SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 38
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de octubre - 3. oktobra 2013
brochero
in slomšek
Proračun in kritike
TONE RODE
Dvanajst tisoč kilometrov v smeri proti jugozahodu, sredi Cordobskih hribov v Argentini, se je v soboto, 14. septembra, stopetdesettisočglava množica veselila beatifikacije svetniškega duhovnika Joseja Gabriela Brochera (1840-1914).
Papež Frančišek je ob razglasitvi za blaženega opozoril na evangeljsko aktualnost tega duhovnika gavča, izjemnega pastirja in pionirja, ki se je podal na geografska in eksistencialna obrobja takratne družbe, da bi vsem prinesel božjo ljubezen in usmiljenje. Ob velikem pastoralnem delu je bil tudi vizionar in garač, saj je poleg domov duhovnih vaj, ki so jih polnili ljudje vseh stanov in poklicev, ustanavljal šole, načrtoval železnico in organiziral delovne skupine za gradnjo cest, jezov in vodovodov. Ni ostajal v župnišču. Umrl je gobav, zaradi stika z bolnikom, za katerega je skrbel.
Štirideset let pred rojstvom Brochera je Bog Slovencem poklonil Antona Martina Slomška. Prestavitev sedeža la-vantinske škofije v Maribor, ustanovitev Mohorjeve družbe, utemeljitev slovenske ljudske šole, z življenjem izpričana ljubezen do svojega naroda in slovenskega jezika, kateremu je hrabro odpiral vrata družbene javnosti, pesmi, ki jih Slovenci prenašamo iz roda v rod, delo za mladino, zavedajoč se, da so prihodnost naroda in Cerkve, vse to je bila zanj nujna pot »do zveličavne narodove omike«, sredstvo za zveličanje duš.
Ge je Brochero aktualen za Argentino in svet, pa je Slomšek za Slovence neizogiben navdih. Njegov duh naj v teh dneh, ko se ga spominjamo, prevzame našo Cerkev. Finančni zlom mariborske nadškofije, spremembe v cerkvenem vrhu, negotova prihodnost, pomanjkanje samozavesti, poguma in upanja v naši družbi kličejo po Slomškovem ognju in življenjski vedrini, ki izhaja iz vere in zaupanja
Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob predstavitvi doseženih rezultatov v prvi polovici leta vodenja vlade izrazila zadovoljstvo s stabilizacijo razmer v državi in koalicijskim dogovorom o spremembah proračuna za 2014. Po njenem prepričanju ima Slovenija dovolj denarja za financiranje vseh letošnjih obveznosti, zato so špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM nepotrebne.
In kakšen je proračun za leti 2013 in 2014? Vlada v njem načrtuje 8,63 milijarde evrov prihodkov, kar je 221 milijonov evrov več kot v zdaj veljavnem proračunu, in sicer skoraj v celoti na račun načrtovane uvedbe davka na nepremičnine. Odhodki se bodo povečali za 324 milijonov evrov na 9,64 milijarde evrov, primanjkljaj pa se bo zvišal za skoraj 103 milijone evrov na 1,01 milijarde evrov.
Čeprav je premierka optimistična glede prihodnosti, pa so nekateri ekonomisti bolj skeptični. Matej Lahovnik meni, da je proračun napihnjen na prihodkovni strani. »S tem je vlada dosegla, da je proračunski primanjkljaj manjši, kot bo dejansko nastal,« pojasnjuje in dodaja, da
so načrti glede pobiranja davkov preveč optimistični. Lahovnik vidi problem tudi v varčevalnih rezih, saj meni, da so izdatke krčili tam, kjer se jim ne bo moč izogniti. Kot primer navaja izdatke za odpravo posledic suše in poplav.
Vlada je predlog proračuna sprejela v ponedeljek, saj ga je morala najpozneje do 1. oktobra poslati v parlamentarno obravnavo. Premierka Alenka Bratušek pa je v pogovoru za TV Slovenija napovedala, da bo na sprejem proračuna za leto 2014 vezala zaupnico. Opozicija njeno napoved razume kot utrjevanje premierkinega položaja oziroma discipliniranje koalicije.
Potem ko je vlada sprejela predlog proračuna za prihodnji dve leti in ko dokument ni požel ravno navdušenih odzivov, je v torek 1. odjeknila še novinarska konferenca urada za makroekonomske analize in razvoj, ki znova ugotavlja, da država nikakor ne uspe iziti iz krize.
Da je gospodarstvo in z njim Slovenija v celoti v hudih škripcih, poudarja tudi Goran Novkovič z gospodarske zbornice. Proračun za prihodnji dve leti jih je razočaral, saj v njem manjka reform, po drugi strani ne prinaša niti tako zelo pričakovane razbremenitve gospodarstva.
Volitve v Avstriji in Koroška
Veliko duhovnikov in laikov se pri svojem delu zgleduje po Slomšku. Da bi jih bilo še več! Župnijskih misijonov, ki iščejo načinov, kako nagovarjati te, ki so se od Boga oddaljili Malih občestev, ki poglabljajo osebno vero, dialog in etiko medosebnih odnosov, pa tudi širših družbenih gibanj, preko katerih naj kristjani sooblikujemo družbo. Cerkvenih pobud v kulturi, šolstvu in izobraževanju, zdravstvu in pri skrbi za bolne in ostarele, vse do zadružnih projektov v pomoč obrtniku ali kmetu, ki se hoče postaviti na lastne noge. Slomškov zgled naj rodi sadove tako v pastirjih, ki bodo, kot pravi papež, dišali po ovcah, kakor v laikih, ki Cerkve ne bodo gledali od zunaj, temveč bodo sprejeli svoj del odgovornosti za njeno prihodnost. Cerkev naj z novim zaupanjem stopi med ljudi, ker jo ves narod skrbi.
(Po Družini)
Avstrijska vladajoča koalicija je na parlamentarnih volitvah ohranila večino sedežev v parlamentu, čeprav se je podpora obema koalicijskima partnericama znižala. Bolj veseli pa so v strankah Team Stronach in liberalni stranki Neos, saj sta obe uspeli prestopiti parlamentarni prag. Veseli so tudi Slovenci, ki živijo v Avstriji, saj bo v parlamentu po novem sedela tudi Angelika Mlinar, Koroška Slovenka.
Stranki SPO in OVP bosta torej lahko sestavili vlado, a nad dejstvom, da se obe soočata s padcem podpore, nista navdušeni. Predsednik Ljudske stranke Erwin Pröll je izrazil mešane občutke. Zadovoljen je, da je stranka znova izvoljena, a menil, da kljub temu gre za jasen opozorilni signal, ki kaže, da vse v veliki koaliciji v zadnjih letih le ni bilo tako idealno. Matthias Stadler iz vrst SPO je prav tako zadovoljen zaradi dejstva, da se ohranja strankin položaj in poudaril, da je na volilni izid vplival tudi širši spekter strank-glasovi so se namreč razpršili.
Koroški Slovenci pa so bolj kot s samim izidom zadovoljni s tem, da bo zdaj v deželnem parlamentu na Dunaju sedela njihova predstavnica Angelika Mlinar, od nove koalicije pa pričakujejo boljši predlog zakona o narodnostnih skupnostih.
Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je za radio Ognjišče najprej dejal, da v izidu vidi »nezadovoljstvo državljanov nad veliko koalicijo in to se kaže v izgubi glasov tradicionalnih strank«. Narodni svet je zadovoljen, da bo v dunajskem državnem zboru tudi 'zavedna Slovenka' dr. Angelika Mlinar, ki bo sicer predstavnica stranke NEOS (Neue Osterreich) Dr. Inzko je še naglasil, da od nove avstrijske koalicije pričakuje boljši predlog zakona o narodnostnih skupnostih. Mlinarjeva je že v ponedeljek 30. septembra za slovenski spored ORF glede tega dejala: »Če bo to možno, se bom že na-
Angelika Mlinar
slednji teden sestala s Centrom avstrijskih narodnostih skupnosti in se z njimi pogovorila o največjih težavah in najbolj prioritetnih točkah.« Mlinarjeva je prva koroška Slovenka v avstrijskem parlamentu, od 1986 do 1990 in od 1998 do 1999 je bil kot prvi pripadnik koroških Slovencev sicer izvoljen Karel Smolle.
Verske skupnosti zaskrbljene
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji (sestavljajo ga Katoliška Cerkev, Evangeličanska Cerkev, Srbska Pravoslavna Cerkev in Evangeljsko-binkoštna Cerkev) ter Islamska skupnost v Sloveniji izražata veliko in resno zaskrbljenost nad spremembo zakonodaje, ki zadeva verske skupnosti. Gre za nekatere določbe Zakona o davku na nepremičnine in poskus celovite spremembe Zakona o verski svobodi.
