Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta y 8 gld.. za en mesac 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. A Posamezne številke veljajo 7 kr. t Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ča se tiska enkrat; 12 kr., če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne. Štev. 94. 7 Ljubljani, t ponedeljek 27. aprila 1891. Letnik XIX. Dunajski obrtniški shod. (Izviren dopis.) K zborovanju dunajske obrtniške zaveze, ki se je dne 23. t. m. vršilo, bili so nekateri državni poslanci povabljeni, med temi tudi slovenski. Sošli so se vsi načelniki raznih obrtnih oddelkov in tudi 14 državnih poslancev, med temi dunajskega mesta za stopniki: knez Liechtenstein, dr. Lueger, dr. Gess-mann itd. Tudi slovenskih poslancev bili so štirje došli, katere so prav prisrčno pozdravljali navzoči zborovalci. Načelnik te zaveze, ki je vodil obravnave, pojasnjeval je položaj ne le dunajskih, ampak sploh vseh avstrijskih obrtnikov, kazal, kako vedno hujše propada mali obrtni stan, ker ga mogočni veliki zavodi uničujejo. Edino njih nado, da se obrne na boljše, obračajo obrtniki v konservativne zastopnike v državnem zboru, od katerih pričakujejo, da bodo kot pravi prijatelji srednjih in nižjih stanov delovali na to, da se obrtna postava tako preustroji in predela, da bo res koristna in omogočila nadaljno eksistenco tisočerim obrtnim rodbinam. Za njim govoril je državni poslanec dunajski, gosp. mehanik Schnei-der, o položaju in izreka radost svojo, da je našel med novimi državnimi poslanci konservativnimi iz vseh dežel in narodnosti jako veliko zanimanje in naklonjenost za mali obrtni stan, zato upa, da napoči že d6ba, ko bo mogel mali obrtni stan po tolikih udarcih zopet oživiti se. Prav zelo ožigosal je dosedanjo manšestersko politiko liberalcev državni poslanec dr. Gesssmann, ker je stavila si za nalog, da ugladi pot velikemu podjetju, kojemu naj vsi kot delalci služijo, ter navaja besede, katere je ob neki priliki izrekel priznani pristaš mogočne liberalne stranke, dvorni svetnik profesor Exner, da se čudi, čemu se trudi obrtnik, ki ima komaj po 5 do 7 delalcev, ko mora razvideti, da je njegov obstanek nemogoč, ter da najbolje stori, da se vdinja za de-lalca v veliki tovarni itd. Kakor znano, pa se štejejo mojstri s 5 ali 7 delalci že med boljše, in če ta liberalni učenjak že takim mojstrom svetuje, da naj popustijo šila in kopita ter se uklonijo v jarem velikega tovarnarja, kaj ima pač veljati za ogromno večino malih obrtnikov. In istina je, da sistem take manšesterske politike meri na to, kakor je na Angleškem, da postane le velikaš, ki gospoduje nad kardelom tlačanov, njemu podložnih in za njega dobiček delujočih. In prav je imel govornik, saj do istega so tudi Angleži dovedli kmetski stan, da ondi je le velik posestnik, ki ima grozne latifundije, ki so nekdaj bile last kmetov, ki pa so propasti morali, in bogatini pokupili so posamezne kmetije ter tako napravili veliko latifundije, katere obdelujejo nekdanji on-dotni kmetje kot najemniki. Dr. Gessmann nadaljuje ter pravi: Že je tako daleč, da le silno tenka stena loči avstrijsko malo obrt od proletarijata. Za trdno pa upa, da bo po konservativni stranki v državnem zboru došla še pomoč in rešitev. Tudi štajerski slovenski poslanec gospod Miha Vošnjak izpregovori ter tudi on izreka prepričanje, da se konservativci zanimajo ter imajo sploh čuteče srce in jasen pogled za bedni mali obrtni stan. Z radostjo konštatuje, da je veliki konservativni klub že v sinočni svoji seji pokazal, da vsi složno mislijo za blagor malega obrtnega stanu, ker na poskus enega klubovega člana, ali bi hotel konserva- tivni klub s časom podpirati in ogreti se za njegovo namero, to je za predlog, katerega želi staviti, da se namreč za obrtnike napravijo samostalne obrtne zbornice, ločene od kupčijskih, oglašali so se člani konservativnega kluba iz vseh dežel za tak predlog, tako da je bil soglasno odobravan predlog, katerega je dotični član že spisal, dal drugim podpisati in že izročil zbornici v posvetovanje. To naj kaže dejanjsko, da imajo obrtniki pravo, ako stavijo svojo nado in zaupanje v konservativno stranko. Besede gospoda M. Vošnjaka našle so radosten odmev, osobito v vrstah