„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za eetert leta I gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 6. vel. travna. 1892. List K). Moje spreobernjenje. (Dalje.) Berilo.*) Truden sem. Duh mi je mračen, sercé se mi kerči ; vedno sem še jednako nesrečen. Rad bi jrovoril ; šel bom zatoraj v 0110 občespošto-vano družino, s katero sem znan. Upam, da mi b»nieta verli g-ospod in plemenita g-ospa kakorkoli razgnala otožne misli. ..Klanjam se spoštljivo, milostiva gospa!" „Dolmnlošli ! Veseli nas obiskanje!" „O, koliko lepili knjig imate 11a mizici Î Jih smem li pogledati?... Fi lotea, Goffine! Kake knjige so vendar to? Citai in študiral sem innovo, on tog«» knjig-; vendar ti dve knjigi ste zame prava pravcata novost. Jih smem li odpreti?... Kakšen napis : X o v e r 11 i č a s 11 i k a r Î — Lepó ! Gospa, ako dovolite, preči tal bi rad jeden odstavek in poten» Vas boni vprašal, kaj mislite. Jako Vam bom hvaležen.u (Bere na glas:) r..Xeki časnikar iz Pariza, pravi protestant, to je po polen brezverec, je večkrat čital v raznih katoliških časopisih razna čudežna spreobernjenja, ki so so zgodila 11a priprošnje Matere Božje, in zasukaval jih je 11a zasmehovanje v veliko veselje svojih čitateljev. Pisaril je. da so vsa ta spreobrnjenja same sanjarije in laži, ktere so si izmislili sanjači in sleparji. < 'itatelji časopisa smejali so se neslanim, ostudnim šalam, ktere je u «rail jal v svojem časopisu. Toda neki dan izšel je časopis slovesnejši nego navadno. Naznanil je. da če hoče kdo videti čudež, naj pride proti osmi uri zvečer v cerkev naše ljube Gospe in jih bode dovol j : videl tudi ¡eden od sovrednikov lista ♦1 Koristno tudi za nekt slovenskih časnikarjev. bode šel tjekaj. 111 res, ko je prišel določeni čas. šel je naš časnikar tjekaj, da bi bril norce iz svetili reči in iz Marije. Sel je prav k oltarju, kjer se je nahajala sveta podoba. Kedo bi nii cerkvi. Vsako sercé tre|>eče, vsako koleno se pri \ h giblje, potoni pa postane vse tiho: Duhoven prid i «ra o mogočnosti Marijini. Po končani pridigi priporoči duhoven ljudstvu moliti za spreobernjenje velikega grešnika... In vse ljudstvo prosilo je: Dm pro eo. oi*a proco î (Marija, prosi sili j. Marija prosi zanj !) Po dobljenem blagoslovu sprazni s«' polagoma cela cerkev. Ljudstvo se nizide. In časnikar se zbudi kakor iz težkih sanj. Kh'èal j«' pred podobo Marije in potoki solza lili s«» mu po licu. Hotel je govoriti sani so1h»¡, toda ustniee so mu vedno in vedno nehote šop: tale stan» cerkveno ¡jeseni : Virgo potens. virgo «doineiis! („Devica mogočna. Devica usmiljena1 Zdel« » se je. da se nahajate v njem dve volji. Jodiía um mu je velela: Ostani in moli ! druga: Pojdi l»crz<» proč in ¡»usti vse te sanjarije! NajMish-d vstane 111 hoce oditi, a noge ga nehote nos«'» k sjh»-vedniei. Duhoven ga sprašuje «»11 11111 «>dg«»-varja. I11 ko je bilo vse končano, jo jokal, jokal kakor otrok — toda bil«» 11111 je tak«» lahko, kakor bi se 11111 bil odvalil kamen «»<1 somi... Pil je spreoljernjen. In ko jo prišel v svojo pisarno. vzel je v roke papir in napisal: sem. videl sem in bil sem premagan. >cl se^pv svetišče Marijino in prepričal sem se o njeni mogočnosti. Premagan sem in ne preostaja mi ničesar. razven objokovati svoje zmote in bogokletstva, tri* jili (»opravljati. Pojdite tudi vi tjekaj in premagani boste. Dopisoval ne bodem več v Vaš časopis; j»osvetil se bodem vsega Mariji brez madeža sjioéeti." — Gospa, kaj pravite Vi k temu? Ubogi časnikar, opeharil se je popolnoma. Hotel je zmagati in naposled bil je zmagan. Kača ostru-pila je zagovornika. Sedaj pa bi rad zvedel, kaj Vi jh»rečete o tem. _ () rada, samo če mi <»bijubite da bodete poslušali moje liesede. Vam povem svojo misel o tej stvari — — 1 Hi, tr» bodem... — Dobro tedaj, hote ali nehote so mora priznati, da je Hog. In le-ta Bog je vsegamo-•r« km »n in zatoraj zamore. kolikor hoče. Največ pa stori po priprošnji svojih svetnikov, zlasti pa na priprošnjo najsvetejše device Marije stori ne-številno čudežev. In temu Bogu moramo služiti, ira ljubiti in častiti, če ne, smo ostudneži in ne-livaležniki. Presveta Devica, dobro vedoč. da ima Bog to pravico in mi le-to dolžnost, želi, da bi ga mi ljubili ter se zveličali. Zatoraj deluje z Božjim pripuščenjem na človeško serré. 11j naj je še tako terd«»vraten grešnik, pokazati mu hoče svojo moč, ter ga podučiti, da je ona na>a mati in pribežališče grešnikov. Koliko grešnik« »v — kot le-ta časnikar — bilo je premaganih od Marije in pripeljanih nazaj v naročje našega Ijulieznjivega Gospoda Jezusa Kristusa! Kedar se ona polasti kacega ser ca. razživi ga s kako svojo podobo, ali pa s čemur koli družim, in ne zapusti ga prej. dokler se ne zdrami ter se poverile k Bogu. To je moje meneiije. gospod, v tej zadevi. Sedaj pa je na \'as ležeče, da spol-nito svojo obljubo, katero ste mi dali. (Dalje nasl.) v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) I Dalje.) Popoln»»ma gladko pa našemu Skubicu tudi ni šlo med Koč*-va rji. Kje je pač vse gladko med človeškimi otro -i V Ker je zahteval od njih o Veliki noči s poved ne listk»- v dokaz opravljene velikonočne spovedi. je bil prišel ž njimi v nasprotje in Kočevarji ga tožijo « ! » naravnost — pri n iučnem ministerstvu, kakor da bi ta zadeva spadala pod svetno oblast. Kdo se pri tem ne spominja, komur so sedanje kočevske razmere vsaj nekoliko znane, naj novejših korakov „odločnih" Kočevarjev v S «Iskih in cerkvenih zadevah — pri ministerstvu v VA i s-, kakor bi se Kočevarji več ne prištevali kranjskim deželanom. ampak imeli posebno samostojno deželo - vojvo Istvo kočevsko. Kes je sicer, da se imenuje knez Auersperg, ki ima v Kočevju velika posestva, tudi „vojvoda kočevski ;M a Kočevarji naj pomislijo, da je to goli naslov, ki razmerja njihovega do kranjske dežele v ničemur ne spremeni. Sploh pa so bile razmere Kočevcev do slovenskih sosedov — tako je rajni Skubic velikrat terdil — v prejšnjih časih veliko prijetnejše, kakor dandanes. Narodnostno napetost, ki vlada sedaj med njimi in sosedi, je umetno vzgojilo zlasti nemško šolsko društvo, liberalni „Schulverein." V jeseni 1. 