Enviar la Corresponden-cia a: ( as. Gorivo No, s. Sucursal 17 - Hs. Aires.
KedaculOn y Administraci6n XEAM)R()	Al,KM I I
T. K. .54 1822
Uradne ure 0(1 10—12 ★
NAROČNINA:
euo leto $ S.—-<Ia pol leta $ 5,—
2a inozemstvo 2 dolarja Maniazna štov. 20 cts.
(LA VOZ E S LOV EN.A)
PERIODICO QU1NCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YU(iOESL,VVA) PARA TODA
S UD AMERICA
REGIStRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL
No. 297218
FRANQUEG PAGADO
Concs3i6n N’ 3159
TARIFA HEDUCIDA
Cencssi6n N’ 1551
r LETO (ASO) III.
BUENOS AIRES, 18 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1949
No. 30
Vlada Republike Argentine visoko ceni pridnost jugoslovanske naselbine,
ki je s svojo pozitivno sodelavnostjo doprinesla neprecenljivo pomoč za prospeh in napredek Argentine na vseh poljih udejstvovanja,
je rekel Nj. E. General Juan Peron v svoji poslanici
Diplomatski stiki med našo domovino in Republiko Argentino so bili obnovljeni ob priliki, ko se je leta 1946 mudil v Buenos Airesu general Ilič. Pravzaprav so torej obstajali, manjkalo pa je odobrenja kongresa, ki pa zaradi preobilnega dela do sedaj ni mogel potrditi tega načrta. Zato je ta zadeva prišla na dnevni red šele 18. maja t. 1. Načrt je poslala Zvezna vlada, preučevala ga je pa posebna komisija, v kateri so bili glavni govorniki g. Beretta in g. Candioti.
Ker je debata v Poslanski zbornici odkrila nekoliko razumnih mož, ki vedo, in so to potrdili, da so naši dobri — naši pridni in pošteni naseljenci, — veliko pripomogli k napredku Argentine, smo poiskusili prinesti najvažnejše iz te debate, da bodo naši ljudje videli, da nismo pred vodilnimi osebami tako črni, kakor bi nas kdo hotel napraviti. Kakor pravi v svoji poslanici Nj. E. Gen oral J. D. Peron, tako tudi pozneje ponavljajo govorni!;!, mnogo pohvale našim starim naseljencem, naši domovini in njenim voditeljem ter hrabremu narodu, ki se je boril in se še bori za dosego svojih pravic v krogu svetovne demokracije.
Vsakemu Jugoslovanu se mora ob tej priliki radostno nasmejati srce, saj je to dokaz, da nas spoštujejo in cenijo. Naprošamo vse čitatelje, da pazljivo prečitajo sledeči članek ter ga dajo tudi vsem prijateljem in po sebno argentincem citati in naj ga ob vsaki priliki s tujci komentirajo.
Poslanica Zvezne vlade Poslanski zbornici se v celoti glasi:
Buenos Aires, octubre 4 de 194G.
Al Honorable Congreso de la Nacion.
El poder Ejecutivo tiene el honor de someter a la concideracifln de vuestra honorabilidad, de acuerdo con los pre-ceptos constitucionales, copia autentica-da de las notas reversales que contienen los tžrminos del establecimiento de re-,laciones diplomSticas, comerciales y coasulares entre la Repiiblica Argenti-, .na y Ja Repiiblica Federativa Popular de YiigC!slavia, documentos que suscri-, ben su excelencia el sefior ministro de Relaciones Exteriores y Culto, doctor Juan Atilio Brai)iuglla, c]ue refrenda el presente mensaje, y su excelencia el sefior ministro plenipotenciario en misiCn especial de la Republlca Federativa Po-imlar de Yugoslavia, general ma.vor Ljubo Ilič, debidamente autOrizados.
Transcurridos los aiios dolorošos de la segunda gran guerra, que castiK& cruelmente a la Europa Oriental, el pueblo yugoslavo, qile supo defender con honor y herofsmo su integriiliid nioral, ha vuelto a incorporarse a la convivencia internacional. Los pai-ses europeos y muchos americanos ban reconocido al goblerno de la Republlca Federativa Popular de Y ugoslavia, sur-{jldo de comicios libres y <1 ue se identi-tica con los fines democriiticos de go-blerno los ideales comnnes de paz y justicla de las naciones.
Las gestiones diplom&ticas iniciadas t>or al misifin especial representativa del gobierno yugoslavo, tendientes a establecer vlnculos pollticos y econfimicos
con nuestro pais, fueron atendidas con agrado por el Poder Ejecutivo, que sa-be interpretar los mandatos de la Cous-titucion nacional, en cuyo a rtiču lo 2 7 dispone afianzar, en lo externo, las relaciones de paz y comercio. El Poder Ejecutivo no dejo de apreciar el apoite valioso <|ue ha significado para nuestro pais la colectividad yugoslava, cuya la-boriosidad y cooperaclon positiva lian contribuido en manera beneficiosa en todos los ordenes de las actividades del progreso constantc.de la Nacion.
Al establecer relaciones diplomaticas, comerciales y consulares con el gobierno ded a Repiiblica Federativa Popular de Yugoslavia, el Poder Ejecutivo cmii-ple con la trailiclonal polftica internacional argentina y se bace interprete de los sentimlentos del pueblo de la Nacion, de seiialada solldaridad con todos los pueblos deniocraticos del mundo.
Por lo expuesto, y animado por los firmes prop6sitos ijue se identifican con ideales de m is estreclia solidaridad internacional, el Podor Ejecutivo espera que vuestra honorabilidad lo honraržt al prestar la aprobachin correspondiente al establecimiento de relaciones diplO-m&ticas, comerciales y consulares cqn la Repiiblica Federativa Popular de Yu-goslavia, en la forma del proyecto de ley que se acompana.
Dios guarde a vuestra honorabilidad.
JUAN PERON Juan Atilio ISraniuglia
Po prečita nem vladnem ; razpravljanje. Prinašamo glav
Sr. Presidente (Dri).—r En conside-racl6n en general.
Tiene la palabra el sefior diputado por la Capital.
Sr. Heretta.— BI Estado de Yugosla-via, como saben los senores diputados, snrgiO despučs de la guerra de 1914-1918.
En 1941 el territorio del rcino de Yugoslavia fufi invadido por las fuerzas alemanas. Se er o 6 entoncea un gobierno de liberaiSM.fiVVvUjtt ti UA ni m,i	i-
te en Londres y en el mismo territorio de Yugoslavia.
En 1 945 se lfegS a .un acuerdo entre ambos grupos dirigentes, en la ciudad de Belgrado, y se resolvio llamar a elecciones en todo el territorio ugosla-vo. Esas elecciones dioron lugar a la realizacion de una asamblea general constituvente. Como resultado de ella se cre6 la Repiiblica Federativa Popular de Yugoslavia, con la cual varnos a establecer relaciones diplomiiticas, co-merciales y consulares.
De acuerdo a la enunciaeion del nr-tfculo 2? de la Constitucidn de la Repiiblica Federativa Popular de Yugo-esla.via, integrali a 6sta las repiiblica« populares de Serbia, Croaeia, Eslovenia, Bosnia y Hercegovina, MScedonia y Montenegro.
Se trata de una nacion <|ue ha sa-bldo defender con dignidad la indepen-dencia de su snelo y su patrlinonio moral.
Al recibir con agrado las gestiones iniciadas por el gobierno de Yugoslavia por intermedio de su envlado plenipotenciario, el general major Ljubo Ilič, el gobierno argentino ha dado cumpli-miento al precepto categ6rico del ar-ticulo 19 do la Constituci6n Nacional. que dispone que el gobierno federal es-t(i obligado a afianzar sus relaciones de paz y comercio con las potencias ex-tranjeras.
Y	al par que ha apllcado con fidell-dad el precepto constitucional, el Poder Ejecutivo ha lnterprctado fielniente el sentlmiento del pueblo argentino, que ha sido sinipre de sojidaridad con todos los p u e b 1 o s democriiticos del mundo.
El establecimiento de las relaciones diplomiiticas, comerciales y consulares con la Repiiblica Federativa Popular de Yugoslavia, ademas do responder a la tradicional polftica internacional argentina, inipllca un reconocimlento liacia
iporočilu Ktmgre-su se .je prešlo na
ne izvlečki*, iz načel n <> (lisknšije.
los hijos de esc pafs ladicados en la Argentina que i,e hal lan resueKos a respetai' las I res de nuostra patria y a tl ahajar por su grande/a. (; ’li:y bieii! ;.VIi:y bien!)
Si'. 1’resldente (Dri). — Tiene la pa-labra el sefior diputado por la Capital.
Sr. Candioti. - Sefior presidente: No sin ciferta emocidn voy a liacor uso de la palabra, por |tio lie teni do el honor de repr< yei.itar a la RepiililU a en tugo-r:f’,!a-vja,'W. c! moiiKv-*v■ <|\e o\wicn-zaba a ser Yugoslavia, la que iiast.a en-tonces constitufa el reino de Serbia, Croaeia y Eslovenia. .
El pueblo de Yugoslavia esta unido al nuestro desde bare nmchisimo tiem-po. Kn nnestras ciudadcs patagonicas y en nuestros piiertos australes y del 11-toral es frecnente ver a rudos trabaja-dores, tostados por el sol de nuestros rios }• niares, lioinbres altos, arrogan-tes, porfiados en el esfuorzo; son ellos los bonrados lioinbres venldos de las [.etrcas costas diilniatas, de las llami-ras serbias y d<> las canipinas de Eslo-vc-nia; boii ellos los cslavos. del Sur, que fnndaron ca unesi ra patria fami-lias cltgnfsiinav, quc Kan dado liijos predaros a la Repiiblica: lin honibre de ti aha,jo, Mibanovich, de origen (lal-niata, hizo su fortuna a fuerza de vo-luntad. Un honibre de ciencia como lo fu6 el lnventor del sistema dac(ilosc6-pico, Vucetich, dio al nonibre argentino prestigio Internacional.
Larga y azarosa es la historia de Yu-goslavia. Sufrič el dolor de las donii-naciones' extranjeras y tuvo la dicha. de vietorias y de libertades. La antigua lliria fuž ocupada por las primitivas tribus eslavas del Sur, y alli fuferon evangellzadas. El apfistol Cirilo cristia-niz6 a estos eslavos venidOs del Agia e invent6 el alfabeto que hoy es univer-sal en laš razas eslavas, el alfabeto cirilico, compuesto del alfabeto griego y del latino, con el cual se tradujo la Bi-blia para evangelizar a esos pueblos pa-ganos procedentes del Extremo Orlente. La Iglesia fuž, para los pueblos yugo-esli)vos, civilizadora, y tambien baluar-te de la naclonalidad.
Cuando Bizancio triunfaba, los pue-blos eslavos del Sur supieron aliarse a aquel imperlo para combatir al isla-mismo;'pero cuando Mahomed II, en 14 52, ocupo Constantlnopla, arras6 con la independencia de las naciones eslavas balcanicas, llegando hasta el Adrid-
tlco. Entonces los pueblos eslavos del Sur debleron soportar cuatrocientos anos de dominacičn muBulmana. Pero el musulmfin que domlnuba nunca fu6 imperialista en el sentldo de absorber las nacionalidades; respetč la religičn e idioma. Por esta raz6n, el pueblo yu-goslavo, aue parecfa dormido, tan s61o estaba silencioso, vigilante y alertado, sonando con la recuperaci6n de la li-bertad perdida. Čada pope ortodoxo del pueblo serbio tu6 un abanderado de la nacionalidad, que en aquellas 6pocas se confundfa y mezclaba con el simbolo y el sentimiento de la religi6n. Pero bue-na parte de los eslavos del Sur —dSl-matas, eslovenos y croatas— fueron in-fluenciados por la iglesia romana, y en-tre los eslavos balcčlnicos se origin6 la lucha de la latinidad contra Oriente. Fueron cat61icos los primeros que he menclonado y ortodoxos, de origen bi-zantino, los serbios. Todo eso, por mučilo tiempo, causfl cierta divisičn de ca-r&cter mental •—no racial ni ideol6gica polftica— entre los pueblos yugoslavos. Mas, liberado al fin el pueblo serbio de la dominaci6n musulmana, por algunos tratados internacionales de interčs aus-trohtingaro, Serbia volvi6 a ser el nii-cleo central de la resistencla nacional de los pueblos eslavos del Sur. El pan-serblsmo se extendi6 por la penlnsula balc&nica hasta el Adridtico, y se en-frent<5 a la imperialista Austria y a la rancia y aristocržtica Hungrfa.
