirna rešitev spora na Koreji. Omenil je, da bi s to rešitvijo nastala nova doba v svetu. Trygve Lie upa, da bo na Vzhodu dosežen mir, da bodo prenehala sovraštva in da bo mogoč sporazum med Vzhodom in Zapadom. Pretekli teden so svetovni listi ugibali, pod kakšnima pogoji bi bilo možno prenehanje sovražnosti na Koreji in sporazum z LR Kitajsko. LR Kitajska je pa jasno- odgovorila, kakšno sodelovanje si želi z-Ameriko in z ostalimi državami v svetu. Takšen je položaj sedaj v svetu. SZ ket voditeljica Vzhodnega bloka trdovratno molči, toda vsem je jasno, da je Sovjetska zveza gomilni motor vzhodnega bloka, ki poriva v prvo linijo LR Kitajsko, severno Korejo in druge države. Miroljubni narodi obsojajo politiko blokov, delitev sveta na privilegirane in podrejene ter želijo, da hi prišla v svetu do sporazuma, ki bi prinesel človeštvu spekojstvo in mirno življenje, Ce bodo velesile pravilno razumele težnje svobodoljubnih narodov, jim ne bo težko sporazumeti se med seboj in preprečiti nov svetovni konflikt. -----— —7 — --; :------——r * Hočiminhove čete spet napadajo Hcčimiinhove sile so spet začele z vso ostrostjo napadati francoski obrambni pas v Severnem. Tonkinti. Francoske patrulje so se spoprijele z vietnamskimi oddelki blizu Lienso-na 45 km severno od Hanoja. Na drugi strani pa so bili hudi boji v noči od 26. na 27. decembra v severnem Vietnamu cb robovih francoskega obrambnega pasu med rekama Saro in Sonce, Francoski glavni štab javlja, da sp se franc-ceke čete umaknile iz postojanke Binhlieu, ki leži v bližini kitajske meje 60 km' zahodno od Monkaja in tudi iz postojanke Sošona, ki leži 15 km jugovzhodno od Dinhlapa. V istem času sj Hočiminhove enote začele napadali tudi postojanke Daiuk, Jeso, Furr.cj in Ku- ban. V Hanoju pa so delavci v nekaterih tovarnah začeli stavkati in je prišlo do izgredov, pri katerih je bilo ubitih več policajev. Kaže, da so vse te akcije v zvezi z načrti Vie-tpinhov-M|||l||IMIu''U||||||ll!""rt||||j||li‘,,''!l|||||||l|l!"N||||||||l|"""l|||||ill"n1'l|[|||l|l|'1 »'IIIMIII..................................... ž&iila in s-oibudniUo-m „Istrskega tednika" uredništvo in uprava i(|]||j|llli!lHiiili!llll!llliiiil!llllllli!u*ullllllllll!lliiill!illllllllii mili lllllllll i il!l!ll!l!llllli!!llll!llllllliiill!li!l!!l)!lHil!l!ffil lil Itn iitllf [lil! lili Povedali smo že, da so imeli za časa Avstrije koprski Slovenci svojo dramsko skupino, ki je slovela po vsej Istri. Nekateri naši stari ljudje se z navdušenjem spominjajo tistih časov. Slovenski igralci iz Kopra so bili povsod doma ter želi priznanje tudi pri Italijanih. Ali ne bi mogli danes ustvariti nekaj, kar smo v Kopru prav za prav že imeli? Obračamo se na tiste, ki imajo veselje za dramsko umetnost! Njim pravimo: Cas je, da pohitite in pokažete, da Slovenci v Kopru lahko uspemo tudi na tem področju umetniške dejavnosti! K vsemu temu pa dodajamo še tole. Mar je prav, da je gledališče v Kopru tako pogostoma zaprto? Marsikdo od nas se živo spominja uspele prireditve VUJA v sklopu praznika Jugoslovanske armade. Da, pray ta prireditev je ponovno pokazala, da iamamo v okrožju dovolj ljudi, ki bi lahko bolj pogostoma nastopali tudi v Zgodovinsko društvo Zgodovinsko društvo vabi vse ljubitelje zgodovine, ki še niso organizirani, da čimprej prijavijo svoj pristop v društvo. Dosedanji člani, pa čeprav še v majhnem številu, se niso ustrašili težav. Vzajemno delo je dalo odlične rezultate. Vsem članom želimo srečno novo leto in obilo uspehov tudi v novem letu! Odbor Zgodovinskega društva BAJKA O KOPRU Resnica ni tako zamotana da je ne bi mogel razvozlati naš najbolj preprost človek Neki koprski profesor, ki je doživel svoj največji polet tedaj, ko je bilo na tem ozemlju slovensko šolstvo že davno likvidirano in se je moral naš človek pehati za trdo skorjico kruha, se je nedavno izrazil (menda ob spominu na zlate čase), da je Koper celo-starejši od Rima samega. V staro Egido naj, bi . .prišli .Rimljani- in zaradi ljubezni do visoke kulture, ki so jo tu našli, naj bi kar prevedli tedanji .naziv y- Gapris; ki pcst.ane sčasoma mbgočiio rimsko'mesto. Ta bajka, še ne pi bila tako huda stvar, če ne bi v: ozadju tičala tale misel: Koper ima dvatisočletno rimsko kulturo, je nekak drugi Rim in sijajno izhodišče za širjenje kulture, ki naj bi imela zelo velike pravice in fiaj bi. se ji zaradi tega podrejali mnogi narod:]' zlasti na Balkanu. Pametno je, da se tu spomnimo na dr. Franceta Kosa, ki ugotavlja v svojem »Gradivu za zgodovino Slovencev«, da je postal Koper kolikor toliko pomembno naselje šele tedaj, ko je začel propadati rimski imperij in se je zaradi udora mnogih plemen na to ozemlje del prebivalstva iz notranjosti Istre zatekel na tako majhne otočiče, kakor so bili nekoč Ko- per, Izola in Rovinj. Na Rižanskem zborovanju (804) Koper sploh ni imel svojega zastopnika. Prav gotovo pa je, da se ravno v tem času začenja prava zgodovina mesta Kopra. Mesto je začelo rasti. Prebivalci tega mesta, med katerimi so bilii tudi Slovenci, so se dobro zavedali, da je za njih povezava s celino ter zaledjem življenjske važnosti. Najnujnejše za «prehrano je dajala le bližnja okolica, kjer so zemljo obdelovali slovenski kmetje. S soljo, ki so jo Koprčani pridelali, pa so si lahko v zaledju nabavili še vse ostalo, kar so nujno potrebovali. Koper je bil že takoj ob svojem nastanku močno navezan na okolico, brez katere obstanek ne bi bil mogoč. Iz rok slovenskega kmeta je prihajal večji del živeža, gradbeni