1849 je zapustil g. Martin skubic Kočevje. Previdnost božja in volja prednikov ga je postavila zopet med Bele Kranjce. Velika fara Oer-nomeljska, ki je vtelesena nemškemu vitežkemu redu, je bila takrat spraznjena, in knezoškof Anton Alojzij ji ni vedel preskerbeti boljšega voditelja, kot našega g. Martina Skubica. Brez dvoma je bila škofova določba znamenje velikega zaupanja v g Skubica. Kajti voditi tako obširno faro, na kteri delujeta tudi dva duhovna pomočnika, ni bila lahka naloga. In vendar je bil g. Skubic tudi tej nalogi kos. Častno in modro je župnijo opravljal, da je dobila novega župnika dne 1. aprila 1. 1851. V plačilo za dosedanje modro, zvesto in natančno službovanje pa se mu je tri tedne poznejs podelila župnija adlešička ob temno-zeleni Kolpi, prav ob hervaški meji. Poprosilo je zanjo pet prosilcev, trije starejši od Skubica; vendar se je njemu izročila v dobri ter opravičeni nadi, da bode on v kratkem času zboljšal tamošnje farne razmere. Dasi je bil le eno leto v Adlešičih, je vendar mnogo dobrega storil za faro v dušnem obziru. Zapustil je pa tudi vidne sledove goreče delavnosti svoje. Razširil je bil pokopališče krog farne cerkve ter je z višjim dovoljenjem sam blagoslovil. Podružnico sv. Janeza Kerstnika v Tribučah pa je bil dostojno osnažil ter jo pobelil z zvonikom vred. V Adlešičih je imel kapelana č gosp. Matijo Štrucelja, rojaka Černomaljca, poznejšega dekana kočevskega (1869 — 1870), ki je pa vsled neljubih razmer v Kočevju zapustil častno mesto dekana ter si izbral nižjo službo župnika v Dolenji Vasi pri Ribnici (1870—1873). Kaj se ve, če ga ni vleklo v bližino Skubčevo tudi prijateljstvo nekdanjega svojega župnika? Iz Dolenje Vasi je šel g. Štrucelj za župnika in dekana v Ternovo pri Ilirski Bistrici, kjer je umeri 5. febr. 18c»3. Samo eno leto je bilo odločeno Skubicu v Adlešičih. O sv. Juriju 1. 1852 dobil je namreč semiško faro. Gotovo so mu bili dobro v spominu ostali pervi utiski duhovnega službovanja, ktero je bil tukaj pričel. Zato ga je vleklo v Semič. Duhovni predniki so sicer g. Skubica zelo pohvalili, ali mislili so, da je še premalo časa v Adlešičih in zato so na pervem mestu priporočili č. g. Andreja škrabca, tedaj župnika v Polomu (Ebenthal na Kočevskem), pozneje še v Toplicah, in še pozneje kanonika v Novem mestu, kjer je umeri 3. marcija 1. 1892. Ali nemški vitežki red. kteremu je semiška fara vtelesena ali prideljena (inkorporovana» in ki ima zato pravico sam imenovati župnike, je izbral med enajsterimi prosilci, izmed kterih je bilo devet starejših kot Skubic, zadnjega, češ. v plačilo, ker je prej kot kapelan izverstno služil na treh farah nemškega reda. namreč v Semiču, Metliki in Černomlju. V Semiču se je odperlo g. Skubicu še širji polje za delovanje, kot na dosedanjih službah. L. 1855 mu ie bilo namreč izročeno tudi voditeljstvo semiške dekanije in postal je ob enem začasni šolski nadzornik semiškega okraja. V obeh službah je bil naslednje leto (1850) stalno poterjen. Kot župnik Semiški je skerbel celih šestnajst let (do 1. 1868) z vedno enako gorečnostjo za dušni blagor svojih faranov; a trudil se je tudi za kras in lepoto farne in podružnih cerkva ter za dobro stanje cerkvenega posestva. Popravljal je vedno kaj kot moder, previden in snagoljubiv gospodar: sedaj v cerkvi, sedaj v farovžu, sedaj zopet pri gospodarskih poslopjih. Pri gospodarstvu se je posluževal že v tistih letih nekterih kmetijskih strojev ter bil tako tudi v časnem obziru vzgled svojim faranom. Prideloval je izverstno domačo vinsko kapljico in obilo okusnega sadja: posebno se je zanimal za sušenje češpelj, hoteč s tem pokazati svojim faranom, kje imajo lep vir novih dohodkov. Ni čuda torej, da so ga priprosti semiški farani. pa tudi tamošnji graščaki in drugi omikanci po Beli Krajini iskreno ljubili in spoštovali. Dekani se tu pa tam v bogoslovskih knjigah imenujejo oči in ušesa škofova. Dekanska služba ni torej samo čast, marveč ž njo je združena imenitna dolžnost, nadzorovati v vsakem obziru pastirje in ovce dotičnega okraja. Večkrat se prigodi med verniki in njih dušnimi pastirji, da treba od višje strani to ali ono zadevo vravnati. Prav velikrat do-tične prepirne zadeve naj lože in naj hitrejše vravna gospod dekan, kteremu so zadeve do dobrega znane. Modra beseda dekanova, o pravem času izgovorjena, več izda, kot višji ukazi, prepozno poslani Tudi kot dekan se je gospod Skubic verlo obnašal. Pridobil si je bil v kratkem času .ljubezen, spoštovanje in veljavo pri poddruženih duhovnih sobratih. kterim je bil pravi očetovski prijatelj, in enako pri vernikih celega dekanata, tako v Semiču, kot pozneje v Ribnici. K temu pa niso toliko pripomogli samo njegovi talenti, glede teh ga je morda ta ali oni preč. gg. tovarišev celo prekosil. Ljubezen in veljavo si je znal pridobiti s plemenitim ter terdnim značajem, z marljivostjo in nekim posebnim premišljenim razboritim