Navedene verske skupnosti v izjavi, ki so jo podpisali škof Andrej Glavan v imenu Katoliške Cerkve, škof Geza Filo v imenu Evangeličanske Cerkve, Milan Duduković v imenu Srbske Pravoslavne Cerkve, Daniel Brkič za Evangelijsko-binkoštno Cerkev in
Nevzet Porić v imenu Islamske skupnosti v Sloveniji, opozarjajo, da pravica do svobode veroizpovedi uživa posebno ustavno varstvo in je ni dopustno kakor koli trajno ali začasno razveljaviti ali omejiti. Dodajajo še, da takšen status verske svobode spoštuje tudi Evropska unija. V Pogodbi o delovanju se zavezuje k odprtemu, preglednemu in rednemu dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.
Verske skupnosti opozarjajo, da bo predlog novega Zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev sakralnih in drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti, za njihovo delovanje pomenila veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle po-
ravnati. Številne nepremičnine, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, še posebej bogoslužja, bodo podvržene obdavčitvi, s čimer se bodo stroški njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bo lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošno-koristno dejavnost. Morebitno uveljavitev tega zakona je mogoče razumeti kot neposredno omejitev oz. nezmožnost uresničevanja temeljne človekove pravice do svobode vesti in veroizpovedi, pravice do zbiranja in združevanja, pravice do socialne varnosti in zdravstve-
nega varstva za verske delavce in programov socialne države na ozemlju države Slovenije.
Predstavniki verskih skupnosti opozarjajo tudi, da bo država z uvedbo tega zakona diskrimina-torno dvojno obdavčila vernike -najprej kot državljane in nato še kot pripadnike verskih skupnosti. Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, v kolikor bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere. Ob tem poudarjajo, da takšnega davčnega zakona ne pozna nobena država v Evropski uniji in nobena druga primerljiva demokratična evropska država, zato ga ocenjujemo
kot skrajno neprimernega.
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost zato pozivata vlado, da nemudoma prične s formalnimi pogovori s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi o vseh zakonodajnih aktih, ki zadevajo področje ustavne pravice do svobode vesti oziroma veroizpovedi. Pričakujejo, da napovedane določbe Zakona o davku na nepremičnine in spremembe Zakona o verski svobodi, ki se nanašajo na svobodo delovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti, v duhu ustave in evropskega prava ne bodo sprejete prenagljeno in enostransko, temveč v dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.
Umrl je dr. Janez Zdešar
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V četrtek, 19. septembra 2013, je končal zemeljsko pot veliki Slovenec, domoljub in pokončen kristjan msgr. dr. Janez Zdešar. Odšel je eden velikih pričevalcev 20. stoletja. Človek, ki mu je bilo namenjeno, da bo sotrpine, domobrance in civiliste iz Teha-rij, preživel za 68 let. Toliko let mu je bilo darovanih, da bi njegova beseda o težkih dneh maja in junija 1945, pričala pred svetom. Od njega so se poslovili v torek, 24. septembra, na ljubljanskih Žalah. Pogrebno sv. mašo je v cerkvi Vseh svetih daroval škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju številnih duhovnikov tako iz Slovenije kakor tudi iz avstrijske Koroške in izseljenstva.
Dr. Zdešar se je rodil 19. maja 1926 v Ljubljani. Otroštvo in srednješolska leta v Ljubljani in Horjulu so bila polna zavzetega sodelovanja v različnih katoliških organizacijah. Obiskoval je Klasično gimnazijo v Ljubljani, ki pa jo je moral zaradi vojne opustiti v šestem letniku.
Jeseni leta 1943 se je pridružil domobrancem; bil je v Rupnikovem udarnem bataljonu. Leta 1945 pa je bežal na Koroško od koder je bil z drugimi domobranci vrnjen v Slovenijo, v teharsko taborišče. Od tam je 21. junija 1945 pobegnil skupaj z
enajstimi domobranci od katerih so se rešili le štirje. Nekaj mesecev se je skrival v Ljubljani, oktobra 1945 pa znova pobegnil na Koroško. V Taborišču Špital ob Dravi je nadaljeval srednjo šolo, leta 1946 pa maturiral na begunski klasični gimnaziji v Lien-zu. Jeseni je odšel na študij v Briksen in nato v Rim. Mašniško posvečenje je prejel 10. oktobra 1952 v Rimu. Doktorski študij je zaključil tri leta pozneje.
Duhovniško službo je od leta 1956 do 1958 opravljal v župnijah Wolfsberg na Koroškem. Na prošnjo dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega škofa v izgnanstvu, je leta 1958 odšel v Nemčijo kot prvi duhovnik za slovenske delavce. Najprej je služboval v Essnu in Oberhausnu, leta 1961 je
odšel v München in postal delegat slovenskih izseljenskih duhovnikov v Nemčiji. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil za slovensko pastoralo po Evropi odgovoren do leta 1993, ko se je upokojil. Po osamosvojitvi Slovenije se je po letu 1945 prvikrat vrnil v Slovenijo. Zadnjih pet let je preživel v Domu sv. Jožefa v Celju.
Od pokojnega so se pri pogrebni maši z govori med drugim poslovili: Ivan Korošec, naš argentinski soro-jak in edini še živeči, ki je skupaj z dr. Zdešarjem pobegnil iz taborišča v Teharjah; Anton Drobnič, predsednik Nove Slovenske zaveze; msgr. Janez Pucelj, ki je poudaril pomembno delo, ki jo je Zdešar opravil med slovenskimi izseljenci, predvsem delavci, v Nemčiji, in še drugi. Posredovano je bilo tudi žalno pismo, ki ga je ob spominu na pokojnega pripravil evropski poslanec Lojze Peterle.
Vsi govorniki so poudarjali, da je bil dr. Zdešar spravljiv in dobrohoten, predvsem pa svetovljanski, pogumen in globoko veren duhovnik, ki je izžareval življenjski optimizem.
Dr. Janez Zdešar je pokopan na duhovniškem pokopališču na Žalah, kjer počivajo tudi njegovi starši in dve sestri.
TONE MIZERIT
BRALI SMO
Lahkost poenostavljanja
Res samo ena možnost?
Ali je za gospodarsko prenovo treba začeti pri varčevanju ali pri ustvarjanju delovnih mest? Ali je naloga šole vzgoja ali izobraževanje? Kaj je pri človeku pomembnejše, telo ali duh? Ali se je za to, da bomo bolje zaživeli sedanjost, treba ukvarjati s prihodnostjo ali s preteklostjo?
Ste že začeli odgovarjati na zgornja vprašanja? Morda pa ste opazili, da so postavljena tako, da naj bi izbrali zgolj eno možnost. Poenostavljanj, kakršno je tudi tovrstno postavljanje alternativ ali-ali, danes mrgoli. Toda življenje običajno ni črno-belo. Če pristajamo na dualistič-no logiko, ostanemo opeharjeni za vrsto drugih, prav tako pomembnih možnosti.
Na podobno poenostavljajoč način se je na dolg intervju papeža Frančiška za revijo Civilta Cattolica odzvala vrsta zahodnih časopisov. Iz pogovora, dolgega 12.000 besed, so jih izrezali zgolj 17, se je pridušal George We-igel. Intervju so nekateri zožili na vprašanje, ali je Frančišek levičar. Tednik Economist je pod naslovom »Onkraj liberalnega in konservativnega« presegel poenostavljene delitve z ugotovitvijo, da papež »ne sodi v nobenega od
obeh taborov in bo morda navsezadnje razočaral oba. Toda to mu je verjetno šteti v prid.« Tistim, ki so papeža uvrstili v prvi tabor, se račun gotovo ni izšel dan zatem, ko se je postavil za pravice nerojenih otrok.
Frančišek, ki sicer pravi, da je od morale pomembnejše oznanilo, da nas je Jezus odrešil, in poudarja, da so služabniki Cerkve predvsem glasniki usmiljenja, v isti sapi dodaja, da je spovednik v nevarnosti, da bo preveč strog ali preveč popustljiv. V nobenem primeru pa ni usmiljen, saj ne poskrbi za spovedanca. »V pastorali moramo spremljati ljudi in zdraviti njihove rane,« je dejal.
Zožujoča dvojnost je evangeliju tuja. Jezus namesto veznika ALI, ki mu ga skušajo podtakniti, večkrat raje izbere IN: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, IN Bogu, kar je božjega.« Farizejem, ki poudarjajo tradicijo (desetino od mete in rutice in zelenjave), pozabljajo pa na ljubezen, navrže: »To bi bilo treba storiti IN onega ne opustiti.« In ko mu pripeljejo pocestnico, ki so jo zasačili - in pričakujejo, da jo bo obsodil, ji hkrati odpusti IN ji reče, naj ne greši več.
(Marjan Pogačnik - Družina)
Zbran je svet kardinalov
V Vatikanu so že nekaj dni zbrani kardinali, ki jim je papež Frančišek zaupal pomembno nalogo: pomagali mu bodo pri vodenju vesoljne Cerkve in tudi pri pripravi reforme rimske ku-rije. V ponedeljek, 30. septembra je skupino, ki jo je imenoval že spomladi, povzdignil v stalno telo, ki se imenuje svet kardinalov. V torek pa se je začelo tridnevno srečanje, na katerem bodo pretresli različne teme.