obrtnikov. Knez Liechtenstein razlaga, da gre za to, da se reši, kar je še mogoče, ker veliko je že zgubljenega. Navaja, da je njegov volilni okraj gotovo največji v državi, ker v njem biva 280.000 ljudi. Deset tisoč je volilcev, od teh je došlo na volišče 8000. Za liberalnega kandidata glasovali so, kakor je bilo konštatirano, le najrevnejši ljudje, ki so zaradi bede žepovsem odvisni od svojih mogotcev-gospodar-jev, ki jim dajejo zaslužka s tem, da za njih velika podjetja izdelujejo blago. Pač pa so njegovi volilci, nad 4000 njih, pošteni obrtniki, ki so še vstrajali v trdem boju za obstanek, in za tak stan mora se storiti vse mogoče, ker to bodo oni, ki bodo ohranili socijalni red. Gorje človeški družbi, ako še ti propadejo v siromaštvo in proletarijat. Slep je oni, ki trdi, da tu ni že mnogo socijalistov, ki bodo, ako se ne ukrene na modra pota, kmalu in grozno po številu narasli in postali groza za družbo na Dunaju in v državi sploh. Za njim govoril je znani dr. Lueger, ki je osobito izražal radost, da vidi tu tudi zbrane zastopnike vrlega slovenskega ljudstva. Poudarja, da je mnogo krivo tudi to bilo, ker se je sicer pomanjkljiva obrtna postava zelo slabo tolmačila, vedno v škodo malemu obrtu. Navaja, kako so morali so-darji v Pragi propasti, ker velike pivovarne smele so same napravljati sode in ker ni tam vina je pač umljivo, kako malo dela je preostalo sodarskim mojstrom, ker na Češkem so le velike pivovarne in vse izdelujejo same potrebno posodo. Ko navaja še druge nedostatke, obeča svojim volilcem, da bodo združeni kristjani s konservativci v državnem zboru priborili zopetno mogočnost za obstanek malega obrtnega stanu. Ko je še pl. Zallinger, državni poslanec tirolski, poudarjal, da pa mora tudi v vse slojeve človeške družbe vrniti se zopet pravi krščanski duh, ako hočemo, da bo človeška družba zopet srečna, zahvalil se je načelnik obrtne velike zaveze vsem došlim, katere prosi v imenu tisoč in stotisoč obrtnikov za hitro pomoč. Bilo je lepo videti tako modro posvetovanje voditeljev vseh vrst obrtnega stanu in upajmo, da bode veliki novi konservativni klub v državnem zboru zavedal se velike naloge svoje, da vse stori v prospeh in utrditev najzanesljivejših stebrov države, to je obrtnijskega in kmetijskega srednjega stana. —e. Politični pregled. V Ljubljani, 27. aprila. lotrani« dežele. Adresa gospodske zbornice. V soboto je grof Falkenhayn v adresnem odseku gospodske zbornice predložil načrt adrese. Levičarji neso bili za- dovoljni z nekaterimi odstavki adresnega načrta, ker se v njej preveč naglaša katoliško-konservativno stališče. Rekli so, da se načrt ne vjema s prestolnim govorom. Napovedali pa levičarji svoje adrese še neso, temveč le zahtevali, da se predložena adresa nekoliko premeni. Danes se bode posvetovanje o adresi nadaljevalo in konečno odločilo, ali levičarji predloži svojo adreso ali ne. Pričakujemo, da se desnica ne bode udala, da bi izpustila iz adrese naglaševanje katoliško-konservativnih načel. Dunajska mestna železnica in Mladočehi. »Narodni Listy" se hudujejo, da se hoče z državno podporo graditi mestna železnica na Dunaju. Dunaj hoče v vsem posnemati Pariz in Berolin. Češki poslanci ne smejo glasovati za nobeno podporo za to železnico, dokler neso vrejene vse reke na češkem in dokler se ne zadosti potrebam češkega naroda. Mi tukaj ne bodemo ugibali, ali je umestno, da se gradi ta železnica z državno podporo ali ne, ali to pa lahko rečemo, da je miado-češka delegacija preslaba in premalo vplivna, da bi to mogla preprečiti. Za to železnico glasovali bodo vsa zjedinjena levica, Coroninijevci, nekaj nemških nacijonalcev in protisemitov, potem pa se nekaj drugih poslancev, ki se dado voditi od vlade. Večina bode torej gotova in to vedo tudi »Narodni Listy\ Mladočeški poslanci bodo porabili to priložnost, da si pridobe popularnost. Državno sodišče. Načelno važna je razsodba, katero je te dni izreklo državno sodišče za-stran izvajanja volilne pravice za državni zbor v nekaterih kronovinah. Dosedaj se je občno mislilo, da nikdo izimši članov trgovskih zbornic ne sme v dveh krajih voliti za državni zbor. Zaradi tega se je pa ugovarjalo, da se je neki Pran Bujatti, ki biva na Dunaju, uvrstil mej