244. številka. „Edinost „ I fhnja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : T.& celo leto........24 kron za pol leta.........12 e a četrt leta...........6 . za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-.•o<"be brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po <> stotink (3 nvč.): izven Trsia pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fitv. 87«. Trst, v sredo 24. oktobra 1900. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mofi I Tečaj XXV — Edinost Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbi Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dooisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. l'|»r»TiilitTO, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. .'J, II. nadsir. i h lajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kunsotcija lista „Edinost" v Trst 0 položaju. (Govoril profesor V7 e-k osla v S p i 11 č i ć na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra 1900.) (Dalje.) Parlament obstoji i/, dveh velikih skupin, iz levice in desnice. Levica, ki obseza takozvano nemško »Gemeinburgschaft« — nemško skupnost ali vzajemnost, inje sestavljena iz nemških liberalcev raznih struj, krščanskih socija listov in nemških nacijonalcev, z AVolfom in Schenererjem, je za hegemonijo Nemcev v tej polovici monarhije. Oni hočejo, naj se nemški državni jezik uzakoni, naj se naša država zveze z Nemčijo v tesno zvezo, in podobno. Eden teh mož je rekel v javni seji zbornice poslancev : Pa kaj bi bilo, če bi bila Avstrija v takem razmerju z Nemčijo, i kakor je na pr. Bavarska ? ! To se je zgo- j dilo, kakor sem rekel, javno v avstrijskem parlamentu, in o takih pojavih ni mogoče govoriti o pravičnosti. V desnici so za ravnopravnost narodov, vsaj tako govorijo vsi. Ako bi bil parlament sploh mogel kaj storiti za ravnopravnost na-rodo\, in ako vendar ni storil, na tem je po' mojih mislili kriva največ katoliška nemška s t r a n k a. Ljudje te stranke imajo sicer katoliško pravičnost v ustih, ali i majo tudi ne m š,k o srce, in kedar-koli se je v zadnjih časih ponudila prilika, da bi se dalo Slovanom kaj pravičnega, je večina te stranke, ali pa so vsi pokazali svoje nemško srce. Kathrein, jeden voditeljev te stranke, je zbežal s predsedniške stolice, ko se je delalo na to, da bi se Cehom ohranile jezikovne naredbe. Dipauli se je pokazal sila omahljivim kakor parlamentarec, a o ministru Dipauliju ne vemo, da bi bil kake krivice odstranil. Ni emla torej, da so tudi njegovi volilci postali omahljivi. Da jih je drugače vzgajal z besedo in z dejanji, bi bili tudi oni drugačni. Prav se mu godi, ako se obračajo od njega in jaz mu iz vsega srca privošcam nezaupnico, ki jo je dobil. Zallinger in Eben-choch sta mu podobna. Možje in voditelji te stranke hočejo sicer, naj se nemški državni jezik ne uzakoni, ampak naj se vzdrži sedanje stanje stvari, to pa le zato, ker se boje, da bi uzakonjenje nemškega državnega jezika Slovane preveč razdražilo in ker nemški jezik je v resnici itak že državni jezik. In v 10 PODLISTEK Zgubljeno življenje. Slika: S 1 a v o 1 j u b P o d s I a p i n s k v. Tretji dan j>a je Henrik zopet prišel in ona zopet ni pisala Franu. In Henrik je prihajal dan >;a dnevom, Micika pa je istotako odlašala s pismom za Frana. Fran je pisal drugič, a Micika mu še ni odgovorila. Henrik pa je prihajal dalje in postajal je vedno bolj prijazen in zaupljiv.... Nekega dne pa jej je prinesel šopek cvetlic ter jej ga podal. Začel jej je tolmačiti barve, češ: poglejte, ta barva pomenja ljubezen, ta zvestobo.... In on jej je govoril na dolgo in široko o ljubezni. In, Micika sama ni znala, kako je prišlo, naenkrat se je znašla v Henrikovem objemu. In njegove ustnice so se dotaknile njenih, njej je bila kri burno po žilah. Henrik jo je poljuboval in ona ni znala sama za se, kje da je.... Ko jo je pa pustil, ko je odšel, se je šele zavedla storjenega dejanja.... Jn ona se je vrgla na posteljo, skrila je glavo v odejo in potok solza se je ulil po cvetočih licih njenih. Moj Bog, moj Bog ! Kaj sem storila ! In zopet se jej je izlil potok resnici je. Nemški konservativci se torej v bitnosti tudi ne razlikujejo od drugih Nemcev. S te strani torej tudi ni pričakovati pravičnosti za Slovane. Poljaki sicer niso za nemško hegemonijo, ali oni so — za-se! V nekem listu sem ei-tal te dni, da Poljaki imajo velike izkustva v politiki ter da ne vodijo politike srca, a m-p a k le politiko koristi. Oni gledajo, da bi kolikor vee mogoče koristi pridobili za svojo deželo, za svoj narod, ter napravili dobro podlago svojim idealom. Cehi skrbijo tudi v prvi vrsti za-se ; ali ni jim zamere, kakor pravi hrvatski pregovor: :> Košulja bliže telesa od kabanice«. Vendar so Cehi vsikdar za to, da se da ravnopravnost tudi drugim narodom. Nanje smo se vselej najbolj zanašali, v njih smo imeli vselej najboljše podpiratelje. . Sjih zgodovina, njih trpljenje, njih težnje so našim na jugu najbolj podobne ; mi smo si že po naravi naj-bljižji ter najbolj navezani drug na drugega. Badeni je bil Cehom dal neke pravice, in če prav ni storil Nemcem nikake krivice s tem. Čeprav je dal Cehom, kar so Nemci na Češkem že imeli, so se ti pritoževali in so jeli kričati, vzdignili se proti jezikovnim naredila m ter uničili parlamentarno življenje. Sedaj pa pozabljajo na to, ti farizeji ! Največja farizejka, »Neue Freie Presse«, že niti ne ve več za nemško obstrukcijo; samo Cehom, ki so obstruirali le eno noč. podtiče, da so uničili parlament. Cehi so torej obstruirali še le po tem, ko se jim je vzelo, kar jim je Badeni 'dal ter so onemogočili parlamentarno delovanje. Ako bi tega ne bili