Kardinali, ki jih je sveti oče poklical v svet, so v Dom svete Marte v Vatikanu prišli že pred nekaj dnevi, imeli so tudi dva neuradna sestanka, na katerih so izmenjali svoje misli. Uradno srečanje, ki ga je papež napovedal že pred časom, se je začelo v torek. Do četrtka se bodo v knjižnici znotraj apostolske palače, ki je del stanovanja, v katerem je živela večina prejšnjih papežev, v dopoldanskem in popoldanskem času zvrstile razprave o temah, ki so po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža, patra Federica Lombardija, zelo obširne. Nanašajo se na vodenje Cerkve in
prenovo rimske kurije. »Papež bo imel verjetno uvodni nagovor, a nato bo poslušal. Papež bo na srečanju predvsem za to, da prisluhne svojim svetovalcem. Veliko vprašanj želijo odpreti, materiala za razprave je veliko,« je dodal pater Lombardi. Prav zato po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža po koncu srečanja ni pričakovati sklepov, poročil in konkretnih odločitev.
V svetu je trenutno osem kardinalov, ki jih je sveti oče izbral že sredi aprila. Skupino so zato nekateri neuradno poimenovali G8. Nadškof Tegu-cigalpe v Hondurasu, cardinal Oscar Andres Maradiaga Rodnguez, ima v
svetu vlogo koordinatorja. Govori več jezikov in je v preteklosti že delal s papežem Frančiškom. Tudi nekdanji nadškof mesta Santiago de Chile, cardinal Francisco Javier Errazuriz Ossa, ki je pravkar dopolnil 80 let, ima že izkušnje sodelovanja z zdajšnjim svetim očetom, prav tako ima dolgoletne izkušnje vodenja Cerkve v Latinski Ameriki. Indijski kardinal Oswald Gra-cias v svetu zastopa azijske katoličane. Star je 68 let in je nadškof Bombaja. Evropo zastopa nadškof Münchna in Freisinga, nemški kardinal Reinhard Marx, star je 61 let in je najmlajši v svetu. V imenu Cerkve v Afriki bo govoril nadškof Kinšase v Kongu, kardinal Laurent Monswengo Pasinya. V svetu sta tudi nadškof Bostona, severnoameriški kardinal Sean Patrick O'Malley, in nadškof Sydneya, avstralski kardinal George Pell. Edini italijanski kardinal v tem stalnem telesu je predsednik vatikanskega governato-rata Giuseppe Bertello. Vlogo tajnika sveta opravlja škof italijanskega mesta Albano Marcello Semeraro.
Volilna kampanja je v polnem teku, vendar ni tistega navdušenja, ki bi ga človek pričakoval. Na nek način je ta vladni izum »primarnih volitev« pokvaril smisel celotnega procesa. Kot da je izid poznan in da so se nastopajoči v igri vdali v svojo usodo.
Neprijazne številke. Ko je kirchnerizem »izumil« to zadevo primarnih obveznih in istočasnih volitev, je imel name, da prepreči povezovanje strank in selitev kandidatov, če bi tedanje kaotične notranje volitve strank narekovale take korake. Pred dvema letoma, na predsedniških volitvah, jim je načrt res uspel. Raztresena opozicija se ni smela zediniti in prvotni uspeh gospe Cristine se je le še ojačil, do slavnih in nedvomnih 54 odstotkov. A sedaj, v drugačnih okoliščinah, jih tepe lastni izum. Primarne volitve so pokazale, da je kirchnerizem ranljiv, da ga je mogoče prepričljivo premagati. Tako danes vse ankete kažejo, da bodo razne opozicijske stranke na parlamentarnih volitvah dosegle še več glasov, kot na primarnih. Kot leta 2011, a to pot proti vladi. Opozicija bo, v raznih variantah, zmagala v Mendozi (Cobos le še pridobiva na moči), Cordobi in Santa Fe, ki so poleg prestolnice in province Buenos Aires največja volilna okrožja. V prestol-nem mestu je nevarnost, da vlada sploh ostane brez senatorja. V provinci Buenos Aires pa se Massa, skoraj brez truda, povzpenja do 40% in kar za 10% prekaša vladnega kandidata. Župan mesta Tigre pa izredno bistro vodi svojo strategijo. Navezal je močne stike s kmeti (ki so leta 2011 oddali svoje glasove gospe predsednici) in se srečal s senatorjem Reuteman-nom. Kdor le malo pozna argentinsko politike ve, kaj pomeni Reutemann v pe-ronizmu in sploh v javnem življenju. Da se danes govori o možni predsedniški formuli Massa-Reutemann za leto 2015 je sicer še fantazija, obenem pa je mogočna propagandna ideja, ki je kot magnet za uporni peronizem.
Pred nevihto. Vlada se je na nek način že vdala, da ji številke ne bodo prijazne. Prav zaradi tega je te dni pohitela in v parlamentu potrdila najnujnejše zakone, da prihodnje leto ne bo večjih težav. Bistveno sta važna dva zakona: proračun za leto 2014, in pa zakon o »gospodarskem izrednem stanju«. Ta zakon so uveljavili leta 2001, v obdobju hude krize, da je tedanji predsednik Duhal-de (gospodarski minister Lavagna) lahko po potrebi preusmerjal vsote namenje-
ne v proračunu določenim področjem. Po obdobju »pridobljenega desetletja«, ko napoveduje izredne gospodarske uspehe, pa se vlada še vedno poslužuje tega zakona, in se ga bo še dve nadaljnji leti, seveda ne zaradi »izrednega stanja«, temveč v svoje politične interese. Preusmeritev sredstev je ustavna pristojnost parlamenta in za ta zakon je potrebna posebna večina. Kako jo je vlada dobila? Zelo lahko in na enak način, kot jo bo imela prihodnji dve leti, čeprav bo na volitvah izgubila lastno večino: prijatelji, prilepljen-ci, priskledniki. En levičar z Ognjene zelje, dva poslanca sanluiškega Rodriguez Saa, še dva sicer »uporna« peronista ... Po starem pravilu »daj-dam« je v sedanjih kriznih časih, ko so province finančno skoraj zadavljene, vladi ne bo težko poiskati zaveznikov. Le nekoliko višja cena bo, kot doslej. Po drugi strani pa opozicija ni veliko storila, da bi potrditev proračuna preprečila. Vsi dejansko želijo, da gospa mirno prestane zadnji dve leti svojega mandata. Želje po kakem »padcu« ni najti v vsej družbi.
Bolna družba. Notranje in zunanje težave pa vztrajno rastejo. Se spomnite vladne ponudbe, da državljani prijavijo skrite dolarje, tudi v inozemstvu, in jih spremenijo v dolarske bone? Vlada ne bi spraševala, kako so prišli do njih, če vmes ni bilo kriminalnega postopanja. Upali so, da bodo tako nabrali kakih 4.000 milijonov dolarjev, potrebnih v sedanje času velikih izplačil v inozemstvo. Nabrali pa so jih komaj nekaj čez 340 milijonov. Pa trdijo, da imajo Argentinci v inozemstvu nad 100.000 milijonov neprijavljenih dolarjev. Ni bila to lepa priložnost, da se vse »pobeli«? Kaže, da ni zaupanja ne v vlado, ne v njene obljube. Sploh je v družbi nekaj bolnega. Zavzete šole v prestolnici kažejo na izredno nesmiselno delovanje. Kaj šele, če govorimo o skrunitvi cerkve s strani razuzdanega dijaštva. To postopanje pa je celo imelo podporo staršev omenjenih dijakov. Če pa pomislimo, da mestna vlada z napovedanimi spremembami samo vrši naročila zveznega zakona o šolstvu, ki ga je večina provinc že uvedla, pač vidimo, da so v ozadju politični interesi. Nihče pa si ne upa uvesti politike trde roke. Ni priljubljena, predvsem ne v bližini volitev. V mestu namreč kaže, da bo stranka župana Macrija dobila dva senatorja in se bori za zmago v poslanski listi z Lilito Carrio. Česa ne žrtvujemo za prgišče glasov ...
OBLETNICA ZVEZE MATER IN ZENA
V objemu dobrote
Pater Pavel Jakop pravi v svoji pesmi:
»Dobro je, da smo tukaj: tako lahko naredimo nekaj miru, zasadimo ljubezen, jo zalivamo z upanjem in nahranimo z Bogom.« Zato smo se zbrali, v nedeljo 1. septembra in slavili 47. obletnico Zveze slovenskih mater in žena. Najprej smo se v cerkvi Marije Pomagaj zahvalili Bogu, da lahko po tolikih letih pomagamo našim potrebnim rojakom. G. dr. Jure Rode je vodil sv. mašo, med katero je govoril o božji in človeški
ponižnosti, kjer je Jezus naš zgled. Že papež Janez XXIII je pravil, naj se vedno trudimo za ponižnost, ki sloni na tem, da se nimamo ne za več, ne za manj. Naša Zveza skrbi za duhovno in telesno delo usmiljenja, ki je znak ponižnosti. Med sv. mašo je pel mešani Pristavski zbor pod vodstvom ge. Anke Gaser. Najlepša hvala za olepšanje božje daritve! Nato je sledil poklon pred spomenikom, kjer smo zapeli »Lipa zelenela je«.