Pueblo de paisanos, čada serbio es un campesino innstruido y altlvo, como lo ostentan con orgullo. Cuando Bar-thou —el ministro de relaciones de Francia que cay6 en las calles de Mar-sella, victima de un atentado— visit6 Belgrado, un primer ministro le dl jo: “Usted est& visitando un pueblo de paisanos”.
El pueblo que se glorla <le ser “un pueblo de paisanos'' esta deniostrando su recia contextura y su grandeza nacional y moral al enorgullecerse de ser un pueblo tki trabnjadores.
La fuerza de los eslavos del Sur re-side en el elan familiar que lo hlzo per-sistir como nacMn en el curso de su mi-lenaria bistoria. La organizaei6n faml-liar, la “zadruga”, se compone da unas seseata personas que trabajan en co-munidad; es una instituci6n patriarcal, pero altamente ejemplarizadora, ya que hace que el hombre no trabaje para su propio y egoista beneficio, sino en be-neficio de la colectlvidad. Cuando al fi-nalizar la guerra de 1914 triunfaron los principios wilsonianos, los pueblos eslavos del Sur vieron realizados sus ensuefios de unldad: se restaurd la an-tigua grandeza con el reino de Serbia, Croacia y Eslovenia, comprendiendo en čl a Montenegro.
El afan de libertad de esos pueblos fuč siempre tan intenso que en estos lnstantes rccuerdo un eplsodio medie-
val, digno de recoidaci6n, por ser ejem-plarizante:	La	cludad	de Kaluža (en
latino) y Dubrovnik (en eslavo) liabfa Hido dominada por Venecia, y sus liabi-tantes, Impotentes para al/arse en ar-uias contra la Imperlal ciudad de los Du.v, prefirieron eliniinar la vida, co-meter el sacrlleglo de matar la vida en las entrafias maternas, que procrear esclavos.
Ese ejemplo de viril protesta fu<š re-firmado por Serbia y Yugoslavia en dos oportunidades: en 1914, cuando los te-rritorios serbios fueron ocupados por los ejžrcitos de Austria, el rey Pedro de Serbia y su pueblo se retiraron a tra-vSs de montafias de Albania sin capitu-lar, paar no someterse a la dominaciOn extranjera, dejando solamente en suelo patrio a pocos ancianos, ninos y enfer-mos. Y en la guerra grande, en la guerra universal de las naciones, ultiina-mente ocurrida, aconteci6 exactamente lo mlsmo: el puebo yugoslavo no capi-tul6; los eJčrcitos se retiraron sin acep-tar ser vencidos.
Hitler babia ocupado Croacia y habla instalado allf un gobierno totalitario, al que Yugoslavia combatio con lierols-mo ejemplar. Triunf6 Josip Broz, Tito, el Libertador, y estš. hoy la Republica Federativa Popu la r de Yugoslavia grande como lo fuč siempre Yugosla-via; porque siempre fu6 el reino de Serbia, Croacia y Eslovenia una de las naciones m&s potentes, m&s serias y mds vigorosas de los Balcanes.
Por ese amor a la libertad, por la contrlbucl6n que nos lian dado esos hi-jos de Dalmacia, de Serbia, de Croacia, de Eslovenia, y de Monteiiegro con su bi a/.o y su inteligenci«, es bienvenida. esta ley para el pueblo argentino. Que las relaolones entre Vugoslavla y nues-tro pais se acrecienten čada dfa mas, para beneficio reclproco. Ellos tlenen lnuclios proiluctos que nos faltan, y liosotros podemos tatnbl6n mandarles inuchas ed nuestras materias prinms y artfculo« industrlales. Si los pueblos se unen por ideales, tanibi6n se imen por iutereses. Entonces esa Hnea de nave-gacion yugoslava que viene del Adria-tlco a Buenos Aires Ira acrecentando su trafico y nuestros buques llevar&n la bandera argentina para lsacerla fla-inear en el puerto de Split, para gloria nuestra.
Por esa raz6n vamos a votar afirma-tivamente este proyecto de ley. En la consideraci6n en partlcular voy a hacer una observaci<5n, que 110 liago aliora para 110 disminuir el honienaje, que signi-fica la sanclon de esta lev, al puebU) eslavo, que no capitula cuando tiene en peligi« su libertad. (;Muy blen! ;Muy bien! Aplausos.)
Sr. Presidente (Drl). — Se va a votar en general el despaclio de la Comi-si6n de Asuntos Extranjeros y de Culto.
—Resulta aformativa de 81 votos;
votan 84 senores diputados.
PO SVETU
TRGOVINA	JESTVIN
Srečko	Turel
*	
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
KROJACNICA Franc Melinc m
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
( ONTKATISTAS
ATENCI ON
SEnORES COMEROIANTES — INDUSTRIALES
iEvitense inconvenientes e intranquiHdades!
El momento actual EX1GE a Vds. tener vuestras operadones C0NTABILIZADA3 a fin de evitarlea incertidumbre ante la presencia de INSPECTORES DEL ESTADO y la posterior aplicaci6n de MULTAS diflciles de apelar por talta de LIBROS COMERCIALES.
NUestra antigila experiencia puesta al servicio de Vds, regularizara ampliamente vueatra aituacl6n nnte REDlTOS JUBILACIONES, AOIO) ACTIVIDADES LUCRATIVAS, IMPUESTO AL APRENDIZA.IE, ETC,
iCOiNSULTENOS!
Dlrector FELlX JAMSECH Contador
'rbanies 222» l»to 2	Capital	Eederal
ARGENTINA
in Anglija sta sklenili novo trgovinsko pogodbo, katera predstavlja izmenjavo dobrin v znesku 3.GOO milijonov pesov. Argentina bo v glavnem izvažala meso in mesne izdelke ter razna olja in njih surovine. Tudi razne žitarice in drugo blago, bo prišlo v poštev, ee bi tako zahtevala plačilna bilanca.
Anglija bo pa Argentini pripeljala v zameno 5,700.000 tekočega goriva kot petrolsja, nafte, itd. ter 1 ,f)00.();)0 premoga, katerega sedaj tukaj prav posebno primanjkuje. Tudi razne stroje, poljedeljsko orodje, avtomobile, železniški materijal, tkanine, železnino, \visky in podobno bodo poslali Angleži.
Od te pogodbe upajo izvozniki in uvozniki na prav lepe zaslužke, d očim bodo delavci zaposleni v hladilnicah, vsaj za pet let toliko časa namreč traja ta pogodba) gotovi svojega  ;lužka, kateri
je v zadnjem žasu za< jako primanjkovati, ker ni bilo izvoza.
JAPONSKA
je tudi sklenila trgovsko pogodbo z Argentino, katera ima namen zopet razviti nekdanjo trgovino med tema dvema državama, katera j^ bila svoječa.uio zelo velike vrednosti za Argentino.
ANGLIJA
bo postala prva “zadružna država”,
,je izjavil laburistični prvak - ki je angleški lord — Morrison in ki predseduje parlamentarnemu odboru za planiranje gospodarstva. Ta nov program — je izjavil — bo pomagal, da bo Anglija prva za dosego socializma, kateri išče le mir med vsemi narodi. Dnevi, ko je kapitalizem delal, kar se mu je zdelo, so že minuli, in kar še nismo odvzeli mogotcem, bomo to v kratkem podržavili, da bo boljše služilo svojemu namenu: celi Angliji. Privatno premoženje in trgovanje bo dovoljeno le v toliko, v kolikor bo služilo tem namenom. (Ta se nam zdi prav “ato-mika”. O. TJ.) ______
ITALIJA
je lelos praznovala prvi maj v zna-1 menju velike nezadovoljnosti. Na eni strani so bile delavske množice, ki venomer zahtevajo izboljšanje obupnega položaja in izražajo svojo nezadovoljnost v številnih stavkah, katere so največkrat zatrte s krvjo. Na drugi strani pa policijska vlada z raznimi pomočniki, kateri smatrajo na vseli koncih in krajih paziti, da drže nazaj brezposelne, kateri, kljub Marshalovemu planu, naraščajo in jenjih število v mesecu maju prešlo čez dva milijona. Italijansko ljudstvo, katero pozna arae-rikance, ni nikoli verjelo v njihovo pomoč, a sedaj ko je zadeva vsakemu slepcu otipljiva, ni več dvoma, kam je pes taco molil. Za vse take usluge, bo prav gotovo prej ali sl^j dobro plačal, ker narodi se ne dajo večno varati in odirajo oči. __________
RUSIJA
je prejela od Italije 22 majijših ladjic, kot vojno odškodnino. Med njimi je največ vlačilcev, nekaj cistern in nekaj torpedovk, ___________
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
so po polomu kitajske nacionalistične armade popolnoma obrnile svojo osvo-jevalno politiko. Na Kitajskem je propadlo milijone dolarjev, posojenih Čatig-kaj-šeku. Nova ljudska vlada pa noče nobenega dolgu od prej priznati. Zato si amerikanski kapitalisti prizadevajo Vložiti svoj kapital na kako drugo varno mesto. Marshtllov plan je popolnoma odpovedal, ker, Čeprav so se nekateri narodi pre,j zanj navduševali, vidijo sedaj, da so bile vse samo pralne besede. Sedaj si prizadevajo ti mogotci, ■ da je Vsak dan polno časopisje z blago-
dejnimi posojili, katere bi blagohotno dovolili ameriški kapitalisti vsem tistim, ki bi jih zanje prosili, posebno pa “zaostalim narodom”. Vse vrste gospodarstva se izmišljujejo, da bi vsaj koga pridobili. Od rudarstva, železnic, Pa vse do kmetijstva in povrtnine jii" pride v poštev in pravijo, da imajo že pripravljene tovrstne inženirje, kateri bodo obenem s posojilom prišli v de* želo. In prav to je, česar se vsi bojijo, zato je veliko upanja, da bodo inženirji ostali skupaj s posojilom doma in si bodo narodi, po vzgledu demokratičnih ljudstev, sami kovali usodo, ne pa prodajali svoje narodno bogastvo in svobodo iskoriščevalcem ubogih ljudi’
BOLIVIJA
je zadnje dni doživela veliko strahu, ki je odjeknil po vsem svetu, posebno pa po sosednih južnoameriških državah. Nevzdržno in prav suženjsko posl opatije z delavstvom v rudnikih premoga, svinca in dr., katerim načelu so severnoameriški kapitalisti, je le te prisililo, da so zahtevali izboljšanje siromašnih plač. Pogajanja so potekala kakor megla brez vetra, vendar so po dolgotrajnih mesecih prišla tako daleč, da se je reklo delavskim voditeljem, naj pridejo v ravnateljstvo podpisati tozadevno pogodbo. Ko so pa tja prišli) jih je policija aretirala. Ko je to novico zvedelo delavstvo, je takoj stopilo v stavko in ker so se ameriški inženirji in višje uradništvo temu uprlo, so dobili zasluženo kazen. Mrtvih je bilo pet inženirjev in nad stopetdeset delavcev, in to pri prvem spopadu. Za nadaljne žrtve se ni zvedelo, ker je takoj stopila'cenzura v ospredje. Izgle-dalo je od kraja, da bo vse bolivijan-sko ljudstvo stopilo na plan in iskalo svoje pravice s tem, da požene imP^' rijalistične pijavke iz svoje zemlje. To se na žalost ni zgodilo, ker^so krempU1 pijavk globoko zasekani in se trdno držijo. Sedaj se zdi vse potolaženo. Ministrstvo deia je na mesto gospodarjev rudnikov podpisalo z delavstvom P°' godbo, glasom katere se plače nekoliko zvišajo in se delavstvu obljublja, da n® bo radi svojega postopanja preganjano. Danes so dobili skromno skorjico, katera jim bo jutri zopet odvzeta, kakoi^ jo to v navadi tam, kjer vladajo izkoriščevalci.	____
PRAGA
Organizatorji prvomajskih prosla'' so izrabili to proslavo za žalitev slavijo. Razbijajoč enotnost socialisti^ ne fronte so organizatorji dovolili sku-jugoslovanskih izdajalcev, ki
udeležili povorke
pim
vijo v Pragi, da So se _	_
in priredili demonstracij'' proti slavi ji in njenim voditeljem. Jugoslovanski poslanik v Pragi in vojaški ataše sta zapustila uradno tribuno v zna* protesta proti temu izzivanju.
BOLGARSKA
Bivši prvi podminister Trajčev -k stov je bil sedaj tudi izključen iz A lv KPB. Kostov je bil pred časom upoštevan kot med najboljše komunisti ^ ne voditelje Bolgarije in je padel aprila meseca v nemilost radi skrajno n cionalističnih postopanj.