storili, bi bili le pokazali, da Nemci smejo obstruirati proti vsemu, kar bi bilo na korist slovanskim narodom, dočim bi morali slovanski poslanci molčati k vsemu in mirno prenašati vsako pljusko, ki bi se jim dala. Parlament ni mogel več delovati, ker, kakor je sedaj sestavljen, ne more biti pravičen ; naš parlament ne more uvesti ravnopravnosti, ker se pri nas ne vlada parlamentarno. Pri nas ustvarjajo vlade parlament, ne pa narobe, tla bi parlament ustvarjal vlade, kakor se to godi drugod v resnično parlamentarnih deželah. Vlada je torej prišla do sklepa, da je razpustiti parlament in da se razpišejo nove volitve. (Zvršetek pride.) solza. Kaj sem storila! Oh, ko bi to znala moja mati! In oče ! ? Oh, ko bi znal to, ubil bi me. In Fran ? Oh, oh ! I*_i zopet in zopet so močile solze odejo njene postelje.... Oh, jaz grešnica! Prokleta sem, pogubljena sem ! In Henrik? On si je zadovoljno mel roke in pripovedoval je v klubu svojim prijateljem, kako imenitno zabavo je imel.... XI. Micika je ležala na postelji in točila britke solze ! Njeno dušo je obdajal kes, obdajal jo je obup, obdajala jo je groza. Polagoma pa so prenehale solze, osuši le so se, a njene dušne muke so bile tem veče. Pokrivala si je obraz z rokama in zdihala je zopet in zopet: moj Bog, moj Bog, kaj sem storila ! Oh, jaz grešnica, jaz nesrečnica ! In spomnila se je na Frana in mislila si je : Oh, ko bi on znal, kaj sem storila! In zopet in zopet si je pokrila obraz z rokama. On je tako dober, tako pošten in jaz ? Nevredna sem, da mu še kedaj pogledam v oči ! Nevredna sem njegove ljubezni. In take nemirne misli podile so se dolgo po duši njeni in dolgo ni mogla zaspati. Slednjič pa je zahtevala tudi narava svoj del V Trstu, dne 24. oktobra 1900. Kaj vse morajo tržaški Slovenci doživeti! Ne morda v kaki rubriki, namenjeni dobrim in slabim dovlipom, ampak na mestu, kjer se navadno resno govori o resnih stvareh, v političnem pregledu, prinaša »Slovenski Narod« od minolega ponedeljka politiško vest pod naslovom »Kaj vse mora poslanec znati?« Vest, ki je posneta po nekem češkem lokalnem listu, so prinesli tudi razni dunajski listi, meneči, da tudi v resnih časih ne škodi malce — humorja. Dotični češki list je dokazoval namreč, da kandidatu treba, poleg drugih svojstev, tudi dramatičnega in muzikaličnega talenta, da mora biti torej tudi igralec in godbenik. Temu menenju češkega lista pa dodaje »Slov. Narod« z grozno resnim obrazom: * V Trstu pa izhaja neki list, ki očita nekemu socijalno-demokratičnemu kandidatu kakor greh in napako, da ima dramatiški in pisateljski talent. Vzrok tema različnima stališčema chrudimskega in tržaškega lista bo pač ta, da mislijo Cehi že danes na even-tuvalno energično obstrukcijo, v Trstu pa obstrukcijonistov, takih ali drugačnih, nimajo radi.« Nekoliko temen je sicer zmisel besede, ali vendar jasen dovolj, da moremo umeti, da ljubljanski list misli na socijalistiškega kandidata Kristana in na naš list. Tu treba torej, da vzamemo na znanje, da se je ljubljanski list v časih, ko se naš narod v Istri in Trstu pripravlja na težko in nejednako borbo in ko se g. Kristan, kakor menda še nikdar prej, zaganja v narodno stranko in njene voditelje, in to z očividnim namenom, da bi v naši stranki napravil zmešnjavo — da je v teh časih, pravimo, rečeni ljubljanski list zastavil svojo besedo za Kristana in proti nam ! Ako bi morali po tem pojavu soditi o moralni podpori, slovesno obljubljeni o slovesni priliki, potem pa le glejte, bori-telji v slovenskem Sigetu ob Adriji, kako boste sami branili slovensko narodno misel v predstojećih borbah ! Meritorno bi odgovorili mi ljubljanskemu listu le toliko, da jednostavno ne odgovarja resnici, ako nam predbaciva, kakor da mi štejemo Kristanu v »greh in napako«, da ima pisateljski in dramatiški talent. Vse kaj druzega. Mi le tega ne moremo umeti, kako more imeti priznan slovenski književnik tako malo zmisla za tužno položenje svojega lastiti Micika je zaspala. A to spanje ni bilo mirno spanje, marveč pred njeno dušo so stopale v spanju čudne in grozne pošasti. Sanjala je, da stoji pred velikim breznom, v katerega jo po vsej sili tira neka grozna pošast, s čudnim životom, groznimi rokami, v kateri pošasti pa se jej je zdelo, da vidi obraz Henrika. Ona se je branila na vse pretege, a slednjič je obnemogla in je zletela v brezdno.... V tem se je prebudila. Bilo je že pozno. Vstala je hitro, si izmila pošušene solze, se oblekla in odšla po svojih vsakdanjih opravilih. Opravljala je svoje posle mehaniški, kakor navadno druge dneve, a hodila je okoli potrta, obupana.... Zdelo se jej je, da jej vsi čitajo z obraza storjeni greh. In kjer sta dve služabnici ali dva služabnika skupaj stala in govorila, zdelo se jej je, da govore o njenem grehu.... In tako jej je minil oni dan, mej kesom, strahom, sramoto in obupom. Ko je pa odšla v svojo sobico, je zopet prišel Henrik. In ko ga je vzrla, oblila jo je rdečica srama, in zakrila si je obraz z rokama... On pa je stopil [k njej, jej govoril tako lepo, tako gladko, tako sladko. Govoril je o ljubezni, govoril o mladosti, govoril o sreči. (Pride še.) nega naroda tam, kjer se isti bori za svojo nago ekzistenco, ter da nima v sebi toliko ljubezni do istega, da bi vsaj v takih tre-notkih — ne govorimo, da bi moral zatajevati svoje politično prepričanje — brzdal svojo strankarsko strast. Ne štejemo torej, o ne! g. Kristanu v napako, da je slovenski književnik, ali boli nas ravno zato, ker je kakor slovenski književnik, daje tak, — ka-koršen je ! Kar pa se dostaje našega namišljenega strahu pred obstrukcijo, bi lahko povdarjali tu — brez strahu, tla bi