volilce v nekem moravskem mestu. Državno sodišče je izreklo, da sme Bujatti tudi na Moravskem voliti, ker je ondu tudi občan in davek plačuje. Ugovor, da dvakrat voliti ne sme, ne velja, kajti le v isti deželi ni dovoljeno nikomur v dveh krajih voliti za državni zbor. — Po neki drugi razsodbi pa na Moravskem ne smejo v državni zbor voliti upokojeni profesorji, ker tudi nemajo občinske volilne pravice. — Državno sodišče je dalje razsodilo, da ima odvetnik ondu volilno pravico, kjer ima pisarno, ko bi tudi v kaki sosedni vasi stanoval. Vnanje driare. Umor ministra Belčeva. Po poročilih iz Sofije bolgarska vlada še nikakor ne vi. kje so Belčeva morilci, če tudi ve njih imena. Dokler pa za njih bivališče ne vedo, ne morejo od nikogar zahtevati, da jih izroči. Vse vesti, da je bolgarska vlada v tej zadevi storila že kak diplomatičen korak, so torej prenagljena. Gagarinova družba. Že dolgo je znano, da ta družba ima tudi politične smotre. Mnogi njeni uradniki so politični agentje v ruski službi. Preiskava o umoru ministra Belčeva je dokazala, da so se posvetovanja raznih sumljivih oseb pred omenjenim umorom vršila na ladijah omenjenega društva. Bismarckova kandidatura. Velfi se ožje volitve prihodnji četrtek ne udeleže. Njih glavni list piše, da neso ne za socijalnega demokrata, ne za Bismarcka. Ce kak volilec hoče voliti, prosto mu, ali vendar ni pričakovati, da bi kak pravi Hanove-ranec volil kneza Bismarcka, ki je največ škodoval Hanoverancem. Svobodnomiselna stranka hoče volilcem prepustiti, da volijo, kakor hočejo. Socijalni demokratje pa pridno delajo proti knezu Bismarcku. Razpošiljajo posebne oklice na onih 12.000 volilcev, kateri se prve volitve neso udeležili. Ker se od obeh stranij hudo agituje, je pričakovati, da se ožje volitve v četrtek udeleži mnogo večje število volilcev. Narodna liberalna stranka priznava, da bode le težko zmagala s svojim kandidatom, posebno ker so socijalni demokratje poslednje dni dobili znatne denarne podpore za agitacije. Socijalni agitatorji iz Hamburga, Berolina, Hanovra in Draždan odpotovali so že v 19. državnozborski volilni okraj, da delajo proti Bismarcku. Francoska bile so hišne preiskv joto?. Našli so več Boulangerja, in pa vež1 |fpirje^, "Iz ka| vidi, da liga še nadalje $>stoji, samo Nekatera pisma, katera je dobila' licija, tičejo se dne l.'|g|ja. T« razkrile, kdo 60 vsi članflige, ito poslancev konspi pisma. date, opozicija 40 in 40 je pa ožjih volitev. Junisti so torej pri tej volitvah močno poraženi. Število ožjih volitev je pa zaradi tega tako veliko, ker je v več okrajih se ponnjala cela vrsta kandidatov. V nekaterih okrajih se je kar po 5 ali 6, da celo po 9 kandidatov poganjalo za jeden mandat in torej ni čudno, da so se glasovi jako razcepili. V Rumuniji je 11 strank in vsaka se je udeležila volilnega boja. Vladni pristaši sami razdeljeni so v mnogo frakcij in zaradi tega čakajo še vlado velike težave in se ne ve, če bode mogla vladati z novo zbornico vladati do konca legislativne dobe, dasi je pri volitvah dobila znatno večino. Izvirni dopisi. Iz Rima, 24. aprila. Katastrofa včerajšnjega dne je toliko razburila vse tukajšnje prebivalstvo, da se i danes o ničemur drugem ne govori, nego o razpoku zaloge smodnika. O postanku nesreče se pač ne more ničesa gotovega povedati. Gotovo je, da je stotnik Spacca-mela zjutraj ob četrt na sedem od trdnjavice, ležeče eden kilometer od smodnikarne, opazil, da se nad zalogo kaže in dviga dim. Takoj gre v vozu proti dotičnemu kraju. Spremljal ga je asistent de Romanis. Hotela sta se prepričati o vzrokih dima nad zalogo smodnika, kajti stvar se jima je zdela sumljiva. Dospevši na kraj svojega namena, najdeta že vojake v največih skrbeh, tembolj torej skušata dognati vzrok sumljivega dima. Kapitan Spaccamela seveda ni mogel mnogo preiskovati, kajti ni imel ključa od zaloge. Prehodil je torej naglo hodišča, tako imenovane izolatorje, kjer je dobro čul šumenje, kakor bi se nekaj naprej in naprej smodilo. To mu ; je bilo znamenje, da se bliža velika nesreča. Za- • kliče torej vojakom: Kdor more, naj se reši! Pri- j poroči jim, naj se poskrijejo po jarkih. Vojaki ubogajo in zares so ušli vsi; le dva sta lahko ranjena. Toda kapitana je zadela vse