ALBANIJA
Višje sodišče v Tirani je obsodilo n® smrt bivšega prvega podviinistra gen/ rala Koči Koxe in smrtna obsodba 1 bila te dni že izvršena. Obtožen je W zarotništva in sodelovanja z jugosio vansko vlado.
ITALIJA
Poiiovno stavkajo poljedelski delavci 111 zahtevajo povišanje plač. Ako takoj lle pride do sporazuma, bo po lZJ vaii tajnika Glavne delavske zveze 1 gtibljena vsa letošnja žetev(
Iž Jugoslavije
Vmešavanje Sov. Rusije v notranje zadeve Jugoslavije
Jugoslavija je javno potrdila ter ob-c olžila Rusijo, da se vmešava v notranje zadeve Jugoslavije ter da z druge '"'ani daje zaščito majhni skupini iz-| aJalcev, ki poizkušajo, da bi s silo Rušili obstoječo vlado. Ta obdolžitev •J® iznesena v obliki note, izročene Sov. ■^ibasadi v Beogradu in za vsebino te ote se je zvedelo šele potem, ko so ujji isto zavrnili.
tiusija smatra omenjene obtožbe, iznesene v	kot proste klevete ter
zJaylja, da bo Sov. Rusija še v naprej 'Klila zatočišče “jugoslovanskim re-^»lueiona rcem”, ki so proti maršalu •it«.
V	jugoslovanski noti je izraženo, da ' au8jfe Rusije je nasprotno principom '^vmešavanja v notranje zadeve dru-«ih suverenih držav; ti principi se mo-fa’l° uvaževati in spoštovati, predvsem
mi
,°dnosih med socialističnimi država-i”
Nadalje omenja, da je podpora Sov. U^i j s “jugoslovanskim izdajalcem”
v protislovju s proglašenimi principi sovjetske politike, proglašene po Gro-miku n h sedanji redni seji OZN. Ne da bi omenjali Gromika, se nota nanaša na izjave “šefa sovjetske delegacije” v smislu, “da nobena država nima pravice posegati v notranje zadeve drugih, izkoriščajoč v ta namen mednarodne skupine za rušenje- druge. ”
V	isti noti se omenja: “Dovoljuje se izdajalcem ene prijateljske in socialistične države, da se družijo in organizirajo v Moskvi, da se jim daje zaslomba in pomoč v njihovi delavnosti proti FederatiVni Ljudski Republiki Jugoslaviji, stremeč za tem, da se s silo uniči socialistični družbeni red v Jugoslaviji. Vlada Sov. Rusije dokazuje s svojimi dejanji, da nima prijateljskih odnosov napram Jugoslaviji.” Dodaja, da dejanja sovjetske vlade so spremenila v “mrtvo listje” po vojni podpisano pogodbo prijateljstva in vzajemne pomoči, podpisano v aprilu 1945.
JUGOSLAVIJA APELIRA, DA SE BKANI NJENO STALIŠČE NAPRAM KOMINFORMU
Beograd. — Večina listov prinaša v v°jih stolpcili klic, naslovljen na komuniste vsega sveta in vsem naprednim
Tarodom sveta, da bi branili stališče «U( hia
goslavije proti napadom Kominfor-
Članek komentira, da je sovjetska sestavljena v energičnem duhu, Jer Se zavrača jugoslovanske obdol-^ Ve zaradi zaslombe, ki jo nudi Sov. * l,sija jugoslovanskim nasprotnikom "!^ala Tita.
, * članku se povdarja, da je sovjet-, 'v| nota “gola propaganda brez nikalnega diplomatičnega tona”, ki ima ^•»en oplašiti jugoslovanski narod in napraviti omahljivega.
V	resnici pa je država danes mno močnejša v političnem, gospodar-
en
8o .
j 'n moralnem vidiku kot poprej, č,i je omenjena nota samo mrtva
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA, DA ŠTIRJE MADŽARSKI DIPLOMATI
ZAPUSTIJO NJEN TERITORIJ
Jugoslovanska vlada je uradno zahtevala, da štirje madžarski diplomati zapustijo v roku 48 ur njen teritorij, naslanjajoč svojo zahtevo na dejstvo, “da so organizirali špijonski center”.
V	•komunikeju se izraža, da je ta ukrep posledica odkritij tekom procesa, ki sc vodi proti ti madžarskim _ob-tožencem v Novem Sadu, ki so bili .obsojeni na več let ječe. Ravno tako je to tudi represalija proti Madžarski, ki je izključila tri jugoslovanske diplomate.
Tozadevna nota je bila predana Madžarskemu poslaništvu v Beogradu, .v kateri se zahteva takojšen odpoklic Istvana Karpati, ki je tekom procesa v Novem Sadu bil večkrat imenovan, kakor tudi treh uslužbencev poslanstva.
IZJAVA ALBANSKIH DEZERTERJEV
.va albanska dezerterja sta izjavila ^"vinarjem, da v Albaniji ljudstvo (i J'i lakoto in da vlada prava g( j?Fska zmeda, ker se je Albanija pri-jJUčila bojkotu, ki ga je napovedal ^."minform Jugoslaviji. Vlada je orga-sirala sestanek z novinarji kot od-k°y°r na albansko protestno noto, v v . ri se navaja, da sta dva albanska °Jaka zajeta na silo.
Omenjena Albanca sta izjavila, da t a Prostovoljno prekoračila mejo zna-pjr'0ni, da si poiščeta delo in da tako ■ "llagata jugoslovanskemu narodu v nji socializma. Povedala sta, da
prava gospo-
Zadnji
se je položaj v njihovi domovini po objavi resolucije Kominforma proti maršalu Titu zelo poslabšal, iz vzroka, ker ne prihaja več nobena pomoč iz Jugoslavije. Zagotovila sta, da vse prodajalne živeža so prazne, da ni petroleja in ne plina ter da Rusija ne izpolnjuje svojih obljub, da bi nadomestila -Jugoslavijo kot glavno založnico Albanije.
Izjavila sta tudi, da ruski častniki opazujejo vežbanje albanske vojske, toda, kar so tudi imeli priliko opaziti, ni ruskih častnikov, ki bi bili dodeljeni albanskim edinicam.
Delo, uspehi in življenje rudarjev v F.L.R.J.
gim delavcem. V tretjem tromesečju 1948. leta je delalo v rudarstvu že 1.880 brigad s ‘26.800 brigadirji.
Velik delež za napredek rudarstva v Jugoslaviji so doprinesli udarniki, ra-cionalizatorji in novatorji, ti najpomembnejši graditelji socializma. Njihovo število od leta do leta rase. Medtem ko so proglasili v letu 1946 1.971 udarnikov, je bilo že naslednje leto proglašenih 6.681 rudarjev za udarnike, a v let« 1948 jih je dobilo ta častni naslov že kar 8.935, ker so presegli delovno normo za 30 odstotkov.
V	letu 1946 ni bilo med rudarji nobenega racionalizatorja, prvo leto petletke pa jih je dalo že 70. Naslednje leto se je njihovo število dvignilo na
120. Vrednost njihovega načina dela znaša okoli 25 milijonov dinarjev. Ra-cionalizatorji in novatorji so bili za svoje uspehe nagrajeni s skupno 1 milijonom in pol dinarjev.
Z dviganjem produktivnosti v rudarstvu raste tudi življenjski standard rudarjev. V letu 1947 je znašala njihova povprečna plača 3.670 dinarjev. V naslednjem letu pa je že narasla na 4.520 dinarjev. Poleg tega dobivajo delavci v rudnikih visoke dodatke v hrani. Rudarski kolektivi pa imajo tudi svoja lastna gospodarstva, kjer rede živino, goje zelenjavo, krompir itd.
Zvezna vlada je vložila v investicije rudnikov visoke postavke, med drugimi tudi 2,200.000 dinarjev za rudarska naselja.
Počitniški domovi in delavci
^ Vitalistično tekmovanje, ki je kot <Ja-°i5a	zaje'°	veliko število ru-
^ lskih kolektivov, ie mnotro nripo-
Uio T"* llul,'Knvov, .1« mnogo pripo-j* k naglemu porastu rudarstva.
V	j^ktivnost dela je neprestano rasla.
?.10vanju za izpolnitev načrtov so t*ii uvajali nove, popolnejše meha 6- ^e.Hl v rudnikih, uporabljali me
Cij° (^e'fl *n tak° us
Cali bogastva rudnikov.
h
ac-ijo dela iti tako uspešno izko-
V lanskem letu je obiskalo preko 1 milijon gostov jugoslovanska letovišča, med njimi največ delavcev in nameščencev, ki so uživali velike ugodnosti v kopališčih iti zdraviliščih.
Za letošnjo sezono pa je pripravljenih toliko hotelov, domov in zdravilišč, da bodo sprejeli lahko preko 2 milijona letoviščarjev. Prav tako bodo tudi letos imeli prednosti sindikalisti, člani zadrug in pripadniki Jugoslovanske armade. Letos so uvedene tudi cene, ki bodo omogočile, da bodo lahko odšli na letni dopust tudi nekvalificirani delavci, saj bo znašala dnevna oskrbovalnima v hotelu, na morju ali v planinah s popusti 75 dinarjev dnevno, kar je manj od dnevnice nestrokovnega delavca.
V vseh hotelih in domovih so uvedene dvojne cene. Sindikalisti, zadružniki in pripadniki Jugoslovanske armade imajo pravico do nižjih cen, med tem ko morajo vsi ostali plačevati višje cene. Hoteli so razdeljeni na štiri kategorije in znašajo dnevne cene od 100 do 350 dinarjev dnevno. Hrana je v vseh hotelih približno enaka, razlika je le zaradi krajevnih prilik in časa.
v katerem posameznik izkoristi svoj letni dopust.
Poleg pravice na nižje cene imajo člani sindikatov, zadrug in vojske še pravico do 25 odst. popusta od osnovne cene, ki jo morajo plačati. Posebne ugodnosti imajo otroci, ki plačajo 70 odsto celotne cene, otroci članov sindikatov in članov zadrug ali Jugoslovanske armade pa imajo poleg tega še 25 odst. popusta od celotne cene. Popusti, ki jih uživajo delavci, veljajo tudi za člane njihovih družin, prav tako imajo olajšanja na železnicah in to 75 odst., a na drugih prevoznih sredstvih 50 odstotkov.
V	posebno kategorijo spadajo delavski pčitniški domovi, ki so nameščeni v najlepših hotelih na morju ali v planinah. Lansko leto je uživalo svoj letni dopust v teh domovih 35.000 delavcev-udarnikov, novatorjev, racionalizator-jev. Večini teli odlikovanih delavcev plača stroške sindikat kot nagrado za njihovo uspešno delo.
Za čimbolj ugodno potovanje v le-tvišča in nazaj je dala železniška uprava delavcem na razpolago udobne železniške vagone.
Že leta 1947 so organizirali v rudnikih, predvsem v Sloveniji prve delovne brigade, kar je tudi pospeševalo delo. Iniciatorji delovnih brigad so večinoma mladinci, ki se odlikujejo v izpolnjevanju nalog, ki postavlja pred njih petletni načrt. V mnogih rudnikih so tudi posebne brigade, brigade komunistov, ki v svojem delu močno presegajo norme, kar služi za zgled dru-
Jugoslavija sodeluje na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Milanu ter razstavlja les in lesne izdelke, rude, zdravilne rastline, usnjene izdelke, ročna dela in druge predmete. Poleg Jugoslavije razstavljajo Anglija, Bolga-cija, Francija, Češkkoslovaška, Poljska itd.
Zločinca Uteloviča so izročile britanske okupacijske oblasti v Trstu jugoslovanskim oblastem, ki je tega vojnega zločinca obsodilo na smrt.
5785 družinskih in 8540 samskih stanovanj bodo letos zgradili za rudarje v rudarskih revirjih Jugoslavije.
Obsodili so ljubljanske jezuite, ker so vodili propagando proti novi Jugoslaviji, pomagali skrivačem in imeli stike z begunci v inozemstvu.
V	vagonu, ki so ga sami izdelali, so odpotovali nogometni igralci zagrebškega športnega društva “Lokomotiva” na nogometno turnejo v Severno Afriko.
Umrl je pred mesecem namestnik načelnika generalnega štaba, general-lajtnant jug. armade Slavko Rodič Nenadoma je podlegel vsled vnetja možganske opne. Za svoja junaštva je bil večkrat odlikovan in nosil je tudi odlikovanje Sovjetske zveze, red “Ku-tuzova” II. stopnje. S hrabrim in sposobnim generalom je izgubil vrhovni štab enega najboljših sinov.
10 cm dolge vžigalice so začeli izdelovati v Jugoslaviji. Eno samo vžigalico bo mogoče uporabiti stokrat. Trajna vžigalica gori bolje od navadne, veter je ne ugasne lahko in počasi do goreva.