material, kakor les in kamen, gorivo itd. Ali so torej k rasti tega mesta doprinašali tudi Slovenci? In kljub temu, da je odgovor na ho vprašanje zelo lahek, niiso nanj italijanski ševinističi zgodovinarji nikoli odgovarjali. Nekaj desetletij po beneški okupaciji Kopra je prišlo v mestu do velikega upora proti okupatorju (1348). Benečani so kmalu za tem s silo vzpostavili svojo oblast. Se iste- Morda ni pri nobenem narodu v Evropi tako razvito gledališko igranje kakor ravno pri slovenskem. Vsako mestece, skoraj vsaka najmanjša vasica ima. svoj odrček, kjer.se mladina in tudi 'starejši kulturno-prosvetno izživljajo. Na njih nastopajo z dramskimi igrami, recitacijskimi in pevskimi nastopi in ponekod se ojunačijo že z lažjim opernim ali operetnim delom. Vojna vihra tudi našim prosvetno-kuliurnim domovom ni prizanesla. Z velikim srdom so fašisti planili po arhivih, rekvizitih, kulisah in kulturne domove pretvorili v hleve. Kar je bilo slovenskega in ljudskega, jim je bil® na poti. Kljub ogromni škodi, ki jo je fašistični sovražnik prizadejal našim odrom, mu ni uspelo uničiti v narodu ljubezni do kulturno-pro,-svetnega dela.'Noben teror ni mogel uničiti svetlih idej, za katero so se borili neustrašeni, z narodno osvobodilno ¡dejo prežeti ljudje. S še večjo ljubeznijo se je vrgel naš narod v svobodi na delo. Ponovno vstajajo domovi, ponovno se odpiraj« svetli hrami ljudske umetnosti, h7— NEKAJ Z A LJUDSKE ©DS8E ki naj tudi v bodoče doprinesejo svoj del k ljudski prosveti. Po težkem in napornem delu na polju, tovarni ali delavnici čuti naš človek potrebo kultur, icga izživljanja. Ob večerih rad zahaja v prosvetne in ..zadružne domove, kjer ,se uči in izobražuje ,v svojem materinskem jeziku, ki je bil toliko časa zatiran in zasmehovan. S prirejanjem predstav na ljudskih odrih vzgajamo najširše množice v pravilnem spoznavanju in razumevanju družbenega življenja človeka v preteklosti in sedanjosti. Kulturni delavci pa morajo poglobiti svoje delo v ideološkem in kulturnem smislu, morajo s svojim kultu rno-umetniškim izobraževalnim delom stremeti po dvigu .socialistične kulture. Nujno je potrebna tesna povezava med političnim in kulturnim delom. Stremeti moramo, da ne bomo dvignili le strokovne kvalitete, ampak da bomo dvignili tudT vsebino in idejnost vsega izobraževalnega kul-turno-umetniškega dela. Sele potem bodo uspešni naši skupni napori za preobrazbo kulturnega življenja v mestih in vaseh. Zato ni vseeno, kakšne igre igramo. Pri izbiri moramo paziti na njih vsebino. Osvobodilna borba naj nam bo svetla ¡n velika preizkušnja; ne smemo več dopustiti, da bi prišla na oder takšna dela, ki ne bi pravilno tolmačila nove dobe. Naj tudi z odra zazveni pristna slovenska beseda,, ki bo poslušalce vzgajala in jih spoznavala s sadovi osvobodilne borbe. Na vprašanje: »Kaj nam dajejo gledališke predstave?«, lahko odgovorimo: izobrazbo, vzgojo , in plemenito razvedrilo. Pri študiranju posamezne igre sodelujoči igralci lahko mnogo pridobijo na splošni izobrazbi. Spoznavajo pisca in lepoto slovenskega jezika. Po zamisli avtorja, in režiserja se navadijo uglajenega vedenja, lepe izgovarjave in spoznavajo različna literarna dela, (Nadaljevanje prihodnjič) ga leta so izdali zakon, ki pravi, da med oboroženimi silami v Koipru ne sme biti domačinov (in med te se izrecno prištevajo tudi Slovenci!). Leto pozneje pa so beneški okupatorji izdali, odredbo, da morajo Slovenci, ki prihajajo iz okolice v. mesto, odlagati svoje orožje pri trdnjavi Castel Leone. Iz navedenih odredb sledi dovolj jasno, da so se upora proti Benečanom udeležili tudi Slovenci. Prav gotovo je nadalje, da so se Koprčani uprli predvsem zaradi bojazni, da ne bi pod beneško oblastjo izgubili vso svojo povezavo z zaledjem. Od tistega časa je Koper doživljal pravo poplavo beneških naseljencev. Ti so prihajali trumoma v vsa istr-j ska mesta. Slovenskih plemenitašev v* Kopru je bilo v Kopru vedno manj. Priseljeni plemenitaši pa so se trgali v tekmi, kdo bo dobil pod svojo oblast več okoliških vasi. škof Tomma-sini (1595—1654), ki je temeljito poznal istrske razmere, je nekje zapisal, da se koprski paitriciji med seboj prav nič ne ljubijo, da so častiželjni ter prepirljivi, da govorijo italijansko, medtem ko se ostali ljudje v Kopru poslužujejo slovenščine. Ti ljudje so tedaj izvajali svojo oblast v 42 vaseh, kjer so pobirali desetino in druge dajatve. Tommasini jim priznava, da so izkoriščevalci najhujše vrste, saj pravi dobesedno: »Cim večji gospodje so, tem bolj sovražijo kmeta. Reveži se zaradi svoje šibkosti ne morejo zoperstavljati . . . Zaradi kopičenja bremen. grozi vasem popolno uničenje. Navedel bi več primerov, če si ne bi mislil, da lahko razžalim nekatere redke, ki so dobri.