drugačna osoda. Zdi se, da ga je razstreljena zemlja do polovice pokopala in pokrila, po drugi strani pak je s tem, da je pal, težko se ranil na glavi in se sedaj bori s smrtjo. Njegov asistent je mrtev. Notranjo shrambo za smodnik (bila je vzidana v zemljo, ne kot navadni stolp) odprli so dan poprej, ker so takrat patrone delili. Sedaj pa strokovnjaki ugibajo, kako bi bilo mogoče, da bi se bila vsled kake praske, ali vsled pretrde vložbe patronov mogla zanesti iskra med smodnik. Nagromadenega pa je j bilo v založišču baje smodnika 260 tisoč kilogramov. Bral sem danes nekatera ugibanja, kako bi se dala eksplozija razložiti, ali zdi se, da vsi časniki pišejo — nt aliquid diiisse videatur. Ranjenih je bilo vsled razpoka okrog dvesto. Pripeljali so jih v razne bolnišnice v mesto. Mrtva sta doslej oznanjena le dva: že omenjeni vojaški asistent in neka kmetica, ki je travo žela na polju, kateri je prifrčala na glavo opeka, da se je takoj mrtva zgrudila. Čudno je, da v vinorejski šoli, ki ni daleč od založišča, v tako imenovani »Vigna Pia", kjer prebiva nad sto gojencev pod vodstvom menihov, ni nesreča nikogar smrtno zadela. Nekateri so zjutraj že delali na polju, drugi so bili še doma. Puh jih je pometal po tleh, ali razven par lahko ranjenih so vsi čvrsti in zdravi. Kmetske in vinčarske hiše po kilometer na okrog pa so vse tako grozno razdrobljene, da jih nobena sila ne more tako silno ugonobiti. Škoda v Rimu se ne more popisati. Ne vem, če je katera hiša v mestu, kjer ne bi bila okna pobita. Zal, da je z navadnimi okni strla nezgoda tudi toliko umetnih barvenih steklarij. Izmed vseh cerkva je menda sv. Pavla zunaj mestnega ozidja najbolj poškodovana. Dragocena barvana okna, vredna pol milijona frankov, so vsa porušena in vržena iz tečajev. Tudi pročelje je močno poškodovano. Ooi, ki so kedaj bili v Rimu, se gotovo spominjajo krasne prodajalnice v dve nadstropji tik „Piazza Colonna", ki pripada bratom Bocconi. Tej je vihra strla ;debele dragocene šipe in zavese za njimi v vrednosti deset tisoč frankov. In titko bi še lahko nadaljeval dolgo in dolgo . . . Kaj jiojSenjo! V trenotku strto in podrto, kdaj bode jCerfev sv. Petra je primeroma malo poškodo-, Pa£ pa je Vatikan zelo potreslo. V treh sobah, navadno stanujejo sv. Oče, sta ostali celi samo e okni'. Kako bridka skušnja zopet za slabotnega starčki V Vatikanu! " pa Je nekaj veselejšega. iili' zaslišani v posebni avdijenci štirje avstrijski škofje: solnograški, ljubljanski, mariborski in graški. Ker so me naš prevzvišeni knezoškof vzeli seboj v Vatikan, imel sem srečo videti sv. Očeta in prepričati se, da jih tudi včerajšnja nezgoda ni kar nič potrla. Smehljajočim obrazom, a vendar polni resnobe so nas blagoslovili. Živahno oko in močna beseda še vedno znači odločnega moža v šibkem, slabotnem telesu. Ljubljanski knezoškof so bili pri včerajšnji nezgodi v veliki nevarnosti. Kako lahko bi jih bila na obrazu ranila kaka steklena drobnjav, kakcršnih se je cel kup vsul na altar, pri katerem so maševali. Hvala Bogu, da se jim ni pripetila kar nobena nezgoda. Bog svoje v&ruje . . . Iz Babnega polja, 22. aprila. Pričakoval sem, da bode kdo kaj več pisal o smrti in pogrebu g. nadučitelja košanskega, Filipa Kete-ja, a zamdn. Naj torej jaz s temi skromnimi vrsticami svojimi postavim spominek o Slovencu-pokojniku, istinitemu prijatelju svojemu. Porodil se je pokojni g. Filip pred 42 leti na Vrhniki od kmetskih starišev. Dovršivši četrto realko posveti se učiteljskemu stanu. Po dokončanih študijah na učiteljskem izobraževališču leta 1868 ga nastavijo podučitelja na prvo službo v Moravčah. Tu službuje le malo časa. Prišel je v Trnovo na Notranjsko, dalje je služboval v Šentpetru, na Premu, v Colu na Vipavskem, več let v Zagorji na Pivki, kjer vrlim Zagorcem gotovo ostane nepozabljen. Predlansko leto je prosil za nadučiteljsko službo v Košani, kojo je slavni c. kr. deželni šolski svet pokojniku podelil. Košancem se je hitro prikupil s svojim prijaznim in uljudnim obnašanjem. Priljubljen je bil pri vseh, zato pa gotovo ostane vsem faranom v najboljšem spominu. Bil je sicer rajnki gosp. Kete trdnega zdravja, močan in čvrst, a vendar je moral pasti pod smrtno koso neizprosne blede žene. Za