Pomaknili smo se v dvorano škofa Rožmana, kjer je bilo vse pripravljeno za proslavo. Najprej nas je prisrčno pozdravila napovedovalka ga. Tatjana Kržišnik. Poseben
pozdrav je bil namenjen dolgoletni predsednici naše Zveze ge. Pavlini Dobovšek, ki se ni mogla udeležiti slavja zaradi zdravstvenih razlogov. Poslala nam je pismo,v katerem je pisalo: »Čestitam za vašo skrb za naše pomoči potrebne rojake! Še bolje pa, da ohranjate in opozarjate na moralne vrednote naše verne slovenske žene. Bog naj vas utrjuje pri vašem nesebičnem delu!«
V imenu Zveze nas je lepo pozdravila sedanja predsednica ga. Alenka Prijatelj. Potem nam je naš duhovni vodja dr. Jure Rode poklonil globoke misli o delu slovenskih mater. O socialnem delu nam je poročala blagajničar-ka ga. Marjeta Dobovšek.
Sledil je program, ki ga je skrbno pripravila kulturna referentka ga. Vera Podr-žaj. Na deskah so nam pokazali veseloigro »Uredniške težave«, ki jo je spisal Joža Vomber-gar. Režiral jo je Tone Podržaj in tudi odlično odigral glavno vlogo urednika Slovenskega lista. Naše čestitke in zahvale! Kaj se vse lahko zgodi, če se le malo zmotiš! Vremenske napovedi marsikomu spremenijo načrte in, kaj še če po pomoti napišeš slabo ime pokojnega! Nasmejali smo se nastopajočim, ki so izvrstno odigrali svoje vloge. Hvala Mirjanki Truden, Lučki Smersu San-tana, Pavlu Jermanu in Marku Škulju ter
šepetalkama Marti Jerman in Regini Leber!
Nato nas je razveselila vokalna skupina Mučačas iz San Martina, ki nam je ublažila poklicne težave s petjem (Marta Belec, Lucijana in Sonja Dimnik, Zofija Hernandez Smersu, Zofi in Julija Kastelic, Marija Eugenia in Kamila Santana Smersu, Saši, Mikaela in Kati Podržaj). Prišli smo do zaključka, da je glasba učinkovito razvedrilo. Vodila jih je prof. ga. Lučka Kastelic in zapele so nam: »Dajte, dajte« (Aldo Kumar), »V Pliberci, v jarmaci« (priredil Luka Kramolc) in »Slovenija, od kod lepote tvoje« (Avsenik), ki jo je na harmoniki spremljal Marko Medvešček. Vse smo objeli z besedami zahvale, tudi Janeza Filipi-
ТТЖ& .' j. i -
t ) V 1
ča in sodelavce za scenski prostor, Aleksa Šuca za luči in zvok ter Mi-kaelo Podržaj za oblikovanje programov.
A ni bilo še vsega konec, ga. Mari Keržič je s pomočnicami pripravila zakusko, kot je že naša navada. Končno je bil srečelov, ki ga je skrbno vodila ga. Polona Makek. Tako smo v objemu dobrote preživeli ta dan, z željo, da nam še naprej pomagate, ker je veliko Slovencev v težavah. Hvala vsem dobrotnikom! Dobro je, da ostanemo skupaj!
MČK
CARAPACHAY
50. mladinski dan
Zadnjo nedeljo v avgustu smo mladi iz Carapachaya pripravili mladinski dan, kot vsako leto ... Dobro, kot vsako leto v resnici ne, saj ga nekajkrat ni bilo. Letos smo pa to vzeli kot moralno dolžnost, saj smo šteli prav petdesetega.
Po nekaj mesecih priprav (predvsem zadnje tedne), smo končno imeli urejeno in načrtovano kako bo potekal ta edinstveni dan. Začeli smo zgodaj zjutraj s tekmovanjem v odbojki. Letos so bile žrtve zgodnje nedeljske budilke dekleta s Pristave, ki se že ob osmih, kljub nizkim temperaturam, igrale proti našemu domačemu moštvu.
Ob enajstih smo ob dviganju zastav zapeli argentinski in slovenski himni, nato pa v dvorani imeli mladinsko sveto mašo. Daroval jo je g. Marjan Bečan iz Nemčije, ki nas vsako leto ob tem času obišče.
Po maši so se tekmovanja nadaljevala, ravno takrat ko je iz kuhinje začel prihajati vonj po dobrem mesu in krompirju. Kosilo je bilo napovedano za ob enih in tako je tudi bilo.
Popoldan je za nekatere potekal ob razgovoru pri mizah v dvorani ali na dvorišču, drugi so gledali odbojko, spet drugi pa kramljali in si žejo gasili v baru.
Turnir je končal in zmagovala so dekleta iz San Justa, zmagovalci pa so bili fantje iz Slomškovega doma. Nato smo se pa spet zbrali v dvorani Doma, tokrat za kulturni program.
Kot se spodobi ob takih okroglih jubilejih, smo se letos spominjali na vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli na mladinskih dneh v zadnjih letih. Med oddajo nagrad v obliki srebrnih kozarčkov slanih palčk (pravi klasik carapachajskega bara) so se prikazovale na ekranu scene starih kulturnih programov, razdeljenih v razne kategorije: plesi, filmi, prizori, glasbeni nastopi ... Vse sta vodila mlada napovedovalca v gala oblekah in oddajala nagrade prav tako oblečenim nagrajencem - članom mladine, ki so sodelovali pri originalnemu nastopu oziroma filmu.
Vmes je prišlo do tega, da v resnici letos ni 50. mladinski dan (saj je prvi bil leta 1966), ampak se je nekje vmes štetje prekinilo in preskočilo za nekaj let. Pa nič zato. Mladi so v domu vedno sodelovali in se družili, prav od ustanovitve leta 1960. Se pravi, da ni pomembno, če je letos 50., 44. ali 53. mladinski dan. Edino važno je to, da se mladi zbiramo in še vedno gojimo slovenstvo in prijateljstvo v zdravem vzdušju in, da podajamo naslednjim rodovom upanje za nadaljnje delo še drugih petdeset let, če Bog da.
Program se je končal, na oder je pa stopila skupina Zlatorock, ki je takoj navdušila vso publiko s svojim igranjem. Prav do polnoči smo peli in se pogovarjali ob polnih kozarcih in krožnikih, dokler ni vsak začel počasi odhajati domov po dolgem in napornem dnevu.
Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pred, med in po mladinskem dnevu, predvsem pa vsem vam, ki ste nas obiskali in z nami delili veselje ob takem praznovanju. Na še mnoga leta; na zdravje!
Mladina iz Carapachaya
Memento prijatelju
Ob smrti Cirila Pergarja, se mi je razvil, kar sam od sebe, film najinih srečanj. Naj zato kako sceno namenim njegovemu spominu.
Srečanja so bila redno v zvezi s kulturo, največkrat pri SKA, se-mintja pa tudi v kakem Domu, posebno v Carapačaju, ali ob kaki cerkveni slovesnosti.
Čiro je bil kultiviran gospod, sicer droben in majhne postave, a živahen in vedno mladosten v pogovoru. Za likovno umetnost je imel dobro oko; redno sem ga na razstavah poiskal in z njim kot mentorjem obšel eksponate. Kot če bi bil član žirije, je kar hitro in prepričan izbral najlepša dela. Na neki skupinski razstavi, se spomnim, sem se jaz navdušil za neko napol abstraktno sliko, z rokopisnimi sporočili, on pa je bil prepričan, da je najlepši lesen ko-
njiček v otroški sobi, pač igrača.
Obiskala sva tudi pevsko-glas-beni festival naše mladine. Bil je občutljiv za glasbo in mi je odobril kritično poročilo, a mladine nisva prepričala.
Kot prijatelj SKA in zvest obiskovalec kulturnih večerov, je bil iskriv v komentarjih, le zasebnih, ni se pa oglašal z vprašanji. Enako je bil zelo zadržan v izražanju verskih čustev: kot cestninar iz evangelija, je bil vedno v zadnjem kotu kapele.
Na neki likovni razstavi sva sede modrovala, o umetnosti seveda, potem ko sva si že ogledala slike. Tudi pijača je bila že na voljo, prijetno vzdušje, družinsko, bi rekel; bilo je mali dvorani Slovenske hiše. Pa se ustavi pred nama zelo srčkana punčka kakih dveh, treh let in naju gleda, zelo živo
ogleduje posebno mene. Potem gre malo proč, pač k mamici, a se ponovno ustavi pred nama in naju gleda, gleda. Zelo lepe očke ima, spominjajo na barvo spominčic. S kozarcem v rokah ji s Čirom nazdraviva. Punčki je bilo to všeč, primaknila je svoj sokec -in smo trčili. Čez čas je še enkrat prišla in smo veselo trčili: ona na umetnost, midva na čudež nedolžnosti. Bila sva očarana ob tej nepričakovani pozornosti. Bilo je nenavadno, saj si nismo bili znani. Potem se mi je le posvetilo: za sv. Miklavža me ima, nedvomno, saj me bolj ogleduje kot prijatelja. Sveti
Miklavž sem: bela brada, beli lasje, častitljiva leta ...