« (Com-menitarii, stir. 334-335.) Ko je Beneška republika propadla in je to ozemlje zasedla Avstrija, se položaj za slovenskega kmeta ni prav nič izboljšal. Ko se je šlo leta 1848 za popolno odpravo fevdalnih dajatev v Istri, je te fevdalne dajatve čvrsto branil prav tisti močno opevani zgodovinar, ki mu je ime Kandler. Za časa italijanskega fašizma so se tudi v okolici Kopra vedno bolj množili kanti (prisilne prodaje). V Koper so pritekala nova bogastva. Taka je bila torej ena izmed plati rasti mesita Kopra. Slovenci so še na različne druge načine doprinašali, <^a je to mestece lahko raslo ter postalo po* membnio gospodarsko in politično središče. našem gledališču v Kopru. Ne le to. Tudi delovni ljudje na vasi bi bili zelo zadovoljni, če bi se nekateri naši pevski zbori oglasili pri njih in po-kzzali, kaj vse so se že naučili. Dijaški pevski zbor iz Buj je na primer že na taki višini, da bi lahko z uspehom nastopal ne le doma, temveč tudi v sosednih deželah! Mestna knjižnica v Kopra V teku so priprave za selitev Mestne knjižnice v nove prostore, ki bodo v vsakem pogledu odgovarjali novim potrebam. Ta knjižnica .se je zadnje čase izpopolnila z več tisoč knjigami. Postalaho prava študijska knjižnica. V njej bo udobna čitalnica. Marljiv čitalec si bo tu lahko nabral novega znanja. Vse naprdne ljudi pozivamo, da s svoje strani prispevajo k nadaljnji dopolnitvi te knjižnice zlasti s tem, da ji darujejo redke knjige, časopise in revije. Tako sl bomo z lastnimi silami še hitreje spoipolniti knjižnico, ko bo postala važno središče naše znanstvene dejavnosti Dr. J. J. Čemu nimamo še pedagoškega društva? V našem okrožju imamo v vrstah učiteljev, profesorjev in drugih javnih delavcev lepo število odličnih pedagogov. Toda ne le to. Sol imamo vedno več. Mlade inteligence je vedno več. Iz naših šol smo že dobili prve strokovnjake in vzgojitelje ter na ta naačin povečali -kader, ki je nujno potreben za naše naglo rastoče šolstvo. Uvedba osemletk jasno kaže, da moramo vedno bolj odločna pristopati k študiju naših pedagoških problemov. Da bi bili uspehi čim boljši, pa je tudi tu potrebna organizacija. NaSi delovni ljudje se zelo zanimajo za vprašanja, ki se pojavljajo na področju vzgoje in pričakujejo, da jim bodo naši pedagogi prikazali smer razvoj na. tem področju. Morda pa se za ta vprašanja vendar le nismo dovolj zanimali? Pričakujemo odločen prelom. z. J. SPOMINSKI 30. dec. 1849 so ločili Primorske in Koroško od Kranjske in take raztrgali Ilirijo. 1936 je umrl »oče slovenske stenografije« Franc Novak. 31. dec. 1909 je umrl slovenski rodoljub dr. Karel Bleiweis — Trsr.eni-šlki. 1. jan. 1584 dotiskana Dalmatinova »Biblija«, ki je največje in najpomembnejše delo vsega slovenskega protestantizma, L,ve sto let je usmerjala vse slovensko pisanje. 1881 začel izhajati »Ljubljanski zvon«, umetniška* revija slovenskih pesnikov in pisateljev. 2. jan. 1863 je izšel prvi slovenski politični list »Naprej«. Ustanovil ga je Miroslav Vilhar, duša pa mu je bil Franc Levstik. Izhajal je dvakrat tedensko v Ljubljani. Potegoval se je predvsem za zedinjenje Slovencev in za narodni} enakopravnost. 3. jan. 1883 umrl znameniti ruski pesnik Ivan Turgenjev. 1942 so padli v Begunjah na Gorenjskem prvi talci. 4. jan. 1797 so v Ljubljani začele izhajati »Lublanske novize«, prvi slovenski ča.sopis. Izhajale so tri leta. Urejal jih je Valentin Vodnik. Pomemben spis v njih je Vodnikovo »Povedamje od slovenskega jezika«, v katerem govori o razširjenosti Slovanov, njih zgodovini, značaju in o njih slovstveni zgodovini, zlasti o slovenski. 1872 rojen v Ljubljani Matija Jama, veliki slovenski slikar. 5. jan. 1852 rojen Fran Serafi« Vilhar Kolški, slovenski .skladatelj. 1878 umrl Ferdo Livadič, poleg Lišin-skega najbolj nadarjen »Ilirski skladatelj«. fttaii zimski pedic - zmizliUai zafedatec, sadnzaa cUm¡a Ta škodljivec je eden izmed največ-jih sovražnikov sadjarstva in napada pečkarje in koščičarje. Ponekod povzroči ogromno škodo. Cim drevje spomladi odpre popke, jih takoj začenjajo uničevati zelene gosenice pe-dica. Svoje delo nadaljuje potem na listju in plodovih. Marsikatero drevo ¡zgleda kot opustošeno. Listju pustijo samo par žil, v plodove pa naredijo velike luknje in dokler je mehka koščica, se hranijo tudi iz1 njo. Premikajo se naprej tako., da stegnejo naprej sprednji del, nato pa pritegnejo še zadnjega. Od tod tudi ime pedic. Ko so gosenice dorasle, se spustijo pc niti na zemljo, zlezejo v njo ter se zabubijo. V jeseni oktobra-novembra, ko postaja hladneje, ¡zlezejo iz bub metuljčki. Značilno za zimskega pedica je, da se samec močno razlikuje od samice. Samec ima krila, dočim ima samica ta zakrnela. Kadar jih razpne, merijo v premeru 3 cm. Na vsaki strani ima po dvoje kril. Sprednje so prevlečena z rdeče-rjavo barvo. Na njih opazimo slabo vidne, valovite črtice. Zadnja krila so svetlejša in enobarvna. Samice zaradi zakrnelih kril ne morejo letati. So sivorjave barve. Ob mraku letajo samci okoli kron sadnega drevja. Samice pa lezejo po deblih navzgor v krone, kjer se izvrši oploditev. Samica nato izleže do 350 jajčec in to posamezno ali v kupih. Letanje metuljčkov in nesenje KAKO VPLIVA MRAZ NA VINO Mraz zelo ugodno vpliva na čiščenje vina. Mnogo velikih kleti opremljajo danes s hladilnimi napravami, samo da pospešijo čiščenje. Kdor pa nima hladilne naprave — in med te spadajo vsi vinogradniki, oziroma kletarji, se lahko poslužuje naravnega hladilnega istroja, to je zime. Mraz ustavi vsako vrenje, povzroči, da se pogrezne čreslovina in tudi dej barvril, ki niso trdno združena s kislinami vina. Mraz vino strdi, tako da dobimo končno čisto in svetlo vino. S snovmi se obenem pogreznejo v vinu tudi različne glivice in mraz vpliva aaa vino kot neke vrste sterilizator (raakuževalno sretfctvo). Mraz pa ne vpliva na vino takoj, ko odpremo kletna vrata, ker traja dolgo, preden prodre v notranjost sodov; zato pustimo okna aLi vrata kleti dolgo časa odprta. Ni se bati, da bi dolgotrajen mraz kvarno vplival na vino. Ali pa tudi pretaikamg na hudem mrazu? S pretakanjem hočemo predvsem odstraniti drožje iz vina, pa tudi vino prezračiti, to je, združiti z vinom čim več kisika. Izkušnje in poizkusi pravijo, da . se mrzlo vino izdatneje združi s kisikom kot toplo vino. Torej lahko pretakamo na mrazu. Ali se vino ne prehladi? Prehladi se lahko samo tisto vino, ki ni prej dobro prevrelo, ker mraz zadržuje delovanje glivic. Vsak vesten in skrben kletar pa bo pazil, da vino pre- vre v prvih tednih po trgatvi in zato bo takrat skrbel za tako toploto v kleti, ki je za vrenje najbolj primerna. Pozneje bo pusti Vplivati mraz na viino in se ne bo bal, da se ho prehladilo, pač pa bo dobil s lem svetlo in stanovitno kapljico. AH imaiGTB© semenski! krompir ? Letošnje leto je bilo izredno neugodno za razvoj posameznih kultur. Zraven vseh ostalih pa je mnogo trpel tudi krompir. V hribc-ViOli legah je bil zelo droben. V dolinah pa, kjer ni segnil, je bil pa dober, vendar se pojavljajo nevarne posledice. Po dolgem opazovanju ugcta/vljam, da se krompir, ki je rastel v dolini, vse teže skuha. Posvetoval sem se z ljudmi. Svetovali so mi, da mu pri kuhanju dodam jedilne sode. Vprašanje je, kako bo tak krompir, ako ga sadimo, vzklil in kakšen bo pridelek. Tukaj ne bo pomagala jedilna soda. Tembolj nevarno pa je: 1. Ker tak krompir ne kaže nikakih znakov, ne bi bil sposoben za seme. 2. Ze v poletju smo čitali v »Istrskem tedniku«, da se pri krompirju pojavlja kodravost. Krompir, napaden od ko dr a vesti, je vedno droben. Treba bo posvetiti mnogo pažnje krompirju, da si pripravimo čim več zdravega semena, kajiti uvoz v Istro je z ozirom na klimo zelo težaven. LJUDSKI zdravnik Zdravljenje zob ho uspešno te če bomo že pri prvih motnjah Zakaj ne hodiš redno k zobozdrav- šii k zobozdravniku niku? Brez dvoma zato, ker se bojiš bolečin. Tako mnenje je popolnoma napačno! Zobozdravnik bo odkril zobne poškodbe poprej, še preden te bo začel zob boleti. Prav v takem stanju bo zobozdravnik zdravil tvoj zob mnogo - lažje. Ce pa čakaš zaradi strahu pred zobnimi bolečinami, prav gotovo ne moreš pričakovati, da te bo moral zobni zdravnik zdraviti brez bolečin. Pa četudi bi temu tako bilo, opogumi ¡se, napoti se k zobozdravniku, pomisli, da tudi on pozna hude zobne bolečine, najbrž tudi'že iz lastne izkušnje, zato bo tudi tebi skušal lajšati bolečine, saj ima na raepolago za to potrebna sredstva. Z lahkoto ti omrtviči tiste dele čeljusti, v katerih ima opravka z bolečim zobom, v težjih primerih ti bo dal morda kratkotrajno narkozo, da se niti zavedal ne boš, kdaj bo opravil svoje delo. Ce pa meniš, da so tvoji zobje zdravi, da ne potrebuješ zobozdravnika, se hudo motiš. Ni samo zobna gniloba ali kartes, za katero boleha večina ljudi, edina zobna bolezen. Zelo pogosto se pojavlja tudi paraden-toza. To je predčasno majanje zob, ki ga srečujemo pri ljudeh srednje starosti, včasih pa t"'” *-> -i' rrča.jUh. Ta bolezen se v večini primerov pojavi neopazno, odit* ju pa lahko samo izvežbano oko zobnega zdravnika, ki more bolezen v pravem času ustaviti, če že ne popolnoma ozdraviti. Ce prideš k zobozdravniku, ko se zobje že majejo, bo zdravljenje mnogo težje. Tudi bojazen, češ da boš moral tako pogosto hoditi k zobozdravniku, ni na mestu. Ce so bile zobne poškodbe pravočasno odkrite, bo zob v najkrajšem času popravljen, morda že v prvi ordinaciji. Ce si pa tako dolgo odlašal, da se je zobni živec že vnel, boš moral seveda hoditi k zobozdravniku dalje časa. Ce pa je treba morda zob izdreti, se to tudi zgodi takoj brež vsake bolečine. Ko pa nastanejo zaradi izdrtih zob v čeljusti praznine, si dajmo to popraviti z mostički, kajti zobje ti ne bodo zrasti), prevelike praznine v čeljusti pa preveč obremenjujejo preestale zobe, kar bi se utegnilo nekoč maščevati. Mnenje, da otrok ne potrebuje zobozdravnika je popolnoma napačno, saj povzročajo mlečniki marsikateremu malčku velike bolečine; ki bi jih srvojim otrokom prav radi prihranili. Najbrž še nisi pomislil, da so zdravi mlečniki najboljše zagotovilo, da bodo tudi stalni zobje zdravi. Ce torej opaziš, da tvoje malčke bolijo zobje, brž z njim k zobozdravniku! jajčec traja v slučaju ne premrzlega vremena še tja do januarja. Iz jajčec, ki so v začetku zelena, nato pa rja-vo-rdeče barve, ¡zlezejo spomladi omenjene zelene gosenice. Najuspešneje ga zatiramo s tem, da napravimo na deblih lepljive pasove, široke 10 do 12 cm. Na mestu, kamor jih pritrdimo, odstranimo z debla najprej skorjo, ovijemo okoli lepljivi trak in ga privežemo spodaj in zgoraj, da ne morejo samice zlezti pod trakom na drevo. Lahko tudi najprej damo sam pas, ki ga potem, ko je pritrjen, namažemo z lepilom. Poleg tega je tudi uspešno zatiranje jajčec z zimskim škropljenjem drevja s 6% durlo ali s 4—6% drevesnimi karbo-nileji pri koščičarjih, odnosno 6—8% pri pečkarjih. Ko začenjajo gosenice lesti iz jajčec, jih začenjamo uničevati z 2% bordoško brozgo pri prvem škropljenju pred cvetjem ter z 2% žvepleno-apneno brozgo z dodatkom 300 g arzenata na 100 litrov škropiva pri drugem škropljenju pred cvetjem. Enako kot pri zadnjem, jih tudi uničujemo pri prvem škropljenju po cvetju. D. J- Kmetijski Vprašanje: Imam črešnjo, ki je visoka 6 m in ima premer debla 25 cm. Tam, kjer sedaj raste, oom napravil vinograd in ker se mi jo zdi škoda posekati, bi jo rad presadil. Ali bi to lahko storil In če smem pri tem pričakovati uspeh? Odgovor : Ce bi bila to jablana ali hruška in bi jo presadili, bi se vam sigurno prijela. Presajanje čre-šenj in sploh koščičarjev je nevarno, ker se rada pojavi smolika in to kot. posledica pomlajanja, ki smo ga pri presajanju morali izvršiti. Ce bi bilo drevo nekoliko