časa letošnjega ljudskega številjenja si je nakopal bolezen. Hudo se je potoma prehladi), da je izbruhnil okoli litra krvi iz sebe. Upal pa je, da bolezen ni nevarna. Če ravno bolehen, poučeval je še vedno v šoli, ob sv. misijonu uril in vežbal pevke, istotako za velikonočne praznike; ni čuda torej, da se je bolezen ponovila v drugo, dokler ga v tretje ne zagrabi v nedeljo, 12. aprila, — in nagloma ukonča življenje. Ko bi si bil izprosil pokojnik začasni daljši odpust, morebiti bi si bil ohranil življenje. Kot delaven in vnet učitelj ostal je zvest do zadnjega svojemu poklicu, da ga je smrt od dela odtrgala. Dobivši glas o hitri smrti nadučiteljevi, užalilo se mi je srce. Kako tudi ne? Saj kratko prej umrla sta dva čč. gg. duhovnika, prijatelja moja, kaj čuda, da sem pri izgubi tretjega prijatelja tužno pristavil: Jn zdaj še ti, dragi Filip? Tako ločiš, grenka smrt? Ne baraš nas nič. smo li zadovoljni, prepustiti ti dragega, ki ga je ljubilo naše srce? Neizprosno trgaš in razdvojuješ srca ljubeča, ko jih nam v naj-lepšej dobi življenja odnašaš — v mrzli grob." Da, umrl si, g. Kete; a kaj pravim, umrl, živiš, živiš še pri Bjjgu, bil si zares krščanska duša! Spomin tvoj se bode pa ohranil v srcih yseh prijateljev tvojih. — Kjerkoli si služboval, pridobil si si na mah znancev in prijateljev s svojo odkritosrčnostjo, s svojim jeklenim značajem. Nisi bil vetrnjak, ne mož, ki obrača plašč po vetru. Brez strahu si povedal odkrito resnico, naj si bode komu ljuba, ali ne. — Zaradi tega sem te čislal in ljubil, ker sem te poznal; všeč mi je bil tvoj čisti značaj. Pokojnik ni poznal kake hlimbe in hinavščine, napuh bil mu je tuj; skromen in ponižen je bil vedno, ni se ba-hal s svojimi vrlinami, s kojimi ga je Stvarnik v obilnej meri obdaril. Bil je rajnki g. uadučitelj mož, čegar srce je bilo prešinjeno s krščanskim verskim prepričanjem. Vera mu je bila nad vse draga. Ni se sramoval očitno odkriti, pokrižati se ter moliti; vsako leto je spolnil krščansko dolžnost svojo, da je z drugimi ljudmi pristopil k mizi božji o velikonočnem času. To je pravi vzor krščanske^ učitelja, njim M je uresničil '^yerb| mov Ijev nam treba tovljeij kega :o šla — Nad ejempla Pri pladini je z beisedo unemal in buj čute v nebnih srcih, a "s trojim prel"—'-Ji' je potrjeval, kar je govfti' in u&l. Takih vzornih in viglednih sploh, in prihodnost mJaŠfiie je j« |jrjpQ)£ojn$'»wšin duha, naj kaže sarriota abgode je običajno mladina prvič k sv. obhajilu. Pri tej priliki je solza zalesketala v njegovih oč^h nad toliko srečo, do£lo mladini ta dan; morebiti si je pa rajnki v spomin klical oni dan, ko je tudi sam bil tolikanj srečen, da je prvič smel pristopiti k mizi Gospodovej. Zamolčati pa tudi ne morem, kako je kot nadarjen organist in izboren pevec širil in poveličeval čast božjo. Saj petje blaži in vnema srce k po-božnosti. Pokojuik bil je v tem pogledu zares popolnoma kos dani zadači. Milodoneč njegov glas razlegal 6e je po cerkvi v solo-spevih, da so ljudje kar strmeli. Ni čuda, da so ljudje iz sosednih farS, trumoma vreli ob njegovem prihodu v Košano, poslušat prelepo, harmonično vbrano petje, spretno njegovo orgijanje. Navadna ljudska govorica je bila: „Tako orgljajo, kot bi sami angeijci godli". Rečem, da Ko-šana bode težko dobila njemu vrednega vrstnika. Večje praznike je človek kar strmel nad preciznim petjem. — Poučevanje v petju je trudapolno in večkrat nehvaležno delo, a rajnki ni se ustrašil truda, vedno je vežbal in uril pevski zbor. Vsa čast pokojniku v tem oziru! Nekaterim pesmim je tudi sam skoval napev. Ko Bem ga včasih povprašal po skladatelju te ali one pesmi, ki mi je bila povsem povšečna, nasmehljal se je malo ter konečno pristavil: „Ta je pa moja". Želja moja je, da bi cenjena pokojnikova soproga te napeve dala v presojo kakemu veščaku, da bi se potem založile, kajti škoda zdnje, da se poizgube. Ranjki je bil preponižen, da bi jih bil dal na svitlo. Kako vesten in natančen bil je pa v šoli! Kak red, kaka izborna disciplina je vladala v njegovi šoli. Ojster pogled je že opomnil učenca storjene napake. Čast. gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik se je vselej jako pohvalno izrazil o njegovem poučevanju. Konečno še to željo