S Cirilom sva bila, milo rečeno, blaženo razpoložena, čutila sva se počaščena. Iz gole slučajnosti nastane čudovit trenutek.
Doživetje, težko razumljivo, ki mi je zasenčilo vse ostalo na tisti razstavi, celo slike.
Kar me posebno nagiba, da se Čirota spominjam kot kulturno vznemirjenega -con inquietudes-, je v zvezi katoliškim inštitutom za višje ekonomske vede, ki je deloval na ulici Riobamba. Iz te ustanove se je razvila pozneje Bueno-saireška katoliška Univerza.
No, tja smo leta 1955 (morda tudi še 56) hodili na predavanja Jože Miklič, Janez Peršuh, Ukrajinec Vasilyk in podpisani. Za Cirila nisem siguren, če je redno hodil, tudi drugih se ne spominjam. Včasih si umišljam, da smo bili ta skupinica Slovencev prav prvi slušatelji predhodnice katoliške univerze. Bogve če je to kje registrirano. Med profesorji vem da je bilo nekaj pravih eminenc. Te-
ologijo je učil monsinjor, ki je bil tudi dekan fakultete. Nekajkrat sem mu pred poukom ministriral. Ne spomnim se imena, zelo znana osebnost. Kdo bi še kaj vedel o tem?
Tako smo iskali možnosti za višjo izobrazbo tisti, ki nismo imeli rednih argentinskih spričeval srednje šole.
Ciril je bil eden od tistih skromnih in skoraj nepoznanih članov naših društev, ki jih ohranjajo pri življenju. Kako? S svojo navzočnostjo, pa z naročnino in članarino.
Zato z njegovo smrtjo zazija prazno mesto v naši skupnosti. Zveza SMŽ ga je spremljala ko je onemogel: Bog ji poplačaj dobro delo, Cirilu pa zvestobo do konca vrednotam naše diaspore.
Vinko Rode
Medved v San Martinu
Naslov v odebeljenem tisku zna pritegniti pozornost bralcev. Da se je v soboto, 14. septembra, po sanmartinskih ulicah klatil medved in celo zašel v slovenski dom, je res grozna novica. A ni panike! Saj ni šlo za kosmatinca, ampak za Medveda z veliko začetnico. Šala v enem dejanju, s katero je gostovala Gledališka skupina Slovenske vasi, je pritegnila pozornost ljubiteljev gledališča.
Malo po osmi uri so gledalci v tišini začeli vstopati v spodnjo dvorano, zasedli vse stole, ki so obkrožali prizorišče, in prisluhnili igranju na violino. Povsem nenavaden začetek predstave nas je presenetil in vpeljal v dramsko dogajanje. Čehovo zgodbo so nam odlično zaigrali Kristina Mehle (vdova Jelena Popova), Dani Grbec (prileten posestnik Grigorij Smirnov), Boris Rot (Luka, sluga pri Popovi) in Ciril Jan ter Srečo Urbanija (delavca). Enkraten je bil vsak v svoji vlogi! Nasmejali so publiko, ki je igralce nagradila z močnim aplavzom.
V imenu odbora Slovenskega doma je inž. Tone Podržaj igralce prijazno nagovoril: »Dragi prijatelji, člani Gledališke
skupine Slovenske vasi! Hvala vam za tako doživeto predstavo, hvala za ta krasen trenutek, ki ste nam ga podarili. Ponosni smo, da imamo v naši skupnosti tako nadarjene igralce, še posebej nas pa veseli, da je toliko mladih talentov. Anton Pavlovič Čehov je bil vrhunski dramatik, ki je v svojih junakih globoko prikazal nasprotja, zapletenost in protislovja človeške narave. Tako v tej igri najbolj grob in neolikan možakar, pravi medved, postane nežen in iskreno izpove svoja čustva. Pa še tako suhoparna in zagrenjena vdova ponovno zaživi in se med njima vžge ljubezen. Da pa pride to sporočilo do izraza, so nujno potrebni odlični igralci in natančna režija, zato čestitamo režiserju Daniju Grbcu in igralcem za izvrstno predstavo. Želimo vam še veliko uspehov in srečnih trenutkov na odru!«
Drugo dejanje večera se je odvijalo v gostinskih prostorih. Režijo v kuhinji je prevzel Tomaž Filipič s pomočjo pridnih sodelavk. Ob empanadah in štrudlju smo poklepetali v prijateljski družbi.
O tej predstavi, ki brez razkošnih oblek in scene prisega na duhovit tekst ter izjemno igranje, ste v tem listu že brali in še boste. Danes pa lahko prisluhnete režiserju Daniju Grbcu, ki nam v razgovoru opisuje svojo gledališko pot.
VB
Predstavitev in branje slovenske poezije
Zopet se je v Buenos Airesu predstavila slovenska poezija, v prevodu. Ne samo tu, temveč že prej, v prestolnici Čila, in se je nadaljeval potem program v Rosa-riu na mednarodnem festivalu, in pa z obiskom pesnikov na lektorat slovenščine na Buenosaireški univerzi.
Poročilo se nanaša na predstavitev in branje v sredo, 25. septembra v Archibrazo, kjer so se predstavili Brane Mozetič z »Metulji/Mariposas« (Gog y Magog 2006) in »Banalidades« (Gog y Magog 2011), Katja Gorečan (ki v Argentini še nima izdanega nobenega dela), in pa Taja Kramberger z »No palabras« (Ne besede), kar je nova, letošna izdaja pri založbi Gog y Magog.
Turnejo sofinanciera Javna agencia za knjigo, tisk knjige Taje Kramberger pa podprl Trubarjev sklad.
Na srečanju so se ta večer brala tudi dela neslovenskih pisateljev, in sicer: F! F! Pasolini (prevod Vanna Adreini) »Donde esta mi patria« (Gog y Magog 2008), Juan Desiderio »Trilogfa sacra« (Gog y Magog 2005) in Cecilia Perna »Libro chino« (Gog y Magog 2009).
Kot je bilo že kdaj omenjeno, se imamo Slovenci v Argentini veliko za zahvaliti Julii Sarachu. Veliko truda,
Od leve proti desni: Brane Mozetič, Taja Kramberger, Rok Fink, Julia Sarachu in Katja Gorečan
energije in časa vloži v te prevode. Marsikdaj tudi, kljub omenjeni finančni podpori (velik del ostane za državo, pa tudi inflacija in zamrznjen tečaj naredita svoje), z lastnim denarjem omogoči to širjenje slovenske književnosti oziroma pesnitve med argentinsko publiko.
Ves večer je lepo potekal; še popestril pa ga je podpsani s petjem, z dvem tangos in enim lastnoavtor-skim komadom v slovenščini.
Rok Fink
Pismo bralcev
V Svobodni Sloveniji št. 34, dne 5. septembra, sem bral zapis koprskega mestnega svetnika SD, Luke Jurija. Na svojem twiter računu je zapisal: »Zakaj protestirati proti proslavi domobrancev? Nekaj jih je preživelo, jugoneučinkovi-tost, pač.«
Poleg upravičenega zgražanja nad to izjavo, bi bilo dobro, da bi kdo gospodu Luketu razložil, da če bilo odvisno od 'jugoučinkovitosti' bi skoraj vsi domobranci preživeli. Povedati mu, da so med vojno partizani pred oboroženimi domobranci redno bežali. To bežanje so potem pisci spominov preimenovali v 'strateške premike'.
Junaško pobijali in mučili so jih šele potem, ko so jim jih Angleži izročili razorožene.
Svetoval bi mu, da naj o zadevi, iz katere se misli norčevati, vsaj kaj ve.
Franci Markež
Prejemniki evropske nagrade za književnost
Med 12 prejemniki nagrade Evropske unije za književnost za najobetav-nejše evropske pisatelje je tudi Gabriela Babnik, ki je bila nagrajena za knjigo Sušna doba.
Letošnje zmagovalce je na knjižnem sejmu v Göteborgu na Švedskem razglasila Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade. Vsak od nagrajencev je prejel 5.000 evrov finančne nagrade in možnost prioritetne prijave za evropska sredstva za prevod svojih knjig v druge evropske jezike.
Za nagrado se vsako leto potregujejo avtorji iz tretjine od 37 držav, ki poleg članic Evropske unije vključujejo še Albanijo, Bosno in Hercegovino, Islandijo, Liechtenstein, Makedonijo, Črno goro, Norveško, Srbijo in Turčijo.