obnašanjem — z učeno besedo to imenujemo takt — do visokih in nizkih Pičila ga je tudi neka posebna modrost in previdnost. Tako je torej v popolnem redu vodil lastno fa.ro in vplival blagodejno na duhovne in vernike celega okraja. Vendar ne samo kot župnik in dekan, odlikoval se je rajni Skubic v Semiču tudi kot šolski nadzornik. Za šolo se je iskreno zanimal prav do zadnjega. Če si je celo v visoki starosti kot 7(>letni starček nakladal vsaj toliko poduka v kerščanskem nauku v šoli. kot sta ga imela krepka duhovna pomočnika ; če je bil v Ribnici dolgo versto let predstojnik krajnemu šolskemu svetu; če se je od tam prav do zadnjega marljivo vdeleževal sej okrajnega šolskega sveta v tri ure oddaljenem Kočevju: si lahko mislimo, kako vnet in delaven je moral biti za vzgojo mladine še v mlajših, čverstejših letih, ko mu je bilo odkazano tudi široko polje okrajnega šolskega nadzornika. Kot tak je marljivo obiskaval šole v okraju, ter si na. vso moč prizadeval, z dobrimi sveti povzdigniti šolstvo Povabil je gg. učitelje tudi večkrat k konferencijam ali k posvetovanjem k sebi na dom. vodil njih razprave ter jih slednjič prijateljsko pogosto val. Vedno se je kazal tudi prijatelja lepemu petju v cerkvi in v pošteni družbi. Pel je rad kot dijak; zapel je ktero tudi še v starih letih. Nikdar ni dopustil svojim organistom, da bi bih gojili v cerkvi nespodobno, posvetno petje. In ko se je jela cerkvena glasba zboljševati v smislu cerkvendi določil. tedaj je bil g. Skubic med onimi možmi, ki so goreli za lepo cerkveno petje, ki pa so dobro vedeli, da se tako vzvišena misel ne da mahoma vresničiti. da treba namreč v ta namen mnogo časa in truda. Pri tem so ga radovoljno podpirali tudi organisti. Tako je bilo v Semiču, tako tudi pozneje v Ribnici. Tukaj je vodil za časa Skubčevega pastirovanja cerkveno glasbo mnogozasluženi gosp. nadučitelj Jož e f Raktelj, ki je vzgojil skoro ves sedanji Ribniški pevski zarod. Pod g. Rakteljem je bilo gledč cerkvenega petja nekako prehodno stanje. Vedno bolj in bolj se je bližalo cecilijanskemu idealu Ko pa se je g. nadučitelj Raktelj 1. 1890 vsled nesrečnega padca pohabil roko, da ni mogel več orgljati. tedaj rajni Skubic ni pomišljal prav nič več. Nastavil je organista g. J. Carli ja, čigar ime je v cecilijanskih krogih dobro znano. S pomočjo g Raktelja in bivšega gosp. kapelana M. Mraka pomnožil je g. Carli naj pervo cerkveni pevski zbor, tako da je štel nad 20 gerl. Začele so se pevske vaje in v kratkem času je Ribniški cerkveni zbor toliko napredoval, da se lahko ponaša s pravilnim liturgičnim petjem pri petih in slovesnih mašah. Pri sklepu štirideseturne pobožnosti o lanskem pustu, katero je še vodil g dekan Skubic s toliko gorečnostjo, se je pervič iz\eršilo vse p » cerkvenih predpisih. Vzajemnost in složnost pevskega zbora v Ribnici nas navdaja s terdnim upanjem, da bode polagoma vedno napredovalo. i I>al¡e nasl.) Za majnik. Ni še dolgo tega, kar se je pripetil dogodek v eni južnih kronovin, ki nam prav očividn«« kaže skrivnostno vladanje previdnosti ter nam dokazuje, kako se poplačuje pravo, serčno. detinsko zaupanje v ljubo Mater Božjo. Živela je v neki majhni gorski vasici družina, oče, mati in dva sina. pervi 13- in drugi 1 "Jletni Oče bil je ubog dninar, ki je pri poljedelcih delal za majhno plačo od jutra do večera, da si prisluži živeža za svojo družino po pošteni poti: žena njegova pa je pomagala sosedam v kuhinji in na polji o prostem času. Vsi so bili zelo pobožni in Bogu vdani, in ni skoro minul dan. da ne bi videli že na vse zgodaj kterega izmed njih v cerkvi. ' >ba sinova sta hodila v šolo. pridno se učila, prav spodobno se • •!>-našala ter vbogala vedno vesela in na pervi migijej starše, kakor tudi učitelje, kar jim je bila sveta dolžnost. Ni tedaj čuda. da so to družino radi imeli po celi vasi. ji večkrat dobrot«' skazovali in ji tudi kolikor mogoče pripomogli k p«^trebnemu zaslužku. Prišlo je zaporedoma več slabih l«'-t: kmetje imeli so zelo malo dela ter so bili celo primorani odpustiti več najemnikov: in tako zadela j«'tudi omenjeno pridno družino žalostna os«>«la. da so bili del j časa brez dela in zaslužka. Pretekli so naposled odi tedni, ljudje niso dobili nič dela in kmalu nastalo je veliko pomanjkanje, ko se je porabil v«»s prihra- njeni zaslužek. Več ur na okrog povpraševali so po delu. pa nikjer jih niso potrebovali; splošno pomanjkanje je gospodovalo povsod. V tej največji stiski, ž«; brez vse pomoči, sklenili so dobri ljudje zapustiti domačijo in podati se k 5 ur oddaljenemu znancu. Ta dal jim je v stanovanje kočico, ktero je rabil za shrambo. To je bila edina pot, ktera jih je mogla rešiti iz preteče jim nevarnosti. Upali so tudi zanesljivo. da ondi dobijo dela, ker v tem zelo rodovitnem kraju niso imeli slabe letine. In tako nastal je sled njič žalostni dan, ko naj bi se podali iz hiše, v kteri so že 20 let bivali; silno težka bila jim je ločitev od ljubih, prijaznih krajev, ktere so tako čestokrat obiskali, ter od dobrih znancev in pridnih ljudi, ki so jim velikokrat dali dela in Jim tako primogli k poštenemu, tihemu življenju. Že dan poprej naložili so bili svoje pohištvo na voz; zjutraj pred odhodom pospravili so še nekaj malenkosti in le podobo žalostne Matere Božje, ktero je prinesla žena iz svoje rojstne hiše na dan ženitvanja in pred ktero je družina tako velikokrat pobožno klečala, pustili so naj bolj dolgo na zidu viseti. Ko so se hotli posloviti iz starega jim drazega domovanja, zahtevala je žena od moža in obeh