izrazim, da bi se v kratkem postavil blagemu rajnkemu dostojen nagroben spomenik, možu, ki je bil dika in vzor učiteljstva. Zapustil je vdovo z jednim sinom. Ti pa, dragi mi Filip, za kojim se je v tujini solzilo prijateljsko oko, počivaj v miru, dokler te trobentin glas ne zbudi. — Pri britkej zgubi teši nas sladka zavest, da se vidimo jedenkrat; odšel si „per aspera ad astra" ! Iz Celovca, 24. aprila. (Borbazaslovenske S'o 1 e.) [Konec.] Dvojezične šole pa niso tako uravnane, da bi se otroci najprej dobro naučili pisati in brati v svoji materinščini, ter potem še le začel se pouk v nemščini. Po ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 2. februvarij a 1891. leta, št. 1623, »imajo se otroci že s pomočjo ..Abecednika" od K. Prešerna vpeljati v znanje slovenskega in polagoma tudi nemškega jezika". Tedaj že v prvih dveh letih se morajo otroci priučiti nemškemu jeziku, kajti od 3. šolskega leta začenši poučuje se le nemščina na podlagi čisto nemških knjig. Imenovani ukaz pravi namreč nadalje: „0d 3. leta začenši je slovenščina le učni predmet, ki se predava v treh urah na teden; v višjem razredu ima se poleg branja, slovnice in pismenih vaj, v slovenskem jeziku ponavljati to, kar se je v nemških urah, zlasti v računstvu iu geografiji, učilo. Ure namenjene slovenskemu jeziku imajo se opravljati brez izjeme ob koncu popoldanskega pouka, da morejo oditi otroci, ki se pouka slovenskega po volji starišev ne udeležb, ne da bi pouk motili." Koliko nedostatkov ima vsa ta naprava in kak se na razne načine zlorabi, poročalo se je v članku: »Tri ure slovenščine, — pa kako?" v 66. „Sloven-čevi" številki. („Mir", ki je prinesel isti članek, bil je koufiskovan.) Jako dvomimo, bodo li učitelji 8 pomočjo imenovanega berila dosegli določeni jim smoter. Težko! Otroci šest ali sedem let stari naj se nauče v dveh letih ne le dobro svojega materinega jezika, — ampak tudi nemščine; — to se ne more doseči! Vspehi naših ljudskih šol ostali bodo torej isti, kakor doslej. Otroci naučili se bodo v nemškem jeziku fcratfin pisati, ne 'da bi pa to, kar berejo, tudi razumeli! — In koliko dOsMflo se bode tudi v drugih predmetih ? Kakšen rod1 se mora vzgajati v tako nepravično Urejenih šolah? Nepravilnost nove naprave proti slovenski deci kaže se že v tem, da se od nje dvakrat t o-I i k o zahteva, kakor od Nemške dece. Vse predmete, ves pouk ima učitelj porabljati v to, da učencem ubija v glavo blaženo (? ?) nemščino; kajti nemškiiii liberalcem namen naših Šol ni namen, zaznamovani v državnih postavah; ne, po volji vladajoče klike naj se po ljudskih šolah slovenskih germani-z u j e z vsemi močmi 1 Od tretjega šolskega leta začenši zahteva se v dvojezičnih in nemških šolah ravno isto. Učni načrt je v obeh jednak in rabijo se tudi iste šolske knjige. Od slovenskih učencev se zahteva, da v poliku v njim nerazumljivem jeziku ravno to dosežejo, kakor nemški otroci, ki so se od prvega leta vse učili le v svoji materinščini! Poleg tega imajo pa slovenski otroci še vsak teden tri Ure Več Šole. V teh treh urah naj se pa naučijo ravno to, kar se nemški učenci nauče v 12urnem tedenskem p o u k u ! I Ali ni to pedagogiški nesmisel, in ali more tako ljudska šola doseči svoj namen ? Nikakor n e 1 S tako napravo se slovensko ljudstvo ne more zadovoljiti in kakor prej, mora ponavljati svoje zahteve po pravični, v postavi utemeljeni preosnovi našega šolstva, ono se ne more in ne sme trpeti, da se po šolah pokvarja mladina in pridobiva nemško-liberalna stranka svoje najzagriznejše pristaše! — Naše šole ne morejo obroditi zaželenega sadu, ker na Koroškem i pomanjkuje sloveuščine dosti veščih učiteljev. Večji del našega učiteljstva stoji in mora stati na strani nemčurskih liberalcev, in .jojmene' učitelju, o katerem zvedo, da je morda somišljenik katoliško-slovi-nske stranke. Takoj bi moral pobrati svoja kopita v kako oddaljeno nemško v£s, kjer gotovo nima prilike za „hetzereiu in „ vznemirjenje" ljudstva! — Zatorej vidimo tudi med učitelji najbolj zagrizene protivnike duhovščine in slovenske narodnosti. In ti naj podučujejo vspešno deco v slovenščini? V pripravnici se slovenščine ne morejo in ne marajo naučiti, in da bi se sami privatno učili, k temu pomanjšuje