Poleg Babnikove so evropsko nagrado za književnost letos prejeli še: Isabell Wery (Belgija), Faruk Šehić (Bosna in Hercegovina), Emilios Solomou (Ciper), Kristian Bang Fos (Danska), Meelis Friedenthal (Estonija), Lidija Dim-kovska (Makedonija), Katri Lipson (Finska), Marica Bodrožić, (Nemčija), Tul-lio Forgiarini (Luksemburg), loana Parvulescu (Romunija) in Cristian Crusat (Španija).
Babnikova deluje kot pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka. Njen prvi roman Koža iz bombaža je prejel nagrado za najboljši prvenec leta 2007, njen drugi roman V visoki travi (2009) je bil v širšem izboru za nagrado kresnik, leta 2011 pa je pri Študentski založbi izdala tretji roman Sušna doba. Živi med Ljubljano in Ougadougoujem v Burkina Fasu.
Babnikova je tudi literarna kritičarka in je letos prejela tudi Stritarjevo nagrado 2013 za mlade kritike. V slovenskem prostoru literarne kritike.
RAST XLII
Zgodaj popoldan smo se odpeljali z avtobusom v Gorico. Pred mejo so nas čakali novinarka ga. Erika Jazbar, g. Ivo Jevnikar in prof. Aleš Brecelj. Najprej smo obiskali v Gorici kulturni center »Lojze Bratuž«. Pozdravila nas je predsednica društva ga. Franka Žgavec. Po toplem sprejemu smo šli v vasico Števerjan, kjer smo nastopili na 43. Festivalu narodne-za-bavne glasbe. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo se čutili kot na naših večjih slovenskih prireditvah; dišalo je po čevapčičih, slišala se je vesela glasba. Bilo je zelo veliko ljudi. Ta Festival je kot naš Cosquin v Cordobi. Ob osmih smo nastopili in uživali toploto gledalcev, ki so nas navdušeno spremljali ob nastopu. Po predstavi so nam postregli z dobro večerjo, ki nam jo je častila Knjižnica Dušana Černeta. Ostali smo še na plesu in prosti zabavi. Pester in bogat dan je bil za nami. Deležni smo bili intervjuja in obširne oddaje o našem nastopu v slovenski oddaji RAI. Hvaležno smo se poslovili od naših gostiteljev in se srečni vrnili v Ljubljano.
Po pestrem in tako lepem koncu tedna, je bilo v ponedeljek, 8. julija, še posebno težko vstati. Po opravljenem tečaju in kosilu smo se takoj odpravili s skupnim avtobusom na Turjaški grad in v Kočevski Rog. Spremljala sta nas predsednik Nove slovenske zaveze dr. Anton Drobnič in g. Franci Cukjati. Ta pot je bilo romanje in
Obiskali smo svoje korenine
(3)
poklon vsem domobrancem in ostalim žrtvam komunističnega nasilja. Najprej smo ustavili v bližini Turjaškega gradu. Dr. Drobnič nam je pripovedoval o bitkah, ki se je odvijale tam.
Nadaljevali smo pot skozi Velike Lašče v Kočevski Rog. Izstopili smo pred mogočnim bronastim križem umetnika Jarma, potem smo se s prižganimi svečkami in v molitvi pomaknili do grobišča Pod Krenom. Voditelji Mirjam, Emi in Polde so nam pripravili kratko spominsko slovesnost z recitacijami ob spremljavi violine našega sošolca Damjana Pavšerja. Ob velikem grobišču, sredi gozda, je g. Franci daroval sv. mašo, ki je bila še posebno doživeta. Ob naših vprašanjih razlaganju in so ure prehitro minile. Pohiteti smo morali na avtobus, da smo se pravočasno vrnili.
Popoldanske ure 9. julija so bile namenjene športnemu dnevu v Dijaškem domu Bežigrad. Tega je organizirala šola in udeležila se ga je velika večina nas mladih. Tekmovali smo v raznih panogah: nogomet, odbojka, namizni tenis in košarka. Naši fantje so bili zmagovalci v nogometu. Tudi v odbojki so naša dekleta in fantje osvojili prva mesta. Po uspešnem tekmovanju smo opravili naloge in se nato pripravili za »Argentinski večer«. Tudi tega je organizirala šola za vse udeležence tečaja, profesorje in asistente ter za sorodnike in znance. Za nas je bil to še posebno pomemben večer saj je sovpadal
z argentinskim državnim praznikom neodvisnosti. Ob polni dvorani je najprej pozdravila vse navzoče organizatorka šole ga. Mihaela Knez; nato je sledil kulturni nastop RASTi XLII. Občinstvo nas je nagradilo z močnim ploskanjem in osebnimi čestitkami. Potem so sledile zahvale vsem organizatorjem in profesorjem poletne šole ter obilna zakuska za vse navzoče.
10. julija smo vstali ob zgodnji uri in se po zajtrku in skupni molitvi podali v šolo. Na tečaju smo pregledali še zadnje teme pred končnim izpitom. Po šoli smo kosili in nato imeli nekaj ur na razpolago za ponavljanje in učenje snovi. Ob 17. uri smo se zbrali v učilnici, da bi pogledali po televiziji v slovenskem dnevniku RAI obširen in zelo lep prispevek novinarja Fabia Ger-goleta iz Trsta.
V poznem popoldnevu smo se odpeljali v čudovit in gorski Šentjošt. Od tam izhajajo korenine naše voditeljice Eme in kar petih udeležencev naše RAST-i. Priča-
kala je nas lepa skupina vaščanov ob veselih melodijah dveh harmonikarjev. Sprejeli so nas po stari in lepi slovenski navadi: s peharji v rokah polnimi orehov, kruha in soli. Po skupnem slikanju pred kapelo mučencev smo obiskali novo šentjoško cerkev in nato kar pohiteli v dvorano, da smo se pripravili za večerni nastop. Pred številnim občinstvom smo predstavili naš celotni kulturni program. Zelo smo uživali med nastopanjem in ob toplini gledalcev. Po nastopu, pozdravih in izmenjavi spominkov so nas domačini postregli z okusnimi picami. Zadovoljni smo še klepetali dolgo v noč s sorodniki in znanci.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Žalna spominska proslava za žrtve Turjaka in Grčaric. Slovenska demokratska izseljenska skupnost na področju Vel. Buenos Airesa jo je priredila v nedeljo dne 15. septembra. Prav ob dvajsetletnici, ko so se doma v tistem usodnem septembru vrstili dogodki, ki bodo za vse čase zapisani v zgodovini slovenskega naroda. Je bilo to tedaj, ko se je komunistični bes razdivjal po Sloveniji ter v brezmejni nasladi pobijal svoje ideološke nasprotnike, samo da bi mogel na slovenskih tleh uveljaviti svojo brezbožno in zločinsko ideologijo. ...
Dopoldanska prireditev je obstajala v polaganju venca na grob Osvoboditelja Argentine generala San Martina v buenosaireški katedrali na Majskem trgu ... Starešino Ivana Korošca sta na vsaki strani spremljala Emil Cof in Stane Bitenc ter dva mlada fanta v narodnih nošah. ...
Ob prvi samostojni razstavi Ivana Bukovca. V
soboto, 28. t. m., bo v Slovenskem domu v San Martinu ob 20 otvoritev slikarske razstave mladega bue-nosaireškega slikarja Ivana Bukovca. Razstava se bo vršila pod okriljem Slovenske kulturne akcije kot njen deseti kulturni večer, ki ga bo z uvodno besedo začel predsednik Likovnega odseka, umetnostni zgodovinar akademik Marolt Marijan. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Jožeta Havelka in ge. Marice roj. Oven se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija Helena. Krstil jo je g. Novak France, župnik v Ituzaingo; botra sta bila gdč. Marjeta Havelka in Tone Oven ml. - Družino Lovreta Jana in njegove žene ge. Zdenke roj. Virant je razveselil sinček. - Sinčka so prav tako dobili v družini Branka Vrčona in njegove žene ge. Slavke roj. Ce-rar. Otroka je krstil na ime Stanislav Marko g. Matija Borštnar, botrovala pa sta Janez Cerar in Zora Vrčon. Srečnim družina naše čestitke.
Ezeiza. Na sestanku naše majhne slovenske skupine tukaj na Ezeizi je bil pred nekaj meseci sprejet sklep, da se takoimenovani »slovenski večeri« vršijo oz. prirede vsaka dva meseca na prvo soboto. Zaradi praktičnih, ekonomski in drugih ozirov pripade ta skrb vedno novemu prireditelju, ki ga lahko pripravi na svojem domu ali pa drugje pri kakem prijatelju.
(Svobodna Slovenija 19. septembra 1963 - Št. 38)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NA TEKMOVANJE ZA OSKARJA
Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Roka Bič-ka Razredni sovražnik je slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja, so sporočili iz Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Bičkov film, povzet po resničnih dogodkih, je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Benetkah, kjer je prejel nagrado filmskih kritikov.