mlajše, bi še lahko upali na uspeh; iz vašega opisa pa je razvidno, da gre pri tem za starejše drevo. Ako hočete drevo kljub temu presaditi, naredite v razdalji na 1 do 1,5 metra tako globok jarek, do koder segajo korenine. Korenine posekajte in gladko obrežite. Ravno tako morate za dve tretjini prikrajšati krono. Na novem mestu izkopljite malo večjo jamo in tjaftaj presadite črešnjo po možnosti s čim več zemlje. Gosjim nohtei zadrug Lepega jesenskega dne sem stop44 v nabavno prodajno zadrugo v Kopru in plačal umetni gnoj. Z vozom sem ga šel iskat čez nekaj dni in ker sem bil prepričan, da dobim umetni gjjoj v vrečah, sem vzel samo eno vrečo. Pridem v skladišče; pri vratih leži cel kup superfosfata, ki so ga razložili, ker so se vreče strgale. Zadaj v kotih pa vse v novih vrečah. Prosil sem, da mi dajo onega iz kota, ker sem imel premalo vreč. Niso mi ugodili, zato sem šel prazen- domov. Vrnil sem se čez teden. Mnogo umetnega gnojila so razprodali. Bil pa je še tisti v kotu, za katerega sem svoj čas prosil. Zaradi dežja pa se je vlaga prenesla tudi v .skladišče in opravila svoje. Superfoisifat v vrečah se je začel raztezati in vreče so popokale. Tako bi zadruga lahko oni umetni gnoj, ki je bil v vrečah, takoj razdelila im obdržala onega, ki je bil že raztresen in ki. je izgubljal na vrednosti. Hotel sem izbrati nekaj celih vreč, pa niso dovolili. Vse vreče smo raztrgali in zmetali na stran odgovarja Okoli korenin dajte komposta ali dobre, rodovitne zemlje in to vse skupaj temeljito zalijte. Zalivanje ponavljajte večkrat. Treba pa je to del* izvršiti takoj. D. J. VPRAŠANJE: Kako naj odžene» podgane, ki mi v svinjaku nadlegujejo prašičke? ODGOVOR: Prvi pogoj za odstra* nintev podgan je, da se podganam uničijo skrivališča. Ce se tega ne stori, je vse zastonj. Sele ko ostanejo podgane brez skrivališča, tedaj pričnem* s pastmi in strupi. S strupom bodite previdni in rabite le tak strup, ki prašičem ne, škoduje, ker, če podgana v svinjaku pogine, jo lahko prašič po- ' žre in se na ta način zastrupi. Strupe dobite že pripravljene v vsaki lekarni. VPRAŠANJE: Kaj je vzrok, da mi živina žre cunje/obuvala in epeko? ODGOVOR: Živina žre cunje in *• stale odpadke, ker ji primanjkuje v hrani mineralnih snovi — predvsem apna in fosfora. Ce živini ne pomagamo, lahko nastopijo težje posledice in to je mehkokostnost (rahitis). Omenjamo, da nastopi ta bolezen navadno v letih, ko živina nima dovoli sočne krme. Krmi namreč primanjkuje omenjenih hranilnih snovi. Glavna skrb kmetovalca bi morala torej biti, da v sedanjem časn pognojimo trvanike in senožeti s super-(ostatom in apnom. Kot zdravilo uporabljajmo kostno moko ali kaljno apno. Na vsako glavo goveje živine pe-kladamo med ostalo krmo na dan p« eno žlico klajnega apna. Pokiada pa se vzdržno 14 dni, na kar se prekine 7 dni, po sedmih dnevih pa zopet pokladamo 14 dni. VIŠEJO ... KLO St. Peter hi mora! posvečati več skrbi oljkam Proizvodnja oljk je v našem okraju letos znatno manjša od lani. Neugodne vremenske prilike in okužba oljčne mušice, ki se je letos precej razširila, sta zelo oslabili pridelek oljk in oškodovali tako našo industrijo, kakor tudi preskrbo družin. Nekateri KLO-ji in oljarne so pravilno ra-zumeli nujnost predelave oljk in so s predelavo že pri koncu. Tem KLO-jem je treba dati vse priznanje, ker se ni treba več, bati, da se bodo oljke pokvarile in so tudi kmetovalci preskrbljeni z okusnim oljčnim oljem. Prav zaradi tega, ker je letošnji pridelek oljk bolj skromen kot lanski, moramo v tem oziru bolj paziti pri predelavi vseh količin olja in s tem odstraniti nevarnost, da bi se oljke skvarile. Ne moremo pa reči, da KLO Sv. Peter tako misli še osebne, če upoštevamo, da je v tem KLO-ju naselje Krkavče, katero v našem okraju pridela največ oljk. Po večini obrane oljke v Krkavčah ležijo doma in pri tem obstoja nevarnost, da se skvarijo, kat se je to zgodilo lansko leto. V zvezi s tem so KLO-ji že dobili vsa potrebna navodila. naj usmerijo kmetovalce v večje oljarne, da bi v prvi vrsti pospešili predelavo olj, v drugem pa pridobili na maščobi. Tega nikakor nočejo razumeti kmetje iz Krkavč, ampak vztrajajo in čakajo, da bo začela obratovati oljarna, ki je pokvarjena in ako bo tudi popravljena, bo predelela dnevno največ 1000 kg, tako da bi morala delati nad dva meseca, če pomislim«, da ima sedaj Krkavče obranih približno 70.000 kg oljk. Potrebno je, da odgovorni na KLO Sv. Peter vso to stvar dobro premislijo in pcidvzamejo take ukrepe, da se odstrani vsaka nevarnost, da bi se oljke pokvarile, istočasno pa oddati oljke v večje oljarne, posebno ker imajo na razpolago vso pomoč v embalaži za prevoz o')k in v prevozu. Posebno važno je, da se ljudstvu raztolmačiti, da bo prejel vsak proizvajalec olje od svojega lastnega pridelka. Istok Bodimo vestni pr odpremi sadja in zelenjave Se vedno so neredi pri odpošiljanju sadja in zelenjave. Kljub temu, da smo že neštetokrat opozorili kmetovalce in zadruge, naj vlagajo sadje in zelenjavo v zaboje, se še vedno vršijo nepravilnosti in celo take, ki so naravnost kaznive. Ze to pomlad smo opozorili kmetovalce, da pomeni dobra in solidna odprema sadja in zelenjave pridobitev slovesa. Nezdrava špekulacija s podtikanjem nezdravega ali suhega sadja, kakor se je letos dogajalo s grozdjem v Babičih, Vanganelu in še drugod, pomeni nepremišljeno uničevanje kli-entele in ¡zgubo celega'tržišča. To »modrovanje« nekaterih kmetov se maščuje nad njimi samimi, m tudi ostalimi