jim časa in dobre volje. — Umevno torej, da se branijo nove naprave, in odsvetujejo starišem, naj svojih otrok ne pošiljajo k slovenskim uram! Med učitelji koroškimi so tudi častne izjeme, — pravi poštenjaki, a žal, to so redke izjeme. Pa vsak tak učitelj je prisiljen zatajevati svoje pravo mišljenje, vsak mora, če noče zgubiti službe, „tuliti z volkovi". —rn. Iz Zagreba, 24. aprila. (Raznoterosti.) Madjari so neumorni v svojih agitacijah. Kadar mislijo kaj izvesti v svojo korist, takrat jim je vsako sredstvo dobro. Tako smo mislili, da bodo popustili vprašanje ob oddelitvi Medmurja. Ali njihov agresivni duh jim ne d& miru ter so začeli zopet pisariti po časopisih v tej zadevi. Posebno hudo napadajo zdaj zagrebški kapitelj, češ, on je največ kriv, da se ne more to vprašanje tako lahko rešiti, kakor oni žele. Kako predrzni znajo biti ti azijski sinovi, vidi se iz tega, da pri tej zadevi celo imd kraljevo zlorabijo. V svojih časopisih namreč trdijo, da se je kralj sam 1. 1875 izjavil za zedinjenje Medmurja tudi v cerkvenem pogledu z Ogrsko, ter proglašajo zdaj vse one, ki se temu protivijo, za upornike proti kraljevi volji. Ali znano je natanko, da kralj v tej zadevi do zdaj še ni nič odločil in da stojč Hrvati, ki branijo pravice zagrebške nadškofije, na pravnem temelju ter da morejo v tem pogledu čisto slobodno odločevati. Bezobrazni, kakor so po navadi ti madjarski novinarji, so tudi pri tej priložnosti raztrosili še drugih lažij v svet. Tako so razširili glas, da je zagrebški kapitelj proti vsem onim duhovnikom, ki so za zedinjenje Medmurja z Ogrsko, začel disciplinarno preiskavo, a na celi stvari ni niti besedice istine. Tako se dela propaganda madjarska in javno mnenje. Glavna svrha vsega pa je, da se doseže zares ta lepi del Ogrske in da se po-madjari 80.000 Hrvatov. Pa še nekaj drugega bodo s tem dosegli Madjari, ki se znajo tudi vselej na tujo škodo okoristiti. Če zgubi zagrebška nadškofija Medmurje, zahtevali bodo Madjari precej tudi naj-bogateja posestva te nadškofije v Banatu, kajti ona lež<5 na Ogrskem ter pripadajo le kakemu ogrskemu škofu, ne pa hrvaškemu. Kaj niso nekoristoljubni ti vitežki Madjari? Žali Bog, da Hrvatska izkuša vsak čas « njihovo velikodušje v negativnem pogledu. Naš domači jiegpolk nadvojvode Leopolda bode letos proslavil 1501etnieo svojega obstanka. 150 let je letos minolo, ko je &I«soviti Trenk v Slavoniji zbral četo hajdukov ter jih odvel v pomoč cesarici Mariji Tereziji, katero je bil napadel pruski kralj Friderik II. Trenkovi pariduri so bili poznati kot izvrstni vojaki ter so se v rtnogih bitkah odlikovali. Po dokončani vojski se je osnoval polk, ki se je do danes vzdržal in se že velikokrat v vojski proslavil. Mestno zastopstvo je sklenilo, da bode na dan proslave dnd 24: junija, pogostilo čeli polk, a v spomin prvemu utemeljitelju se bode oitfačila ena od sedanjih mestnih ulic .Trenkova ulica". Da se vsa svečanost čim sijajneje izvede, izbran je od zastopstva v to svrho poseben odbor, kateremu se bode pridružilo tudi nekoliko častnikov samega polka. Kakor se je bilo nadejati, dobili bomo vendar sčasoma v našem mestu boljšo razsvetljavo, nego je bila dosedanja. Mestno zastopstvo se je namreč pogodilo z domačim podjetnikom Botheom, da bode začel priprave delati za električno razsvetljavo. To bode zopet lep napredek za naše mesto. Tudi tram-way je zagotovljen, kajti koncesijo, katero je dobil poznati Gautier, je kupilo domače društvo, tako, da bode vse podjetje z domačim kapitalom izvedeno. Zdaj imamo nado, da bode do izložbe vsaj nekaj tramw»ya gotovega. In omenjeno društvo je to tudi sklenilo, vsaj dve najvažneji točki do meseca avgusta dovršiti, in sicer od Zagreba do savskega mosta in pa do Maksimira. Vsak tujec si bode rad ogledal Maksimir, nekdaj za kardinala Havlika tako sloveč gaj, zdaj pa žali Bog tako zanemarjen. Mnoga mesta bi bila ponosna, ko bi imela v svoji bližini tak krasen perivoj. Pripoveduje se, da je zagrebški kapitelj sklenil, potrošiti 180.000 gld. za novo vred-jenje Maksimira. Ako se to obistini in vrh tega še tramway tjekaj izpelja, potem bode ta krasni gaj zopet oživi! ter privabil mnogega tujca semkaj, da se osvedoči, kako plemenit je bil kardinal Havlik, ki je znal tak zemeljski raj vrediti ter ga tako lepo gojiti. Njegov naslednik ni imel smisla za naravne lepote, pa je mnogo tega zanemaril, kar se bode pa zdaj počasi popravilo — in Maksimir bode postal zopet najobljubljeneje sprehajališče in zabavišče za Zagrebčane. Iz Prage, dne 22. aprila. (Namestni škof Karol Schvvarz f.) — Staročehi vstajajo.) Včeraj v jutro prominol je tu namestni škof preč. g. K. Schvvarz po daljšem bolehanju vsled prehla-jenja povodom blagoslovljenja neke kapelice na deželi. Pokojni škof se je porodil 1. 