sinov, da naj pokleknejo pred blaženo nebeško Kraljico, se priporoče Njenemu premogočnemu varstvu in jo prosijo za srečno prinodnost. Vsi štirje pokleknili so z veliko pobožnostjo pred podobo ter izročili svojo prihodnjost ljubi nebeški Materi. Nato sneli so še te podobo, jo na voz položili in — odpotovali so v neznano jim tujino! Že so se cele dve uri vozili, ko pridejo blizo velikega, lepega verta, sredi kterega stoji lep in velik grad; cesta pelje tu ravno ob precej divjem, goskem potoku; ko so se ti ljudje blizo memo grada peljali, zagledajo na bregu dve gospe s petletno deklico; ena njiju bila je posestnica gradu, druga pa vzgojevalka male hčerke, edinega otroka bogatega veleposestnika. Gospe ste ravno zaljšali punčko, s ktero se je hčerka igrala; kar neutegoma začujejo vpitje; hčerki, ki je potočnice tergala, je spodletelo in padla je v precej globoko vodo. (Konec nasl) Sveti Jur\j. Slovenskim mladenrem. Vitez hrabro-vojskovavni, V sveti Cerkvi zmagoslavni, Sveti Jurij presvitljen, Bodi danes počeščen! Zmagal srečno si drakoua. Varih svetega Sijona ln branitelj si iskren. Sin sloveče rodovine. Žar kerščanske vere šine Zgodaj v mlado ti serce; Čednosti rodi lepe. Si goreč za vero pravo. Za junaštvo, bojno slavo, Gorko čutja ti kipe. Oče prejme vene mučenstva. Ti pa zvoliš stan vojenstva. Čisto tam ohraniš vest, Si l '»ogu. cesarju zvest; S hrabrostjo se odlikuješ, Kmalo polkovnik zasluješ V strah sovražnih trum in mest. Stari zmaj cesarju laže, — Spet preganjanje ukaže. Že v potokih teče kri, Huje ko poprejšnje dni; Vsa svetišča so razdjana, Kar spozna — se kristijana Se nevsmiljeno mori. Ti pa stopiš pred cesarja, Kteri v zlobnosti prevdarja, Kak bo vernike moril, In poganstvo poslavil Vsa osupnjena je zmija, Sluša strupna vedežija, Kaj junak boš besedil: „Cesar močni! to ti rečem, Doklej še boš z ognjem, mečem Kristijane končeval? Kdo povod je k temu dal? Niso blagi li kristjani, Ti podložni, zvesto vdani? Carstvu biser so svital. In podložne take vzorne Ti pekliš — nikdar uporne, Ker malikov ne časte, — Jezusa ne zapuste; Vedi pa, da Jezus mili, , Rešen i k je v vsaki sili, Zanj veseli v smert hite!" Ko to čuje trinog kruti, Silno, silno se razljuti, Strašno da mučiti te, V ječo še nato zapre; • Vse obljube, vse žuganje, Te za Kristusa spoznanje Le še bolj plameče žge. S škitom vere ti se braniš, In junaka se ohraniš, Z Jezusom premagaš strast, Trinoga, pekla pošast; Glasno pričaš Božjo slavo, Daš pod meč junaško glavo. Greš zmagavec — v večno čast. Sveti Jurij! vitez slavni, Sprosi Cerkvi vojskovavni Vso krepost, duhovno moč, Ko sovrag razširja noč; In mladenčem ti slovenskim. V boju z drakonom peklenskim, Bodi varih jim čujoč. Radoslav. Ogled po Slovenskem in dopisi. Od nekod: Pošljem Vam nekoliko soldov za dijake, da bi molili za srečen izid katoliškemu shodu. Pred vsem je treba blagoslova iz nebes in potem pa darežljive delavnosti na katoliški podlagi. Kajti dandanes, ko so se vse verste brezvercev: framasoni. anarhisti, socijalisti in radikalci zedinili in delajo tako rekoč noč in dan v združeni edinosti zoper katoliško Cerkev, je sveta dolžnost slehernega katoličana, da dela z vsemi močmi za blagor sv. Cerkve; vsaki ka toličan mora vsako priliko porabiti, kjer bi mogel le količkaj koristiti sveti Cerkvi; nobenega truda se ne sme ustrašiti, kjer gre za korist katoliške Cerkve: „Per aspera ad astra !J Vspehi bodo toliko večji, kolikor večje je nasprotovanje: Vspehi bodo iz senca križev in truda lepo pricveteli in dozoreli! Toraj „in necessariis unitas!" Prišel je mesec maj, Mariji naši ljubi Materi posvečeni mesec. V tem mescu bo vsaki dan milijone ljudi klicalo k Mariji za pomoč. Kličimo jo v pomoč za sv. Očeta papeža, za katoliške škofe, in za vso sv. Cčrkev. Dobro bi bilo. da bi ti udi povsod, kjer se bodo Šmamice opravljale, molili vsaj eno Češčeno Marijo tudi za dober vspeh katoliškemu shodu. Marija bo uslišala prošnje naše, ako bomo molili zaupljivo in stanovitno. Bosna, Prjedor. 17. aprila. (Zvonček sv. Jožefa, veliki teden.) (Konec). Veliko nedeljo so k naši veliki službi Božji došli mnogi razkolni Serbje in Serbkinje. Katoliki, večinoma Slovenci in Slaveni iz Avstrije tu naseljeni, so ronili (točili) solze sv. čutov, ker so imeli vse svete opravila včlikega tedna v novi domovini svoji, kakor prej v domačiji. Razkolniki so se pa čudili lepoti, znamenitosti, pobožnosti in veličastnosti vzvišenih obredov in bogoslužju rimo-kato-liške Cerkve. Večina tukajšnih razkolnikov je vse te svete opravila velikega tedna vidila in slišala pervi pot, in očitno, glasno so hvalili bogoslužje in Cerkev rimo-katoliško; mnogi so očitno priznavali: „Častnije, živeje, liepše i vzvišenije obderžavajo i imajo bogo-služije katolici, nego imamo mi i naši.tt Toraj ni li tu sv. misijon? Ni li potreba mile pomoči in milo-darov za lepoto, dostojnost, vzvišenost in ugled Cerkve katoliške in njenega bogoslužja? In to med drugo-verci? Zato so pa mašnik veliko nedeljo v cerkvi z zbranimi verniki zopet pokleknili pred Najsvetejšega po pridigi, in so združeno opravili več očenašev in zdrava-Marij za dobrotnike te preuboge cerkve, oso-bito iz Kranjske in vse Slovenije, ter jih iskreno izročili v petere poveličane presvete rane Jezusove in v priprošnjo in varstvo sv. Jožefa. Č. vr. oče župnik so tudi obljubili pri sv. maši se spominjati blagih dobrotnikov in dobrotnic te revne cerkve sv. Jožefa, Pogodba s sv. Jožefom za srečni izid katoliškega shoda v Ljubljani. Verli rimo katoličani na Slovenskem, kateri