nam kdo mogel nasprotno dokazati —, tla noben slovenski list ni dosledneje, s trdnejim prepričanjem in manjim strahom stal na strani Cehov in njih — o b s t r u k c i j e v vseh fazah borbe, nego ravno naš list. V ostalem pa menimo, da ravno glasili obeh kranjskih strank ni mati ni najmanje pravice govoriti o strahu — drugih pred obstrukcijo in odločnim postopanjem, in to tako dolgo ne, dokler se ne nehati prepirati med seboj, k d o j e bolj in k d o j e manje »a v s t r i j a n s k i«, k d o bolj in kdo manje ljubi vojaštvo, k <1 o je bolj l o j a I e n in k d o m a nje, in k d o bolj zaupljivo gle <1 ado » 1) u n a j a« i n k ti o manje! Sapienti pauca. Politični pregled. v TRSTU, dne '24. oktobra li)<» Socijalizem — rešitelj Istre. Tržaški slovenski socijalistiški list hoče dokazati, da le socijalizem more dovesti v Istri do pravičnih razmer in do pomirjenja duhov. Omenivši — to moramo pripoznati lojalno —, da za predstojeće volitve ves z i ste ni delit italijanski stranki v prilog, piše: »Ravno Istra je dežela, kateri treba mednarodnosti za razvoj. Koga ne bi srce bolelo, ako vidi, kako je vse zanemarjeno na tem lepem polotoku, a zanemarjeno največ zaradi tega, ker se ljudstvo ni moglo izviti iz večnih narodnih prepirov, ki služijo samo mali peščici izbranih. Bolje ne bode moglo biti, dokler se ne premaga z odločnostjo teb grdih rabuk, ki sramote človečnost in za-sužnjujejo ljudstvo; dokler ne bode videl Hrvat v Italijanu, Italijan v Hrvatu svojega brata. To pa izvede v Istri samo socijalizem, kajti narodnjaki obeh taborov so se že pregloboko zarili v šovinizem, tla bi se mogli kmalu izkopati iz njega.« Že iz teh kratkih vrstic je razvidno, da tržaški socijalisti prav čisto nič ne poznajo razmer v Istri, ali pa pozuajo Istro k večerna v toliko, v kolikor so jo videli v panorami, v katero jili je sprovel prosluli — Krstić. Zajemali so torej iz jako kalnega vira. Zlasti pa je očevidno, da se jim niti sanja ne o vzrokih tužnemu kulturelnemu in gospodarskemu položenju širjih slojev v Istri. Drzen atentat na resnico je že to, ako se vzrok temu položenju išče v narodnih bojih in ako se za komodneje dokazovanje stvari predočujejo tako, kakor tla sti tam doli dve narodni stranki, ki sti obe saturirani popolnoma v vsakem pogledu in ki se boriti ljuto med sabo le za — nadvladje! Drzen atentat na resnico je, ako se istrske stvari opisujejo tako, kakor tla bi obe tamošnji narodni stranki uživali primeren delež na politiški oblasti in da uživati vse pravice in vso slobodo, a da razvnemati narodne hoje v jedini namen, da bi dobili še več ! To je falzifika-eija istrskih stvari. Kakov Krstić seveda ne pripoveduje tega, ali resnica je, da si tam doli jedna, italijanska, v vsem nasičena, objestna in brutalna stranka hoče ohraniti svoje krivično in kruto nadvladje, dočim se mora druga, h rvatsko-slo venska, boriti še le za najprimitivneja prava našemu narodu : narodna, politična in tudi človečanska ! Ali še drzneji napad na resnico je, ako trdi kdo, da vzroke bednemu kulturelnemu in gospodarskemu stanju v Istri je iskati v — narodnih bojih. Taka trditev priča ali o fenomenalni nevednosti ali pa o neodpustni lahkomišljenosti ! Vzroki žalostnemu stanju v Istri leže v prastarem benečanskem zistemu, v oligarhiji, v onih davnih dobah, ko se nikomur še sanjalo ni o narodnih bojih, ko je v narodih dremala vsaka zavest. Proti temu gospodarske m u zistemu, proti tej oligarhiji, proti tej stari krivični socijalni uredbi, proti tej žalostni ostalini iz benečanskih časov se mora hrvatsko-slovenska stranka v Istri boriti v prvi vrsti, .nje boj je torej v prvi vrsti posvečen gospodarskemu i n s o c i j a 1 n e m u vprašanju ter bi zaslužila, da jo podpirajo ravno soci- : jalisti. Najbolji dokaz temu ie, da seje cel6 italijansko ljudstvo začelo v gospodarskih stvareh obračati do voditeljev hrvatsko-slo-venske stranke ! Ali denimo, da bi veljala trditev, da j socijalizem more res rešiti naš istrski — škandal. A mi prosimo urednike »Rdečega praporja«, naj nam povedo po svoji duši in svoji vesti, v kolikem času se nadejajo oni, da pride njihov socijalizem do tolike veljave in moči, da bo mogel izvršiti to veliko in plemenito delo?! Vsaki pameten človek poreče, da dotlej poteče še cela dolga vrsta let. Ali ne pomislijo nič ti veliki politiki, kaj bi se moglo in bi se tudi neizogibno zgodilo z narodom v tej dolgi dobi, ako bi j res sledil njihovim nasvetom in bi odstopil od narodnih bojev?! Po njem bi bilo, nad njega narodno individuvalnostjo bi rastla ! trava — grobišča. In tako samoubojstvo naj bi izvršil narod naš v Istri, ki si je vzlie tolikemu suženjstvu ohranil še toliko dičnih svojstev, toliko zlatega zrna med plevelom beneške korupcije, toliko zmožnosti za življenje?! To pa ne! Boriti se hoče dalje in noče držati križem rok, pričakovaje, da ga reši še le mednarodni socijalizem ! Gg. socijalist: porečejo morda, da njim je le do tega, da se Istra reši gospodarski in kulturelno, pa bodi potem slovanska ali italijanska. Ali tudi oni morajo pripoznati, tla istrskemu Slovanu, dokler je Slovan, ne more služiti tuj jezik za resnično povspeše-vanje kulture. On mora torej braniti svoj jezik kakor najemi nentneje k u 1-turno s r e d s t v o, a borba za jezik je — narodna borba. Ako i>i pa hoteli naše ljudstvo še le nasilno italijančiti, bi morali v ta namen — tudi ob popolni narodni apatiji — morda celo stoletje koncentrirati vse sile, vse delo in vse napore. To stoletje bi bilo zopet izgubljeno za kulturno, gospodarsko in socijalno delo!! More-li želeti kaj tacega, kdor je prijatelj kulture, kdor hoče pravično rešiti socijalno