SpSošne vesti. — Uporaba šoloobveznih otrok »za var« stvo dece in za pastirčke« — na račun pouka. »Kmetovalec« od 15. decembra 1930., !št. 22 poroča iz seje Glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljublijani z dne 26. decembra 1930.: »Po sklepu zadnje odborpve seje je zaprosila bansko upravo, naj šolski pouk razdeli tako, da ne bodo vsi otroci iz iste hiše naenkrat v šoli, ampak da ostanejo nekateri doma, v svrho varstva dece in da. izvršu» jejo posel pastirjev«. — Do danes ni= smo vedeli, da spada v delokrog .»Kmetijske družbe« po novih pravilih tudi vmešavanje v prosvetne upravc zadeve in da je šol&tvo do= bilo novo instanco. Po šolskem zakonu imajo krajevni šolski odbori in roditeljski ses'tanki pravico se obračati v šolskih zadevah do obla* sti, kar si prisvaja »Kmetijska družba«. — Kako se meče učiteljstvo iz Kmetijske družbe in kako se mu otežkoča delo pri njej: Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe v iLjubljani z dne 30. januarja 1930. pod: Uradnimi vestmi — donesen v »Kmeto= valcu« št 4 z dne 28. februarja. (nadaljevanje sejnega zapisnika) ima siedeče: »Nekatere podružnice so se pritoževale, da nimajo pra* vega voditelja ki bi vodil podružnične knji^ ge in njih celotno poslovanje, kot pa samo učitelja, ki pa ne more postati redni član. Želijo. da bi sc našla onožnost sodelovanja takih učiteljev, ki so zavzeti za kmetijstvo. Po daljši obravnavi je glavni odbor zavzel naslednje stališče: Osebe, ki po družbinih pravilih ne morejo postati r&dnj. člani družbe, ne morejo niti voliti niti biti voljeni v podruž^ nični odbor. Vsakdo pa lahko postane izredni član družbe. Ce želi podružnica, da bi tak iz» redni član pomagal v podružničnem odboru, oziroma če smatra, da je Ito za obstoj podružs nice neobhodno potrebho, sme zaprositi glavni odbor za dovoljenje, da ga pritegne k sodelovanju v odboru. Tako dovoljenje izda gkvni odbor za vsak primer posebej, če uvis di, da je to za obstoj podružnice n e o b h o d = no potrebno. Obenem je odbor izdal toza= devno dovoljenje podružnici v Laporju za tamošnjega učitelja in podružnici v Doleh pri Litiji za tamošnjega šolskega upravitelja.« — Tako mora učitelj šele čakati na prošnjo po= družnice in dovoljenje glavnega odbora,, da sme za kmetijstvo pri družbi splbh delati. Zakon o narodnib šolah pa mu nalaga dolžnost, da mora delati. In oblasti. ne ukrenejo niče« sar, da še taki pojavi, naperjeni proti učitelja skcmu stanu odpravijo. — Kot redne Łlane pa se je učitelje pri i»Kmetijski družbi« iz* ključilo na sledeči način: Nova pravila, izda* na po 6. januarju 1929., se .glase skdeče: § 5. Člani so redni in izredni. Za redne člane, ka= terim izključno pristoji pravica glasovanja na zborovanjih tor aktivna in pasivna volilna pravica v društvene zastope, se sprejemajo le osebe, ki se dejansko bavijo s kmetijstvom bodisi kot lastniki. bodisi kot užitniki ali za= kupniki posestev od katcrih je predpisana zemljarina, ter rede najmanj eno lastno go« vedo in pa osebe ki so dovršilc z uspehom strokovno=kmetijsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šoto ali živinozdravniško visako šolo, dokler izvršujejo iizključno svoj strokovs ni poklic. Vse druge člane je smatrati za iz^ redne člane. § 8. Izredni člani imajo iste dolž* nosti in iste pravice kakor redni člani, iz» vzemši pravico glasovarvja ter aktivno in pa= sivno voHlrio pravico v društvene zastope ra^ zfn strokovnih odsekov po § 23. — izvleček iz dTužbenth pravil je objavljen (podrobnejj še) v številki 22. »Kmetovalca« z dne 30 no* vembra 1929. ^ — Nove sokolske publikacije. Jugoslo^ venska sokolska matica je izdala 3izvezke ¦so* kolske knjižnice, in sicer: 1. zvezekfE. Gangl: »O sokolski ideji«, 2. zvezek ing. Lado Bevc: »Sokolstvo in prosvetno delo« in 3. Izvezek dr. Miroslav Tyrš: »Naš .zadatak, smer i cilj«. — V posebni knjigi je pa I izšel' celoten ustroj Sokola kraljevine Jugoslavije pod naslovom »Organizacija saveza Sokola kra= ljevine Jugoslavije«. Ta knjiga je zejo ob= sežna in obsega sledeče: Manifest Saveza; zakon o SKJ; uredbo o iikvidaciji Jug. .So* kola, Hrvatskega Sokola, Orla in Srpskega Sokola; statut o organizaciji SKJ; uredbo o olajšavah službe v kadru za člane SKJ. V upravnem delu vsebuje poslovnike m pravillp nike za glavno skupščino, za seje izvršnega odbora, prosvetnega odbora revizijskega od« bora, gospodarskega odbora, nadzorstva, pravs nega in organizacijskega odseka, častnega razsodišča itd. Dalje so vsi pravilniki in po* slovniki, ki jih potrebujejo župe in društva. V 'tehničnem delu so predpisi za savez, župe in društva. Pod pog.lavjem odsekov tehniških organizacij so določbe in pravilniki za nara= ščaj in deco, smučarskega odseka, zimsko^ sportnega odseka itd. Nadalje so poglavja o sokolskih znakih, o, ruskem oddelku SKJ, pravilnik o voznih olajšavah za člarne SKJ itd. Ob sklepu so v barvotisku slike vseh so* kokkih krojev za člane. članice, naraščaj in deco. Cena prvim knjižicam je fa 3 Oin, zadnji pa vezani 20 Din. Strani 225. — Zakon o narodnih šolah mora itneii vsaka učiteljica in vsak uČitelj, ker mora poznati nove predpise, po katerih se mora ravnati. Rabite ga dnevno in ga morate imeti vedno pri roki. Učiteljska tiskarna je znizala svoji izdaji ceno na Din 15. Ta izdaja vsebuje tudi zakon o Sokolu kraIjevine Jugoslavije ter vse potrebne določbe iz zakona o učiteljiščih in srednjih šolah. Ako še nimate zakona, varočite ga takoj po dopisnici pri UČiteljSki kn/igarni v Ljubljani, dokler ie še kaj zaloge. — Društvo »Atena« pošilja šolam opo= mine za nenaročene knjige »Belosmodre knjiž* nice« v taki obliki, da nikakor ne moremo ž njo soglašati. V dopisu pravijo. da je odbor sklenil,»da bode po pretcku 14 dnevnega pla= čilnega roka predložil seznam šol, ki so našt dolžniki, banski upravi.« — Društvo bi si prav lahko prihranilo to neokusno grožnjo. Uči= teljstvo je že ponovno izjavilo na svojih skupščinah, da ne prevzema odgovornosti za plači!o nenaročenih pošiljk. Zakaj v današ= njih razmerah mora samo, kakor tudi krajev^ ni odbori s skrajno opreznostjo razpolagati z gmotnimi sredstvi ter naročati Ie to, 'kar je neobhodno potrebno. Razna založništva pa mislijo menda, da so šole in učiteljstvo samb za to tu, da bodo razpečavali njihova dela. In če to ne gre