istinito želite kat. shoda, osobito pa velikega, zdatnega vspeha in obilno sadu od tega shoda: napravite katoliški slovenski shod pod oso-bitim varstvom sv. Jožefa ter z mogočnimi priprošnjami do ženina deviške Božje Matere in red-nika Kristusovega! On je osobiti varh rimo-vesoljne Cerkve, pa še posebej Slovenije. Za katoliški shod je treba obilno milosti in pomoči od zgoraj, od Očeta Luči, od Njega, kateri rast daje. Ne se zbirati tolikanj na slavnostne bankete in velegostije; temuč oni čas še obilnije v hiše Božje k presv. službi Božji, k mizi Gospodovi in obilni in iskreni molitvi. Pa ne samo oni čas. temveč že sedaj naj se obilneje opravljajo molitve, pobožnosti in dobra dela. da se doseže pravi, dobri, in velekoristni namen kat. slov. shoda. Istinito katoliški slovenski možje, osibito pospe-ševatelji. pripomočniki in voditelji kat. slov. shoda, pristanite na sledečo pogodbo; če tudi je na videz priprosta in detinska, ipak donesla bode kat. slov shodu milosti ter blagoslov iz nebes od sedeža Božjega in Jagnjeta, po mogočni priprošnji sv. Jožefa Kateri ste zmožni, oskerbite in darujte tudi kaj v večjo slavo Božjo, v čast sv. Jožefa. Cerkev sv. Jožefa v Prjedoru potrebuje n. pr., keliha, kanonskih tabel, tabernakeljna, križevega pota, praznične mašne obleke, lepega kipa sv. Jožefa, ali sploh milodarov za zidavo prepotrebne dostojnije cerkve. Mi verni bodemo pa tukaj v revni cerkvi sv. Jožefa združeni molili Buga in prosili sv. Jožefa v isti sveti in veliki namen. Toraj, ako darujete kaj sv. Jožefu za njegov«» revno cerkvico župnijsko v Prjedoru, v Bosni, katera teh reči silno potrebuje; bode on še posebno obilnih milosti in pomoči izprosil kat. slov. shodu in delovanju njegovemu. Da ta pogodba ne bode ostala brez obilne pomoči in vspčha, ako se priprosto in dobroserčno iz-polnuje, za to so poroki Jezus. Marija, Jožef Iz Amerike (Mis. Sim. Lampe materi» Red Lake, Minn. 20. sušca 1»'J2. Preljuba moja mati! Vaše pisemce od 8. januvarja sem dobil o pravem času, to je, dne 4. februvarja. To pot nečem dolgo odlašati z odgovorom in sledeče verstice Vam pošljem za Veliko Noč. — Pri naših Indijancih ima smert letošnjo zimo precej dobro žetev. Ker je veliko bolezni po vsej deželi, so tudi nam naš mrl. preč. g. škof J. M. Golrick dovolili, da se nam ni treba postiti. — Mesca januvarja sem bil šel neko bolni c<» obiskat. 70 milj daleč v Ningitawitigweiang ali Thief River. Se ve da, vse za sv. mašo sem moral seboj vzeti. Previdel sem jo bil z svetimi zakramenti in n-i to se podal doli v samostan ali St. John's Abbey. Keva umerla je 5 dni potem, ko sem jo zapustil. Ker niso mogli dobiti voza, pripeljali so jo še-le 3 tedne potem sem gori v Ked Lake k pogrebu. — Preljuba -mati. ne moram Vam povedati, kako srečni da ste tam na Kranjskem, ki'imate zmiraj službo Božjo Tipkaj v Reeck Laku. White Oak Point, Winnebigoshish in druzih krajih js_več Indijanov, ki so jih še ranjki gospod Pire, blagega spomina, pred kakimi 30 leti kerstili. Kaj je pa z njimi danes? Vse. kar vejo «» sy.'"veri, je to, da so bili kerščeni; uTto je vse. kteri _so pa pristopili k peptestantovski. veri. Temu se hr čuditi — nimajo ne cerkve, ne duhovna. In če jih prav misijonar enkrat ali dvakrat na leto obiše. kaj je to! Glejte, preljuba mati. kako ste še srečni. — Tukaj pri nas v Red Lake — blagoslovili smo novo cerkev 8. decembra lanskega leta — pa je že zdaj premajhna Vanjo gre kakih 2 JO oseb, pa bi jih imelo iti bliz«. 350. Tako jih veliko ne more iti k službi Božji. Bo^ daj, da bi se vendar kaj več storilo za naše Indija n- Dela imam vedno dovelj s podučevanjem ker-š*anskega nauka in z pripravljanjem za sv. birm-j. Zelo^ me je veselilo, ko sem pred kratkim nekaj od-rasčenih Indijanov kerstiT ' Naši bratje protestantj-so "tudi nekteri začeli našo cerkvico obiskovati. Preteklo sredo sem šel na ono stran j«3zera nekega bol-nega Indijana. ajda. obiskat. Bil sem pri njem •» ur«-, pa ni hotel veliko slišati o sv. veri. Na t« j grem v drugo kočo k edini dobro katoliški družini ter jih podučim nekoliko v potrebnih rečeh za sv. postni čas To me je nekoliko potolažilo. — Zares, preljuba moja mati, priznati pa moram, veliko tolažbo in veselje mi daje. ko vidim nektere Indijane tako daleč oddaljene od cerkve, pa vendar vestno spolnujejo svoje dolžnosti ; posebno .roženkranc" prav radi molijo vsaki večer Da bi nam le ljubi Bog kaj pomoči dal. več dobrih duhovnov in cerkvic! I%med s tisoč Indiianov v Minnesoti jih je kakih 3 tisoč katoličanov. — Preč. gospod Jožef F. Buh izdajajo v Tower-u pervi in edini slovenski časnik v Ameriki; „Ameri-kanski Slovence" se mu pravi. Poprej je izhajal v Chieagi. — Zdrav sem, hvala Bogu; — vreme imamo toplo, že spomladansko. — Priserčno Vas pozdravljam in Toneta Vaš hvaležni sin Z Bogom! P. Simon Lampe 0. S. B. Dogodba napersnega križa. Nadškof v Neapolu, kardinal Sanfelice, je bil dobil od Napolitaneev v dar drag napersni križ iz čistega zlata, to pa za posebno darežljivost ob času kolere. Ko je pa pred nekterimi tedni tudi znani reševalec sužnjev, kardinal Lavigerie, imel shod v Neapolu. da bi Napolitance naklonil k darovanju za oprostovanje sužnjev, mu je kardinal Sanfelice poslal svoj napersni križ s pristavkom, da — žali — denara nima. da bi mu ga daroval za reševanje sužnjev. Napolitanci to zvedo in zdajei zbero svoto denarja, kolikor je* veljal križ — namreč 20.255 frankov — izrr.