pridelovalci. Zadnjič se je dogodilo -podobno, kar je še bolj graje vredno, s cvetačo pri kmečko obdelovalnih zadrugah Celarji in Bertoki. V zabojih so bila sama stebla z listi in brez cvetja, edino -na vrhu je bilo nekaj lepih cvetač. Talko postopanje bo dovedlo do tega, da 'bo odkupno podjetje, da si preskrbi trg in odjemalce, samo sortiralo pridelke in plačalo pcdeicval-cu za to odgovarjajočo ceno. Ponovno opozarjamo kmetovalce in zadruge, da je tako postopanje naravnost kaznivo in. nevredno naprednih, civiliziranih in inteligentnih kmetovalcev. Zimico škropljenje sadnega drevja Okrajni kmetijski odsek je izdal okrožnico o obveznem škropljenju sadnega drevja. To je hvale vredno, vendar pa le vprašanje, kakšen bo uspeh. Navede» bom nekaj pripomb, preko katerih ni mogoče iti in katere naj bi bile javnosti kot opomin. Po večletnem rednem škropljenju agotarvljam dobre uspehe, vendar pa naj bi k temu oblasti prispevale sledeče: z 1% tobačnim izvlečkom nis* imeli zaželenega uspeha. Zakaj? Zadruga je imela izvleček v odprte» sodu in pni vsakokratnem točenju se je vse skupaj premešalo. Tako je tekočina dobivala vse večjo povezav* z zrakom in izgubljala se je njegova moč. Nekateri pač smatrajo kot naij-cenejše in najbolj učinkovito sredstv* modro galico. Tukaj pa je treba apna. Ze letos na spomlad pa je bilo za škropljenje trt apno zelo odmerjen*. Nekateri so dobili toliko apna, da s» komaj izšli pri škropljenju, nekateri pa sploh nič. Ce gremo na gradbišča, vidimo, da je maler/ala na pretek. Kmetijstvu pa se seveda odmerja. Najbrž kmetijstv*' «i važno? Tako letos na pomlad, ko je bila sezona za sajenje krompirja, ni bil* umetnih gnojil. Za škropljenje trt pa premalo apna. Žveplo je bilo razdeljeno tako, da je v nekaterih krajih preostalo, (drugje pa zmanjkalo. Ko je bil čas setve, pšenice ni bilo, umetnih gnojil ni; in tako je precej pšenice še neposejane. Mislimo, da bi morali kompetentni organi ljudske oblasti v bodoče posvečati več pozornosti našemu kmetijstvu. P. NASVET! :..: za info IN DO M Čiščenje stekla na soncu. Stekla na smeš nikdar umivati, če padajo nanj sončni žarki, ker bi postalo hrapav* in megleno. Stekla v oknih, katerih se drži prisušano apno, belilo ali barva, očistiš, če namažeš madeže z razredčeno solno kislino ter jih opereš »ato v čisti vodi. Z°A o V°S'A°K°0°G°A°R" n e k a j ZSKS Kako so BSo&ova&oani igrali na moro v Dobili so se po navadi štirje bolj prebrisani ptički, seveda: Stefan Bonača, Pucer Jožef (Pužupič), Brajko Jože in Vuk Jožef (Šuštarič). STEFAN: Ben jas eno ti Brajko prute teme ke čjasta pukuoj? ŠUŠTARIČ: Ben ala jes bitem te s Pu-župčon magare ku Ceste za en kilo •pet eno en kilo jes, orka baketa! POžUPIC: Prav jimaš Šuštarič, koj sa čarno bat teh dveh batuglavco? Jas račen tu, da ja trba hitat zvust čista baseda, prežempio ti Skuršan, ki jih puješ vač kur jih žegna an for! BRAJKO: Uid kar jigron jaš na moru, ša nobeden mi ni reku, da ma na žaštopi, mene me žaštopijo anka uni mutašti, šaj nlšmo baldini, ku bomo zgubili, bomo anka pločaii. Koj Si požnov tan onjga ž Varnjoko? STEFAN: Alo. . . šej, šej, tre, tuttaa, noviiii . . .! ŠUŠTARIČ: Dajmo ... Tre! Do! Cin-kve! Otto! Tuttaaaaa! STEFAN: Brajko, brišigo! Ta ja nuo-So partida! ŠUŠTARIČ: Ma ti Stefan, ne stuj kr-čet prste? STEFAN: Alo saj jas eno ti Pužupič. Do, do, šette, činkve, novi! Kva-trooo, noviiii, činkveeeee! PUZUPIC: Jo, dajmo Stefan, ki ta ja rnuj poni., Lejga . . . tre, tre. činkve, šej, tuttaaaa, seiiii, moraaaaa, BRAJKO: Stefan! Ti ši ža jigrat Stojo Vuonču na biljordo žnoš? dajmu ‘jaš en ti, Pužupič . . . gej j, činkveee, Sejjj . . . dooo, setteeee . . . šejjjj . . . šen ti reku . . . PUŽUPIČ: Co pupečnjak, kuoj verjaš, da buo zmerom upetak božič? Ni trba na da nas jimasta uškaršele, ke sa buosta spakle. Tre, činkve, trree, trrreee . . . novli-Ui. . . dooooo . . . dooooooooo . . . dooooooo . . . šakra-miske Coro. BRAJKO: Šuštarič! Sada čem,o jaš i t(i, i šada ču ti ga anka tebe žet. Šejjjj. .. otttuuuu . . . šejjjj . . . -šejjjjjj . . . morrraaaaa ... do, dooo, švragon je šafcramiški baldin. ŠUŠTARIČ: Co! Mcretto, kaj te pera tebe, de jes jirnen sirek uglavi? Cinkveeee .. . činkvve.ee . . . čink-vveee . . . šettte, noviiii . . . treee . . . trreeeee . .. kaj sen ,ti reko čo dri-čo, de nimeii sirek u glavi. Seda #ortdda je vaša in pertanto plačej-te, koj te par Bepo. PUŽUPIČ: Taku ja, na buosta na delale meha zinas na, koj sta vervate, da smuo vsi delTanno bižešto? Zimski paberki Za pet sto petinpedeset plešastih glav to je že prečudna zaderva: kako je mogoče, da je osel iašega Tončka, oziroma duša tega osla zapustila našo zemljo, da naš Tonček rav-iioltar je naučil osla da ne je; v šestem dnevu djete ga je zapustil in stegnil je noge. Ali jaz sfe ne čudim tej smrti, ker vem, da prazna vreča rte stoji na nogah; čudim se pa, ker nekateri člani sindikalne podružnice »Radiofonija« žive »brez hrane«. Kako je to mogoče?, se boste vi vprašali. Ne samo vi, ampak tudi jaz, se mučim in čudim: ako samo pol dneva ne potolažim želodca, čutim . . . Kaj bom Vam govoril o tem, baje ste 'vsi ¡poskusili! Najbolje ,je, da se človek prepriča z lastnimi očmi, kar sem tudi sam naredil. No tako sem prišel do te ugotovitve? Slučaj me je zanesel v »Radiofonio« in moje oko se je ustavilo na tabli, na kateri je visel papir, ki se je glasil: »Seznam članov sindikalne podružnice »Radiofonija, katerim pripadajo »boli« za nabavo drv, ker se ne hranijo v menzi . . . Sledijo imena