vprašanje?! Da niti ne govorimo o nemorali in o gaženju huinanitete, ki bi ju involviralo tako nasilno ubijanje jedne •cele narodnosti. H krizi. Dunajski dopisnik praške «Politik* obžaljuje, da je minister dr. Rezek ravno sedaj bolan in navezan na sobo, ko bi ga silno trebalo na njegovem mestu, tla bi vršil svoje ministersko delovanje in uplival na reševanje ministerijalnih poslov. Kajti gotovo da je, da je sedaj v ministerstvu Kor-berjevem močna, narodu češkemu sovražna struja. Nekdaj toli proslavljana objektivnost Korberjeva da je zginila iz vladnega programa in na nje mesto so stopila briskiranja in prosledovanja naroda češkega. Rečeni dopisnik želi torej, da bi zastopnik Cehov v ministerstvu Korbeijevem mogel skoro zopet vršiti resne dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov urad. O posvetovanju zaupnikov češk. velepo-sestva, »slov. krščanske narodne zveze« in desnega centruma, ki se je vršilo te dni na Dunaju, poročajo češki listi, tla se niso storili nikaki sklepi. O razpravi glede vzpostavlje-nja delovanja v parlamentu da so /astpniki vseh treh skupin izjavili, da se ne morejo udeležiti nikake obstrukcije. Kar se dostaje razvrščenja strank v bodočem parlamentu, se je izrekala želja, da bi te tri skupine nadalje skupno postopale, d o Č i m Poljaki i n katoliško ljudska stranka zasnujejo posebno t e s n e j o zvezo. Da bi se obnovila prejšnja desnica, v to ti a ni •n i k a k e n a d e. Povdarja pa se, da je bil v imenu Jugoslovanov le vitez Berks, a še on le kakor zasebnik in brez ni kakega pooblastila. Vprašanje žeiežniške zveze med Dalmacijo in Bosno se menda vendar -enkrat bliža vsaj delni rešitvi. O tem važnem vprašanju priobčimo bržkone že jutri poseben članek, došel nam iz Zagreba. Volilno gibanje. V »Information« pišejo iz Prage, da med eksekutivnim odborom mladočeške stranke in narodnimi socijalisti sicer ni prišlo do formalnega kompromisa, vendar da bo mladočeška stranka podpirala nekatere kandidature teh ]>03lednjih, ako se dotičniki obvežejo, da vstopijo v mla-dočeški klu!». Tako bodo mogli narodni socijalisti svojo glavno moč postaviti proti socijalnim demokratom. Tudi v naši Istri, v Pulju, je prišlo v nedeljo do precej ostrega spopada med socijalisti in našo hrvatsko stranko. Vendar pa beleži »Naša Sloga« z zadovoljstvom ta vspeh, da so socijalisti glasno in jasno izjavili, da njihovi volilni možje, kolikor jih bo izvoljenih, v n o b e n e m slučaju ne oddajo g 1 a s u za italijanskega kandidata pete kurije. V Pulju se naši sploh jako živo gibljejo. Zasnoval se je volilni odbor, čegar načelnik je g. dr. Zuccon. Prirejajo se shodi, na kateie prihajajo tudi socijalisti. Menenja trčajo sicer jedno ob drugo, ali to priznanje izrekajo tudi socijalisti naši stranki, da vrata svojih shodov odpira vsem, dočim se italijanska stranka boji solnca in prireja shode le za povabljene. Sploh je velik napredek na teh sestankih, da se more — kljub vsem razlikam v menenju — mirno in trezno razpravljati, kar ni bilo mogoče, dokler je vladal terorizem italijanske klike. Boj med konservativci v Tirolu, ali bolje rečeno, med staro strujo Dipauli-Zallingerjevo in bolj nemško nacijonalno strujo Schopfer-jevo traja dalje, sosebno pa proti kandidaturi Dipaulijevi. Vendar pa so liberalci zgubili že precej prejšnjega veselja na tem boju v hiši klerikalcev, ker uvidevajo bolj in bolj, da gre tu le za spremembo oseb, ne pa za spro-membo stvari. O nemško-angleškem dogovoru se nekateri ruski listi izražajo jako nezaupno, drugi psi do cela prikro. »Birževija Vjedo-mosti« menijo, da je ta dogovor čuden in za-goten, kajti integriteta kitajske države da je itak že v temeljno načelo vsem vlastiin. Nem-ško-angleški dogovor da hoče braniti nekaj, kar ne potrebuje varstva. Na vprašanje, kdo da je nevaren integriteti Kitaja, je le jeden odgovor: le oni so nevarni, ki so se dogovorili, da porušijo vsakogar, ki bi mislil m« to, da Jim zabrani vzeti dele plena, t) katerih menijo že davno, da pripadajo njim ! »Herold« pa pravi, da je dogovor med Nemčijo in Anglijo jako neprevidna in frivolna izjava nezaupanja do Petr-»grada. Im-perialistiški Angleži imajo istotako milo zaupanja dt> poštenosti ruske politike, kakor m a 1 t) j o imajo d t) svoje lastne poštenosti. Odmev iz Petro grada na angležko-nemški dogovor pa je očevidno osupnil može v Berolinu, kajti nemška diplomacija kar hiti sedaj se svojimi zatrdili po vseh pristopnih jej glasilih, tla večkrat omenjeni dogovor nimalo ni naperjen proti Rusiji. Iz diplomatskih krogov zatrjajo celo, tla dogovor popolnoma odgovarja ruski politiki. Da, tla, ko bi le tega nesrečnega Petrograda ne bilo, potem bi možje v Berolinu vse drugače govorili in — jemali! Tržaške vesti. Na kriv naslov. Govorč o pravdi Stemberger contra Hrovatin, pravi zadnji «Amico», tla mora ostro grajati postopanje kapelana Stembergerja, ker je župnika tiral pred posvetno sodišče. Duhovščina da ima svoje cerkveno sodišče, pred katero spadajo vsi spori, navstali med duhovniki in ki je edino kompetentno za razsojanje takih stvareh. Postopanje kapelauovo tla je obsojati tembolj, ker je spravil zopet na dan razne že stare in pozabljene stvari, ki bi mogle in morale ostati skrite... «L» Amico» se je pošteuo vrezal, kajti odposlal je svojo lekcijo na povsem krivo adreso. Palica, ki jo je zavihtel nad kapelanom Stembergerjem, je padla na hrbet župnika Hrovatina. Zapomnite si: Stemberger je bil kruto žaljen kakor človek, kakor državljan; obdolžen je bil čina, ki spada preti posvetno sodišče! I Žaljen je bil javno in le razsodba pred javnostjo muje mogla dati zadoščenja. Daje temu res tako, so v prvi vrsti priča