če denar kardinalu Lavigieriju in napersni križ ljubljenemu nadškofu nazaj prineso. Vrednik enega liberalnih listov je o drugem izročevanji križa med drugimi besedami rekel: „Križ, ki so ga Napolitanci svojemu kardinalu poprej darovali v spričevanje svojega hvaležnega občudovanja, so želeli zopet videti križ na njegovih persih. ne kot lepotičje, temveč kakor znamnje ljubezni." Kardinal se je ginjen zahvalil svojim Napolitancem za novi dokaz ljubezni in za njih dobrotljivost v prid sužnjev v Afriki in je o tei priliki opominjal, da. naj se stranke v miru kupila od sultana svet na Sijonu in cerkev Božjega groba in ju darovala papeževemu prestolu s tem pristavkom, da ste ti svetišči za vselej v porabo oo. frančiškanom izročeni, in da oni ondi zveršujejo svoja opravila. Papež Klemen VI. je leta 1342 to pogodbo Doterdil. Pobožna kraljica Sancija je mesto revne hiše zidala lep samostan, in založila glavnico za 12 redovnikov in 3 služabnike. Tako se je red sv. Frančiška ondi okoreninil; pa manjkalo je še posebno hiše romarske in bolnišnice. Pa je prišla kmali pomoč. Neka imenitna in pobožna gospa, Sofija iz Florence, je kupila več sveta blizo samostana v Jeruzalemu, ter dala sozidati velik hospital za romarje, reveže in bolnike. Papež Inocencij VI. je to vstanovo poterdil s posebno diplomo 1. 1355 in izročil vodstvo tega vstava oo. frančiškanom. Prišle so še hude poskušnje. Turki so jih zavidali za njih posestva, napadli so samostan 1. 1308 in so pobili vse redovnike, njih 112; leta 1391 bili so zopet 4 umorjeni. L. 1382 bil je ubit pobožni P. Janez iz Kalabrije. Od leta 1537 do 1540 so turki vse ondotne redovnike im'eli zaperte Leta 1557 so turki zopet umorili 2 redovnika, in sicer P. Jumpira Sicilje in P. Janeza iz Mantuve. Redovniki niso bili nikoli življenja svesti in vedno so se morali boriti za svoje zavetišče, dokler ni papež Martin V. 1. 1421 teh krajev stalno frančiškanom prisodil. L. 1501 je ukazal sultan, da morajo redovniki samostan zapustiti; oboroženi vojaki so jih vun tirali in vzeli so jim bili tudi vse poslopja na Sijonu. Voljno so redovniki prenašali to krivico, in so za veliko svoto kupili zapuščeni samostan georgijancev. Sultan je ta nakup poterdil in papež je dovolil redovnikom ondi naseliti se. Pozneje so jim zelo nasprotovali raz-kolni gerki, in ti so oo. frančišksnom za nekoliko časa božji grob vzeli. Cesar Leopold pa se je zanje potegnil in jim vse stare pravice do božjega groba zopet pridobil. Cerkveni samostan St. Salvator je postal središče latinske Cerkve, v teku 17. stoletja bili so vstanov-Ijeni novi samostani v Jaffi, Ramli, St. Jean d'cre-u, Sajdi, Hariji, Tripolu, Damasku in Alepou. Tudi na poecfinijo. ^ potoku Cipru so bili novi samostani zidani, pa tudi v ^^^^Tfl^Kustodija svete dežele. (Dalje.) Velika je bila žalost kristjanov na zahodu zaradi žalostnih dogodkov. Najbolj pa so žalovali frančiškani zaradi žalostne osode redovnikov vsled zapuščenja samostanov in izključenja iz Svete dežele. Skerbelo je frančiškane, kaj se godi na svetiščih Gospodovih, poslali so toraj t je nekaj redovnikov gledat, ali so turki Zveličarjevemu grobu prizanesli ? V terdnem zaupanju na božjo pomoč so šli nekteri redovniki tje, popotovali so vkljub mnogih opovir od sela do sela. dokler niso prišli v Jeruzalem 1. 1294; zelo so se čudili turki tem oo. frančiškanom. Opomniti je. da so turki tudi častili božji grob. ter tudi mnihe in romarje dosti spoštovali. Redovniki so bili pa tudi bolj varni zaradi revščine, in so si tudi zaradi velike svetosti in ponižnega obnašanja pridobili naklonjenost turških oblastev. da so I. 1313 na Sionski gori dobili prebivališče. Leta 1332 jim je na njihovo prošnjo dovolil sultan egiptovski stalno nameščenje na Božjem grobu in na Sijonu. K temu je veliko pripomogel vladar Robert na Siciliji in njegova gospa Sancija, ker sta Egiptu se je red širil, kjer sta P. Inocencij (1662) in P. Frančišk Klemen v Kairu mučeniške smerti umerla. Tako je nastala mesto poprejšnje provincije nova redovna in misijonska kustodija v Palestini, Siriji, na Cipru in v Egiptu, ktera je pridružena Jeruzalemskemu gvardijanu, ki se zove „Custos terrae Sanctae," to je varh Svete dežele. (Dalje nasl) Razgled po svetu. Amerika. „Amerik. Slovenec15. aprila piše iz Buttecity-a: „Anton Švajger, Jož. Perušič in Peter llrela so bili 1. aprila ob llih zvečer od tolovajev napadeni, za 225 dolarjev oropani in skorej postreljeni. Človek si nikjer in nikdar ni življenja (in premoženja) svčst."... No, iz naukov in izgledov nove ere! — V Kaliforniji je taka vročina poleti, da morajo imeti s platnom prepreženo streho na stroji pri žetvi in mlačvi. Z istim strojem žanjejo in mlatijo; stroj pšenici samo klasje odstriže, zdajci na zadnji strani pa že omlačeno in očiščeno zernje v vreče suje, in ko je vreča polna se tudi sama zaveže, ter je pšenica gotova za prodaj. Rabijo pa take silo velikanske in težke stroje le tisti, ki imajo na stotine in tisoče oralov zemljišča. (Tedaj zopet vse le stroj in tovarna, — je-li to dobro za delavski stan?) — V Novem Orleanu je pogorela velikanska volnarna (tovarna za volneno robo); škode je nad 2 milijona 150.000 dolarjev. — V Kanzasu je strašansk vihar 68 ljudi končal, na stotine jih je zgubilo roke, noge, ali so drugač poškodovani; mnogi so morali celo noč preležati v nalivu silnega dežja, ki je nastopil za viharjem. Viljemu Egger-ju je silovita moč viharja sina iz naročja iztergala in ga ob neko drevo butila in usmertila pričo prestrašenih staršev, v tem, ko se je oče, bos, komaj ubranil viharju. V okraju Green\voodskem je vzdignil vertinec Jak. Wilsiona, dervil po zraku in ga zagnal na steno ob skednju na lesen klin. ki mu je prederl truplo, kjer je obvisel 8 čevljev od tal in v groznih bolečinah dušo izdihnil. V Daltonu porušila se je hiša Viljema Littleja; ostal je mertev v razvalinah s 4 otroci, žena pa je hudo poškodovana. Ranjenih je še 50 osčb, škode na imetje še ni meč ceniti. Stotine ljudi je brez do-movja. mnogo ljudi je zgubilo vse pohištvo. (To so strašne šibe ! Znano je. da v .ponosni svobodni Ameriki" je tudi siTo'veliko pregrčh ter se ni čuditi, da se, d]al bt; že natora sama maščuje nad njimi po božjem dopuščenji. V Pittsburgu se je celo 200 pro-testanških pridigarjev zbralo ter so protestirali proti hudobnim skrivnim družbam. Kakošne prismode so samomorivci kaže to, da v št. Lujzu se je Maks Philipps sam umoril iz strahu, da bi ga kdo drugi ne usmertil. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec maj (veliki traven). a) Glavni namen: Likanje mladine s prejemanjem ss. zakramentov. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Pretečeni mesec so bili naši ljubezni priporočeni reveži kot ljubljenci presv. Serca Jezusovega. Med ljubljence presv. Serca Jezusovega spada in v njegovo posebno skerb izročena pa je tudi mladina. To je tudi On sam pogostokrat zaterjeval. Verh tega spada pa tudi mladina med reveže in siromake; zelo je namreč potrebna varstva v premnogih nevarnostih, ki jo obdajajo. Čegar je mladina, tega je prihodnjost. O resnici tega stavka so prepričani pomočniki satanovi ravno tako, kakor službeniki Jezusa Kristusa; in oni delajo tudi po tem svojem prepričanju, in njih delovanje ima strašen nasledek: zapeljevanje in poguba mladine se strašno širi. Med tem ko so ljudje spali, jev prišel sovražnik in je nasejal ljulike med pšenico. Še celo treba ni. da bi vselej ljudi, ki spe, dolžili lenobe in da zanemarjajo dolžnostno čujočnost. Kmetovalec, ki na polji dela. potrebuje počitka; saj je pa tudi tako lahko zasejati plevela, zato ni treba luči in tudi ni-kake drnge previdnosti, razun k večemu te, da se ne damo zasačiti; in plevel raste tudi tako hitro in brez vsake goje; navzdol gre vse kar samo. Tudi kjer je svetišče kerščanske družine še neoskrunjeno in tudi kjer je v družini še doma goreča molitev in kerščansko življenje, zlasti pa še kerščanski pouk in kerščanska vzgoja, tudi tam je dandanes mladina v največji nevarnosti. Zarota „ bratov belcebubovih/ kakor so se nekdaj imenovali, brezverska družba prost« »mavtarjev. ki je prava sinagoga satanova in družba vseh sovražnikov Maziljenca Gospodovega, judov in paganov, je že toliko dosegla, da kerščanska nravnost in poštenost iz javnega življenja vedno bolj zginja, nasprotno pa da se paganska pregrešljivost povsod derzno vsiljuje. Neizkušena mladina pa je njena žertva. Moč in veljava, bogastvo in čast je premnogokrat v rokah brezvereev: kjer se dá, porabijo svojo veljavo v preganjanja, ki spominjajo na perve čase sv. Cerkve; povsod jo za tirajo njeni sovražniki, zmagovalci in gospodarji javnega mnenja. Mladina je slabotna in se rada dá premotiti. Pred vsem pa je najhujše to. das«* hoče brezverstvo vse šole in vseh naukov polastiti, da bi prihodnji rod prav v svojem duhu, to je, prav brezversko vzgojila. Mladina pa je mehka in sprejemljiva, njo je lahko preslepiti in izvabiti: kako naj se pa tudi ustavlja temu, kar se ji podaja edino le kot veda in človeku potrebna omika, v resnici pa ni druzega kakor zatajenje kerščanske vere in odpad od kerščanske nravnosti (Konec nasl.) b) Posebni nameni: H. Varstvo SV. Jožfa. Kerš«"ansko rešenje delavskega vprašanja. Več dušnih pastirjev in njili občine. Delavska in rokodelska društva. ÍJ. S. GregorlJ Nazijanškl. Neustrašena stanovitnost v resn«*m duševnem boju sedanjega časa. Ilolehni cerkveni glavarji. Duhovni in obhajanci. 10. S. Antonin. Višji pastirji sv. Cerkve. Spovedniki in svetovalci v vestnih rečeh. Več žertev slepega sovraštva zoper duhovne. Naprave za božjastn«*. 11. S. Fraoftlšk Hleronlm. Povemitev izgnanih redov n.t Nemško. Vzbujenje sv«*tih mož po božji volji. Duhovske dobrotn«* vstanove. 1*2. S. PankraciJ. <>oreča sk«*rb za posvečevanje samega sebe. Ozdravljenje nesrečne razvade grajanja m tožarjenja. Od vernilev slane. suše. kug«* itd. 1H. S. Servaclj. Ohranitev red«ivniškega duha. Obvarovanj.* pred zavidanjem in neprijaznostjo. Stanovitnost in zvestoba v j»o-klicu. li. S. Bonifacij. Katoliki v Italiji. lioljAa nravnost na v«- jil kmetijah. Poravnanje nevrednih spov«*di. 15. S. Vid. Itazširjenj«* pobožn<»li «h» presv S«*r< a J«vu-o-vega na deškem. Prijazno sod«*lovanj«* vs«h dobro mish-čih. Spravna naprava. Dalj«' na-l.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospé presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. Ij. <¡. pnsv. Jezusovega >«*r»a sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. llermagora in lorlunala. na-ih an-elj. v varhov in vsili naših patronov. lto_r d<»br«»ln«» odverni «»d n;«-«* dežele poboje, umore in samomore. odpad. in Up /.v«*i >tvo. pr«~«*-t-vanje in vse nečistosti, sovraštva, pr« shnj.vaiija in vse |M»>a>tue pregrelie in velike nesreče. — Dva Indita duhovna prav >.-r« n«. priporočena Jezusovemu in Marijinemu pr.-v. >«-r»-ii. pa >v. Jožefu za pomor. — Priporoča s«* n«*klezni. — Za dobro velikonočno spoved in vredno sv. Obhajilo prav živo priporočena neka oseba. — Zelo potrebna «' v dušnih potrebah. — Dosega nekega dobrega namena. — .Mii«>-.m. ki >e niso opravili velikonočnega Obhajila, da bi ne prelomili ee.-kvene zapovedi, ter ne bili izločeni iz občestva svetnikov. I\av milo prošnjo imam zlasli ta mesec, ki je posvečen Mariji. naši I j n h i materi, narurir. da bi se goreče molilo za spreobrnjenje očetovo. za kar že veliko l«;t molimo in imamo terdno zaupanje, da I »o Marija ta mesce uslišala naše prošnje. — Sestra Pnaroča hud» zajrrešenega nesnrnejra brala za spreobernjenje v tem m«*s«u velikih milosti. - Bolna ženska priporočena za ljubo zdravje. — Nekdo v mnogih, prehudih st.ska;i m potrebah, da bi na pn,»rošnjo N. Ij. <«osp«;. sv. Jožefa, sv. Frančiška pomoč i|fis#**f*|. Zahvali. Po nedolžnem neke tatvine obdolžen sem molil k presv. Jezusovemu Ser« u in prosil sv. Antona za pomoč. Kmalo potem je prj-ilo v s«- na dan. in bil sem spoznan za nedolžnega. Zatorej tisočera zahvala presv. Senu Jezusovemu in sv. Antonu. V Ljubljani. A. P. Akoravno ne vse. vender veliko se je /.boljšalo v časnih zamotanih razmerah, in zato izrekam preserčno zahvalo presv. Jezusovemu Sen u. naši mili materi Mariji in sv. Jožetu. F. K. Listek za raznoterosti. IJubljana. Blage Š mamice se tudi letos po vsih cerkvah prav pridno opravljajo in marljivo obiskujejo. V stoljni cerkvi g. vikar Andrej Kalan vsak dan zjutraj o poli Gih prav praktično pojasnuje Marijino življenje ter ga obrača na življenje vernikov; zvečer ob Tih pa P. Loingcr S. J. goreče obravnava tehtni nauk „o gnadi," milosti ter prav globoko sega. Sme se reči, da seje se prav obilno ta rnesec v Marijinem vertu: Bog daj veliko sadu! Ljubljana. 1'oskušnje za samostalne duhovnije so ta teden delali čč. gg.: Lažni k Jož., adm. v Podlipi; Maj ar ti as p., kapi. v Preddvoru; Novak Jož., kapi. v Pobu; Pin tar Mat., kurat v Ternju; Sitar M a t., kurat v šenpetru; S t e r n a d Jan., adm. v Pabnem polju; Strupi Jak., beneticijat na «mričici; Zelnik Jož., adm. v Čemšeniku; Zoreč Fr. adm. na Pernem verhu. Katoliški shod se ima obhajati :-J0. in 31. avgusta 1. na starem strelišču v Ljubljani. Natančni načert se izda pozneje. Procesija k S7. Florijanu preteklo sredo se je opravila pri lepem vremenu, popoldne pa je zopet začelo dežiti. Vdeležili so se prevzvišeni gospod knez in škof: obhod vodil in slovesno sv. mašo z blagoslovoma je imel gosp. stoljni župnik J. Flis; cerkev je bila natlačena polno; obnašanje občinstva o procesiji skozi mesto prav omikano in spodobno. Ker pa j.' v Ljubljani že nekaj ljudi, ki niso naše vere, torej moramo par klof -t in eno smodko zapisati v černe bukve. Duhovni pastir J. V., ki že več let boleha, zadnji post pa ga je še mertvoud zadel in hude bolečine terpi, bodi priporočen v molitev za polajšanje, če je sv. volja Božja, za gnado poterpljivosti in stanovitnosti: duh. gg. sobratom, udom naše ljube Gospe in vsem. ki poznajo blagega gospoda. P. J. K. Šmarničnih novih fcukev letos ni, kolikor nam je znano. Dijaška miza ne zna šale: kljubu kratkih počitnic uzela nam je za mesec april od 110 rnladenčev 141 g;d. 40 kr. Poterdilo. Danes prejel gld. (Mnogo intencij že poprej.) Jutri odpotujem za nekoliko časa Sicer le pošiljajte, ako je kaj na moje Nagle in neprevidene smerti — reši nasT^Gro-spod! — Ne le v Ljubljani, ampak tudi drugod, zlasti po večih mestih, so nenavadno pogosti primerljeji nagle in neprevidene smerti. Med mnogimi šibami sedanjega časa je tudi nagla smert. zato so molili že od nekdaj katoličani v litanijah vsih Svetnikov in molimo še zmeraj, da bi nas Bog obvaroval te prehude nesreče, in kolikor veči grešnik je kdo, toliko bolj se mu je bati neprevidene smerti. Vsak, poseben velik grešnik, naj vestno porabi čas. da vredno opravi velikonočno spoved in sv. Obhajilo in potem naj se z vso skerbljivostjo varuje smertnega greha. Vsak naj se zjutraj in zvečer priporoči Jezusu umirajočemu na Križu, žalostni Materi Božji. sv. Jožefu in angelju varhu. Berž ko čuti kako nenavadno slabost, napad, naj popolno obžalovanje (kesanjej čez grehe obudi in če je le še kaj časa. naj pošlje po duhovna! Večnost ni igrača! Dobrotni darovi. Za dijašk o mizo: C. g. župnik Jan. Berlic 2 gld. — 0. g. katehet Simon Zupan 5 gld. - Neirnen. 1 gld. — Č. g. župnik Jož. Preša 5 gld. — C. g. župnik Jem. Babnik 1 gld. — Čast. g. kapi. (iašp. Majar 1 gld. - ('. g. kapi. A. Lesjak 3 gld. — (1. g. adm. Kr. Zoreč o gld. t in 5 gld. za druge dobre namene. Vr.) — C. g. «adm. Val. Bernard 2 gld. (Op.: Intene. oddane. Pozdrav! Vr.i - Č. g. župnik V. Eržen 1 gld. 70 kr. — Č. g. župnik Ant. Jamnik 2 gld. — ('.. g. župnik Jan. Karlin 5 gld. Za *c. ¡Jetinstvo: ¡¿olske sestre v Celju. 12 gld. — Iz Boh. Bele po č. g. župniku Jan. Berlicu 20 gld. — Iz Smlednika po č. g. žup. o gld. Ho kr. Za carhe liozjtya tj roba: Za lina po č. g. župn. 2 gld. 80 kr. C. g. župnik Kr. K rž en 2 gld. HO kr. — Iz Sorice po č. g. župniku 2 gld. 80 kr. — Leskovec ¿gld. — Križevo H gld. 90 k r. — Cerklje 1 gld. St. Jernej H gld. — Studenec 1 gld. — Smlednik 4 gl. 87 kr. Za rerktc sv. Jožefa c 1'tj^dora: Kr. L—h 20 gld. (med temi 15 gld. za ss. mase.; Za ujrikantki misijon: Neka dobrotnica 5 gld. Zi ubozne rerkct: Peče H gld. 50 kr. Za vstanovitev stalne in večji rezid"f t čč. oo Jezuitov c Ljubljani namesto stdanjttja ,,jtrovizorja" zasebnica M. \. 8 ;rld. Za bratovščino S. Ji T.: Boh. Bela po čast. ir. župn. Jan. Berlicu 20 gld. 40 kr. Za I imenctjtro dražbo: C. g. župnik Jož. Preša H gld. 50 kr. Z( Marijan išče kot pripomoček k zidanj": Gos}». Albert Sa-niassa 100 gld. Neimen. 50 gld. Z t na/jiotrebniši misijon: Neimen. 100 uld. za misijone med neverniki in krivoverci. Za sv. Očeta: Iz Smlednika po č. g. žup. .r> gld. 15 kr.