tovarišev, za katere mi je znano, da se ne hranijo doma. Toplo se priporočam in prosim, naj tovariši ali sindikalna podružnica pošljejo popotnikovi torbi »patent za permanetno dieto«. Povrh tega se še priporočam, da eden od teh srečnih tovarišev, ki ima stanovanje s stra-ninščem, zamenja z menoj, ker jaz stranišča nimam, a on ga ne potrebuje. Po dolgotrajni borbi sta Požupič in Šuštarič zmagala, tako da sta morala plačati Brajko ter Stefan in kaj sedaj? ŠUŠTARIČ: Hitmuo Seno ne! ali buo-mo bata, ku ne pa buoste jimle dva litra un par Sorte. PUZUPIC: Jas sen kuntent, magari du zatruo. Oramaj farmantuon je Šu u bandera. BRAJKO: Ben Stefan čamu jih ža-šut, kur farmantun? STEFAN: Jas ben kuntent, ma ti Brajko se ano muolo mižeran. Jas «mosta da kuoj? (se podrgne po glavi po stari navadi). PUZUPIC: Ben pestmo', pestmo ča Šuštarič, videš da sa drgnejo pu gluo- ve. Stefan on ja sgiran, da ku hit-mo ča jemet ša an litro na lahkte. ŠUŠTARIČ: Ja pakaj! Ti Bepo za buo muogo jit u Skadlin jitre, Stefan bo kej čemo duol pul malha, ma jes eno ti naš Brajko jimemo vse pu-čemano in kaj ze lov ni še štejuin? BRAJKO: Anka ku ni štajon ža lov, jaš in moja Nina jimamo ža delat »Čara mia Nina mi jero bel quan-do portavo la giuba — kapel!« STEFAN: Ben juo kuoj za kuoj! Jas verjan da ku delibaruomio nuoša da-fuore, da nimamuo nubaden ‘kaj reč čaz nas, kuoj vas parilo muože. An-kuo jas ku ji puzobuon te moji na-rože ša tu muolo, ki jiimua puo kuoj be rakluo;. Pluočajmuo, pluočajmo, da ne bejuo pršle kanbinjere. »MRAK« GA JE VZEL Ko jie bil še mlad, je tudi stari Furlartič iz K . . . hodil k ljubici v Pomjan. Seveda so bili ti dnevi najlepši. Toda neke deževne noči se je pripetil čuden dogodek. Kar nenadoma mu je zmanjkalo tal in »mrak« ga je nosil po bržinah (prepadih), domov pa je prišel o polnoči popolnoma suh, čeprav je hudičevo lilo in so bile ceste blatne. Njegovi čevlji so bili čisti in svetli kot sonce. Pa so ga vprašali, kako to. Rekel jim je, da ga je »mrak« -nosil, naj mu verjamejo ali ne. Smisk Eden med najpopolnejšimi in pr? nas tudi dobro razvitimi športi je prav snjučarstvo. Ta vrsta športa ne dopušča mirovanja niti najmanjši mišici in tudi ne živcem. Prožnost duha se skladno razvija s prožnostjo mišic. Ko smučar drsi raz strmino, ko z vrtoglavo naglico drvi po ostrih ovinkih, ko se hladnokrvno odriva od skakalnice in poleti globoko v dolino, ko se vztrajno in počasi, korak za korakom odmika po mehki snežni odeji v breg, tedaj mora zaposliti prav toliko svoj duh, kolikor svoje telo. Prisotnost in iznajdljivost je večkrat odločilna, posebno pri skokih in smukih. Ce pa tej prisotnosti duha ne ustreza obenem tudi ubogljivost mišic, je samo brezplodna. Zato predstavlj ta vrsta športa najboljše vzgojno sredstvo za fizičen razvoj mladine in istočasno najpriklad-nejši šport za vzgojo karakterja^ Karakter se pa vzgaja že v pripravljalni dobi, kadar se mladina pripravlja za zunanje nastope šele z notranjo ¡telovadbo, ko bo dosegla potrebno kondicijo za nemoteno nadaljevanje dela na snežnih poljanah. Telovadba predvideva vežbanje vsega mišičevja in posebno poudarja potrebo prožno- n,i' ..... ", sti. Vzporedno s telovadbo so potrebni tudi daljši sprehodi. Za naše razmere je predvsem važno skupno treniranje ter skupinski nastopi na smučarskih terenih. Že lani smo opazili veliko zanimanje naše mladine za to vrsto športa, ali ni bilo dovolj potrebnih rekvizitov za njegovo množično uveljavljanje. Letos je deloma odpravljena ta pomanjkljivost z ustanovitvijo fizkulturne trgovine, ki razpolaga s potrebno opremo. Omeniti pa moramo, da nismo še opazili nikjer nobemera telovadno-pri-pravljalnega tečaja za smučarje, bodisi za začetnike ali že starejše smučarje. Čigav bo Titov pokal? Prav/ijo, da se najlepše stvari najtežje dosežejo. To je res tudi ob letošnjem finalnem tekmovanju za pokal maršala Tita. Beograjska »Crvena zvezda« in zagrebški »Dinamo« sta se pred štirinajstimi dnevi plasirala v finale in igrala v nedeljo finalno tekmo. Napori enega in drugega moštva so bili tako izenačeni, da se je tekma zaključila z nerešenim rezultatom 1:1 in ostal tak tudi po dvakratnem podaljšanju igre. Ce bi zmagala Novatorstvo v trgovini Nikdar ne bi mislil, da 00 se v Šmarjah rodili ljudje, ki so bili do danes v ozadju, a imajo velike sposobnosti, da zrevolucionirajo sedanji trgovski sistem. Zima je pokazala svoj nos, a mi smo segli po pečeh. A kaj pomagajo peči, ako nimamo dimnika? Tako je mislil uslužbenec zadruge v Šmarjah in tebi nič meni nič je smuknil v osnovno. šolo, si prilastil dimne celi, jih montiral In s tem dosegel; 1. Izognil se je birokratičnemu po- stopku oziroma prošnji, čakanju, ki greni žtlvjenje; 2. pridobil je na času, prišel zastonj do stvari, povečal konstantni kapital zadruge; 3. Sola je prištedila kurjavo, otroci energijo pri pisanju, ker so bili primorani, držati roke v žepih; 4. oh kot novator pričakuje . . . nagrado. Zaradi pomanjkanja prostora ne objavljamo slike tega zaslužnega nova-torja v trgovini. ZA MAŠE PIONIRJE Istrski osliček Kdo ga ne pozna? Kdo ni še slišal njegovega zategnjenega glasu v kaki strmi rebri? Uboga para, koliko jih pade po rebrih, trdih kot boben, in po dolgih ušesih! Najbolj ga tepe naš kmet. S kako gabrovko mu jih toliko naloži, da uboga žival klecne na tla. Kmet pa mu jih daje brez usmiljenja še več in pravi? »T;i mrha, ti, komu se boš upirala!