1828. v Drozdo-vem na Češkem. Šolal se je na pijazistiški gimnaziji v Kromeriži, bogoslovske študije je dovršil 1. 1852. v Pragi in to leto bil tudi posvečen v mašnika. Potem je posloval po mnogih krajih na deželi. Po smrti namestnega škofa Pruche izvolil ga je kardinal Schwarzenberg za svojega pomočnika, ter ga je posvetil 1. 1884. za škofa. V svojem visokem dostojanstvu ohranil je škof Schvvarz skromnost. V spomin na svoj rojstni kraj Drozdov imel je v škofovem grbu: drozga. Pokojni vzvišeni pastir je bil jako priljubljen pri Pražanih radi svojega plemenitega, skromnega in usmiljenega značaja. Krščanske kreposti dičile so mišljenje njegovo. Dobrotijivosti njegove ne mogo prehvaliti malostranski ubogi. Proslavil se je z ne-brojnimi dejanji krščanske ljubezni, — prave ljubezni, koja najkrasneje blesti v zatišju. Društvo sv. Vincencija bi lahko najbolj še pripovedovalo, koliko število dobrot je delila roka njegova. Toda na stolici škofovski ni stoloval samo oče revežev, temveč tudi pastir nemrjočih duš. Tekom sednih let njegovega škofovanja so povsodi sledovi o njegovem pastiro-vanju. Pokojnik je bil člau mnogih društev, veščak v glasbi in podpornik umeteljnosti. Kot deželni poslanec za Hradčane je vedno stal zvesto na narodni strani. Za svoje zasluge je bil imenovau vlani kot častni praški meščan. Čast njegovemu spominu! Mladočeško glasilo „NArodni Listy" in stranka njegova imata pač dosti vzrokov, da premišljata o tem, kar sta polnih ust proglašala med narodom, in j o žalostnih posledicah, koje so se izcimile v držav- j nem zboru na Dunaju. Rodoljubno misleči mož, j kojemu je prospeh naroda dražji nego strankarska . strast, uvideva danes, kako je trpela narodna stvar { vsled mladočeške zmage pri volitvah v državni zbor, j oslabila voje naših zaveznikov in zastopstvo naroda , osamilo. Kaj neki koristijo kmetu in obrtniku lepi govori, če pa hrepeni po dejanjih ? Kaj pa koristi narodu neodkritosrčno prisezanje na papirju, če se težnje in potrebe njegove odrivajo z dnevnega vsporeda ? Mestu rodoljubnega zatajevanja se Mladočehi trudijo na vse pretega, da zmešnjave in »strupljenje zatros<5 do čeških občin. Način tacega boja ni nov, toda to ni več boj. Kar so počenjali z volilci na debelo, isto hot<5 izvajati na drobno pri občinskih volitvah. V narodno zavednem in naprednem praškem predmestji, v Kar lin u, vršile so se zadnje dni dopolnilne volitve v občinski zastop, in kjer je strankarska strast jako neumestna, kjer se gre za davkoplačevalce, blaginjo in upravo, ondi je bila za „Nd-rodne Liste" dobra vsaka laž, obrekovanje in niče-murnost, kako dobiti upravo občine v svoje roke. Toda dober duh karlinske občine in v obče češki prevladal je med volilci in je prvo predmestje naše rešil sramote, koja je korakala pod mladočeško zastavo na volilno bojišče. Pri volitvah ni bil izvoljen ni jeden mladočeški kandidat! To je jasen odgovor mladočeški nadutosti, koja je proglašala, da ni več Staročehov! I v bodočnosti ostane mestno zastopništvo v Karlinu dostojni zbor resnega dela, zbor mož, ki hotž vse moči svoje posvetiti občini in občanstvu. Dalje so „N ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerlnovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno gllcerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „ Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.') Glicerinov« ustna krema v steklenici............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-gllcerlnovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.„ 1 20 WAlilinilW glicerinova zobna krema po......... —.35 * 5 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji* Dobiva se v vseh lekarnah in psrfumeiijah. (29) o i