štiri smrtne obsodbe so se izvršile v Osjeku. Ljudsko sodišče je te 4 osebe obsodilo na smrt, ker so bili organizatorji zarote proti sedanji vladi, kakor tudi hoteli zastrupiti na tisoče prašičev, ki se redijo pod državni’ l nadzorstvom.
Ljudska mladina Hrvatske je imela svoj kongres v Zagrebu, ki je ugotovil, da je hrvatska mladina prispevala v prvih dveh letih petletke 7 milijonov 450.000 delovnih ur.
30 dni so imeli oglarji na Nanosu
tečaj. Pridobili so si mnogo znanja, skukhali pa so tudi 8 ton in pol prvovrstnega oglja.
Bombaž je najvažnejša industrijska rastlina, ki jo goje v Hercegovini. Setev bombaža se je pričela 20. aprila in se je končala 5. maja, Sama Hercegovina bo pridelala letos toliko bombaža, kakor ga jc pred vojno vsa Jugoslavija.
Nos‘‘čim ženam je zakon priznal nove ugodnosti, t. j. pravico do 90 dnevnega dopusta, pravico do plače za redni delovni čas z vsemi dodatki. Novi so tudi predpisi, ki ji omogočajo prekinitev dela za časa dojenja. Poleg porodniškega dopusta ima mati pravico do rednega letnega odmora.
2.000	graditeljev je na istrski progi Lupoglav—Stalije, ki bo vezala bazen Črnega premoga v Raši z železniškim omrežjem. Ta mesec dela na tem sektorju 6.000 delavcev, ki so začeli z gradnjo velikega mostu v treh nadstropjih. Najnižji del mostu je namenjen vodovodu, srednji bo služil kot cestni most, na vrhnjem mostu pa bo speljana železnica.
SiomsKt Glas
LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 -1322
HORAIUO (k* 10—12 ho ras
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador:
ZASTOPNIKI:
J5a C<5rdobo in okolico: Prane Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida' Lagos Za Lomo Nogro in okolico: Golobič Marko.
Za'Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — R*sctlficaci6n Laraftaga 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962.
Ka Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata.
VICENTE SUBAN
y H-orcfaeta.
Cnel. Flores, V. Calrad*
Novice iz; naselbine
Num. (štev.) 30 — 18. junija 1949
No. 30
DA NE BI OSTALO LE PRI LEPIH BESEDAH...
^ Na pivi strani današnje številke prinašamo nekaj besedi, ki so bile izrečene v najvišjih krogih argentinskega političnega življenja —* besede, ki nas^ navdajajo z neizmernim upanjem, ako ne bo vse ostalo samo krpa papirja. Od besed do dejanja je namreč kos poti, ki pa ne vodi vedno k cilju, katerega so besede začrtale. Ker imamo torej veliko izkušenj, se bomo nekoliko nomudili s to, za nas tako važno novostjo.
Ratificiranje diplomatskih stikov je, kakor je omenjeno v izvlečku iz debate v Parlamentu, ^e stara zadeva, in je bilo torej dovolj časa, da se ista temeljito prouči. Proučila sta jo torej z vso natančnostjo predsednik Republiko m megov zunanji minister, ki sta tudi poslala načrt Parlamentu. Tako načrt kakor tudi pozneje govori raznih poslancev povzdigujejo čast, delavnost m postenost ter velik del, ki so ga naši stari naseljenci doprinesli k blagostanju in napredku Argentine. Vzeti moramo v obzir tudi to, da ni bilo povedano vse, ker take osebe, ki se pečajo z velikanskimi in odgovornimi deli, ne izrečejo nikdar vsega, ker vedo da si potem poslušalec oziroma citatelj naredi svojo sodbo. Na vsak način pa je za nas neprecenljive važnosti, da so te besede padle ravno v času, ko smo od druge strani dobili takorekoc — nož v srce — s prepovedjo nadaljevanja gospodarskega, kulturnega in medsebojno-podpornega delovanja naših društev, škoda ie tudi v tem, da niso bile te besede ponatisnjene v argentinskih dnevnikih. Zato pa moramo vsi stremeti za tem, da jih mi sami čim bolj razširimo. Ljudje, ki so navajeni citati samo dnevno časopisje so si o nas in naši stari naselbini ustvarili zelo napačno mnenje. Nekateri časopisi, ki so v službi naših sovražnikov, med katere moramo šteti tudi enega, ki piše v našem materinem jeziku, so si na vse načine prizadevali, da nas prikažejo kot motilce iavne var* nosti itd. Nepristransko časopisje pa je povedalo odkrito svoje mnenje in povedalo tudi med drugim, da so v Severni Ameriki že prej začeli gonjo proti slovanskemu življu, kar je potem tudi prav gotov vplivalo na druge države. Ker so torej vse te in še mnoge druge okoliščine pripomogle k temu, da smo prišli v to neprijetno situacijo, nam pa na drugi strani daje povod za upanje dejstvo, da^ je bil načrt za diplomatične stike napravljen pred sklepom, da se bodo naša društva zaprla. To' je torej prišlo nepričakovano in mogoče tudi v zvezi s takimi stvarmi ki nam ne bodo nikdar odkrite. Vsaka taka stvar pa se mora natančno preiskati in zato moram;) ne*-koliko potrpeti, dokler se vse ne prerešeta. Prepričani smo, da nam ne bodo mogli dokazati nobene krivde, če bodo vestno in pošteno delali. Edina naša krivda je v tem, da smo vedno bili toliko navezani na našo‘domovino, da smo prinesli s seboj tisto pohlevnost in poslušnost, ki so jo nas učile naše matere, ki pa ni vedno na mestu. Ljudje, ki se razkričijo in povzdigujejo svoje vrline, največkrat dobe odmev v teh krajih, doč.im smo mi vedno, sicer ponosno, a ne kričavo, delali in razvijali naše delovanje v zvezi z našo pohlevnostjo. Vsak zakon ali običaj naroda, med katerim živimo, nam je svet in ga izpolnjujemo, kakor se to izobraženemu človeku spodobi. Vedno smo bili hvaležni Argentini za njeno gostoljubnost, saj nas je bila večina, ki smo morali pobegniti iz naše Primorske, kjer je vladal divji fašizem. V Jugoslavijo nismo smeli ker so tam gospodarili Mussolinijevi podrepniki. Tega se torej Vedno in dobro zavedamo, da smo tu dobili zavetje, za kar js
v®dno naša želja, koristiti čim. več tej naši novi domovini. Premnogi naši tečaji, ki so se vršili v naših društvih in izven njih, kjer se je naše ljudi poučevalo kasteljanščino in zgodovino Argentine, dovolj pričajo, kaj se je v naših društvih delalo.
Nekaterim pa, ki so prišli za nami iz domovine, ki je krvavela in katere smo se mi ob vsaki priliki spominjali in ii po svojih skromnih mačeh poma gali, da bi tudi njej zasijala zlata svoboda, ni bilo naše delovanje po godu. Zato so najieli vse sile, da bi nas razbili in zavladali na naših razvalinah — s terorizmom, bajkami in strahovanjem. Zaradi tega jim .moramo odkrito povedati, da nas pred argentinskimi oblastmi ni prev nič strah, ker vemo, da bodo prej ali slej spoznale našo nedolžnost, kakor so jo spoznali največji ljudje, ki so imeli priliko spoznati našo poštenost in žilavost Trdi v bodoče bomo vedno branili naš ponos in naše pridobitve, ker smo jih skupaj spra vili sami navadni, delavci, brez več lih izobražencev, in ki so zato tem večje vrednosti. Vse pisanje proti nam’ ki je podobno izdajalskim poročilom kakega vohuna, nas ne bo odvrnilo od naših načrtov, ki so jasni in neovrgljivi: LJUBITI NAŠO DOMOVINO IN SPOŠTOVATI ARGENTINO IN NJENO LJUDSTVO, S KATERIM TVORIMO — ZARADI NAŠIH ODNOŠAJEV — ENOTO.
To smo potrdili z našim obnašanjem dolga desetletja, z našim delom, ki ga vsi dobronamerni Argentinci in tujci cenijo. To so potrdili višji policijski načelniki glavnih mest Argentino — kar nam je v veliko čast — ter so to sedaj potrdili vodje argentinskega naroda iz najvišjih krogov. Ako ne moremo vsega v tem članku povedati kakor mislimo, ker kot rečeno,
“EL LIBRO”
JVed kratkim so jo v Buenos ..Ajresn us1»wiovilo novo drtištvo “‘K’ Libro” Aso(*i«ci('m CuVufa! Argentina de < V VrecloiVs del Libro, Empleados de Li-hrorias v de Editorcs, ki si jo na usUi* novnoin občnem zboru izroMltt OclhVir, kateremu predseduje n AS prijatelj it\ vsem, poznan, neui ruden delavec lia Vseh poljih izseljeniškega življenja, 'starina MATE BOJANR*. Mi jiašemu rojaku, kateremtj j,e ttuda zibelka tam daleč ob sinjem .Jadranu, iz vsega srca čestitamo ter mu želimo, da bi bilo, njegovo delo v čisto argentinskem društvu tako uspešno, kakor je bilo v naši naselbini, katere upamo, da ne bo zaposlil.
Uredništvo in upravA
l,EOI‘OLI>A Mr Čič i»or. BIZJAK se je,
morala zateči v bolnišnico Pirovano, kjer so ji napravili malo notranjo operacijo, ki je prav dobro uspela. Upamo, da se bo v kratkem vrnila zdrava med svoje v Floridi, kar .it iz srca želimo.
ANTON SULlfi se je 4)0 dveh leti li bivanja v Jugoslaviji spet vrnil v družino med nas. Povedal je, kako je liodil po naši krasni domovini, kateri pravi, da ni enake na svetli. Bil je na Bledu, v Ljubljani, v Zagrebu, Beogradu in drugod. POšVod je bil jako lepo in ljubeznivo sprejet. Ima veliko krasnih spominov. Pravi, da je na kmetih že skoraj normalno življenje, a v mestih, da še marsikaj Primanjkuje, kar pa ljudje z junaštvom prenašajo, ker vedo, da bodo prišli boljši časi. Prinesel je veliko pozdravov, posebno od tistih, ki so bili tukaj, a še posebej od Radota Ličen, kateri pošilja pozdrave ri-hemberčanom in vsem ostalim prijateljem, na katere se vedno spominja. Pevce, njegove najboljše prijatelje, pa še posebno pozdravlja.
Povrnil se ,ie V tlouiuvino rojak Gregorič Anton, doma iz Prvažinn na Primorskem. Odpotoval jtt 14. t. m. s parnikom Poit«g'al,
POGOVOR Ž NAŠIMI čITATELji
Oni dan, ko smo so V>o VrViuapolnem delu, srečali z tttUlm naročnikom Bogomiromi nas je po običajnem poadraH'., Najprej’-Vprašal, kaj ije *» 'Šlov. Glasom, da ga ni že več čViaa dobi1!. Pojasnili smo mu zadnje dogodke, kateri so prav v srce'zadeli našo naselbino, kar je takoj razumel in dodal! “Selim Vam torej, da bi naprej lahko rednd izhajali. Po praviol Vam povem, da mi jd jako dolgčas-, ko nimam SLOVANSKEGA GLASA, kateregtl že od nekdaj rad čltaiu-•t’o ja Silili smo mu, da je finančno stanjp pri GLASU. i;r(jcej n,a nizki- tViSki, na kar ticjiii je obljuM, da bo iskal novih naroiS-iiikov in oglaševalcev ter na vsak način sodeloval s SLOVENSKIM GLASOM, da ne bo naša beseda v tujini zamrla. Mi bi radi videli, da bi imel Bogomir mnogo posnemovalcev.
liltlščEK! Pozdravljen! Kam pa tako hitro? Smo ga pobarali, ko je ves zasopljen hitel po Plaza Mayo. — Imam neka važna opravila, na katera sem ravno mislil, pa Vas nisem niti opazil. Oprostite! Kako je kaj? — Dobro, hvala. Ali že veš, da je SLOVENSKI GLAS spet izšel? — Da, dobil sem ga ravno sinoči, a nisem imel dovolj časa, da bi celega prečital. Ali bo sedaj vendar enkrat začel redno izhajati? Ker mene vsi naročniki v Villa Scaso in okolici o tem vedno izprašujejo. Pravijo, da se jim je tako priljubil, da ne morejo biti brez njega. — Obljubili smo mu, da bomo napravili vse potrebno, da jih bomo zadovoljili ter smo ga prosili, naj čim prej pobere naročnino, kar nam je tudi, kot prijatelj našega čtiva in star sodelavei pri listu obljubil ter spet ubral svojo pot, pot delovnega človeka, ki mu je pa tud' naš list, vedno pri srcu. Takega treba posnemati!