tisti duhovniki, ki so stvar prijavili posvetnemu sodišču, je priča dejstvo, tla je posvetno sodišče tudi res zaslišalo Stembergerja in tla je nekatere onih, ki so bili soovajeni s Stem- I bergerjem, isto posvetno sodišče tudi obsodilo !! Kdo je torej tiral stvar pred posvetno sodišče ?! Stemberger ne, ampak drugi, ki so ga in ga še sedaj tožijo ! Ne, g. Stemberger ni tiral duhovskih stvari pred posvetno sodišče, pač pa je to storil župnik Hrovatin, čegar vse prizadevanje na razpravi Stemberger contra Hrovatin je bilo naperjeno v to, da bi pokazal, da je Stemberger slab duhovniK ! Spada-li to pred posvetno sodišče?! Stemberger je bil le v defenzivi, on je branil svojo čast kakor človek, kakor državljan, župnik Hrovatin pa je duhovnika Stembergerja tiral pred posvetno sodišče ! V pismeni izjavi župnika Hrovatina, ki se je prečitala na glavni razpravi proti izgrednikom > pri sv. Jakobu, pravi isti zopet, ; da se Stemberger bavi veliko bolj s politiko, nego sč svojimi stanovskimi dolžnostmi. Lekcija, ki jo je napisal ;L ' Amico», velja, ali velja — župniku Hrovatinu ! ! « L' Amico» si usoja tudi, dajati Stem-bergerju dobrih poukov za bodočnost, in sicer v tem zmislu, naj se briga za duhovske dolžnosti svoje in naj se ne bavi z agitacijo. Mi ne vemo, da-li se ta gospod res misli pokoriti temu ukoru in se odreči pravicam vsa-cega državljana ; ali tudi če bi mislil na tj, naj ne stori tega popred, nego da «Amicovci» nehajo tirati italijansko politiko, obveščati irredentarske in framosonske liste o cerkvenih stvareh, proganjati naš jezik, shajati se v uredništvih čifutskih listov in z italijanskimi advokati-politikoni ter ščuvati italijausko ljudstvo proti slovenskemu, kakor tlela tako isti «Amico» v isti notici z besedami: »Italijani so že naveličani slovanskih komedij ter hočejo, da se v T r s t u s p o š t u j e narodni z n a-čaj mesta!» Kdo se bavi z narodnimi agitacijami?! Resnicoljubje «Amicovcev». Zadnji »Amico» piše srdito proti kandidaturi Kristanovi v Istri, češ, socijalizem je mednaroden, torej protiitalijanski. Potem, ko se je dobro nalagal, da je Kristan fanatičen Slovenec, pravi: « Pomisliti treba, da boj v peti kuriji v Istri je eminentno naroden boj, in ako socijalisti postavijo kandidatom Slovana, stavljaj o v veliko nevarnost kandidata Italijanov!* «Res je sicer — pravi dalje —, da katoliki nimajo ničesar pričakovati od zmage italijanskega poslanca v peti kuriji, ki bi se gotovo bojeval v italijanskem taboru ; ali, ker ne moremo postaviti lastnega kandidata, dajemo prednost liberalnemu Italijanu pred slovanskim socijalistom; jeden in drugi sta sicer nekatoliška, ali celo proti-kafcoliška, drugi pa je proti-naroden, a med dvema zlema vsaki človek z zdravim razumom zbira manje zIo<. Tako je torej resnicoljubje, takova je njih skrb za versko stvar! Ti resnicoljubi lažejo — lažejo, pravimo, ker je izključeno, da bi ne poznali resnice — kakor tla bi bila za peto kurijo v Istri le dva kandidata: italijanski in socijalistiški. Da bi sleparili svoje nevedne čitatelje, popolnoma molče o tretji kandidaturi, o kandidaturi dra. Laginje. Le v strahu, da bi bil voljen ta poslednji, se srde na socijaliste, ker so postavili svojega kandidata ! ! Odkrito pravijo torej, tla imajo raji italijanskega liberalca, nego pa Neitali-jana, čegar konservativno mišljenje je noto-rično, ki je vnet branitelj verskega čuta in duhovščine in kije bil celo v p r c d-s e d n i š t v u katoliškega s h o <1 a v I L j u b I j a n i, katerega jc blagoslovil jeden kardinal in metropolit te naše pokrajine! ! — Kdo je torej nacijonalen fanatik in agitator, mesto tla bi bil duhovnik !! Kes radovedni smo, kdaj te ljudi spozna naš prevzvišeni in kdaj prijatelj * Primorski list» prekliče svojo blasfemijo, storjeno s tem, I da je take ljudi proglasil za cvrle boritelje za krščanske resnice* ? ! Socijalni demokrati lia agitaciji. Pod tem naslovom piše danes došli nam »Slovenec« : »Etbin Kristan je pretekla dva dneva počastil Ljubljano s svojim prihodom. Naznanil je shoda na Viču in v Ljubljani, pa tudi nekaj zakotnih socijalnodemokratiških pogovorov. Kaki so bili ti pogovori se razume, ako povemo, da socijalno-demokrati sedaj skrivnostno stikajo skupaj glave in si šepetajo, »da bodo odpravili penzjon«. Včeraj je imel Kristan shod v ljubljanski kazini. Računal je na veliko udeležbo železničarjev, pa jih ni veliko prišlo. Navzoča je bila stara socijalnodemokratiska garda, broječa 80 oseb. Kristan je govoril o zgodovini tržaškega že-lezničarskega štrajka, ki se je na shodih pripravljal jedno leto. Kako ga peče »Euinost«, pokazal je s tem, da je bil njegov govor tudi v Ljubljani poln psovk na »Edinost*, kateri je očital, da je pisala v interesu židovske južne železnice ter s tem udarila po slovenskih delavcih. Nekateri p r a v i j o, dejal je Kristan, ti a j e »E ti i nos t« podkupljena o ti južne železnice, pa k d o s e bo brigal za listič »tržaških f i n a n c a r j e v«, za listič »tržaških policaje v« in »pri v a n ti rani h pemskih doktorjev«. Spravil se je na to Kristan na postajenačelmka tukajšnje južne železnice, g. Gutmanna. Nemški je sodrugom razpravljal neki Dušek. Omenjati moramo, da je Kristan rnej svojim govorom poleg psovk na »Edinost« tudi krepko klel, kar jc vzbujalo mej sodrugi seve opetovano veselost ter se je semtertja slišala značilna opomba : »danes ga ima pa že zopet pod kapoc. Za danes se omejujemo seveda le na ponatisek tu navedenega in prepuščamo odgovornost »Slovencu«, ('im pa bomo na čistem, da-li je Kristan res tako govoril, oziroma, kako je govoril, rnu hočemo posvetiti tudi mi. Kajti, kar je navedeno