« Bije ga tudi večkrat po nepotrebnem, ker misli, da osel ne čuti, kar pada po njegovi grbi. A ravno osel je istrskemu kmetu več kot traktor in več kator vsako moderno prevozno sredstvo. Kdo gre po strmih rebrih in gričih, kjer večkrat niti steze ni? Seveda »osel«, natovorjen z bremenom ali pa naložen z drvmi. Osel je tisti, ki skupaj s kmetom opravlja najtežja dela, ki jih ponekod opravljajo s konji in voli. Osel je skromen po postavi in zahtevah. Poleti se pase uboga žival ■ po kaki goličavi, pozimi pa mu gre v slast vsaka krma, ki mu jo pripravi gospodar. Osel se ne brani niti slame niti odrezkov, to je njegova krma. Tudi robide se loti in je vse tisto, kar je za druge živali neprebavljivo. Spomladi pa zaživi ob sveži travi in spet jo maha po kaki stezici, naložen s polnimi brentami pridelkov. Križanka Vodoravno: 2. osebni zaimek; 4. ukrajinska reka; 5. eksplozivni plin; 7. nikalnica; 8. opis — kratica; 10. očka — brez konca; 12. plačilo za pot; 13. zver; 14. del srajce; 15. rastlina — stročnica; 17. kdor krade; 19. ji; 20. glagol premikanja. 12 n Uganke 16 19 13 11 15 17 REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Amerika; 7. ti; 8. udav; 9. uda; 10. ino; 11. ar; 12. oga; 13. sli; 14. jo; 15. vat; 1 . jem; 18. Ibar; 20. na; 21. paradiž. Navpično: 1. ATI; 2. mi; 3. rudo; 4. Ana; 5. ka; 6. Avari; 9. Una; 10, Igo; 11. Alt; 12. Ojdip; 13. Sam; 15. Verax; 16. jar; 17. laž; 19. ba; 20. ni; Zaradi neljube pomote nam nihče ni poslal pravilne rešitve, le o istrskem osličku smo dobili zelo lep odgovor iz slovenske gimnazije v Kopru, ono o masti pa nihče ni uganil, vendar se pravilno glasi: »Najbolj mastna je tista, ki se jede!« VPRAŠANJE Kaj je prinesel Slovencem protestantizem? Crvena zvezda, bi pokal ostal v njeni trajni lasti. Zato je tudi razumljivo skrajno prizadevanje celotnega moštva, da končno, izvojuje to zmago, s katero bi zaklučila važno obdobje v svojem nogometnem razvoju, saj do danes še nikomur ni pripadel maršalov pokal v trajno last. Da je bilo sploh v Beogradu veliko zanimanje za to tekmo, nam dokazuje 50.000 gledalcev, kolikor jih je pri-slaba, le delajo premalo. No, v zad-Ognjanov za Crveno zvezdo in Wölfl za Dinamo. Sodil je odlični jugoslovanski nogometni sodnik Matanovič. Tekma se bo ponovila jutri. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — ‘Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru. D © jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 iti 23.05. jutranja glasba vsak dan Ob 6.39 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45). SOBOTA, 30. XII. 1950 12.00 Operna glasba; 14.00 Plesno glasbo izvaja veseli kvintet; 19.45 Partizanske pesmi; 20.00 Hrvatske melodije; 21 .Ob Veder sobotni večer (v slov.). NEDELJA, 31 XII. 1950 8.30 Kmetijska ura (v slov.); 10.00 Folklorna glasba; 11.45 Glasba po željah (v slov.); 13.15 Glasba za najmlajše; 13.30 Pionirska ura (v slov.): Andersenove~pravljice; 17.30 Z glasbo po naših krajih (v slov.); 20.30: Hasek: Dobri vojak Svejk — radijska priredba (v slov.); 23.15 Glasba k zaključku leta. PONEDELJEK 1, I. 1951 8.45 jutranja glasba; 9.30 V novo leto (v slov.); 11.00 Glasba za novo leto; 11.30 Glasba po željah (v slov.); 17.bo Oddaja za podeželje (v slov.): Iz del Franceta Bevka, reportaža: Slike iž naših vasi, vmes narodna glasba; 18.30 Slovenske narodne pesmi. SREDA, 3. I. 1951 12.30 Melodije na harmoniki; 13.45 Gospodarski pregled (v slov.); 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev; 19.45 Veder spored narodnih pesmi jugoslovanskih narodov; 21.00 Literarna oddaja (v slov.): Krleža: Domobranec Jambrek; 22.00 Rimiski-Komsakov: Šeherezada. ČETRTEK. 4. I. 1951 13.15 Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta; 14.00 Komorna ura čeških avtorjev; 17.40 Leharjeve in Straussove melodije; 18.15 Iz slovanskega opernega sveta; 20.10 Jezikovni pogovori (v slov.); 20.30 Poje tržaški komorni zbor pod vodstvom Utaalda Vrabca; 21.00 Obzofja (v slov.): V letu 1950 še je zgodilo . .. 1. TEN TEN — URA — BIJE — SEDEM. Iz teh besed sestavi druge besede; rabi samo zgoraj navedene črke. 2. Bratci, nekje so čudežne jame, v njih nas deveta dežela objame. 3. Po glavi hodi, pa nog nima. 4. Vedno moči, pa vendar se ne premoči. Navpično: 1. zelo visoka istav-ba; 2. hvalnices 3. ženško (ime; 5. osebni zaimek; 6. medmet; 7. streha nad ognjiščem; 9. je pred vsakimi vrati; 10. živinska krma — preostanek od zmletega žita; 11. v.ino dati na kisanje; 14. veliko čebel skupaj; 15. elektroenergetska .mera; 16. ban — brez sredine; 18. osebni zaimek. Prireditve za Novoletno jelko v Kopru SOBOTA 30. decembra ob 17.: Italijanska osemletka bo nastopila s »Pepelkoa. NEDELJA 31. decembra: I., II., III, baza ob 110.: V dvorani centra italijanske ljudske kulture (nad Loggio) bodo ponovili pionirji igrico: »La diligenza dei 12«, osemletka pa bo nastopila z baletom. — IX. baza ob 10.: V gostilni »Na stadionu« bo italijanska osemletkai imela nastop z raznimi točkami. — X. in XI. baza ob 10.: V telovadnici bodo dijaki slovenskega dijaškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami. — XII. baza ob 10.: V dvorani športnega društva »Aurora« bodo nastopili pionirji V. in VI. baze s pestrim sporedom. — IV. in VIII. baza ob 15.: V novi ribarnici bodo dijaki slovenskega dijaškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami. — V. ip VI. baza ob 15,: V dvorani Mestnega ljudskega odbora, kjer bodo nastopili pionirji teh baz z raznimi točkami. — VII. baza ob 15.: V prostorih menze št. 1. bo italijanska osemletka nastopila s pestrim sporedom.