A R G E N T I N
POŽAR V TOVARNI
V soboto 4. t. m. je izbruhnil požar v eni največjih tekstilnih tovaren: Manu-faetura Algodoaora Argentina. Požar so ognjegasol 2 Velikim naporom nadvladali komaj po osmih dnevih po izbruhu irt Se danes pazijo, da bi ogenj ne oživel, že prvi dan je vsleil velike vročine klonila struktura in se je porušil sedemnadstropni del tovarne. Pod ruševinami so našli nepričakovano smrt trije hrabri ognje-gasci in sicer komisar V. Porez ter H. Are-llani in A. Padilla. Po velikemm naporu dela, kjer so sodelovalo razne skupine z modernimi stroji, so našli IB. t. m. truplo komisarja, medtem ko trupla oatalih dveh sta še pod ruševinami.
Požar, kakor se ceni, jo napravil okrog 50 milijonov pesosov škode in zavarovalnina je znašala pri raznih zavodih okrog 90 milijonov pesosov.
V tovarni je bilo zaposlenih skoraj H tisoč delavcev in delavk, ki so vsled nesreče ostali na cesti.
OMEJITEV ELEKTRIČNEGA TOKA
Pred desetimi dnevi je stopil v veljavo odlok vlade, s katerim .ie omejena uporaba električnega toka.
S K E VESTI
Vsled omejitve šo trgovino zaprte že ob IS.30. uri. Določeno je tudi kako in kdaj morajo biti razsvetljene izložbe. Bančni uradi urejujejo od 11.30 do i5. ure; uradi na splošno šo odprti od S. do IS. ure.
Vlada je izdala ta odlok upoštevajo?, da družbo ne morejo zadostiti s sedanjimi generatorji in napeljavi veliko pomnožetu uporabi električnega toka.
POSLANSKA 5ŽBORNICA
Na predlog raziskovalne komisije, ki R* je večina glasov odobrila peronističn^ Stranka, ki tvori večino v poslanski zbornici, je bi 1 odstranjen iz te poslanec radikalne stranke za- pokrajino Santa Fe, A-Rodriguez Ara.va. Obdolžen je, da jo na raznih javnih zborovanjih žalil sedanjo vlado.
Odstranjen poslanec je takoj odpotoval
v sosednjo republiko tlruguay.
ROM HA JE EKSPLODIRALA
Dne 15. t. m. je bila postavljena bomba na okno poslaništva sosedne republike Uruguay. Napravila je močno eksplozijo i’1 tudi nekaj materijalno škode lia oknih.
Bombo so postavili neznanci, ki so takoj zbežali in neznani so nameni, ki so jih do tega dovedli.
ne pripadamo tistim srečnežem, ki vse znajo, upamo, da nas bodo tisti, kj jim te besede gredo, razumeli. Vsako sramotno vohunstvo in ovaduštvo proti stalim naseljencem ali preiskave v naših vrstah labko opustijo, ker je do-voli dokazov za to, da je naša naselbina delavna, pohlevna ter bolj tiha kot kričava, ter da ne more nikomur škoditi, ampak s svojo prirojeno dobrosrčnostjo- edino koristiti; to pa še posebno v Argentini, ki tako nujno potrebuje delavnih rok in mirnih ljudi.
PREPRIČANI SMO, DA BESEDE, IZREČENE V POSLANSKI ZBOR NICI, NE BODO OSTALE LE NA PAPIRJU, TER DA POROČILA NAŠIH IZDAJALCEV IN VOHUNOV NE BODO IMELA PRAVEGA ODMEVA ZADEVA JE V ROKAH ARGENTINSKEGA NARODA, KI ZNA LOČITI RESNICO OD IAŽI, IN UPAMO, DA BO ON TUDI SEDAJ NAŠEL PRAVO POT. MI MU BOMO PA POMAGALI IN STALI VEDNO OB STRANI,
1*
Jugoslovcnski izseljenci v ZDA neločljivo Povezani
_ Veliki dvorani Jugoslovansko* j^eriškega doma v Ne\v S'orku je bit ,'nip.]’a slavnosten banket jugoslovan-d i ^‘s,0Jj0,u“('v "d čast ju goril o vil liske /®8acije na zasedanju, lleneralhe C "PŠČnie OZN. Dvoran:! je bila okra-w1riZ,S('S^ “dobrodošli del.egtt.ti FLE,) ,^N.” ii} s sliko nUrsiiia Tita. Ta-^•PoteiK, ko so zapeli državni) himno, Titovitl.Yoraili '■nzl^gel vzklik ‘Živel
• Predsednik prireditvenega odbora ^v°b začetku izjavil.: “Ta banket je Jc,jt navaden banket. To je simbol -ločljive sloge in enotnosti naših iz-Jeričev ter njihove velike ljubezni do 'ži,lre domovine. Nocojšnja slovesnost jt> ,^v dokaz, da so izseljenci danes 1rdno > "fmuajno ob junaških narodih Jugo.
' avivje in njihovem slavnem vodstvu z arsalom Titom na čelu.” Delegacijo . "ato pozdravili še znani voditelji e'vyorškili izseljeniških organizacij.
^ imenu delegatov se je za pozdrave
let*rVa vežia Priredit,ev v letošnjem
v .V v Novi Gorici je bila ob priliki 00Jtev v mestne in rajonske odbore ■ _ v Solkanu. Dramska skupina je vvFaJa Švagerjevo žaloigro “Doma-, ,fl , nastopil je tamburaški zbor in Pevci,
Inženirske enote Jugoslovanske ar-
bodo l.etos zgradile progo od Ko-I 'Ijace do Zvorniku oh Drini. Na progi U(‘.o morali zgraditi 4 predore, več 8ek$v, nasipov in mostov. Državno pa bodo morali preložiti v dolžini
J km.
Primorske vesli Zmaga reakcije v Trstu
z« hvalit z ‘goVorofri šel' jugoslovanske delegacije Vhtdinijr PbpoVič; ki je me.d drugim rekel * ‘‘ I«util liii ža,4edaitjo ^ehčraltie skupščini«, da povzdignemo glas za .trajen in krepak mir. Ijaliko rečem, 'da je jugoslovanska.d_*!egat;ija častno iip0l3rt.il« to. nalogo. Nam je bilo'! zelo, veliko do tega, da bi se vse jugo- | slovansko izsel.joništvo združilo v naporih za pomoč narodom Jugoslavije in da bi bilo enotno pri delu za utrditev sodehivanja med narodi v borbi za mir na svetu. Jugoslovanska vlada z maršalom Titom na čelu je branila koristi svojih narodov tudi tedaj, ko je bilo najtežje, ko je bilo treba to plačati z življenjem. Tudi danes nam ne bo žal življenja, če bi bilo treba braniti koristi in neodvisnost naše države.”
S. slavnosti so pos'ali maršalu Titu brzojavko, v kateri izražajo zaupanje in toplo pozdravljajo vsejugoslovanske narode in obenem izražalo zaupanje v junaško vodstvo nove Jugoslavije.
£DtfoA
SLOVENSKA ESTAVBENTKA V SAAVEDRI A N D R E J BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja
Ju? Huidobro 4554-58	O.	T.	70-611?
Jugoslovanske antifašistične organizacije so poslale na Kongres pripadnikov miru od 24 izvoljenih delegatov samo 8, ker ostali niso mogli prisostvovati zasedanju kongresa, kor je ostalim francoska vlada odbila vize. V imenu jugoslovanske delegacije je pozdravil kongres dr. Josip Vi. d m or. predsednik Idudskcskupščino Ljudske Republike Slovenije. V odboru svetovnega kongresa pripadnikov mira zastopata Jugoslavijo Josip Vidmar in Čedomir Minderovie, tajnik Udruženja jugoslo-vanskkih knjižovnikbvs
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postružc. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
A ! Ib o r f II « 1 t r a iti
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
V n.e(!el.jo 12. t. til. so se vrnile riprav-iid Volitve V Trstu, Id so’ priiiesle naslednje rezultate: de 0;ispcrijov« <|eiiid-krifitjaiijjka sirMtiJta^Je dobila. H5 H27 glasov m Komunistična stranka (!co-min formisti) 1:15.458 glasov; to pomeni, da sii Ttžačatii (it,5', vol liji ,ža Malijo. Slovensko - italijanska • ljudska 1 rotila, ki se bori, da bi Trst no pripade) Italiji, je zadobila prav majluio št -vilo glasov.
Kako je ves antifašistični tisk predvideval, je zmagala ‘v Trstu Črnit reakcija. S kakšnimi nameni so še vršile upravne Volitve m kako se je vršila predvolilna kampanja, je "Prinlorski dnevnik” že preti mesecem pisal sledeč t1 :
Če bi vojaški upravi resnično šlo /a demokkratizaci.jo našega javnega življenja, bi v skladu z duhom mirovn ' pogodbe razpisale politične volitve, iz katerih bi izšla politična oblršt, ki bi razpisala upravne volitve na osnovi zakona sprejetega od izvoljene političiU' oblasti. Teh volitev vojaška uprava ne razpiše pod formalno pretvezo, da se niso imenovali guyel‘tierjli. (nravne volitve, brez poprejšnjih političnih vo'i-tev, pa puščajo nedotaknjeno politično oblast, in. s teni ostane tudi vprašanje demokratizacije našega javnega življenja v bistvu tam, kjer je bilo pred upravninii volitvkniii
Nadalje tudi piše: Političnih volitev vojaška uprava ne dopušča, ker smatra, da prebivalstvo anglo-ameriške cone Tržašk. ozemlja nima pravice od'o-čati. o političnih vprašanjih (spoštovanje niirovne pogodbe; enostranska pov>ziinds1 TO z Italijo; vključevan jo v Marshallov pian in v atla.nts.ki pakt; narodna enakopravnost: dvojezičnost itd.)-, ker je o teh vprašanjih še odločila. odnosno si pridržuje pravico odločanja izključno vojaška uprava sama odnosno jo dopušča tistim krogom, ki jim ona prepušča posredno politično oblast, k‘r se njihovo stališč« v bistvu krije s političnimi smernicami anglo-ameriške vojaške uprave.
Od Upravnih volitev pričakuje torej vojaška UpraVa potrdilo in odobritev svoje politike, in žato Si, j<‘ rJizjnš upravni volitev izbrala zanjo najugodnejši treiitltek, niimrec, ko je iaradi zloglasne tesolticije nastopila trcnutim, a težka politična kriza v tržaškem de-iiliibIat'K*ieiii .gHunriu. 'Pa .ngodni trenutek skuša vojaška uprava še tzbolj-
.	...	*’	•>n-
sati z uprizarjanjem procesov
tifašstičnim borcem iz narodno-osvo-bodilne borbe, z neštevilnimi primeri zapoMtflvljaiija demokratičnih organizacij, z novo izdajo triširaitskejfa predloga o vrnitvi 'trsta Italiji itd>
Posreden dokaz, da pri .Upravnih,vli-|itv:ih gre dejansko za politične volit ve iil iUi i>o iz leji Vdlitev skuši! kdvidi no-litičtii kapitflij imtinio tutli v dejstvu, djj gri.do rit volitve vse italijanske reakcionarne stranke z izrazito političnim programom. Še več. Njihov program tli le poMfčen, Hhtpak telo rasistično šovinističen : v njihovih programih sploh ni prostora ža Slovence.
Zgoraj omenjeno, je dovolj, jasen dokaz, krkšni načrti so še skrivali za upfavtiilili volitvami. dejstva nam to diines potrjujejo. Angld-ameriška iti italrair ka reakcija je mobilizirala vse svoje sile, da si z nedeljskimi volitvami zadobi zmago v svojo korist V pod-krepit'v .njihovih uainenov nam tudi jiriča dejstvo, dii je sam .de Uasperi dospel, v 'trst in govori,! na javnem zlm-.rovanju iiii trgu Hitita.