tu, znači že kulminacijo strankarske zbesnelosti in — brezvestno sti. Ali nas imajo /a norce l Iz Barkovelj nam pišejo : Letos smo trpeli okoličani veli ko pomanjkanje vode. To pomanjkanje je pome-njalo že pravo kalamiteto. Baš letos smo trpeli pomajkanje na najpotrebnišem za življe-J nje, smo občutili, kako grozno »radj« nas imajo gospodje na magistratu in kako skrbe ' za naš blagor, da-si tudi od nas okoličanov pridno tirjajo vsa občinska bremena. Tožili smo in prosili na vse strani in tudi poživljali mestno upravo, naj ne zanemarja tako i svojih občanov. Vse zastonj. Slednjič smo vendar dobili te dni obilico vode, ali — z neba doli. Kalam i teta je odpravljena. Sedaj pa morete misliti, kako smo , debelo gledali, ko so nam sedaj, po dežju, ko jih več ne potrebujemo, jeli — dovažati vodo!! Ali ni to tako, kakor da bi nas imeli za norca ?! In kako gospodarstvo ie to, da sedaj, ko ni potrebe več, trosijo drag denar za dovažanje vode, dočim so popred, ko je ljudstvo zevalo od žeje, stiskali vsaki novčič, kakor pravi skopuhi !! Avstrijski Lloyd. Odhod parnika za vzhodno Afriko, ki je bil napovedan za .'»1. t. m., se je moral odložiti do 15. novembra, kar še ni prispelo vse blago, namenjeno v dotična pristanišča. Psevdo-misijonar skuša zlasti v tuk. protestantskih krogih izvabljati podpore. Ime mu je Brunnthaler. Z misijonarstvom pa ima toliko skupnega, kakor sveti Peter s «sal-petrom >. Aretirati agent. Vsled ovadbe nekega založnika v Lipsiji so včeraj tukaj aretirali 44-letnega agenta Ivana Bacco. Z odra je padci 45-letni zidar Ivan Serb, ki je delal na neki novi stivbi v ulici Rosseti. Padel je z višine tretjega nadstropja ter se tako nevarno poškodoval, tla so ga morali spraviti v bolnišnico. Povožen. 13-letni Anton Lavenčič, i/ ulice Giuliani št. 38, je prišel včeraj pod težek tovorni voz, ki ga je hudo poškodoval. Dečka so sprejeli v bolnišnico. V bolnišnico so sprejeli krmilarja parnika «Zichy», ki se je začasa vožnje z Reke v Trst nevarno ranil na nogi. Nezvest prijatelj. Nedavno sta se dva prijatelja, Fran Lacina in Henrik Danae, vozila iz Šibenika v Trst. Prvi je zbolel za znano pomorsko boleznijo ter je, tla ne bi zgubil denarja, izročil prijatelju, ki mu je lepo stregel, večji znesek in svojo uro. No, Danae se j« pripeljal s prijateljem v Trst, tu pa ga je zapustil. Za spomin pa je vzel s seboj ves denar in uro. Lacina je baje vzkliknil: Tiineo Danaos! ter šel ta dogodek javit redarstvu, ki pa še ni našlo — usmiljenega Samaritana. Aretiranje. Pred dvema dnevoma so tukaj aretirali Antona Jerovea iz Dalmacije, in sicer zaradi nekega poskušenega delikta proti nravnosti. Ko so moža preiskali, našli so pri njem več prstanov, verižic in drugih vrednostnih predmetov. Redarstvo je stopilo v zvezo s policijo na Reki, da poizve, ni li to ista oseba, ki je dne 1. junija v cerkvi na Trsatu ukradla več dragocenosti. Jerovae pravi, da je omenjene predmete kupil od nekega neznanca. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 25. •oktobra ob 10. uri predpoludue se bodo vđled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Cavana 15, okvir; ulica Coroneo 3, hišna oprava ; ulica Chiozza 29 in Farneto 50, hišna oprava, voziček in dilje. Vremenski Testni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 9.8, ob 2. uri popoludne 13.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.6 — Danes plima ob 9.3 predp. in ob 10.10 predp.; oseka ob 3.9 predpoludne in ob 3.47 popoludne. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel kakor dosedaj, redne seje vsaki petek ob 7. in pol uri zvečer v prostorih »Delalskega podpornega društva«. Ker se bo na teh sejah posvetovalo o volitvah v državni zbor, ki so za nas posebno letos velikega pomenu, na-prošeni so vsi odborniki, da redno zahajajo v te seje. Vesti iz ostale Primorske. X Volitve v Istri, Iz Plavij nam pišejo: Xaša občina Milje postopa sedaj kakor vse druge po tužni Istri, ki so v rokah Italijanov. Dubili so nekega Višnjaoca, ki je obe. tajnik in ob enem strasten agitator. Da so volilne liste izložene, dobili smo na Plavje oglas še le 17. Takoj smo jih šli pregledovat. Tajnik ni pustil prepisovati jih, rekši, da je to zabranjeno po zakonu.' Mi smo hoteli uložiti reklam s tem, da smo pismeno podali rojstne podatke mnogih izpuščenih v listi za V. kurijo. Niso hoteli sprejeti! Volišča so razvrščena takole: 1) Milje. 2) Škofije s Hribi in Oltro. 3) Plavje. Iz tega je razvidno, da se nas je osamelo, da ne moremo v borbo na Škofijo. Ali tudijtako rožic ne bo Italijanom; v prvih dveh sekcijah utegnejo zmagati socijalisti, sosebno, ako se jirn pridružijo naši, kar se morda zgodi. Vesti iz Kranjske. * Društvo z d.r a v n i k o v n a Kranjskem priredi dne 27. t. m. v ^Ljubljani društven zbor, katerega se vdeleže tudi členi društva hrvatskih zdravnikov. V razpravo pridejo poleg naznanil predsedništva še dve točki. Demonstracija slučajev bolezni, ter demonstracija izboljšanega Konthgen-aparata in drugih medicinskih električnih aparatov v sanatoriju *Ijeoninum» v Ljubljani. Po zborovanju bo prijateljski sestanek v »Narodnem domu». * Drevo je ubilo dne 18. t. m. v nekem gozdu občine Radeče ženo posestnika Pavla Jamska iz Jeiovega. Pomagala je svojemu možu in svaku podreti neko drevo, a se o tem vedla tako nesrečno, da jo je padajoče drevo zadelo in ubilo. "Slo v. u m e t n i š k o r a z s t a v o v L j ubijan i zaključijo prihodnji ponedeljek. Ta prva razstava je v moralnem oziru nepričakovano krasno vspela. Obžalovati je le, da se je izmed vseh 192 razstavljenih predmetov prodalo le 8 slik. Z ozirom na velike stroške razstavljalcev je narodna dolžnost vseh gmotno oblagodarjeuih rodoljubov, da odkupijo razstavljalcem vsaj toliko, da ne bodo imeli gmotne škode. Saj je naravno, da tudi največji umetnik ne more živeti od zgolj pohvale. Da naše umetnike cenijo tudi izven mej našega naroda, krasno priča okolnost, da je «društvo hrvat, umjetnika® stavilo slov. j umetniškemu društvu v najlaskavejših izra-! zih ponudbo, da priredi na lastne stroške slovensko umetniško razstavo v Zagrebu ter da stori vse, da dosežejo slov. umetniki tudi med brati Hrvati jednako krasen moralen vspeh kakor v Ljubljani. To je pač sijajno priznanje. * Štajerski r o j a k i n a u m e t n i š k i razstavi v Ljubljani. Minolo ne-.