Poleg Razrednega sovražnika so bili v ožjem izboru še filmi Šanghaj Marka Naberšnika, Nahrani me z besedami Martina Turka in Adria Blues Miroslava Mandića.
VIPAVSKA MLEKARNA ITALIJANOM
Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc je potrdil, da je Agroind iz Vipave podpisal pogodbo o prodaji vipavske mlekarne z italijanskim kupcem. Bajc je povedal, da bo kupnina, o kateri sicer ni želel govoriti, nakazana v celoti do letošnjega novembra, ko bodo tudi razkrili ime kupca.
V SLOVENIJI POSTAJA VROČE
Na Agenciji za okolje (ARSO) so pojasnili, da se je ozračje v Sloveniji na državni ravni v zadnjih 50 letih v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je nad svetovnim povprečjem. Kot je povedal Gregor Vertačnik z Arsa, se je vzhodni del države segrel bolj od zahodnega, posamezni meseci pa so od dolgoletnega povprečja odstopali tudi za pet stopinj Celzija.
Medtem poročilo mednarodne IPCC kaže, da se bodo temperature na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov.
EVROPA MORA VEDETI
Zbor za republiko je začel z intenzivno kampanjo obveščanja EZU o razmerah v državi, je dejal Boštjan Turk. Skupaj z Bernardom Brščičem, Francetom Cukjatijem in Vaskom Simonitijem je opozoril zlasti na ravnanje predsednika KPK Gorana Klemenčiča. Pri njem gre po Simo-nitijevi oceni za „zavestno in naklepno zlorabo položaja", zaradi česar bi moral odstopiti.
PO SVETU
SREČANJE
Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek v Beli hiši sprejel izraelskega premiera Benjamina Neta-njahuja. Razlog za njegov pogovor z ameriškim predsednikom je, ker ga skrbi otoplitev odnosov med zahodnimi državami ter Iranom. Tudi politični analitik Natan Sachs s centra Saban za Bližnji vzhod je takega mnenja. Izrael se boji, da ne gre le za diplomatski pogovor, ampak da bo Obama umaknil predlog o vojaškem posredovanju v Siriji. Predsednik Obama pa želi, da Netanjahu pokaže nekoliko razumevanja in počaka, da bodo ZDA izpeljale diplomatski postopek do konca in videle, kam lahko ta pripelje, potem pa po potrebi ukrepale.
PRIHAJA REFORMA NA KITAJSKEM?
Kitajski premier Li Keqiang se je ob kitajskem dnevu državnosti zavezal pospešiti gospodarske reforme, potrebne za prestrukturiranje gospodarstva. Kot je tudi pojasnil, se bodo zavzemali za vladavino prava, tako da bo na trgu zagotovljena konkurenčnost in da bo prišlo do razvoja poštenega, preglednega in predvidljivega okolja. Ne glede na to premierovo napoved je pričakovati, da prestrukturiranje kitajskega gospodarstva ne bo enostavno. Tisti, ki so trdno prisesani na trenutni gospodarski sistem in imajo od njega velike koristi, ga ne bodo kar tako spustili iz rok. Nove reforme naj bi bile predstavljene na plenarnem zasedanju vladajoče komunistične stranke v novembru.
NAGRADA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Svet Evrope je letos prvič podelil nagrado Vaclava Havla za človekove pravice. Letošnji dobitnik je beloruski aktivist za človekove pravice Aleš Beliacki, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Ob izročitvi nagrade - sprejela jo je nagrajenčeva soprogra - je predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Jean-Claude Mignon dejal, da je Beliacki neumorno deloval proti kršenju človekovih pravic in avtoritarnemu režimu, da bi državljani Belorusi-je nekoč uživali evropske standarde. Beliacki predsednik Centra za človekove pravice Viašna, ki ga je ustanovil leta 1996, od leta 2007 pa je tudi podpredsednik Mednarodne federacije za človekove pravice.
ITALIJA V KRIZI
Italija se je znašla v novi politični krizi, potem ko je pet ministrov Ljudstva svobode nekdanjega premiera Siliva Berlusconija napovedalo odstope s položajev v vladi
premiera Enrica Lette. Ta je potezo označil za »noro«, italijanski mediji pa so krivdo pripisali kar Berlusconiju. Spomnimo, premier Letta je za naslednji teden v parlamentu napovedal glasovanje o zaupnici svoji vladi. S tem naj bi želel končati politično krizo, ki je vladno koalicijo pripeljala na rob razpada.
VOLIJO NA PORTUGALSKEM
Na Portugalskem potekajo lokalne volitve, na katerih se obeta hud poraz konservativcem premiera Pedra Pas-sosa Coelha. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi njegovi desnosredinski Socialdemokratski stranki padla podpora v večini velikih mest, medtem ko naj bi socialisti utrdili svojo oblast v Lizboni.
NEONACISTI V GRČIJI
V Grčiji so aretirali vodjo skrajne desničarske neonacistične stranke Zlata zora Nikolaosa Mihaloliakosa in več njenih drugih vodilnih članov. Med aretiranimi naj bi bili tudi poslanci. Po poročanju grških medijev je tožilstvo po večdnevni preiskavi prišlo do zadostnih dokazov, da se Zlato zoro obravnava kot kriminalno organizacijo. Zlato zoro povezujejo tudi z umorom 34-letnega levičarskega hip hop pevca Pavlosa Fisasa, ki je bil ubit z nožem 18. septembra.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Monika Češarek Kenda, Marko Vombergar, Andrej Žnidar, Vinko Rode, Vera Breznikar Podržaj, Rok Fink, Franci Markež in RAST. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
TESTIGO DEL HORROR
Fallecio en Eslovenia, a la edad de 87 anos, el sacer-dote Janez Zdešar. Durante la guerra y la revolucion co-munista se unio a los domobranci y fue, con otros miles, entregado por los ingleses y confinado en Teharje, desde donde el regimen comunista llevaba a los combatientes y civiles a una horrorosa muerte. Escapo con un grupo de once companeros, de los cuales sobrevivieron solo cuatro. Se decidio por la carrera sacerdotal y dedico su actividad pastoral a los emigrantes eslovenos en Alemania. Luego fue encargado para la pastoral en todos los pafses de Europa. Trabajo incansablemente y fue siempre testigo del horror vivido. Regreso a Eslovenia tras la independencia en 1993. Su cuerpo descansa en el cementerio de Žale, en Ljubljana. (Pag. 2)
ABRAZO DE BONDAD
El domingo 1° de septiembre la Liga eslovena de ma-dres de familia celebro sus 47° aniversario en las instalaci-ones del Centro esloveno capitalino. Primeramente se reunieron en la iglesia Marija Pomagaj para agradecer a Dios, la posibilidad de ayudar a los eslovenos necesitados a lo largo de tantos anos. Durante la misa canto el coro mixto de Pristava bajo la direccion de Anka Gaser. En el salon principal se represento una comedia de Joža Vombergar que giraba en torno a los problemas de redaccion. La obra la dirigio Tone Podržaj, quien tambien desempeno el rol protagonico. Luego, el grupo vocal femenino Mučačas (lease Muchachas) de San Martm interpreto algunas can-ciones. Por ultimo se realizo un sorteo, para reunir fondos para continuar con la labor benefactora. (Pag.3 )
CARAPACHAY: 'JOVENES' 50 ANOS
El ultimo domingo de agosto pasado los jovenes del centro esloveno de Carapachay celebraron el 50° Dfa de la juventud. Muy temprano comenzaron los partidos de voley que se interrumpieron para asistir a misa y luego continuaron hasta la tarde. El equipo femenino de San Ju-sto y el masculino de Slomškov dom fueron los ganadores de la fecha. Como corresponde a dicho jubileo, en el acto cultural recordaron los buenos momentos y entregaron premios en diversas categories. Finalizado el programa, al escenario subio el grupo Zlatorock que cautivo al publico. (Pag. 3)
LECTURA DE POESIA ESLOVENA
El 25 de septiembre - como se habfa anunciado - se presentaron en el Archibrazo tres poetas eslovenos: Brane Mozetič presento Mariposas (2006) y Banalidades (2011), Taja Kramberger No palabras (2013) y Katja Gorečan (sus obras aun no se publicaron en la Argentina). Los mencio-nados libros son publicados por la editorial Gog y Magog que se dedica a la difusion de poesfas contemporaneas. Julia Sarachu, una de las directoras, es la encargada de que las obras de los poetas eslovenos tengan su traduccion al espanol, aqrn en la Argentina. La velada fue amenizada con tres canciones, interpretadas por Rok Fink. Los poetas tambien se presentaron en Chile y en el la catedra de idio-ma esloveno en la UBA. (Pag. 4)
CINE ESLOVENO EN AMERICA DEL SUR
El ciclo "Primera retrospectiva del cine esloveno" comi-enza su presentacion en la Argentina del 7 al 10 de octu-bre en la Sala Leopoldo Lugones del Teatro San Martm. Dicho ciclo esta integrado por ocho largometrajes en copias nuevas en 35mm enviadas especialmente por el Slovenski Filmski Center. En Lima (Peru) estaran del 21 al 31/10 en el 25° Festival de Cine Europeo; en Santiago de Chile se pro-yectaran del 18 al 26/11 en la Cinoteca National de Chile; y en Montevideo (Uruguay) se podran ver en la Cinemate-ca Uruguaya del 6 al 14/12. En Av. Corrientes 1530 CABA (Sala L. Lugones) se proyectaran el 7/10 Dulces suenos y En los aviones de papel; 8/10 Hasta la proxima guerra y El Castillo de arena; 9/10 En punto muerto y Pan y leche; 10/10 De fosa en fosa y Slovenka. La primera pelfcula de cada dfa se proyecta a las 14:30 y 19:30; la segunda 17 y 22 horas. Entrada $25.-, estudiantes y jubilados $15.-
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SOBOTA, 5. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Razstava Ivana Bukovca v Slovenskem domu v San Martinu ob 20. uri.
39.	peš romanje mladih k Mariji v Lujan.
NEDELJA, 6. oktobra: 46. Pristavski dan Razstava Ivana Bukovca v Slovenskem domu v San Martinu po sv. maši.
37. obletnica pri Sve-togorski Mariji.
40.	obletnica Slovenskega srednješolskega tečaja, odsek dr. Vojka Arka, Bariloche.
NEDELJA, 13. oktobra: Obletnica Našega doma San Justo.
ČETRTEK, 17. oktobra: ZSMŽ, San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16 h. Predavala bo dr. Katica Cukjati na temo »Vloga Žene in matere v družini in skupnosti«. Vsi lepo vabljeni!
sobota, 19. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Zahvalna sv. maša Rast XLII, ob 19,15 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. oktobra: Materinski dan. sobota, 26. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Umrla sta: v Lomas del Mirador Jernej Štefe ( 85) in v mestu Buenos Aires Abel Ušaj (92). Naj počivata v miru!
valutni tečaj v slovenji
2. oktobra 2013
1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 1,39 KAD dolar 1 EVRO 7,91 ARG peso
Otroška počitniška kolonija 2014 v Cordobo
od 2. januarja do 12. januarja 2014
Vodi: prof. Mirjam Mehle Javoršek
Cena za 1. otroka: $2.900.-; za 2.otroka: $2.200.-; za
3.otroka: $1.450.-plačljivo v treh obrokih
1.	obrok $1.000.- zapade 15. oktobra
2.	obrok $1.000.- zapade 15. novembra
3.	obrok $900.- zapade 15. decembra. Prijave: Alenka Prijatelj, tel.: 4654-6477
e-mail: alenkasch@yahoo.com.ar
N.Si
NSi - Krščanska ljudska stranka
Na podlagi statuta Območnih odborov stranke Nova Slovenija-krščanska ljudska stranka sporočamo članom, somišljenikom in odborom NSi v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ter Slovenskim organizacijam in društvom, da sta bila dne 27. septembra 2013 izvoljena v vodstvo Območnega Odbora Argentina-Južna Amerika NSi: Predsednik g. GREGOR VERBIC in Častni predsednik dr. MARKO KREMŽAR.
Prav tako sta bila izvoljena, v vodstvo Ženske Zveze NSi: Podpredsednica gdč. IVANA TEKAVEC; in v vodstvo NSi za Slovence v zamejstvu in po svetu član Izvršilnega Odbora Podpredsednik prof. AVGUŠTIN VIVOD.
Vsem želimo obilo uspeha ter božjega blagoslova pri odgovornem delu.
A. Vivod
Buenos Aires, 27. september 2013.
»Dokler bom živel, te bom ljubil« Društvo Slovenska Pristava vas vabi na
46. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 6. oktobra s sledečim programom:
v nedeljo, 6. oktobra s sledečim programom: 11.30 zbiranje gostov 11.45 pozdrav in dviganj e zastav
12.00 sv. maša, med katero bo Pristavski mešani zbor pelslovensko mašo št.
1 skladatelja Emerika Berna 13.30 kosilo 16.30 kulturni program:
-	slavnostna govornica Urška Makovec
-	igra ČUDEŽNA SRAJCA v režiji g. D. Oblaka.
Zaključili bomo slavje v domači družbi na vrtu zelene Pristave.
Vas pričakujemo!
Prijave za kosilo na 4627-4935 (druž. Kenda) in 4481-3541 (druž. Križ)
SKOKI NE BODO (ŠE) Z LETALNICE
Prireditelji finala svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je tradicionalno vsako leto v dolini pod Poncami, so potrdili, da bo finale sezone 2013/14 marca prihodnje leto po običajnem programu. A OK Planica je zaprosil za menjavo naprave; finale naj bi se z letalnice bratov Gorišek preselil na novo Bloudkovo velikanko.
NA TRIATLONU NA HAVAJIH
tudi slovenec
Na startu slovite triatlonske preizkušnje ironman na Havajih, ki jo poznavalci uvrščajo med najtežje triatlonske preizkušnje na svetu, bo tudi Slovenec David Pleše. Velenjčanu je uspel poseben podvig že z uvrstitvijo na to tekmovanje, kajti kot edini Slovenec je bil uvrščen v elito, med 50 profesionalnih triatloncev. Svetovno prvenstvo v ironman triatlonu na Havajih se bo začelo 12. oktobra.
ponovili lanski uspeh
S šestim tekmovanjem svetovnega pokala v skokih na cilj se je v švicarskem Locarnu končala padalska sezona, ki je Slovencem vnovič prinesla številne uspehe. Glavni cilj sezone je bilo evropsko prvenstvo, ki so ga Slovenci končali z dvema naslovoma najboljših na stari celini, ekipa Elana pa je zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na zadnji tekmi se je ekipa Elan v postavi Roman Karun, Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek v močni konkurenci sicer uvrstila tik pod stopničke, kar pa je zadoščalo za končno skupno zmago in ponovitev uspeha iz lanske sezone.
VELIKANI HIMALAJE
Mednarodno priznani slovenski alpinist Viki Grošelj (foto) se je odločil še s
fotografijami ovekovečiti uspehe slovenskih alpinistov v Himalaji. Grošelj želi z razstavo Velikani Himalaje predstaviti zgodbo tako o trenutkih zmagoslavja kot o trenutkih obupa in o tragedijah na gorah sveta, ki presegajo višino 8000 metrov. Fotografije, ki prikazujejo 14 osem-tisočakov, so na ogled z zunanje strani stavbe nacionalne radiotelevizijske hiše, RTV-centra v Ljubljani na Kolodvorski 2. Razstava fotografij zaokrožuje serijo televizijskih oddaj o najvišjih vrhovih našega planeta in njihovem osvajanju, nastala pa je v dolgoletnem sodelovanju med Televizijo Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije.
PETI NA ULTRAMARATONU
Škofjeloški ultramaratonec Lojze Primožič je letos kot edini Slovenec nastopil na ultramaratonu od Aten do Šparte. Razdaljo, 246 kilometrov, je pretekel v času 26 ur, 53 minut in 31 sekund ter na koncu zasedel peto mesto. Na pot od Aten do Šparte se je podalo 321 tekačev; v času 36 ur, kar je limit preizkušnje, je progo premagalo 148 tekmovalcev. Prvi je bil v cilju Portugalec JoaoOliveira, ki je progo pretekel v času 23 ur in pol.
Slovenski dom San Martin in Slovenska kulturna akcija vabita na RETROSPEKTIVNO RAZSTAVO umetnika
IVANA BUKOVCA
Odprtje razstave bo v soboto 5. oktobra t.l. v zgornji dvorani Slovenskega doma v San Martinu, ob 20. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo 6. oktobra zjutraj po sv. maši. Sodeluje vokalna skupina MUCHACHAS
57. OBLETNICA NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
'Nedelja, 13. oktobra 2013
11.15 Zbiranje narodnih noš in predstavnikov domov v Našem domu.
11.30 Sveta maša za žive in rajne rojake iz okraja v Našem domu San Justo, za pok. dušnega pastirja p. Alojzija Kukavico in za pok. botra Doma, Cirila Oblaka. Daruje msgr. dr. Jure Rode. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
13.00 Dobrodošlica navzočim in dviganje zastav.
13.30 Kosilo.
17.00 Začetek kulturnega programa v zgornji dvorani. Uvod in pozdravi.
Slavnostni govornica: ga. Alenka Prijatelj,
NiI odru hrida Beznika: ljudska veseloigra v štirih dejanjih
»Miciki je treba moža« (Vmimmm
v režiji Angelce Podržaj Miklič in Toni ja Rovana.
Po kulturnem programu prosta zabava in ples ob zvokih BA1RES POLKA.
Prijave za kosilo do petka ] 1. oktobra pri Miti Malavašič Cassullo (4441-5528) ali pri Mari UŠtar Novljan v Našem domu, vsak dan od 8. do 12, ure (4651-4914).
tvaš dom San Justo, H. Yrigoyen 2756 San Justo, Buenos Aires