Pičla poročila o volitvah potrdijo, da so gonili na volišča celo nune, bolnike in prav gotovo so tudi mrtvi volili. O resničnem poteku volitev bomo še porogali;
I talija nsko-sloveitske demokratične mase so tore,j na volitvah doživele nov momentalni poraz, ampak ostala je v njih le trdna vera do končne zmage. Pripravljajo s podvojenimi močmi na nove boje in mi jugoslovanski izseljenci v Argentini jim zagotavljamo, da bomo podprli njihove težnje in borbo za demokratično rešitev težaškega vprašanja.
p&ANc
BEVK:
cm oJTtacftri Gcclerrricic”
. ,^’edr
(Nadaljevanje)
g.. Irmae je segal po grozdih, jih od-Pav«l in delil: a *ebi enega, meni enega, tebi enega,, jr .l'111 Z(llH‘t enega, da bo po pravici,
i< t ,i.e
šaljl.
bo
HiPf0V(,,'il ftlavar razbojnikov,
(<N' ^(>vai’^e delil cekine,” se ,i P()t1‘e, zoba j te I ” je bil ves vesel in ‘‘j> eb v želji, da jim naredi veselje. eH(> r ’^l/‘ n^sem razbojnik. Vsakemu ’ * nazafb'je tudi meni enega,” .je v-lri	jagode.	“Saj	sem* ga
"zil, no? Kaj pravite? Ne bodite Bai»' ''"^eoči, saj ne krademo! Moje je, ^;t je dal. fv' naredimo vino, se ttož opil; nič pametnega ne t><» iz že bolje, da grozdje pozob-Ptio",ekaj v’- drugo jaz, a ostanek > ki no sejejo in ne žanjejo ” ^•'oei
i.«ko
M*
bo
1'jega.
l^mo,
iee.
ren.ji terasi, ki je bila najbolj izpo-stavlj Mia soncu od pomladi do zime, od jutra do noči. Ob zidu je rasla trta, ki se je krčevito oklepala latmkov. Tod še ni bil obral grozdja, ki je še zmeraj gorelo med orumenelim listjem. Jagode so bil > polne, svetlordeče, sladke.
Čedermac ,j(' segal po grozdih, jih odščipaval in delil:
so spoštljivo jemali grozdje da so
eudili. K a j ,j(> danes našemu go-j>;) u- da so tako zabavni? Ko nikoli ti,, i11'So videli takega, redrmac je sed ‘l opico
Uie,.
žuborele.
segave besede so mu veno-
l(‘so '"1 S<> v Vl* xa l<aplani,jo. Skozi dl.,, '.la vratca je spustil drugega za 'm kot ovce. Ustavili so sc na go-
a ineni zopet enega, da bo po pravici, je govoril glavar razbojnikov, ki je med tovariše delil cekine”, se je šalil. “Nžte, zobajte!” je bil ves vesel in potešen v žel.ji, da jim naredi veselje. “Pa .jaz nisem razbojnik. Vsakemu enega, a nazadnje 1 udi meni enega”, je rekel in zobal .jagode. “Saj sem ga zaslužil, ne? Kaj pravite? N° bodite tako molčeči, sai ne krademo! Moje ji1. Po£ ga je da'. č'e naredimo vino, se bo mož opil: nič pametnega ne bo iz njega. Je že bolje, da grozdje pozobl jemo. Nekaj vi, drugo jaz, a ostanek ptice, ki ne sejejo in ne zalijejo...”
Otroci so spoštljivo jemali grozdje in
s.e čudili. Kaj je danes našemu gospodu. da so tako zabavni? ^o nikoli ga niso vid‘li takega. Čedernrje .je bil se del na ldopico, šegave besede so mu venomer žuborele.
‘ Zobati grozdje ni prepovedano”, je govoril. “Grozdje lahko zobljemo \’ vseh jezikih hkrati — po slovensko, po laško in po latinsko. . . še vsak enega ? Bi? Jih b.t pa za škorce manj ostab)
Spogledovali so se in st' nasmihali, le počasi so se jim razvczaM jeziki. Pospravili so drugi grozd, s1 brisali roke ob obleko in se prestopali z n o ere na nogo; tedaj jih, je poklical k sebi.
“Sem stopite! No smete pozabiti, da sto prišli k nauku.”
Ogrnili so se okoli njega.
“Nismo v c rlcvi, za to lahko ijovorini •/. vami. kakor hočem, tudi no latovsko. Alj veste, kakšen jezik je to? No? Povem vam drugič. Ali pa veste v kakšnem i<z:,-u ,ie učil Je7"s Kristus? Vsak narod v domačem jeziku, da so ga razumeli. Arimejce po arimojsko. Če bi jih bil učil v jeziku, ki ir a niso paznali. bi se njegov nauk no bil ohranil- /at » sem vas tudi jaz učil v jeziku, ki na razumel', ne na v turškem. Poslušajte, ne smejte so! To ni'za smeh.. . Kaj ste pravkar zobali? Grozdje, ki je. zraslo v vinogradu. Tudi Jezus‘je v svonh prilikah večkrat govoril o vinogradu. Ali naj vam novem prilik . o hudobnih vinogradnikih ?”
Utihnil je in jim gledal v.oči. Obrazi so jim bili zresnjeni, pričakovali, so z odprtimi usti. Ob pogledu, na nedolžni izraz njihovih oči se mu je nenadoma čudno storilo. . Čemu bi jim razlagal nriliko o hudobnih vinogradnikih? Na javni trg bi moral stopiti: “ V’'otp vani bo božje .kraljestvo in dano ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove...” Kaj bi so potem z njim zgodilo? Predočeval si je različne možnosti in se tiho nasmihal predse.
“Tc"a vam ne bom pripovedoval”, se je zdramil iz misli. “Kdaj drugič. . . K?i vam danes pripovedniem ?
MoV-e so se spogledovali, glavice so jim lezle mod ramena.
“Zgodbo”, so je pbiho oglasila deklica s pegastim obrazom.
Kadar ie bil dobre volje, jim jo pripovedoval zgodbe i/, svetega pisma. Včasih jim ie povedal tudi kako legendo. ki jo je nresadil na domača tla. Postala je trikrat živa, privlačna, šla .je od ust do ust po vsej vasi in se udo-mačihi.
“Katero naj vam povem?”
“Tisto o Landarski jami”.
Legenda o Mari i i. ki je bezala pred llerodožem, dobri ljudje pa so jo pred preganjalci skrili v Uandarsko jamo: v zahvalo jim je dala kostanj, ki se dandanes pokriva ondotna pobočja... Čedermac ni bil pri volji, da bi jim ponavljal to legendo. Misel mu je veno-
-I<»‘	\	\	1	e;
SLOVENSKI GLAS
Veličastno zborovanje ob 8 obletnici 0. F. na Opčinah pri Trstu
Osma obletnica ustanovitve Osvobo dilne fronte je priklicala na Opčine vse tiste, ki so najtesneje povezani z osvobodilno borbo slovenskega naroda. .)u-haška in zmagoslavna pot OP je doživela na Opčinah svojo potrditev.
i0.000	ljudi se je udeležilo proslave
H1.	je obsodila Vidalijevo
razbijaštvo in manifestirala za enotnost demokratičnega gibanja, za mir in za dosledno borbo preiti imperializmu in domači reakciji.
. Vidalijevi razbijači so se pod vzeli, da bi.tb proslavo preprečili, sirili so “vesti”, da govorniki, meti katerimi je bil tiidi tov. toka, ne bodo mogli govoriti, da jim bodo razbili glave, da bodo padale bombe itd. Kljub vsem grožnjam iše je pa ljudstvo množično odzvalo in se udeležilo proslave resnično OP.
Med govorniki je na: topil nam poznani tov. Štoka. politkomisar komande iiiesta Trsta. Rekel je •
, NAJ ZAZVENI PO VSEM OZEMLJU : SMRT FAŠIZMU! — Smrt fašizmu ! je odmevalo po vsej širni, dolini.
Zbrali smo se, da pro ! i vinio 8. obletnico OP, hkrati pa, da proslavimo tudi obletnico vstaje italijanskega ljudstva, ki je v Italiji zlomilo naci-fašizem. Nismo pričakoval, da s-> bo letošnja obletnica OP praznoval ■ v razmerah, ki vidijo . razbito demokratično gibanje, ki.se je borilo za zmago pod zastavo Stalina in Tita.
Danes je našim borcem in aktivistom OP težko pri srcu. Vse kar smo imeli, smo dali, da dosežemo našo osvoboditev. Danes nas klevetajo. Vprašujemo se, ali je potrebno prikazovati nas v taki luči? Ne, ni potrebno!
Toda kakor takrat in pozneje v osvobodilni borbi, smo in borno vedno v prvih vrstah v borbi proti imperializmu, in če je potrebno, bomo zopet žrtvovali vse, da bo človeštvo svobodno.
OP nam je preko imperialističnih meja prinesla geslo o rv bodi in nas vodila, da smo znali ločiti demokratične Italijane od italijanskih fašistov.
Težko nam je, da danes ni več lind1' z nami; takih ljudi, ki so pripravljen’ v borbi napeti vse svoni sile proti Ta šizmii, da izženemo impe.' liste s te
zemlje, ki smo jo osvobodili z našo krvjo.
Tov. Štoka je nato omenil, kako gradi jugoslovansko ljudstvo socializem in nadaljeval: Onim, ki špekulirajo z resolucijo Informbiroja in trdijo, da smo proti Sovjetski zvezi, ki je vodila borbo proti fašizmu, odgovarjamo, da smo se borili proti fašizmu pod častno zastavo Lenina in Stalina in borili se bomo še naprej pod isto zastavo.
Ljudem iz Vidalijeve skupine smo ponudili roko, da bi šli skupno v borbo proti imperializmu, ker je to naš glavni cilj. Zato ni naša krivda, da se danes po naših vaseh pasejo reakcionarne stranke in da se po Trstu sprehaja fašistična gospoda. Toda kljub njihovemu pljuvanju na nas in kljub obrekovanju, da smo nacionalisti, bomo še vedno vztrajno delali za bratstvo med Slovenci in Italijani. 'Pako bomo lažje rešili naše narodnostno vprašanje ter strli imperializem, kakor smo strli fa-•ši^em. Ponudili smo jim robo kot borci, toda oni delajo danes sporazumno s Cosulichevimi hlapci in z drugimi; z nami pa, ki smo skupno prelivali kri. tr.era nočejo, ker odklanjamo laži in klevete.
Predlagali smo enotnost za 1. nnj in za volitve, a oni so jo odklonili. ŠM bomo v akcijo mimo njih z istim ciljem, če je njihov namen res borba firoti imperializmu, kako; trdijo. Toda po vseli njihovih dejanjih upravičeno dvomimo v iskrenost njihovih besed.
Imperialisti nam ne bodo rezali kruha, nekega dne bomo obračunali tudi z raznimi njihovimi hhipci. Sedaj je na naših obrazih zaskrbljenost, ker se zaradi naše razcepljenosti v Trstu širi fašizem. Zato se prašamo, ali ni danes Vidalijeva skupina agentura imperializma? Vprašamo jih, naj povedo, ali jim je sploh do OP, ali pa je treba po novem Vidalijevem receptu zbrisati tradicije ter s'1 pomiriti z imperializmom in reakcijo. Oporekamo jim to pravico. Naša borba je v liniji pod Stalinovo zastavo.
Tov. Štoka je končal svoj govor z v: kliki OP, Titu in TStalinu ter brat-
stvu in enotnosti demokratičnega ljudstva tržaškega ozemlja.
V	imenu demokratičnih Italijanov jo pozdravil ljudstvo in govoril tov. Laurenti. Tudi on je poudaril važnost enotnosti in govoril o skupni borbi Slovencev in Italijanov proti fašizmu.
Po štiriletnem’ trpljenju j^ za posledicami zavratne bolezni, na kateri je zbolel še v partizanih, umrl Milan Starc s Kontovela, študent tehnike, rezervni kapetan JA. Pokopali so ga v skupno grobnico borcev za svobodo na Konto-velu.
V	znak solidarnosti z italijanskimi delavci kemične industrije so dva dni stavkali tudi tržaški delavci.
Vsi tržaški časopisi so na široko pisali o ljubezenski tragediji plesalke Marije Mosca iz nočnega lokala “Troca-dero”, ki jo je zadnje dni aprila ustrelil narednik ameriške vojaške policije L. Gappellari in nato ustrelil še samega sebe. Vzrok tragedije je bila Cappeilarijeva ljubosumnost. Marija Mosca je podlegla ranam, narednika pa so ohranili pri življenju, toda ostal bo slep.
Po dolgi suši se je vendarle pričakalo dežja. Žal pa je deževalo samo en
Sobozdraviiikn ©r«. Samoilovi# Dr. Feliks Palico v
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
Dr. .4. ttirstchbaum Ura. Maria Kirachbaunt
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-7387
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 52ifi
Franc £te k ar
STAVBINSKI PODJETNIK
Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderrtn 2779	U.	T.	50-6655
mer poplesavala le okrog ene točke kakor vešča okrog brlevke.
“Počakajte!” In se je zagledal v platnice drobne knjižice, ki jo je držal na kolenu. Kazalo je, da ga navd i,-neka misel, za katero se ne more tako" odločiti. “Kaj smo mi?” je slednjič spregovoril z rahlim drhtenjem v glasu. “Mi, ki prebivamo v teh krajih, po vsej dolini do Čedada?”