-deljo došlo je z dopoludanskim vlakom kakih 180 štajarskih Slovencev v Ljubljano, da si ogledajo prvo slov. umetniško razstavo ter divijo lepi hrvatski operi »Zrinjski» na slovenskem odru. Štajerski izletniki so bili od narodnih društev in odličnih ljubljanskih'rodoljubov v Ljubljani najprisrčneje sprejeti. V «Narodnem domu» so jih narodne' dame pogostile z mrzlimi jedili, s pivom in! vinom. Potem so obiskali razstavo, ki je vse vzradostila in zadovoljila. Popoludanski izlet je preprečilo slabo vreme. Ob 7. zvečer je bila operna predstava I «Zrinjski», ki je seveda navdušila izletnike. Po predstavi je bil v »Narodnem domin koncert mestne godbe, kjer so se vršili razni govori ter se je mej oduševljenjem prečitala tudi brzojavka tržaških izletnikov. Ko je potekel čas, so štajerski rojaki odšli na kolodvor, vzemši seboj najlepših spominov na belo Ljubljano. * O alkoholizmu bo predaval v soboto dne 3. novembra v veliki dvorani «Mest-nega doma* v Ljubljani g. dr. Ivan Robida. Vstop bo prost. * Samomor 14-letnega dečka. V neki vasi v sodnem okraju Tržič je 14-letni Ivan Praprotnik, ki se je pri svojem bratu učil i črevljarstva, v jutro dne 18. t. m. nekam izginil ter se ni več povrnil. Oez dva dni pa so ga njegovi bratje našli mrtvega v bistriškem potoku v Brezovi. Ono jutro se je izrazil proti nekomu, da odide, ne da bi se še kdaj vrnil. Deček ni imel veselja amerikanskim poslanikom Congerjem, ki g;i obvešča o raznovrstnih predlogih, katere stavijo poslaniki na posvetovanjih glede pričetka pogajanj. Dosedaj ni bistvenega napredka v temu oziru, kakor se tudi položaj v obče ni spremenil. PETROGRAD 23. (K. B.) »Peterbur-skija Vedomosti« pravijo o nemško - angleški pogodbi, da ista ni obrnjena proti Rusiji tei naglašajo, da severni Kitaj pripada izključne ruskemu uplivu, kar da morajo u.ideti tudi nemški in angleški politiki. VOKOHAMA 22. (Iv. B.) »Reuter« javlja : Glasom uradnih vesti sta sklenila načelnika ruskih in kitajskih Čet pogodbo, p<: kateri bo Rusija vodila promet na železnici med Tangtsunom in S :nhaikuanom. Zavezniki smejo to železnico vporabljati v vojne svrhe, Rusija uporablja severni del železnice proti Niučvangu, a ima v pokrajini Pečili zadostno količino vozil za zvezne čete na razpolago. NEW YORK 23. {K. B.) Brzojavk« >Ne\work Heralda« javlja iz AVashingtona, da je državni tajnik Hay brzojavil Congerju, naj zahteva, da se odpravi Tsungli - Yamen ter imenuje minister za vnanje stvari, ki bo znal vsaj en evropski jezik. PARIZ 23. (K. B.) »Agenee Havas« javlja : Li-Hung-Cang je brzojavil kitajskemu poslaniku v Parizu, naj naznani ministru za vnanje stvari, Delcasseju, da je francoski jpo-slanik Pichon bolan ter naj prosi, da se imenuje drugega pooblaščenca. Ker pa je Del-cassć dobil istega dne brzojavko Pichonovo, v kateri isti ne omenja ničesar o svoji bolezni, je Delcassč Li-Hung-0angovo brzojavko sprejel z nezaupnostjo ter vprašal Pichona brzojavno, kako stoje stvari. Pichon še ni odgovoril. HONGKONG 23. (K. B.) ^Reuter javlja iz Kantona : Konzulom so došla vznemirjajoča poročila. V Kantonu [samem vlada še precejšen mir. Begunci iz Huičau-a javljajo, da gibanje ustašev napreduje ter da prebivalstvo povsod i odobruje isto. Vodja ustašev v zaledju Kaulungskem je dne 15. t. m. premagal močen oddelek admirala Ho-a ; poslednji je zgubil 100 mrtvecev. Vojna v južni Afriki. DUNAJ 24. (K. B.) »Fremdenblatt« poroča, da je vicekonzul v Capstadtu. Pittner, namenjen v to, da do ureditve političnih razmer v južnoafriških republikah čuva avstrijske koristi. CAPSTADT 23. (K. B.) General;French je na potu'iz Caroline v Bethel "neprestano naletal na močen odpor. 36 mož mu je bilo ubitih. Tudi sicer so imeli Angleži v več spopadih zgube; vsega je palo 50 mož. Trgovina in promet. v Banka »Slavlja«. Zivljenski oddelek tega proslulega češkega zavoda vedno mogočnejše napreduje in se uvršča vsled svojega razvitka že med prvo 1 življenske zavarovalnice v obče. Do 1. oktobra t. 1. predloženih je bilo ; 4(H)8 oglasil /.a zavarovani kapital kron 10/J92.620 in vsprejetih je bilo 351*» oglasil za zavarovani kapital kron 'J,343.40(1. Zavarovanega kapitala je bilo v tej kratki dobi izplačanega K 743.756.78 st. v dobi bankinega obstanka pa kron 62.922.042.86 stotin k. Ti znameniti uspehi, ki utrjajo zaupanje ; in priljubljenost med občinstvom, so povsem umevni, če upoštevamo ugodne rezervne fonde, ki izkazujejo koncem leta 1899 K 20,579,494.88 st., kakor tudi če upoštevamo to, da »Sla-vija« kot vzajemni zavod razdelil je ves dobiček med člene. Tega dobička (dividende) je bilo dosedaj izplačanega členom kron 706.541.28 stot. in izkazuje dotični dividendni fond kron 361.413.28 stot. Brzojavni iu telefonski promet meseca septembra 1900. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo " je meseca septembra 1900 in sicer. na Pri morske m : i oddanih............ 55256 došlih............. 62400 1 tranzit uj oči h..........168213 : vseh brzojavk 285869 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih............ 36960 ' došlih............. 