“Slovenci.”
Oglasili so se bili trije hkrati. (V dermac se je začudil. A ko bi jih bil vprašal kdaj koli poprej, bi ne bil dobil tako hitrega in nagleca odgovora. Beseda, ki je niso prej nikoli tako pogosto imenovali v vseh hišah.
“Po čem spoznamo, da smo Slovenci?”
Otroci so se spogledali; nekemu dečku se je nenadoma poblisknilo v očeh
“Ker govorimo po naše”; ,je povedal “Slovenski”, je popravil.
“Prav”. Čedermacu je skoraj vzelo glas, premagovala ga je Ranjenost “Poslušajte! Kdo je ustvaril zemljo?”
“Bog”, se jih je oglasilo več hkrati.
In potem ni več vnraševal. Rahlo sključen jim ie govoril in jih gledal v oči, kakor da meri učinek svojih besed. Govoril jim je o Bogu. ki je ustvaril zemljo in pisano množico narodov. Tn ko je bilo vse nared, je noglic il na rode pred svoj prestol in dal vsakemu
poseben kos zemlje in jezik, da se more o sporazumeti med seboj,, izražati ž-lost in veselje, hvaliti Boga za njegovo dobroto. Čutil je, kako se razvnema v .'dno bolj, kako mu drhti glas in se nn stiska grlo. Prenehal je za trenutek, se nasmehnil otrokom, ki so ga poslušali napeto, skoraj brez sape, in zo-pet nadaljeval. Tudi Slovencem je dal Bog kos siromašne zemlje, ki jo je obdaril s posebno lepoto. Dal jim je tudi jezik, da v njem govorijo, molijo in po-iejo, in je takok lep. da se še angelci radujejo, kadar ga slišijo... Ne bi bil tako povzdigoval svojega jezika, toda obšel ga .ie bil spomin na mladost, na grenki občutek manjvrednosti. AH niso tudi ti otroci z istimi občutki vsak dan prihajali iz šole? Ali niso bili vsi zbegan in preplašeni od zadnjih dogodkov? Sprva so bili začudeni besede so bile nenavadne, kakor so bili gosnod ta dan nenavadni, še nikoli niso slišali takih besed. Saj jih niso dobro razumeli, vndar so se iim nočnsi opriiemale sre in duš, jih dvigale kot na nerutih. In ko sozagledali v kaplanovih očeh solze, so se vsi hkrati zresnili. Ali so dojeli resnbst in velikost trenutka?
“In greh bi bilo, otroci moji, velik greh. a ko si damo vzeti, kar smo pre-ieli iz božjih rok: s tem bi razžalili Boga v njegovi veliki dobroti. Ljubite svojo zemljo in svoj jezik in molite,
vsak dan molite, da bi ju nikoli ne izgubili... Ali boste?”
Poslednje besede so bile od ganjenosti tako tihe, da so jih otroci komaj slišali. Molčali so. Ko so zagledali solzo, ki je bila zdrknila po kaplanovem licu, so se v zadregi spogledali. Neka bledič-l na deklica je stežka zadrževala jok, j gledala je v tla.
Čedermac se je zavedel. Dvignil je i glavo in se ozrl preko obronkov. Mehkoba, ki ga je obhajala, ga je skoraj jezila. Čemu kaže solze? To je od izčrpanosti, ,ie pomislil. Vsako razburjenje ga vrže iz ravnotežja... Zopet je pogledal otroke in se nasmehnil.
“Dosti!” je rekel. “Nauka ne bo, dokler ga ne oznanim... Zdaj pa pojdite domov!”
Še dolgo je gledal za njimi, ki so nenavadno tilio odhajali v vas. Bil je zadovoljen, vendar mu je žgoča kaplja skrbi kanila v dušo. Zagledal se je v oblak, ki je podoben angelskkemu obrazu visel nad obzorjem. Otroci ne bodo molčali, je pomislil. Besede bodo še spremenjene prišle iz njihovih ust,..' Zdrznil se je in. si potegnil z roko preko čela,kakor da hoče izbrisati neugodje. Nikoli ne bo delal drugač\ kakor mu narekuje srce, Oblak nad obzorjem
dan, kar je vsekakor premalo. Dež je le nekoliko oživel Jiolje.	,	-	j,’
Policija je preprečila zborovanje OF v Bazovici, za katero ni hotela dati dovoljenja.
Fašistični zakoni. Tržaška mestna občina prepoveduje na podlagi fašističnih zakonov tržaškim Slovencem, da bi na grobove, svojcev postavljali spomenike s slovenskimi napisi. Odbor Slovensko-hrsvatske prosvetne zveze se je obrnil s protestnim pismom, v katerem zahteva za slovensko prebivalstvo enakopravnost z italijanskim prebivalstvom, ki mu pripada na temelju osnovnih človečanskih pravic in demokratičnih načel v smislu določb mirovne pogodbe.
Ravnateljstvo tovarne OMMSA je sporočilo tovarniškemu odboru, da se bo podjetje likvidiralo, ker mu primanjkuje denarja in naročil. S to li-kvidacijo se bo še povečalo število brezposelnih na TO. Takšne so torej dobrote Marshallovega plana!
Štirinadstropni hotel, ki bo imel 62 stanovanj s pritiklinami se gradi v Barkovljah. Zgradba bo stala 205 milijonov lir in bo namenjene za stano-vanja ameriških in britanskih družin in bo eventulrio na razpolago lokalnemu tujskemu prometu.
FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de conitrucci6n A?da. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5M*
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamlentoi dal reuraatismo j sala de Cinifta Atiened: Lunes - Miircoles y Vierne« Pedir hora por telifono
Defensa 1153
U. T. 34-5319
Rcinaldo Wn»»crman
MEDICO
Nazca 2381	D.	T.	50-284*
TRGOVINA JESTVDJ
"PRI ČEH NIČU" C. Ramon Lista 5651 - U. T. 84-1509
Ques«rla y Fiambrerla "LA IBERICA" de Cuervo y FernAnd«
A vda. Fco. Beir6 5399 — U. T. 50 - »5M
se je medtem spremenil. Dobil je grozečo podobo;
J
ČETRTO POGLAVJE
Bil je mrk, vetroven dan, ko se je Čedermac razdražen vračal iz Lip.
Zjutraj je bilo še jasno, a se je pred poldnem nenadoma začelo oblačiti. Na jugu se je še kazalo za pas jasnine, od severa pa je mrzlo pihalo, gnalo od Krna kope oblakov, ki so se. ustavljali na vrhuncih, se trgali, nemirni begali in se prostrli čez nebo. Kdaj pa kda.l se je grozeče pomračilo, četudi je bil° še daleč do noči, potem pa se je zopet prisvetilo, kakor da sili sonce skozi sivino. Listje še ni bilo odletelo, za zimo je bilo še zgodaj,vendar je Čedermac zdaj pa zdaj dvignil obraz, kakor da voha snežinke. Vlažen, hladen veter mu je pihal skozi tenko suknjo, da ga je rahlo stresalo v suho telo.
Vreme, ki je branilo iz hiše; vendar ni zdržal doma. Skubino ni bilo k njemu; besede, ki jih je pripravil zanj, «(l ga preveč pekle, da bi mogel še dlj® Čakati. Morda se nihče ne upa povedati Skubinu svoje sodbe, to ga dela objestnega in ga zazibava v samovšečnost. A on mu naravnost pove, kaj misli njem, nato se bodo njune poti za vedno hičile,
(Nadaljevanje)
Num. (štev,) 30 — 18. junija 1949
SLOVENSKI G Ti A S
Str. 7
Andrej Škrbec:
Kmetsko zadružništvo v Jugoslaviji
V letošnjem proračunu zvezne jugoslo-Vanske vlade, kakor tudi v proračunih po-sameznih republik, stoje velike vsote nagnjene za napredek poljedelstva in za razvoj zadružnega gospodarstva, s čemer se •Misli zagotoviti preskrba prebivalstva v m®8tih in industrijskih centrih. Pripomniti treba, da je industrijska proizvodnja v u 1948, prekoračila predvojno produk-
cijo
za 61 odstotkov, dočim je kmetska
tlr°lzvodnja v istem letu prekoračila samo 2a 3 odstotke, kar pomeni, da je kmetska l*roizvodnja veliko zaostala.
zato so določene velike vsote v prora-tl">u za državni sektor zadružništva, kor a »>ora postati vzgledni model vsemu osta-ett>u zadružništvu. S tem se zasleduje tri °snovne naloge: 1. razširiti kapaciteto '.e °')stoječih državnih posestev in velikih kaninskih pašnikov; povečati nove plodne ^Vršine ter rediti večje število govejo ži-^ine- 2. osušiti velika močvirja, katera 0(*o dala veliko količino žita in ostalih Vltn*n (lonjsko polje v Hrvatski, ko bo °sUaeno,bo dajalo, okrog 50% več žita,
kak.
3.
or ga pridela sedaj cela Hrvatska). In naPeljati vodo tja, kjer primanjkuje za Nalivanje (Izgradnja kanalov Donava— lsa, Sisek—Zagreb—Podsused int.). Vsa ’lavedena dela so že začeli, a sedaj jim '0(1° z omenjeno pomočjo državnih sred-stev. samo pospešili njih izvedbo.
Na ta način pridobljeno zemljo, katera 0 dajala novih pridelkov, bodo izročili v ^delovanje zadrugam, katere morajo podati vodstvo in edini rešitelj na vasi, ka-e,'a se bo na ta način dvignila iz zaostali v vseli pogledih. Naše kmetijstvo je nainreč, z ozirom na današnje čase, jako ^Itnitivno in ne more radi tega dajati že n*li uspehov. Dočim se je industrija j^ijala v prvih letih po osvobojenju, z “Uhom časa, je poljedelstvo ostalo zadaj, er hi imelo potrebnih strojev od indu-strIializacijo kmetijstva. Da bi ne prišlo do ^Potrebnih nesorazmerij med industrijam in poljedeljskim delavstvom, je torej p°trebno, da se nesorazmerje odpravi prej nego Pride v poštev. In to se bo odseglo Povečanjem kmečke proizvodnje, katera Se bo dosegla le z izboljšanjem obdelo-Va«Ja, za kar so potrebni stroji, kateri naj ^Upnem obdelovanju pripomorejo za produktivnost posameznikov in za-
^Erreria de o b r a HUMAR y MAKUC
Av- Central 3729 N*. 2 3729
U. T. 741-4520
DCCIOC
•llNKC HAl PEČIN
Specijalist notranjih bolezni Ordlnlra vsak dan od 16 do 20 ure
SA.N MARTIN 955 .1 nad. - Dep. c T. A. 32 - 0285 in 0829
^r. Francisco Jose Cespa
DBNTISTA CIRTJJANO Consultas de 15 a 20 ha.
Coronel R. Lista 6098 T. A. 00 * 0782
drug. Manjkajo v prvi vrsti torej stroji, katere pa mora naša država najprej sama izdelovati, ker njeni prijatelji, so jih najprej obljubili, potem pa niso svoje dolžnosti izpolnili. Vendar se vodstvo naše države postavlja na stališče, da bo petletni plan gotovo rodil in celo prekoračil začrtane naloge, ker je vse ljudstvo pripravljeno žrtvovati VBe, za njega izvedbo. Dandanes je ljudstvo tisti, ki kaže in ukazuje vodstvu, kaj naj uzakonjuje in predpostavlja, zaI to ker vlada je tu samo, da izvrši ono, za kar se je ljudstvo odločilo in kar je njemu v korist.
Ljudstvo si je izbralo kot temeljno sredstvo in organizacijsko obliko, za preobrazbo starega kmetijstva v soci.iali-Stično; KMETSKO ZADRUŽNIŠTVO, katero naj pretvori drobnolastniška kmetska posestva v zadružno velekmetsko proizvodnja. To naj bi bila pot krepitve zadružne lastnine in proizvodnih sredstev, pot, katera bo naše delovne kmete prepričala. o prednosti velike zadružne obdelave z modernimi stroji nad ‘ posameznim gospodarstvom z zaostalim obdelovalnim orodjem. Pri tem povdarja vodstvo naše države, da se nobenega kmeta ne sme siliti v nobeno zadrugo, ampak sam se mora prostovoljno odločiti. “Vsako umetno for- j siranje ali administrativni princip bi samo zavirala in motila proces socijalistične preobrazbe vasi ter slabila zvezo delavcev in kmetov,” pravi dobesedno program KPJ.
V stari Jugoslaviji in nikjer, kjer vlada sloni na kapitalističnem sistemu, ni moglo in nima zadružništvo tolikšnih razvojnih možnosti, kar pomeni, da ni imelo nobene vloge v družabnem in gospodarskem napredku vasi. Gospodarski in družabni razvoj vasi poteka že danes preko zadružništva, kar pa bodo novo planske uredbe samo pospešile. Zadružništvo bo ostalo za množice delavnih kmetov, prava šola socializma, katera jim bo pokazala, kako je treba živeti, da je življenje posameznika kot skupnosti res vredno živeti v bratstvu in ljubezni ter strpnosti, bližajoč se na ta*način popolnosti, katera je v tem, da, posameznik ni nič drugega kot sredstvo za blagostanje skupnosti, kateri pripada. Zato, ko bo srečna skupnost, bo srečen tudi vsak posameznik.
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
Pripravni prostori za kroglanje
JANKO POLIAK Huiaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA lES-HlN "TRST STANKO MIHELJ
Charcas 3120
U. T. 72-4957
RESTAURANT
MIRO MERKU 2 A
LORIA 472
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA
Villa Real 140. J. Ingeni^ro«. U. T. 757-640
i
^stavraciia
IVANČIČ 11UDOLF ‘	.	Anasco	2622	|	Avda.	Riestra	1115
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1411
F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazareo 3425	U.	T.	50-891S
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. COX
U. T. 61-0656
Poziv na vpisovanje državljanov F. L. R. Jugoslavije
Z ozirom na člen 11 Pravilnika za izvršitev zakona o državljanstvu FLRJ od 25. januarja 1946, obveščajo se vsi državljani FLRJ, da se obrnejo na Poslanstvo FLRJ v Buenos Airesu, ulica Charcas 1705 z zahtevo, da bodo vpisani v državljanski knjigi FLRJ v inozemstvu.
Potrebno je, da vsi državljani izpolnijo v triplikatu formular prijave, katerega dobijo na Poslanstvu FLRJ v Buenos Airesu.
Prijava se mora spisati na pisalnem stroju ali z dobro čitljivo pisavo v našem jeziku. S prijavo je potrebno dokazati, da so navedeni podatki resnični in točni. To je lahko potni list, krstni list, poročni list, domovnica ali podobno.
Prijave so proste vsakih pristojbin.
OMENJENO PRIJAVLJANJE DRŽAVLJANSTVA JE OBVEZNO ZA VSE JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE.
POSLANSTVO FLRJ V BUENOS AIRESU
Noročnik!
Naročnica!
Z izdajanjem SLOVENSKEGA GLASA so povezani veliki stroški in je odvisno največ od Vas samih, da bo mogel list v bodoče redno izhajati.
Zato vljudno naprošamo vse one, ki do danes niso poravnali svoje naročnine, da to čim prej store, kajti v nasprotnem primeru jim bomo primorani ustaviti dostavo lista.
Najprimerneje poravnate naročnino z ‘ bono postal”, ki ga kupite pri vsakem poštnem uradu, in ga v zalepki pošljete na naslov: SLOVENSKI GLAS, Casilla de Correo No. 8, Sucursal 17, Buenos Aires.
UPRAVA.
TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rosario (Sta. Fe)	Foto - Arto MARCOS Najpopularnejša na Doek Soda Facundo Quirofa 1325 U. T. 22-8887
	
	UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avdu. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišže Jožef Škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995	
	PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal
	
JEKŠE E K T O R MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621	
	SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. E. 757 - Santos Lugares - 271
	SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bilek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
HADIO Iidelora&Js no vik aparatov Im TiaWwstna popravila iivrlujo JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal A vda. Porast Tel. štev. 54 - 4650	
	Stavbimska Kovača G. STA VAR A K. KALU* A • Laprida 2443 Florida. FCCA
MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: So izdeluje vsa v to stroko spadajoča dola PAS03 LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O B D O B A	
	BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH A vda. San Martin 2902 U. T. 19-9838
	Prevozno Podjetje “GORICA”* Lojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172
	ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Airerf
ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URŠie 9 Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Aires	
	M E R C A D O "Las Magdalenas99 CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. A vda. Fco. Beir6 5276
LA VOZ ESLOVENA
EDITA DO l*OI{ 101, CONSOIU K) lili LA V()/ HS1,(>VEN A
O bolečinah v grlu
Jokajoč in z vročo glavo pride otrok k materi in toži o bolečinah v grlu. In kaj napravi mati? Položi otroka v posteljo, mu da piti vročega čaja in napravi tako, kakor je v takih primerih navada: vzame volneno ruto in mu jo ovije okoli vratu. Je mati postopala pravilno?
Da, pri začetnih bolečinah bolezni, ki se naselijo na žrelni sluznici in na mandeljnih. Dobro bi bilo le, da bi nadomestila volneni ovoj z vlažno oblogo; veliko ruto namočimo v mlačni vodi, ožmemo in položimo okrog vratu, nato Se kos flanele ali volneno ruto in obkladek je gotov. Skoraj smo pozabili na priljubljeno grgranje. Seveda ni vedno priporočljivo; potrebno pa je tedaj, kadar povzroča bolečine v grlu posušena sluznica. Za grgranje je dober kamilični čaj, kateremu dodamo čajno žlico navadnega glicerina, ne smemo pa grgrati, kadar imamo gnojno angino, kajti vsak vnet organ potrebuje miru.
Bolečine v grlu niso same po sebi nobena bolezen, temveč le znak različnih bolezni. Zato naj mati vedno pokliče zdravnika, kadar so pri otroku bolečine v grlu j združene z vročino, kajti možno je, da ima otrok angino ali vnetje mandeljnov,
KROJAČNICA “LA TRIESTINA" Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
kar je že pri marsikaterem mladem človeku povzročilo vnetje ledvic, sklepni revmatizem, srčno napako itd.
Tudi angina ni sama po sebi bolezen; lahko jo povzroče povzročitelji raznih gnojnih vnetij, je pa lahko tudi delni pojav škrlatinke ali celo difterije. Zato vsaka mati najbolje napravi, da pokliče zdravnika, čim bo otrok imel vročino in bolečine v grlu.
V
Calderon S088 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228
Slovenska Cvetličarna “LOS ALPE S”
ttostar Anior
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
TOVARNA POHIŠTVA
VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U	T.	652-01SJ
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
Kadar se želite naužiti čistega kordobskega zraka in se v miru odpočiti, obrnite se na
Hosteria “LOS ALPES”
lastnik Peter Jonke Rio Ceballos Cordoba
Postrežba izvrstna in zmerne cene
KAKO OHRANIMO VITAMINE
Vsaka gospodinja ve, da ne r.mo neka terih stvari preveč porabiti, posebno če ni pri hiši dovolj sredstev; talto bo n. pr. odvečno maščobo zopet zlila v lonec v shrambi. Tudi bo pazila, da se ne bodo jedi pokvarile. Manj vidna je izguba rudninskih soli in vitaminov v hrani, zato se često zgodi, da se po neprevidnosti ali z nepravilnim pripravljanjem jedi izgubi ninogo redilnih snovi.
Da ohranimo v hrani rudninske soli, moramo krompir in ostale gomolje skrbno lupiti, oziroma še bolje je, da jih kuhamo kar z olupki, kajti redilne snovi so v zgornjih plasteh pod kožo ali v olupku in jili seveda uničujemo, če grobo lupimo. Nikar ne puščajmo krompirja in zelenjave v vodi, temveč namakajmo jih, tik pred njih pripravo; dušimo jih v prav malo vode in vode, v kateri se je kuhala zelenjava ali sadje ne zametujmo.
6e bolj pa moramo paziti, da oh ranimo vitamine. Od različnih do danes znanih vitaminov so A, I! in C vitamini tisti, ki
Krojačuiea *fCorica,!l Franc Leban
WARNES 2191	Buenos Airea
Naproti postaje La Patemal T. A. 59 - 0357
primanjkujejo v hrani in na katere moramo predvsem paziti, ko hranivo pripravljamo. .
Vitamin A nahajamo v mlečni tolšči, v rumenjaku, v jetrih, v ribjem olju, v korenju, paradižniku, in črnih jagodah. Ta vitamin se na zraku razkraja, prenaša pa dobro vročino.	-	^
Vitamin 15 je v otrobih, v črni moki, v kalčkih žitaric, v kvasu, zelenjavi in tudi v sadju. Pomanjkanje teh vitaminov povzroča živčna vnetja, srčno slabost in bolezen beriberi. Ta vitamin je zelo občutljiv za vročino.
Vitamin C je v zelenih delih rastline, v limonah, pomarančah, malinah, šipku, jagodah, korenju, krompirju, zelenjavi. Da ohranimo vitamin C v jedeh, se moramo ravnati po naslednjih navodilih: zavarujemo jedi pred svetlobo; maslo shranjujmo v papirju., ki ne prepušča svetlobe in v zaprti omari. Kromjpirja in zelenjave ter sadja no kuhajmo .predolgo in tudi ne preveč, pag pa le tolilko, kolikor ga potrebujemo za en obed. Prav tako se izgubljajo vitamini v postanih jedeh. Ne puščajmo kuhane jedi v 'medenih in železnih posodah ter lupimo in režimo krompir, zelenjavo ter sadje z noži, ki ne zarjave. Tudi
ne uporabljajmo za razne jedi kuhinji orodja iz železa in ne devajmo V lt njavo, ki se kuha jedilne sode. čim sveža je zelenjava, sadje in krompir* več vitaminov A in C vsebujejo.
NASVETI
Da odstraniš madeže iz žameta, stuje, da ga poškropiš z narobne stra111 da ga potegneš z likalnikom večkrat pravo stranjo tako, da se dlačic nit dotikaš.
Madeže, ki so jili napravile muh*
slikah odstraniš, če jili drgneš z 1»^.
krpo, ki * jo namočiš v raztopini alk0
in mila.	,,
gl!
Predmete iz porcelana in žgan« opereš z milnico, ki jo dobiš, če raztoP gramov mila v pol liter mlačne vod«'
Predmeti iz lakastega usnja bqd° novi, če jih od časa do časa na
sočno čebulo, čez kake četrt ure P
SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA
Odškodnin®, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijslce Tramitacije Urardne -ara: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTS 1119 - Piso 8 (■Nasproti Obsj.telcuj Esctitorio 823 T. A. 35 - 6243	Buenos	Aires
•te-
šemo z meliko suho krpo, da se sv« Cvetačo, ki je ob* slabem vremenu I polžev In zemlje, denemo za uro z 1 navzdol v močno slano vodo in vsa zanija bo splavala na vrb.
■J
TISKARNA
Rudolf tivee
SARM1ENTO 4«
T. A. 757 (Santos Lugares) U®*
<y
Bar 'Munich*
Peter Rojc
Especialidad en Rnposteria Te-Copetines
a una cuadra del barrio VILLA DEL LAGO - CORDOBA
Recreo “Europa”
Pripraven xa nedali»Tw »lote v Tigre. Prevoz s postaja Til«* FCCA. do He-crea in Laatullca
BRATAROVTAR
Tigre FCCA. — V. fl. 749 - 589
Rio CatajictKbiav
^Juaa (Sopete c ftU° HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244	.
VILLA MADfi™
HERRERIA iDE OBRAS BRATA’ RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča <•
Sogurols 3608-14	U»	-T.
Buenos Aires
.V,WiV.VW.W.V/AW.V/.VAVAV.V'.V.V.VA,.VW.,«WW«’A,<V^
\ Tiskarna "Cordoba’
Tiskarsko podjetje .naših rojakov	\	v.	■
t'
C* •
s v	r
t	L.
Ferfalja, Baretto & Paškulin
fj	Izvršuje	vsakovrstna	tiskarska	dela	\v\
m
i
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino *
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij* slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila.
VLADIMIR BENKO
Avda. Francisco Beir6 B709 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES
Krojačiiica LEOPOLD U&AJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4542
VILLA DEVOTO
M'
B U E N O S A I R £ S	’*
Gutenberg 3360	T.	A. 50 - 303^
Nasproti postaje tramvaja Cacroze na A.venidi San Martin. J
t,*.WUV A'kWWWVAiW.V VI.VJW 1JWAW.WJWW.1AW»’AW
Krojacnica Stanislav Maurič
VELEKA IZBIRA MODERNIH OBLEK » ln V
TRELLES 2642	T.	A. 59 - \$l
v i
R li E C i r l\LACIC -
INDUSTRIJA ELEflMRlčMH IZDELKOV	f
/OSE BONIFAaO 6l>3
-------“irr
7-
BUENO S
4 j £ Talleres Grftfiedj fOORjUir>IM’’ ~ Gutenberg :ijU»0 IM VI- flt**