41392 tranzituj očih.......... 155283 vseh brzojavk 233635 * i A" • 1 na K r a n j s k e m : 1 oddanih..........................9648 ! došlih..............11272 I tranzitujočih....................20630 vseh 1 >rz< »j a v k 41 of>< > II Telefonski p r o met: . i V interurbannem telefonskem prometu i ' .... t bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu............. 1911 » Opatiji............ 570 : » Pulju............. 133 » Ljubljani........... 331 V lokalnem prometu govorilo se je : 1 „ Trstu............ 290000 krat » Pulju............ 7215 » » Gorici............ 5640 » » Opatiji............ 2967 » ' « Ljubljani........... 19380 » i J J '; Panoptikum Lifka. Na oglu uliceFon-■ tana in ulice Coroneo (blizo javnega vrta) se i je danes otvoril historično - mehanični panop-( ti k um in panorama Lifka. Ta panoptikum je velezanimiv in poučen Ler je vreden, da si ga ' ogleda vsakdo. Opozarjamo na današnji 1 ogla*, i ' t Pr?a slov. zaloia pltva * I tj iz odlikovanih in svetovnoznanih to- J Jj varn v Solkanu in Gorici tj M Antona Černigoj-a >f M W se nahaja SF T5 v Trstu, Via Piazza vecchia QT Jj (Rosario) št. 1. ^^ (na desni strani cerkve sv. Petra). t> ij Konkurenca nemogoča, ker je blago \L. Tj iz prve roke. ij l&TSl X 9V pohištva vsake vrste w 8 Alessanflro Levi Miazi v Trstu S V Piazza Rosario 2. (šolsko ooslopje). W w Bo?at izbor ▼ tapetarijuh. *r«-al|h In W O slikah. Ilustriran cenik grutlti in franko P vsakemu na zahtevo. O Cene brez konkurence. (S w Predmeti stavijo se n« brod ali i«]«. w w znico brez da bi te za to kaj zaratamaa. GJ Velika zaloga solimo Pbištva in tauecarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu < Trg San Giovainii hšt. 5. (hiša D tana). j Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. jtiartin jtfarc ]>rij oroča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno „Allantica lavandaia" 99 ulica Industrfa štv. 31). pri Sv. Jakobu ; tori izvrstno istrsko in dalmatinsko Črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo j»ivo. Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Na prodaj imam se precejšno množino „Frosekarja" prve vrste. Oddajam ga tudi na malo (od 5 lit. naprej) Dragotin Starec Prosek. St. 11652 Razpis Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in ieležnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Vojaških invalidov velika | Zadnji mesec zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: ^^„ffi^ffi KRON v gotovini z 20% odbitkom. INVALIDNE SREČKE FO 1 KRONO PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl & C.ie. Mercurio Triestino. Ign. Neumann, Henrik Schieffmann. službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani. Provizorno se oddaje služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani s plačo 1.600 Iv poleg prostega stanovanja, kurjave in osvetljave proti obojestranski polnietni odpovedi. Prosite! ji za to mesto naj vlože svoje prošnje do 15. novembra 1900. pri deželnem odboru Kranjskem. Kazun stanovske sposobnosti je doka/ruti tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 12. oktobra 1900. iLaiton Baretto kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v Jkatljieak v Prendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatljica stane 6 O stotink. Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & Valenčič II. Bistrica v oktobru li»00. TRST sodar Vicolo cieco št. 4. — TRST naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od LO litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se priporoča rojakom v smislu gesla: „Svoji k svojim". Zaloga olja in kolonij al nega blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici jjhega št. 11. v trstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa. mila, kave, sladkorja, riža itd. Bogat izl>,»r mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od 5 kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne narocbe se toplo priporoča mlani Alojz Trevisan. Fondo Coroneo ulica Coroneo in ulica Fontana (blizo javnega vrta) o°o Panoptičen muzej, o°o lastnina Erneste LiHca Muzej je mehaničen, zgodovinsko zanimiv z bogato razstavo visokih oseb v naravni velikosti in zgodovinskih bajk. Vsi razstavljeni predmeti so izdelani od voska iti se gibljejo kakor bi bili živi. PANORAMA obsega nad 150 slik iz najlepših krajev sveta. Muzej je otvorjen vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. X izdeluje vabila k veselicam In plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi in elegantnimi skatljicami. listke za oddajo in sprejem blaira in posiljatev, oporni nj al n i ee, dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-O O o O nila itd. itd. o o o O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo ,,Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v s 1 o v e n s k e m p r e v o d u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke11 in „BARON IVICA". co co CO co i mam Cti Ustanovljena Vi/ © Telefon št. 870. Ulica Carintia štv. 12. TRST Telefon št. 870. Ulica Carintia št?. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. < o o o o o O oo oo oo oo o o o o o o o o oo oo oo oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ Vse točno in po zmernih cenah ^ JS5T f£Z fiBSS iz »ujttS^«: * "i to -Edinost"!! PB! 'OiiOiiOliOMOiiOiiOMOiiOiiOiiO .Ljubljanska kreditna banka ■ v Ljubljani Špitalske ulice št. 2. Nakup in prodaja vžfeh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne Knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4lobrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje.