/Primn''
^ciiAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
Pridi tudi ti v
Zadrugo
Primorski dnevnik!
1500 ur sšrssse ČETRTEK, 13. MARCA 1997
ZSŠDI
čakajo
težke
izbire
Rado Gruden
Današnji občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ne bo običajno vsakoletno srečanje, na katerem se poda obračun enoletnega delovanja, pa naj bo ta pozitiven ali ne. Do občnega zbora prihaja po dogodkih, ki so povzročili pravi potres v manjšini in privedh do velikih sprememb, ki so nujno imele svoj vpliv tudi na zamejski šport. Poleg tega pa se bo volilo tudi novo vodstvo ZSŠDI po pravilih, ki jih določa italijanski olimpijski odbor CONI.
V zvezi s tem je bilo pred Časom v športni bazi precej živahno, krožilo je precej imen kandidatov za predsednika in elane izvršnega odbora, ko pa je potekel rok za vložitev kandidatur, je ostal en sam predsedniški kandidat, pa tudi za mesta v ostalih organih število kandidatov ni bilo dosti večje od števila razpoložljivih mest. To si lahko razlagamo različno. Ce je omejeno število kandidatur posledica dogovora velike večine športnih društev, da vodstvo ZSŠDI še naprej zaupa dosedanji vodilni strukturi, ki skoraj v celoti ponovno kandidira, je to lahko dobro. Dosedanjemu vodstvu je namreč končno uspelo, da je CONI uradno priznal ZSŠDI, poleg tega pa je tudi v Sloveniji vzpostavilo zelo dobre stike tako s političnimi kot s športnimi oblastmi. Ker je s tem povezano tudi pridobivanje finančnih sredstev, lahko ta kontinuiteta predstavlja neko garancijo tudi za bodoCe delovanje. Ce pa je relativno majhno zanimanje za vodstvene organe ZSŠDI posledica dejstva, da v zamejskem športu ni dovolj ljudi, ki bi se bili pripravljeni na demokratičnih vohtvah soočiti na podlagi programov in si za naslednje štiriletno obdobje naložiti breme vodenja zamejskega športa, pa to za naš šport nikakor ni spodbudno. Seveda je možna tudi razlaga, da je kdo ocenil, da je lahko bolj koristen v svojem društvu in se je zato kandidaturi odpovedal. Toda kjer ni alternativ, tudi sprememb ni mogoCe pričakovati.
Kakor koli že pa čaka novo vodstvo ZSSDI v naslednjih štirih letih izredno težko delo in veliko stvari bd treba storiti takoj. Zelo hitro bo treba razčistiti odnose z novo SKGZ in SSO, se odločiti o možnosti samostojnega nastopanja kot skupne organizacije vse-manjšinskega pomena, razmisliti o strateški usmeritvi zamejskega športa, ob tem pa si bo treba v močno spremenjenih razmerah skušati zagotoviti Cim veC sredstev za delovanje samega Združenja in pa za prepotrebno pomoč društvom, ki se danes nahajajo v vedno težjem položaju.
ALBANIJA / NAJBOLJ KRITIČNE URE V SODOBNI ZGODOVINI BALKANSKE DRŽAVE
Vlada narodne enotnosti skuša gasiti nevarni albanski požar
Medtem ko se jug umirja, se je sedaj uprl sever, anarhija pa se že bliža Tirani
TIRANA - Albanija doživlja doživlja najbolj kritične ure v svoji zgodovini. Novi premier Bashkim Fino je pripravil seznam ministrov vlade narodne enotnosti, v kateri je polovica resorjev v rokah vladnih strank in polovica v rokah opozicije. Medtem ko so z upornega juga prihajale spodbudne vesti, da sta Vlora in Gji-rokastar pripravljena na sodelovanje z Bashkimom Finom, ki je človek z juga, pa sedaj nekdo šCuva albanski sever, kjer so se ljudje polastili orožja, tako da bi se obranili pred južnimi uporniki. V takem položaju je popolnoma jasno, da osrednja oblast s težavo nadzoruje le Tirano in še kako drugo mesto, medtem ko je ostala Albanija v bistvu razdeljena na dva dela, na jugu Berishevi nasprotniki, na severu pa njegovi pristaši. Po plenjenjih in nasilju na jugu sedaj enaka usoda pesti sever, tako da so srbske oblasti zaprle mejo, makedonske pa ukazale vojno pripravljenost. VVashington je včeraj ukazal evakuacijo svojih ljudi iz Albanije in poslal pred Vloro tri ladje, tako da bodo sedaj iz Albanije zaceli bežati vsi tujci. (Foto AP)
Na 9. strani
Jutri Violante v Ljubljani Danes srečanje Kučan - Cruder
LJUBLJANA - Potem, ko se je v torek na obisku v Sloveniji mudil predsednik italijanske vlade Romano Prodi, bo jutri na enodnevni obisk prispel tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Gre za prvi obisk predsednika katerega od dveh domov italijanskega parlamenta v samostojni Sloveniji. Med obiskom se bo Violante pogovarjal z gostiteljem, predsednikom slovenskega državnega zbora Janezom Podobnikom, ter z vodji poslanskih skupin. Predvideno je tudi srečanje s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem ter s predsednikom države Milanom Kučanom. Osrednji temi pogovorov bosta predvidena ratifikacija pridružitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo in sprejem zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Slovenija je posebej zainteresirana, da bi italijanski parlament cim prej ratificiral omenjeni sporazum in sprejel zaščitni zakon. Po napovedih predsednika DZ Podobnika bo slovenska stran v pogovorih s predsednikom poslanske zbornice Violantejem posebej izpostavila interes za razširitev sodelovanja med parlamentoma ter odbori in komisijami.
Drevi ob 18. uri pa se bosta v gostilni Norbedo v Bertokih na zasebnem srečanju sestala predsednik republike Slovenije Milan KuCan in predsednik Dežele Furlanije -Julijske krajine Giancarlo Cruder. (STA)
RIM / DANES SREČANJE NA VRHU V PALAČI CHIGI
Napor za usklajevanje stališč med Oljko in SKR
RIM - Voditelji vladne koalicije se bodo danes v palači Chigi srečali s premierom Romanom Prodijem in njegovimi sodelavci. Srečanje na vrhu je pomembno, saj naj bi prispevalo k pomiritvi duhov v večinskem zavezništvu, v katerem je napetost dosegla nevarno stopnjo. Prvič bo na skupnem srečanju večinskih liderjev z vlado sodeloval tudi tajnik SKP Bertinotti.
V ospredju pozornost bo sklop ukrepov za boj proti brezposelnosti, ki ga je zasnoval minister za delo Treu, poleg tega pa tudi drugi ukrepi, ki bi lahko prispevali k uspešnejšemu premeščanju težav v zaposlovanju. Komponente Oljke so včeraj izkazovale zmeren optimizem in prepričanje, da bodo na srečanju vendarle našli skupen jezik ne samo o ukrepih proti
brezposelnosti, ampak tudi o dolgoročnejši programski politiki. Toda SKP je takoj poudarila, da je dogovor o posameznih vprašanjih možen, medtem ko je za dolgoročnejši programski dogovor razlika med Oljko in SKP prevelika in zagrozila s krizo, Ce bo vlada sprejela pomoč Kartela svoboščin pri ukrepih za delo.
Na 2. strani
TRŽAŠKA RIŽARNA / VČERAJ ODPRLI RAZSTAVO
Mušičevo pričevanje o dachauskih strahotah
TRST - Pričevanje o strahotah v uničevalnem taborišču Dachau: v tej želji so snovali in pripravili razstavo in katalog del goriškega umetnika Zorana Mušica. Razstavo so odprli vCeraj popoldne v muzeju tržaške Rižarne, MušiCeve grafike v glavnem iz obdobja 70-75 bodo na ogled do 15. maja. Pripravili so jo tržaški občinski muzeji v sodelovanju z zadrugo Bonavventura in s finančno podporo deželne uprave FJk, ob tej priložnosti pa je izšel tudi zanimiv katalog z dolgim j intervjujem velikemu go-j riškemu ustvarjalcu.
Na 3. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
Na sedežu v Ul. Montecchi 6 - Trst deluje urad s sledečim urnikom: 9.00 -12.00 in 16.30 - 18.30; ob sobotah od 9. do 12. ure; tel. 7796391; fax: 773715.
Na sedežu zadruge se lahko vsakdo včlani v zadrugo z osebnim dokumentom in davčno številko.
Včlanjevanje poteka tudi v naslednjih bančnih zavodih: Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka - Sovodnje.
V prihodnjih dneh bomo objavili še druge zbirne centre, kjer bo potekalo včlanjevanje.
Društva in organizacije, ki nameravajo organizirati srečanja ali zbore s predstavniki upravnega odbora zadruge, naj se povežejo z uradom zadruge.
Danes v Primorskem dnevniku
Borci za zaščito vrednot odporništva
V	Reggio Emilii so predstavniki borčevskih organizacij sprejeti resolucijo za zaščito vrednot odporništva
Stran 2
Smrtna nesreča pri delu
Eksplozija bioplina je včeraj v Peschieri ubila delavca, ki sta bila zadolžena za vzdrževanje Čistilne naprave. V nesreči je bil en delavec huje ranjen.
Stran 2
Predstavnik pokrajine v SSG
Predsednik Tržaške pokrajine je pred dnevi imenoval Francesca Černigoja za predstavnika Pokrajine v skupščini SSG.
Stran 5
Umetniški posegi v vsakdanjost
V	soboto bobo v treh različnih razstavnih prostorih dali na ogled izdelke 12 umetnikov različnih generacij, ki delajo v Trstu-
Stran 6
SENATA / SKLOP UKREPOV ZA DELO
ODPORNIŠTVO / BORČEVSKE ORGANIZACIJE
SKP: Kriza, če bi Oljka sprejela pomoč Kartela
Veltroni zagotavlja, da ne bo nobene prekucije
RIM - Vprašanje boja proti brezposelnosti in oblikovanja novih delovnih mest še vedno razdvaja večinsko zavezništvo, ki podpira vlado Romana Prodija. Danes bodo o tem vprašanju govorili na srečanju vseh liderjev zavezništva (o tem poročamo na drugem mestu), napetost pa kljub pričakovanju za izid tega srečanja ni popustila. ,
To se je včeraj jasno pokazalo v senatu, ki je začel z razpravo o sklopu ukrepov za delo na plenarni seji. O zakonskem predlogu se bo zgornji dom predvidoma izrekel v začetku prihodnjega tedna.
O sklopu ukrepov se je v komisiji za delo razvilo poglobljeno soočanje, o katerem sta včeraj poročala v imenu večine predsednik komisije za delo Carlo Smuraglia, v imenu manjšine pa predstavnik Forza Italia Eugenio Filograna. Slednji je sicer kritiziral sklop ukrepov, kljub temu pa napovedal, da bi se njegova stranka ob koncu lahko vzdržala. In vzdržanje napo-
veduje tudi Nacionalno zavezništvo.
Ponujena roka Kartela svoboščin je izzvala takojšnjo reakcijo Stranke komunistične prenove, ki je potrdila, da bo glasovala proti Treuovemu predlogu. Predsednik senatorjev SKP Luigi Marino je dejal, da so v komisiji sprejeli samo marginalne popravke njegove stranke, predvsem pa komunisti nasprotujejo delu v najemu (gre za oblikovanje posebnih agencij, ki naj bi podjetjem sposojale delovno silo), večini pa očitajo tudi, da se ni odločila za jasne izbire zlasti glede delovnega umika.
Tajnik Krščansko-demokratske unije Rocco Buttiglione je menil, da je treba »bolje preučiti« ukrepe za delo in »vzdržali se bomo, če bo predlog vseboval pravilne ukrepe,« je poudaril Buttiglione in podčrtal, da bo to dokaz, da v parlamentu pravilne stvari lahko prodrejo tudi brez glasov SKP.
Podpredsednik vlade VValter Vel-
troni je takoj reagiral in dejal, da glasovanje o ukrepih za delo, kakršno koli bo, ne bo moglo spremeniti vladnega zavezništva. »Ta večina bo trajala do konca zakonodajne dobe. Upam, da bomo s SKP našli skupni imenovalec, saj smo sprejeli nekaj njenih popravkov,« je dejal Veltroni. In tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je podčrtal, da opozicija noče podpreti vlade, ampak podpira samo ukrepe, ki se ji zdijo koristni. Toda vse to ni’ prepričalo SKP. Predsednik komunističnih poslancev Oliviero Diliberto je zagrozil s krizo, »če bo Kartel potrdil predlog vzdržanja in če bo Oljka sprejela te glasove, da bi odobreni ukrepi tudi proti volji SKP«. Diliberto je poudaril, da je vprašanje dela ključnega pomena in da mora ob tem problemu večina ohraniti enotnost. »Ce bi vlada ubrala pot, ki se približuje tezam desnice, bi se večina zrušila, ker bi izdali duh 21. aprila,« je podčrtal Diliberto.
Cena za spravo ne sme biti potvarjanje zgodovine Italije
REGGIO EMUJA -Fašizem, nacizem in odporništvo je treba preučevati, ni jih mogoče pozabiti in odmisliti. To je smisel resolucije, ki so jo včeraj v Reggio Emilii odobrili predstavniki petih organizacij bivših borcev Anpi, Fivl, Fiap, Anei in Anppia in ki jo bodo 25. aprila izročili predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru.
»Sklicevanje na zgodovinski spomin nima nič obrednega, saj sili tudi nas starejše, da obračunamo s samimi seboj in s svojo preteklostjo, obenem pa sili tudi mlade generacije, da se s temi temami spoznajo, da bodo res premoženje vseh,« je povedal predsednik Anpi Arrigo Boldrini. Dodal je, da bo preuče-
vanje teh problemov zahtevalo velike naložbe v šolstvo, pozitivno pa je dejstvo, da je minister Luigi Berlinguer vključil v program zgodovine tudi preučevanje XX. stoletja. »Vprašanje odporništva ni zgodovinsko preseženo in ne sodi v preteklost, zaustaviti je treba drseči zgodovinski revizionizem. Sprava kot izraz sožitja je potrebna, vendar ni sprejemljivo dejstvo, da bi postavili na isto raven in priznali isto dostojanstvo načelom, zaradi katerih sta se borila antifašizem in fašizem. Taka trditev pomeni zanikanje tiste zgodovinske resnice, ki jo je treba zaščititi v interesu države,« je poudaril Boldrini.
Na srečanju, na katerem so poudarili tudi
pravilnost načela o enotnosti Italije, sta sodelovala tudi podpredsednik senata Carlo Rognoni in Pietro Folena, ki vodi pravosodni resor DSL. Folena je v pogovoru z novinarji povedal, da v sedanji fazi »ni bistveno vprašanje, ali se prilagodimo zgodovinskemu revizionizmu, ki briše razlike med tistimi, ki so se borili za svobodo, in tistimi, ki so branili sistem nasilja in represije. Dejanski problem je ugotoviti, zakaj mladi danes ne doživljajo dovolj globoko vrednot odporništva. Te vrednote bodo postale tudi njihove, če bomo zgradili novo državo, ki bo temeljila na novem ustavnem dogovoru, ki bodo odraz vrednot odporništva.«
Zmeren optimizem v večini pred srečanjem liderjev
RIM -Liderji večinskega zavezništva se bodo danes sestali z vlado v palači Chigi. Na srečanju bo prvič sodeloval tudi tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Glavna tema pogovora bo problem boja proti brezposelnosti, ob katerem se je v večinskem zavezništvu napetost večkrat zaostrila, ob tem kontigent-nem vprašanju (še včeraj je SKP napovedala, da ne bo glasovala za vladni sklop odlokov za delo), pa bo seveda govor tudi o odnosih v večini.
Pred današnjim srečanjem so predstavniki Oljke poudarjali zmeren optimizem. Neizogibnost dogovora so poudarjali zlasti predstavnika Demokratične stranke levice Cesare Salvi in Mauro Žani ter tajnik Ljudske stranke Franco Marini. Slednji je izrazil upanje, da bo Oljka
lahko dosegla z Bertinottijem dolgoročnejši dogovor o ukrepih in se tako izognila stalni napetosti v večini, ki je zlasti v zadnjih tednih dosegla nevarno stopnjo. Salvi pa je dodal, da bi bilo paradoksalno, če bi večina ne uspela poiskati skupnega imenovalca ob vprašanju, kakršno je bitka proti brezposelnosti, ki je nujno pri srcu vsem komponentam tega zavezništva. In tudi za Zelene je srečanje na vrhu dobra priložnost za razjasnitev stališč, ob prepričanju, da nihče ne bo naprezal vrvi do nevarne stopnje.
Oliviero Diliberto in Armando Cossutta pa sta poudarila, da je SKP pripravljena na dogovor o posameznih točkah, medtem ko je razlika še prevelika, da bi lahko dosegli dolgoročnejši programski dogovor.
r NEAPELJ / DANES VSEDRŽAVNA KONFERENCA O MAMILIH n
Soočanje s problemom narkomanije
Po sporu v parlamentu grozi tudi neapeljski konferenci oster spopad
NEAPELJ - Danes se bo začela v Neaplju druga vsedržavna konferenca o narkomaniji. Po dveh dneh, v katerih so se politične stranke v parlamentu spopadle ob problemu boja proti mamilom, bodo imeli besedo predvsem izvedenci, ki se konkretno spoprijemajo s širjenjem narkomanije. Vsedržavna konferenca o drogah, ki jo prireja vlada, je predvidena v zakonu Jervolino-Vassalli o narkomaniji, njen cilj pa je pripraviti jasno sliko problema narkomanije.
Podatki, ob katerih se bodo mor-lai zamisliti udeleženci neapeljske konference, kažejo, da je v Italiji okoli sto tisoč narkomanov, ki se zdravijo v 562 javnih središčih, in okoli dvaindvajset tisoč tistih, ki obiskujejo zasebne terapevtske skupnosti. Zasvojenci niso več
mladostniki (poprečna starost se suče okoli 30 let), v 55 odstotkih primerov uspejo usklajevati zasvojenost z delom. Narkomani se vdajajo bolj ecstasyju kot heroinu, število smrtnih primerov zaradi prekomernih doz mamila pa se že nekaj let suče okoli tisoč. V zaporu je vsaj 30 odstotkov jetnikov zasvojenih.
Na neapeljski konferenci se bodo izvedenci, ki jih je povabilo ministrstvo za socialno solidarnost, soočili o problemu preventivnih ukrepov, o prijemih za omejitev posledic droge, o zakonskih določilih, o integraciji med javnimi in zasebnimi terapevtskimi središči, o novih mamilih in o mehkih drogah. Zaključke razprave pa bodo povzeh ministri Livia Turco, Rosy Bindi, Giovanni Maria
Flick, Giorgio Napolitano in podpredsednik vlade VValter Veltroni.
Srž konference z geslom »proti drogam skrbi za življenje« bodo, kot je večkrat poudarila Livia Turco »mladi s svojimi težavami in problemi«. Toda vzdušje pred konferenco ni mimo in k zaostritvi
teval bolj restriktivno pa varno je, da se neapeljska konferenca spremeni v spopad, medtem ko je prva taka konferenca leta 1993 v Palermu prispevala k jasnejši sliki o problemu narkomanije v Italiji, predvsem pa k politiki omejevanja posledic in k uporabljanju vseh sredstev, ki naj zasvojencu pomagajo, da ne umre preden se je sploh odločil, da se osvobodi suženjstva mamil.
NOVICE
RIM / PROCES PROTI ANDREOTTIJU
VERONA / NESREČA PRI DELU
Scalfaro sprejel delegacijo iz Buj
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj dopoldne sprejel delegacijo italijanske skupnosti iz Buj v hrvaški Istri, ki ji je načeloval predsednik Corrado Dussich, spremljala pa so jo predsednik skupščine Italijanske unije z Reke Giuseppe Rota, italijanski poslanec v hrvaškem Sabom Furio Radin in pomožni tajnik Ljudske univerze v Trstu Alessandro Rossit. Vest povzemamo po tiskovni ageniji ANSA, ki nič ne pove o vsebini pogovorov.
Predsednik republike konec meseca v Bocnu
BOČEN - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo 22. in 23. t. m. na obisku v Bocnu. Vest so včeraj potrdili v krogih bocenskega pokrajinskega odbora. To pomeni, da ne Scalfaro ne predsednik Avtonomne pokrajine Bočen Luis Durvvalder nista sprejela nasveta, ki ga je v ponedeljek v nekem intervjuju dal častni predsednik SVP Silvius Magna-go, naj Scalfaro svoj obisk odloži.
Pojasniti velja, da je Scalfara povabil v Bočen Dumvvalder, ki velja za najmočnejšo osebnost v današnji SVP, in sicer zato, da bi se predsednik lahko na lastne oči prepričal, da italijanska skupnost na Južnem Tirolskem ni zapostavljena, kot je pred nedavnim izjavil poslanec gibanja Forza Itaha Franco Frattini.
Neznanec pahnil žensko pod vlak
MILAN - Včeraj ob 9.45 je neznanec panil 40-letno Genoveffo Nuzzo pod vlak na podzemski postaji Sondrio v Milanu. Ženska se v-bolnišnici bori s smrtjo, storilcu pa niso še prišli na sled.
Za mafijce je bil »stric«
Tako naj bi senatorja imenovali pristaši Cose nostre
RIM - »Andreotti je bil za nas stric, vsi smo ga imenovali s tem vzdevkom. Presenetilo pa me je, ko mi je Nello Nardo povedal, da je bil senator tudi član mafijske organizacije in da so mu, kot je bil običaj za pristop, prebodli kazalec desne roke.«
Tako je med procesom proti bivšemu predsedniku vlade včeraj povedal skesanec Leonardo Messi-na, ki je sodeloval z mafijsko družino iz Caltanissette. Messina se je skliceval na na mafijca Nella Narda, ki je umrl v zaporu in kateremu naj bi novico o Andreottijevem pristopu k mafiji zaupal bratranec, mafijski kolovodja Nitto Santapaola.
Po pričevanju skesanca je bil »stric« vzdevek, s katerim so mafijci označevali Andreottija. Messina je tudi povedal, da so vsi mafijski voditelji pričakovali, da jim bo Andreotti pomagal in da bo kasacijsko sodišče razveljavilo obsodbe prvega maksiprocesa proti mafiji. Ko se to
ni zgodilo in ko sekcija, ki ji je predsedoval Corrado Car-nevale, ni dobila v pretres maksiprocesa, je bilo razočaranje veliko.
Skesanec je priznal, da je leta 1991 predlagal umor voditelja Severne lige Umberta Bossija. Toda mafijski voditelji naj bi mu to prepovedali, češ da je Liga izraz Andreotti} evih in Gel-lijevih spletk. »Kmalu bo ustanovljena tudi Južna liga,« naj
bi mu dejali.
Andreotti je to obtožbo komentiral z njemu lastno ironijo. »Že obtožba, da sem poljubil Totoja Riino, je dovolj ostudna, obtožba, da sem omogočil rojstvo Lige in »ustvaril« Bossija je še hujša,« je rekel senator. Umberto Bossi pa je pričevanje označil kot »neumno čenčo«, dokaz, da je mafija izdala Jug, ko je izdala Salvatoreja Giuliana in se odpovedala neodvisnosti Sicilije v zameno za upravljanje klientelarnih poslov.
Eksplozija bioplina ubila dva delavca v Peschieri
VERONA - Pomanjkljivi varnostni ukrepi pri delu so že spet zahtevali krvni davek. Dva delavca sta včeraj izgubila življenje v Peschieri in eden je bil huje ranjen zaradi eksplozije v čistilni napravi. Kaže, da je bioplin, ki ga pridobivajo v obratu, eksplodiral, ko so delavci prižgali varilno napravo, da bi zamenjali nekatere cevi.
V eksploziji sta izgubila življenje 21-letni Sanel Bektič, ki je živel v Brescii, in 47-letni Luigi Calvagno iz Desenzana, medtem ko je bil huje ranjen 22-letni Ibrič Selvir. Po prvih izsledkih preiskave so bili trije delavci zadolženi za vzdrževanje čistilne naprave v Peschieri. Včeraj so hoteli zamenjeati cevi tistega dela čistilne naprave, v kateri blato in organske odpadke spreminjajo v bioplin (mešanica metana, ogljikovega anhidrida in drugih plinov) s pomočjo bakterij. Za zamenjavo cevi
bi morali prečrpati ves bioplin, očitno pa je bilo še nekaj plina v obratu, ko so prižgali varilni aparat.
Včerajšnja nesreča v Peschieri je spet opozorila na dramatični problem varnosti pri delu. Po podatkih zavoda Inail je bilo lani v Italiji 1.153 smrtnih nesreč pri delu (leto prej jih je bilo 1.200), vseh nesreč pri delu pa je v Italiji okoli milijon na leto. Najbolj nevarno je delo v gradbeništvu in v prevozih, kjer so zabeležili najvišje število nesreč in smrtnih nesreč. Med deželami je največ nesreč v Lombardiji, Emilii Romagni in Venetu, kjer je najvišja koncentracija podjetij in proizvodnih obratov.
O varnosti pri delu in še zlasti o nujnosti preventivnih ukrepov je včeraj govorila ministrica za zdravstvo Rosy Bindi, ki je predlagala oblikovanje posebnega telesa za koordinacijo posegov vseh pristojnih ministrstev.
TRST / RIŽARNA
CELOVEC / SOCIALDEMOKRATSKI KANDIDAT ZA ZUPANA
Strahotno pričevanje Mušičevih del in besed
Včeraj odprli razstavo in predstavili katalog
Metelko se zdaj ponuja liberalcem
Ogorčenje med koroškimi socialdemokrati Kritične besede iz urada zveznega kanclerja
Odprtja Mušičeve rzastave v Rižarni se je udeležilo veliko ljudi (foto KROMA)
Drugi krog volitev županov v 44 koroških občinah
CELOVEC - Na nedeljskih komunalnih volitvah na Koroškem, kjer so se - poleg občinskih svetov - župani volili neposredno, je bilo v prvem krogu z absolutno večino veljavnih glasov izvoljenih samo 88 županov. V 44 občinah - med njimi tudi nekaj dvojezičnih - je zato potreben drugi krog volitev, ki bo 23. marca. Na dvojezičnem ozemlju bodo volilci odločali o županih med drugim v Pliberku, Globasnici, Bistrici pri Pliberku, Djekšah, Galiciji, Suhi, Hodišah, Vrbi, Straji vasi, itd. V vseh teh občinah slovenskim kandidatom ni uspela uvrstitev v drugi krog. Kot znano, so slovenske in odprte lokalne liste na nedeljskih občinskih volitvah v 24 dvojezičnih občinah zbrale nad 5500 glasov in osvojile 56 mandatov (plus 700 glasov in šest dodatnih mandatov). Mesta župana ni uspelo osvojiti v nobeni občini, izvoljeni pa so bili štirje požupani v občinah Sele, Železna Kapla, Žitara vas in Globasnica.
Enotna lista (EL) pa je vložila pritožbo proti izidu volitev v občini Dobrla vas, kjer ji je za osvojitev tretjega mandata manjkal en sam glas. EL trdi, da sta sporni vsaj dve glasovnici, ki ju je volilna komisija prisodila socialdemokratom. Volilna komisija mora zdaj še enkrat preveriti glasovnice. (I.L.)
TRST - Predvsem pričevanje o grozotah Dachaua: razstava grafik Zorana Mušiča v prostorih tržaške Rižarne je na izrecno umetnikovo željo v prvi vrsti doprinos k spoznavanju uničevalne sle v človeku, ki so ga zaslepile nacistične teorije. MušiCeva dela, ki so od včeraj na ogled v Rižarni, so grozljiva in kot taka veren odraz načrtnega uničevanja človeških bitij. Umetnik jih je ustvaril v letih ’70 na osnovi risb, ki jih skrivoma naredil v koncentracijskem taborišču in pa spominskega podoživljanje nekdanjih dogodkov. Pobudnik razstave je vodstvo tržaških mestnih in muzeja Rižarne, finančno jo je podprla deželna uprava FJk, pripravili pa so jo tržaški mestni muzeji in zadruga Bonawentura.
Vsekakor pa ima pobuda, za katero so se dolgo prizadevali, veliko »botrov«: kot je na včerajšnjem odprtju podčrtal ravnatelj tržaških mestnih muzejev Adriano Du-gulin so načrt podprla tudi združenja bivših deportirancev, političnih preganjancev in partizanov, tržaška židovska skupnost in deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Ob široki zavzetosti za pripravo razstave, ki ima globok zgodovinski in umetniški pomen, pa je tokrat prišlo do izraza tudi dragoceno sodelovanje zasebnikov: velika večina razstavljenih MušiCevih del je namreč v zasebni lasti, Tržačan Maurizio Zanei je organizatorjem dal na voljo 35 grafik iz let ’70-’75, ki sestavljajo glavno
srž razstave. Zoran Mušic je poklonil 10 del, obljubil pa je, da bo prinesel tudi kakšno novejše delo-olje, ko si bo prišel ogledat razstavo. Iz zdravstvenih razlogov se namreč včerajšnje otvoritve ni mogel udeležiti. Včeraj pa so številnim udeležencem otvoritve pokazali tudi risbi, ki jih je Mušic naredil v Dachauu: od približno 200 se jih je ohranilo nekaj nad 30, vendar sta v Trstu samo dve, ki sta last Balda Crisma-nija, ki je z Mušičem delil usodo zapornika v uničevalnem taborišču.
VeC risb pa je zbranih v katalogu, ki so ga pripravili ob razstavi. Pravzaprav gre za samostojno publikacijo, ker ob predstavitvi risb in grafik prinaša tudi kratek zgodovinski okvir (prispeval ga je zgodovinar Elio Apih), v katerem so nastajale
MušiCeve dachauske risbe, predvsem pa dolg, verjetno najdaljši intervju sploh z redkobesednim goriškim ustvarjalcem. Razstava in publikacija se dopolnjujeta oz. celostno prinašata MušiCevo pričevanje o strahotah nacističnega uničevalnega taborišča. Kot je tudi včeraj podčrtal Marc o Coslovi-ch, avtor intervjuja, je treba razstavo v Rižarni in publikacijo brati večplastno: prvo raven pričevanja predstavljajo MušiCeve risbe, izdelki očividca, druga, z umetniškega vidika bolj dodelana raven so grafike, ki jih je Mušic ustvaril precej let po travmatični izkušnji zapornika, in konCno je tu še ustna pripoved, ki jo je predal januarja letos in ki je Časovno najboj odmaknjena od dogajanja. Tako je vsem, predvsem pa mladim, ki tedanjega
dogajanja niso doživeli in ki velikokrat nimajo dovolj izčrpnih informacij o strahotah druge svetovne vojne, dana možnost za spoznanje tragičnega izseka o tem, kaj je v praksi pomenilo udejanjanje nacističnih teorij.
Tako muzej Rižarna, ki je državni spomenik, skuša opravljati vlogo osvešCevalca mladih, katerim je namenjena posebna didaktična služba, na katero je tudi včeraj spomnil ravnatelj Dugu-lin. MušiCeva razstava v Rižarni bo odprta do 15. maja, mestni muzeji pa jo ponujajo Tržačanom in vsem ostalim v želji, da se ne bi spomini na strahote Dachaua, Rižarne in vseh ostalih taborišč porazgubili kot so se ubogi ostanki do skrajnosti razžaljenih in ponižanih ljudi na MušiCevih slikah, (bip)
CELOVEC - Razburjenje pri socialdemokratih v koroški prestolnici in širom Koroške in Avstrije. Glavni kandidat socialdemokratov za celovškega župana v drugem krogu volitev Siegbert Metelko se po svojem katastrofalnem porazu v prvem krogu (zbral je komaj 27 odstotkov glasov in jasno podlegel kandidatu ljudske stranke Haraldu Scheu-cherju, ki je dosegel 41 odstotkov), se zdaj odkrito ponuja svobodnjakom.
Na lepakih in z oglasi v koroških dnevnikih poudarja, da želi »sodelovanje z vsemi silami, katerim je prihodnost našega mesta pri srcu. Tudi in še posebej s svobodnjaki«. Metelko se s tem postavlja proti načelni liniji SPO, ki odločno odklanja vsako sodelovanje s (Haiderjevimi) svobodnjaki.
Metelko je medtem že deležen jasnih kritik iz najvišjih krogov so-cialdemokratske stranke, od Dunaja do deželnega nivoja. Govornik zveznega kanclerja Kalina je poudaril, da kancler Viktor Klima »nikdar ne bi privolil v tako besedilo«. SPO slej ko prej odklanja vsako vsiljevanje v smer svobodnjakov.
Tudi predsednik koroških socialdemokratov Michael Ausser-vvinkler ne odobrava Metelkove nove linije. Dejal je, da je proti vsaki koaliciji s svo-
bodnjaki v celovškem občinskem svetu. Dejstvo, da imajo po nedeljskih volitvah socialdemokrati, svobodnjaki in ljudska stranka vsaka po 14 sedežev v občinskem svetu, torej da so vsi enako moCni, narekuje sodelovanje vseh treh strank. Dejstva, da je Metelko v nedeljo zbral celo manj glasov kot so-cialdemokratska stranka, pa Ausservvink-
ler ni hotel komentirati.
Drugi krog volitev za celovškega župana med Metelkom in Scheu-cherjem bo v nedeljo, 23. marca. Politični opazovalci menijo, da si je Metelko s svojim snubljenjem za svobodnjaške glasove še dodatno slabil pozicijo znotraj stranke in si s tem sam pokopal zadnje možnosti za izvolitev za celovškega župana. (I.L.)
AVSTRIJA / POSPEŠEVANJE MANJŠIN
Letos 18 milijonov šilingov pomoči koroškim Slovencem
Sosvet za koroške Slovence odobril skupen predlog NSKS in ZSO - Odslej tudi štajerski Slovenci v sosvetu
VESTI IZ SLOVENIJE
Junija srečanje predsednikov srednjeevropskih držav
PORTOROŽ - Člani odbora za pripravo srečanja predsednikov srednjeevropskih držav Portorož 97 so na včerajšnji drugi seji govorili o dosedanjem poteku priprav na srečanje slovenskega predsednika Milana Kučana s predsedniki sedmih držav Srednje Evrope, ki bo 6. in 7. junija v Portorožu in Piranu. Za pripravo srečanja skrbijo delovne skupine, v katerih so predstavniki državnih ministrstev in služb ter predstavniki piranske občine in Hotelov Bernardin kot gostitelji. Omenjeni odbor naj bi na prihodnji seji sredi aprila o natančnem programu obiska seznanil tudi veleposlanike sedmih držav udeleženk, ki jih bodo ob tej priložnosti povabili na prizorišča srečanja predsednikov v Portorožu in Piranu. Pripravljalni odbor se je vCeraj seznanil tudi s pripravami na srečanje županov srednjeevropskih mest, gostiteljev dosedanjih srečanj predsednikov držav Srednje Evrope. Zupani se bodo v Piranu zbrali 5. junija. (STA)
Svet SKD zavrnil ponujeni odstop Peterleta in 10
LJUBLJANA - Svet Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) na včerajšnji šest ur dolgi seji ni sprejel odstopa predsednika stranke Lojzeta Peterleta in elanov izvršilnega odbora. S ponujenim odstopom se je strinjalo 15 elanov, zavrnilo pa ga je 24 elanov sveta, je za STA povedal tiskovni predstavnik stranke Valentin Hajdinjak. Člani sveta so zadolžili izvršilni odbor, da v 15 dneh pripravi program prenove stranke. (STA)
CELOVEC - Avstrijska država bo v letošnjem letu namenila finančna podporna sredstva koroškim Slovencem v enakem obsegu kot leta 1996. Po sklepu sosveta za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja bodo slovenske organizacije in društva na Koroškem tudi letos deležni podpornih sredstev v višini skoraj 18 milijonov šilingov.
Kot je povedal predsednik dr. Marjan Sturm po torkovi seji sosveta za koroške Slovence, je bil predlog, ki sta ga po trdih pogajanjih še pred sejo uskladila Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij, sprejet z veliko večino in brez bistvenih sprememb.
Kot smo poročali, se je obseg pospeševanja avstrijskih manjšin v zadnjih destih letih - vsaj kar se tiče finančne plati - znatno povečal. Medtem ko je leta 1986 avstrijska država podprla vse v Avstriji živeCe manjšine s komaj pet milijonov šilingov, je Urad zveznega kanclerja v letu 1996 v ta namen izplačal 52, 2 milijona šilingov. Največji delež pospeševalnih sredstev v letu 1996 so dobili gradiščanski Hrvati z nekaj nad 18 milijonov šilingov, koroški Slovenci pa le malenkostno manj.
Sosvet za koroške Slovence je na svoji seji, ki je bila tokrat v koroški prestolnici, obravnavala tudi vprašanje štajerskih Slovencev. Kot znano, se morajo le-ti boriti za uradno priznanje s strani dežele Štajerske, čeprav so izrecno omenjeni v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, magni charti koroških in štajerskih Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Na predlog predsednika Sturma je sosvet sprejel soglasen sklep, da bodo zastopniki štajerskih Slovencev v novem sosvetu za koroške Slovence, ki ga bodo izvolili jeseni letos, polnopravno zastopani.
V zvezi s še posebej znotraj koroških Slovencev vročo razpravo o reformi Zakona o narodnostnih skupinah - ZSO podpira reformski predlog koalicijskih strank SPO in OVP, ki predvideva krepitev sosvetov in stalno konferenco predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov, medtem ko NSKS forsi-ra sprejetje novega Temeljnega zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji -je bilo sporočeno, da bo seja vseh šestih narodnostnih sosvetov 8. aprila na Dunaju.	Ivan Lukan
NA KOROŠKEM
Odkrili 95 Kurdov, ki so hoteli ilegalno prestopiti mejo
CELOVEC - Avstrijskim mejnim organom je uspel doslej najveCji udarec proti organiziranem tihotapljenju ljudi. Na železniški postaji Podrožca na koroški strani karavanškega predora so v nekem tovornem vagonu odkrili 95 Kurdov, ki so hoteli ilegalno prestopiti mejo v Avstrijo. Med njimi je bilo tudi šest žensk in pet otrok. Vlak je prišel iz Ljubljane, ljudje pa so bili siriti v tovornjaku s hrvaško registracijo, ki je v Ljubljani zapeljal na tovorni vlak in bil namenjen v Nemčijo.
Voznik, ki so ga varnostni organi že aretirali, je blago v kamionu sicer pravilno deklariral (pokrove za stranišča), toda med pokrovi so bili skriti Kurdi. Odkrili pa so jih s pomočjo posebne C02-sonde.
Sele v ponedeljek so tirolski cariniki na avstrijski strani cestnege mejnega prehoda Brenner ustavili tovornjaka tudi s hrvaško registracijo in v njem odkrili 52 ilegalnih potnikov - prav tako Kurde. Tudi ta tovornjak je hil namenjen v Nemčijo, prišel pa iz Sarajeva. Voznik je v Avstrijo prišel preko slovensko-italijanske meje pri Trstu in preko Bočna. Pri zasliševanju ilegalnih potnikov se je pokazalo, da je vsak od njih plačal med 3000 in 5000 nemških mark.
Tudi Kurdi, ki so jih včeraj odkrili v Podrožci, so morali že pred odhodom plačati visoko vsote za »prevoz« v Nemčijo. Avstrijsko notranje ministrstvo je še vCeraj zveCer sporočilo, da bodo Kurde vrnili v Slovenijo, (i.l.)
GLOSA
U ■" ■ BHHBSHi	I |
Osfpolitik pod okriljem Bele hiše
Italijanski veleposlanik v Moskvi Qua-roni je pisal 16. septembra 1944 zunanjemu ministru Bono-miju: »Naše stare jadranske politike (v Sovjetski zvezi) niso pozabili, posebno, ker je bila oblikovana Se pred fašizmom. Tudi niso pozabili italijanske politike na Balkanu in v podonavski Evropi, ki je slonela na Madžarski in kolikor je mogoče na Romuniji. Vaša ekscelenca je torej povsem razumela situacijo, ko je poudarjala našo voljo, da dokončno uredimo odnose z Jugoslavijo. Moramo pa se zavedati, da naša bivša protislovanska politika, in na sploh vsa naša balkanska politika, predstavljajo veliko oviro.«
V naslednjih desetletjih je malokateri italijanski politik upošteval te pametne ugotovitve. Nasprotno, dogajalo se je, da so ljudje na krmilu rimske vlade težili k zaostrovanju odnosov z jadranskimi sosedi, tudi v Času, ko se v Washingtonu s tem niso strinjali. Seveda, velikih odstopov od ameriške politike si Rim ni mogel dovoliti, Čeprav je pogosto •na »vzhodni meji« povzročal napetosti, ki State Departmentu niso bile všeč. Volja slednjega je v zadnjih desetletjih sicer vedno prevladala, pri tem pa vendar ni mogoče mimo dejstva, da je Rim vse pogodbe z Jugoslavijo, mirovni sporazum leta 1947, londonski memorandum leta 1954, osimske sporazume leta 1975, podpisal pod prisilo. To pomeni, da jih je sprejemal z rezervo in stalno težil k njihovi reviziji. Ni samo nakluCje, da so Italijani že leta 1947 govorili o pogojnem priznavanju mirovne pogodbe, da londonskega memoranduma v parlamentu niso nikoli ratificirali in da so načeli vprašanje »dograjevanja« (preprosteje povedano -spreminjanja) osimskih sporazumov, komaj se je z razpadom Jugoslavije pojavila ugodna prilika.
Današnja »Ostpoli-tik« italijanskega premiera Romana Prodija, vsaj v odnosu s Slovenijo, po svoje tudi spada v kategorijo iz VVashingtona narekovanih napotkov. O tem priča izjava italijanskega prvega ministra, ki jo je podal med svojim obiskom v Ljubljani, da so o sprejetju Slovenije v NATO »govorili tudi z ameriško državno
sekretarko Albrightovo«. Očitno ge za velikopotezno ameriško politiko v srednjeevropskem in podonavskem prostoru, ki se je začela oblikovati že s Clintovo odločitvijo, da poseže v bosansko vojno in s svojimi Četami zagotovi suverenost makedonske republike. Cilj teh potez je nova razmejitev influenCnih sfer v Evropi, ki se je zastavila ob propadu sovjetskega imperija, ko se je VVashingtonu posrečilo, da razširi svoj vpliv na podoCja, kamor do sedaj ni mogel seCi: v osrčje Balkana in vse do Mazurskih jezer ter do Baltika.
Slovenija je v samem osišču tega dogajanja, saj je njena geopolitična lega takšna, da ni mogoCe povezati panonske nižine s padsko, pa tudi ne srednjeevropskega prostora z Jadranom, ne da bi obšli njeno ozemlje. V tem smislu je Prodijeva »Ostpoli-tik« brez dvoma v sozvočju z politiko velikih sil, v prvi vrsti Združenih držav Amerike in Nemčije, ki si želita ustvariti na področju, kjer je nekoč vladal komunizem, Cim bolj solidno in trdno oporo za omejitev kaotične in nepredvidljive Rusije. Ta ugotovitev obeta usmeritvi, za katero se je odločila rimska vlada, uspešno bodočnost. Edini problem je v tem, da ne korenini v tradiciji italijanske zunanje politike, temveč, da gre za komaj sedem mesecev starega novorojenčka (kakor priznava sam predsednik Prodi). Kaj pa, Ce v Rimu prevladajo sile, ki težijo k izolacioniz-mu po starem italijanskem pravilu: »Italia fara da se«? Ob vsej evforiji, ki jo narekuje obetavni Prodijev obisk v Ljubljani, te možnosti ne gre zanemariti.
ŽENEVA / SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER NA ZASEDANJU KOMISIJE ZN
Thaler Človekove pravice poglavitna skrb Slovenije
Njihovo spoštovanje sestavni del mednarodnega sodelovanja
ŽENEVA - Človekove pravice so bile in ostajajo poglavitna skrb Slovenije, bile so tudi v srčiki slovenskih prizadevanj v Času, ko se je Slovenija osamosvajala, je v nastopu na 53. zasedanju komisije Združenih narodov za Človekove pravice v ženevski PalaCi narodov včeraj uvodoma poudaril slovenski zunanji minister Zoran Thaler in dodal, da je zaščita človekovih pravic in ustvarjanje pogojev za njihovo spoštovanje tudi danes eden od poglavitnih ciljev neodvisne slovenske države.
"Slovenija je sprejela številne univerzalne in regionalne inštrumente na področju človekovih pravic, med njimi vseh šest temeljnih inštrumentov Združenih narodov na tem področju, ki se jih brez pridržkov držimo. Na regionalni ravni je Slovenija podpisnica evropske konvencije o zaščiti Človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z njenimi 11 protokoli, " je povedal Thaler in v nadaljevanju pojasnil, da so ti mednarodni inštrumenti, ko so bili enkrat sprejeti, v skladu s slo-
vensko ustavo neposredno uporabni. Izpolnjevanje mednarodnih norm in standardov na področju Človekovih pravic je za Slovenijo ena njenih najpomembnejših prednostnih nalog, je poudaril Thaler.
"Slovenija je prepričana, da je skrb katerekoli države za usodo človekovih pravic v drugih državah naravni sestavni del mednarodnega sodelovanja; del, ki je v skladu z zahtevami konstruktivnega dialoga med državami. Želimo si, da bi se takšno sodelovanje nadaljevalo", je dejal vodja slovenske diplomacije.
Uresničevanje človekovih pravic je del večplastnega procesa, ki vključuje vse, od dela mednarodnih vojnih sodišč do izvajanja mednarodnih sporazumov, je nadaljeval in poudaril, da Slovenija podpira delo sodišC za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. Ob tem je Thaler izrazil obžalovanje, da je večina vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije še vedno na prostosti.
Slovenija pozdravlja delovni načrt visokega komisarja za človekove
pravice za izvajanje konvencije o pravicah otrok ter rezultate Pekinške konference o pravicah žensk, je dejal Zoran Thaler.
Človekove pravice so nadalje pomemben element za preventivno diplomacijo, saj lahko zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic ob drugi politični in gospodarski pomoči prepreči beg velikih množic ljudi, je menil slovenski zunanji minister. Po njegovih besedah se svet danes sooCa z množičnimi kršitvami Človekovih pravic ob hkratnem nezadostnem odzivu mednarodne skupnosti; naraščanje števila resolucij ZN ni učinkovit odziv, tudi sodelovanje držav s posebnimi poročevalci ni zadovoljivo, še zlasti zaskrbljujoče pa je, da poročilom ne sledijo učinkovite odločitve, je menil Thaler. Po njegovem vprašanje Človekovih pravic zahteva odkrite razprave, odgovori pridejo postopno, toda le, Ce so problemi jasno definirani in Ce je soglasje o začetku njihovega reševanja. Zavzel se je za reorganizacijo dela Komisije za človekove pra-
vice, medtem ko mora sistem ZN na področju Človekovih pravic postati bolj operativen, treba je okrepiti službe za svetovanje, državam, ki šele vzpostavljajo pravno državo je treba ustrezno pomagati. Potrebno bo vzpostaviti povezavo z drugimi uradi ZN in Svetovno banko ter humanitarnimi agencijami.
"Danes je potreben prehod na novo stopnjo dejavnosti ZN na področju Človekovih pravic. Dejavnosti s področja Človekovih pravic morajo postati bistven del dejavnosti ZN. Ne smemo pozabiti, da so reforme ZN potrebne in v njih morajo dobiti Človekove pravice ustrezno mesto", je poudaril minister Thaler. "Deklaracija o Človekovih pravicah je bila in je instrument, ki doloCa odgovornosti ter povezuje državljane in vlade, je dejal Thaler v svojem prispevku na 53. zasedanju Komisije ZN za človekove pravice v Ženevi. Zavzel se je za spodbujanje večjega spoštovanja vrednosti vsakega človeka in ob koncu zagotovil, da je Slovenija odločena sodelovati pri uresničevanju teh ciljev. (STA)
PISMO
UREDNIŠTVU
Predsednik CRT-Banke Verginella ne namerava kandidirati
Spošt. urednik Primorski dnevnik je objavil vest, da se širijo glasovi o moji morebitni kandidaturi za tržaškega župana v koaliciji Pola svoboščin. Čeprav me veseli, da se je pomislilo name za tako ugledno funkcijo, moram pojasniti, da odkar sem sprejel predsedstvo CRT-Banca SpA nisem nikoli nikomur dal razpoložljivost za politične funkcije, še manj pa za odgovornosti v izvoljenih telesih, ki so sad volilnih tekem.
Prepričan sem namreč, da vloga človeka, ki je angažiran na vrhu inštitucije, ki deluje v splošne koristi mesta, ne dovoljuje pohtienih izbir, ki niso v skladu z opravljeno funkcijo, ki je strogo tehnična in gospodarska. In to je tudi v interesu banke, ki ji predsedujem, in ki ne sme biti nikoli soudeležena v političnih tekmah, saj posluje v službi celotne mestne skupnosti.
Toliko za jasnost. Najlepši pozdrav Roberto Verginella Predsednik CRT-Banca SpA
Prispevki za Primorski dnevnik
Objavljamo seznam posameznikov in skupin oz. organizacij, ki so od izbruha krize decembra lani darovali za pomoC Primorskemu dnevniku
Družina NN iz Gorice
V	sp. na Gigija Bogatca kolegi sina Ennia
V	sp. na Pepco PišCanc vaščani od Piščancev
V	sp. na Alojza Paulina daruje družina
V	sp. na Srečka Sumana daruje Modra Godina Ivan Grilanc
V	spomin na starše in na brata Dragota ter Francija ter na prijatelja Stankota Prašlja darujeta
Vojka in Ivan Ukmar
V	spomin na svojce daruje NN Povh Valerija
V	spomin na očeta Savota Sancina daruje Sida
V	spomin na Stojana Lisjaka daruje družina Namesto cvetja na grob Danila Succi daruje
Cvetka Medvešček Medvešček Cvetka
V	sp. na Danila Succija in Stojana Lisjaka darujeta Zofka in Miranda Kapun
V	spomin na mamo Melito Godina vd. Pregare ob 12. obletnici smrti darujeta Silva in Ljonka
NN
Ob priliki rojstnega dne Pierota Merku darujejo Mirella, Valentina in Igor Ob 4. obletnici smrti Joška Lukeša darujeta žena Neva in hčerka Nevica z družino Z željo, da bi ostal PD zvest tradiciji NOB daruje Srečko Colja Cok Bjanka
V	spomin na Silvestra Čeparja daruje sin Igor Ob 21. obletnici smrti mame Marije
darujeta Danilo in Darko Žerjal
V	spomin na Pepija Božica darujeta Franc in Ici Udovič
V	spomin na Petra Kureta daruje družina Ruzzier-GombaC
V	spomin na Josipa Božica darujejo Roza, Mirko in Miran Pecenik z družino
Ob 3. mesecu smrti Marjana Dolgana daruje žena Neva Canciani Sonja
V	spomin na Danilo, Pepija., Srečka in Stanka daruje Alba
Ob 2. obl. smrti drage Ane Ferluga mož in sorodniki Ob priliki rojstnega dne mame Gabriele Vuk daruje Gigko z družino Milan Bolčic
200.000,-
150.000,	-
100.000.	-100.000,-
20.000,-
200.000,-
50.000,	-100.000.-
20.000,	-
30.000,	-1.000.000,-
20.000,	-
50.000.	-
50.000,	-
50.000.	-
50.000,	-
300.000,	-
50.000,	-
200.000.	-
50.000,	-100.000.-
50.000,	-100.000,-
30.000,	-
50.000,	-
100.000,-
50.000,	-
300.000.	-
50.000,	-
20.000,	-
400.000.	-
Liana KrišCak Vekoslava Slavec-Ribarich
Ob 3. obl. smrti Aleksandra Grgiča daruje družina Ob obl. smrti drage mame Angele Šuligoj daruje Jadranka z družino
V	sp. na svoje drage pokojne daruje Justina Daneu
V	spomin Maria Pahorja in Alojzije Rebula daruje Zofka Obad
V	spomin na Josipa Pockarja daruje Rožica PoCkar
V	spomin na Matija Burolo, Darka Smotlaka,
Romana Ljubica in ob 20. obl. smrti Ivanke Grgič daruje družina Grgič
V	spomin na Rudija Blažiča daruje žena Justa Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. KrižmanCiC
darujeta Ana in Marta KrižmanCiC Ob 3. obl. smrti Slavice Barut daruje sestra Nada Namesto cvetja na grob Darka Smotlaka in Marije Križmanoic daruje Zelka Joževa Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. KrižmanCiC darujejo sosedje z Mezarja
V	spomin na svoje drage pokojne in na Angelo Budin vd. Colja daruje Dora Knez
V	spomin na Milka Puntarja in na Marijo Husu vd. Puntar darujeta Marija in Milko Lukša
Ob 100-letnici rojstna none darujejo Pavla, Sergij, Divna
V	spomin na svoje drage daruje Dorina Saksida
V	sp. na pokojne daruje Štefanija Stoka
V	sp. na Damjana daruje Olga
V	sp. na Damjana darujeta Laura in Tullio Metlika Primožič Franc
Primožič Gisella Primožič Anica Dilena Zofija Juretic Jožef Ferluga Cilen Pepi Ban Aldo
100.000,-
200.000,-
50.000.-
50.000.-
50.000.-
50.000.	-
30.000,	-
100.000.-
30.000,-
30.000,	-
50.000,	-
50.000,	-
50.000,	-100.000.-
50.000,	-
50.000,	-
50.000,	-
50.000,	-
20.000,	-50.000,-
100.000,-
150.000,	-50.000,-
50.000,	-
50.000.	-
50.000,	-
50.000.	-
100.000.	-
PREKO BANKE:
Sole iz Gorice Gostinci Gorica Slovenske šole Gorica Ferfolja Marino Goriške šole (Sovodnje)
KD Venturini Budihna M. GO BadaliC Longo Marjeta Sosič Susanna Guštin Mirko
1.225.000,	-
380.000.	-60.000,-
100.000,	-20.000,-
500.000,-
500.000,-
500.000,-
1.000.	000,-50.000,-
POLITIKA / PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE
r[
Camerini miri duhove v Oljki
Danes morda odločilno srečanje
Senator Fulvio Camerini se v teh urah zelo trudi, da bi koalicija Oljke enotno podprla župansko kandidaturo Ric-carda Illyja. V najboljšem primeru s skupnim simbolom, če ne bo šlo drugače pa vsaka komponenta s svojim simbolom, katerim se bo pridružil še volilni znak Illyjeve liste.
Camerini, ki je v bistvu duša tržaške Prodijeve koalicije, je angažiran na več frontah. Največ preglavic mu dela Ljudska stranka, ki se v marsičem še vedno obnaša kot Krščanska demokracija, le da sedaj lahko računa na znatno nižje število glasov. Krajevni voditelji LS "skušajo postaviti na noge volilno navezo z nekdanjimi somišljeniki iz vrst CCD in CDU, njihov županski kandidat pa naj bi bil deželni odbornik Cristiano Degano. Slednji se otepa kandidature, vseeno pa je podvržen političnim in osebnim pritiskom.
Težave Oljki ustvarjajo tudi zeleni in frakcije bivše PSI, ki v Rimu podpirajo Prodijevo zavezništvo, pri nas pa snujejo novo socialistično stranko. Zelena lista, ki se je sinoči zbrala na skupščini, bo skoraj gotovo podprla Illyja, hoče pa na volitve s svojim znakom in kandidati, čeprav je na nedavnih pokrajinskih volitvah doživela pekoč poraz. Socialisti ne pomenijo več dosti, nekaj glasov pa bi vendarle lahko odščipnili levi sredini.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v Polu svoboščin. Krepijo se pritiski na predsednika Tr-
Senator Fulvio Camerini
govinske zbornice Adal-berta Donaggia, naj sprejme kandidaturo, v katero, kot kaže, ni popolnoma prepričan. Njegovo oklevanje je vsekakor že
prizadelo Trgovinsko zbornico, ki se je znašla v predvolilnem vrtincu, za kar nosi odgovornost predsednik, ki bi moral že zdavnaj pojasniti svoje načrte. Glavno besedo bodo pri izbiri županskega kandidata vsekakor imeli Finijevi pristaši.
Na desnici niso z kdo-vekakšnim navdušenjem sprejeli vesti, da so na Kartel svoboščin vehementno potrkali vrata republikanci. Stranka, ki je na vsedržavni ravni praktično izginila in je nekaj parlamentarcev (med katerimi Giorgia La Malfo) izvolila le z glasovi Oljke, sodi pri nas na desno, posebno če pomislimo na nacionalistična stališča občinskega svetovalca Paola Ca-stigliega.
GLEDALIŠČE / IMENOVANJE
»SSSGše nisem imel opravka, a se bom naučil«
Toko irdi predstavnik Pokrajine Francesco Černigoj
Francesco Černigoj je takole obrazložil, kako je postal predstavnik Tržaške pokrajine v skupščini Slovenskega stalnega gledališča: »Pred nekaj tedni mi je predsednik Pokrajine Renzo Coda-rin dejal, da ne ve, koga bi imenoval kot svojega predstavnika v skupščino slovenskega gledališča. Pa sem mu rekel: Tmenuj mene’. Vprašal me je, če bi sprejel zadolžitev, odgovoril sem mu pritrdilno, in čez nekaj dni sem bil imenovan za novega predstavnika pokrajine. Zal mi je za Rudolfa, ki je bil odstranjen, vsekakor mislim, da je bilo bolje, da je Codarin imenoval mene, kot pa da bi ime-
noval koga drugega.«
Francesco Černigoj je podpredsednik Delavskih zadrug, prav pri Delavskih zadrugah pa se je spoznal s Co-darinom, ki je tudi član skupščine. Černigoj poudarja, da je Slovenec. Njegovi starši so Slovenci, žena Slovenka iz Lonjerja, otroka je postal v slovensko šolo, sin igra nogomet pri Bregu. Poklicno vodi nepremičninsko agencijo in upravlja tobakarno, prej pa je bil gostilničar: upravljal je gostilno Dodič na cesti za Bazovico, v kateri je večkrat gostil znane slovenske osebnosti.
Podpredsednik Delavskih zadrug je postal potem, ko se je na
zadnjih volitvah skupščine predstavil kot načelnik alternativne liste, ki je zbrala 40 odstotkov. Sam pravi, da se še spominja, kaj je Primorski dnevnik takrat poročal o zadevi.
Na vprašanje ali se spozna na delo v gledališču, je odgovoril, da »to ni problem, se bomo pač naučili, kot so se naučili drugi.« V gledališču je že bil, tudi v nedeljo bo sledil predstavi, na kateri bodo nastopili mladi. Z gledališčem pa ni imel še nobenega opravka. »Videl pa sem, da je treba investirati milijardo lir za popravila, ker stavba dobesedno razpada: zidi so slabi, vse je zapuščeno, ker ni denarja za popravi-
la,« je pripomnil, in poudaril, da njegovo imenovanje bi ne smelo povzročati velikih problemov v gledališču. Nasprotno! »Lahko bom izkoristil znanstvo s Codarinom, mu rekel dobro besedo za gledališče, da bi kaj več dobili, saj gledališče je potrebno denarja. Codarin je že obljubil, da bo dal prispevek gledališču, ko bo razpolagal z denarjem. Namesto 25 milijonov jih bom jaz vprašal 30, saj jaz delam za naše, ne za druge,« je optimistično napovedal novi predstavnik Tržaške pokrajine v skupščini Slovenskega stalnega gledališča v Trstu France-• sco Černigoj.
ZAPOSLITEV / VČERAJ SKUPŠČINA DELAVCEV
h
Kriza tovarne Stock
Včeraj dopoldne so se delavci tovarne likerjev Stock iz Rojana zbrali na sindikalnem zborovanju, da bi se skupno s pokrajinskimi vodstvi sindikatov CGIL, CISL in UIL dogovorili, kako voditi nadaljna pogajanja z vodstvom podjetja za prebroditev sedanjega hudega kriznega stanja. Prihodnje srečanje med predstavniki delavcev in predstavniki podjetja je napovedano za prihodnji ponedeljek na Uradu za delo.
Kot je znano, bo podjetje odpustilo kar 111 od skupnih 270 zaposlenih. Za približno polovico so že našli takšno ali drugačno rešitev, pa naj bo predčasna upokojitev ali pa alternativna zaposlitev. Vprašanje je, kakšna
usoda se obeta ostali polovici. Na včerajšnjem sindikalnem zborovanju so se dogovorili, da bodo na nadaljnjih pogajanjih z vodstvom podjetja preverili vse možnosti, da bi preprečili ali vsaj omejili nevarnost, da bi kdo ostal dobesedbo na ulici. V tem smislu bodo tudi poglobili možnosti partimske zaposlitve.
Naj zabeležimo, da med delavci vlada velika enotnost. Toda tudi na včerajšnjem zborovanju je priša do izraza njihova velika zaskrbljenost.
Deželna direkcija ENEL za distribucijo pod vprašajem
Delavci tržaškega okraja elektriške družbe ENEL so vče-
raj na sindikalnem zborovanju odobrili resolucijo, s katero se kritično obregnejo ob načrt za restrukturacijo podjetja, ki ne predvideva deželne direkcije za distribucijo v Furlaniji-Julij-ski krajini.
Delavci sicer priznavajo vodstvu podjetja, da se zavzema za funkcionalne in ekonomične rešitve, menijo pa, da bi ustanovitev “delegacije” namesto direkcije v naši deželi pomenila obubožanje storitev.
Delavci so tudi sklenili, da bodo vprašali za sestanek z deželnim vrhom ENEL. Ce ne bodo dosegli zadovoljivh pojasnil, bodo segli tudi po orožju stavke.
NOVICE
Predstavitev knjige o kratki zgodovini severne Italije
V petek, 14. t. m., bo z začetkom ob 18. uri v knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo v Trstu predstavitev knjige Marca Meriggija “Breve storia delFItalia settentrionale dalFOttocento ad oggi” (Kratka zgodovina severne Italije od 19. stoletja do danes), ki je pred nedavnim izšla pri založbi Donzelli. Knjigo bosta predstavila profesorja Marco Palla in Giorgio Negrelli. Večer bo vodila prof. Marina Cattaruzza. Predstavitev prireja Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino.
Lovsko predavanje o gojenju merjascev
Lovsko društvo Doberdob prireja jutri ob 19.30 v Domu v Briščkih predavanje dipl. inž. Blaža Kržeta o gojenju merjascev. Tema je zelo aktualna, saj so se zadnja leta divji prašiči močno razpasli tudi po kraškem teritoriju. Predavatelj, ki je strokovni sekretar pri Lovski zvezi Slovenije, bo predavanje obogatil z diapozitivi.
Eliano Benvenuti podlegel poškodbam
TISKOVNA KONFERENCA
ČRNA KRONIKA / V VELEBLAGOVNICI
DSL opozarja na zaostreno vzdušje v tržaški luki
Tržaška DSL (zastopali so jo Treu, Fonda in San-zin) je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu v Ul. S. Spiridione opozorila javnost na zaostrene razmere v tukajšnjem pristanišču. Medtem ko Prodijeva vlada kaže veliko zanimanje za gospodarski razmah mesta in njegove luke (npr. Jadranski koridor, transportna os Benetke-Kijev, posodobitev sedmega pomola) smo na krajevni ravni priča političnim manevrom, ki zelo škodujejo pristanišču, menijo voditelji Hrasta.
Nekateri krogi hočejo za vsako ceno ustvariti nezaupanje in sejati razdor med zadrugami, ki poslujejo v luki, ter med pristaniško kompanijo, ki je v teh dneh, kot znano, pod drobnogledom sodstva. Predstavniki DSL so solidarni z voditelji kom-panije, da se situacija iz dneva v dan nevarno slabša pa je po njihovem.
mnenju v veliki meri odgovorna direktor pristaniške ustanove Monas-sijeva.
DSL jemlje na znanje poseg sodstva v zvezi z afero »Fiat Impresit« (v preiskavo je vpleten nekdanji predsednik pristaniške ustanove Fusaroli) ter ugotavlja, da so bile takratne kritike sindikatov nad tem projektom očitno utemeljene. V luki, ki ima pred sabo velike razvojne možnosti, so potrebni novi strpnejši odnosi, predvsem pa večje zaupanje med vsemi zainteresiranimi dejavniki.
Na novinarski konferenci je padlo nekaj pikrih pripomb tudi na račun podjetnika-špediterja Pa-corinija, ki je zaradi krizne situacije v luki nekajkrat postavil na zatožno klop delavce in pristaniško kompanijo. Gre za zelo površne ocene in kritike, podčrtujejo zastopniki DSL, ki ustvarjajo le dodatno zmedo.
Spet rop z injekcijsko iglo
Po prerivanju z lastnikom je moški odnesel 2 milijona lir
Drugi rop v treh dneh z injekcijsko iglo, tudi tokrat pa je imel ropar na tarči veleblagovnico.
Malo po 10. uri se je moški star kakih 30 let, visok meter sedemdeset, v temnih hlačah in sinjem jopiču z volneno kapo na glavi vstopil v veleblagovnico Despar v Ul. Donatello 14 (na sliki - f. KROMA), se približal blagajni in zagrozil blagajničarki z injekcijsko iglo. Blagajničarka se je prestrašila, ker ji je namignil, da je okužen z aidsom in da bo tudi njo okužil, če mu ne bo izročila inkasa. Zenski ni preostalo drugega, kot da je zahtevi ugodila, in mu izročila denar (kaka dva milijona lir). Ko je lastnik veleblagovnice opazil, kaj se dogaja pri blagajni, je takoj stekel k vhodu in se pognal na roparja, da bi ga zaustavil. Po krajšem prerivanju, med katerim se moška nista ranila, je ro-
parju uspelo zbežati. Ro- deljek popoldan oropal pu je prisostvovalo veleblagovnico Delav-kakih deset ljudi, klien- skih zadrug v Ul. Bruto v veleblagovnice.	nelleschi. Takrat je šlo
Tudi njih so kara- za mladeniča, ki je imel binjerji zaslišali, da bi iz- obraz zakrinkan z naj-vedeli čim več podrob- Ionsko nogavico. Blagaj-nosti, ki bi jim služile ničarki Marii Zudin je pri preiskavi. Vse kaže, zagrozil prav tako z okr-da naj bi bil ropar z vavljeno injekcijsko iglo, injekcijsko iglo iz vrst prestrašena ženska pa narkomanov, vsekakor mu je izročila dotedanji pa naj bi ne šlo za istega inkaso, to je približno mladeniča, ki je v p one- 700 tisoč lir.
V torek ponoči je na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice 67-letni Eliano Benvenuti (na sliki), brat boksarskega svetovnega prvaka Nina, podlegel hudim telesnim poškodbam. Benvenuti se je v ponedeljek popoldne hudo ponesrečil na Obalni cesti v bližini naravnega predora pod Križem. S svojim renaultom, ki je vozil v smeri proti Trstu, je čelno treščil v nasproti vozeči tovomjak-cistemo. Moškega so potegnili iz razbitin avtomobila šele po posegu gasilcev. Na oddelku za oživljanje so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo, poldrugi dan po nesreči pa je podlegel poškodbam.
Malo ur prej je prenehalo biti tudi srce 77-let-nega Maria Bisia, ki je v ponedeljek padel v prepad med Križem in Grljanom. Moški si je zlomil ramo in se udaril v prsi, trebuh in glavo. Kljub hitri zdravniški pomoči se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in v torek je izdihnil.
Tečaji slovenščine
Pri Italijanski ustanovi za poznavanje slovenskega jezika in kulture se je pričelo vpisovanje v nekatere nove dvomesečne tečaje slovenščine, ki bodo potekali v večernih urah od marca do junija za skupnih 45 učnih ur. Možen je tudi vpis v brezplačne tečaje konverzacije. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo ustanove v Ul. Valdirivo 30 (tel. 761470), ki je odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure.
______ZGODOVINA / KNJIGA DR. MARTE VERGINELLE_
Kako so nekoč Brežani pisali svoje oporoke
Delo in avtorico predstavil profesor Janez Cvirn
V Gregorčičevi dvorani v Trstu so predsinoc-njim predstavili knjigo zgodovinarke dr. Marte Verginelle z naslovom »Ekonomija odrešenja in preživetja«, ki jo je izdalo zgodovinsko društvo za Južno Primorsko iz Kopra, izšla pa je v uveljavljeni strokovni zbirki »Annales«. Predstavitev knjige je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev, ki jo je na srečanju z avtorico in njenim raziskovalnim podvigom zastopal predsednik Ace Mermolja.
O knjigi je spregovoril prof. Janez Cvirn z ljubljanske filozofske fakultete, ki je poudaril, da se v oporokah ljudi iz breških vasi pravzaprav zrcali njihov odnos do življenja in smrti. Gre za
opis razkroja tradicionalne kmečke skupnosti na prehodu v dvajseto stoletje. Zanimivo je, da so veC kot tretjino oporok zapustile ženske, ki
MAGDA STURMAN V GREGORČIČEVI
Zanimiv prikaz srečanja z Indijanci v Andih
Jutri zveCer nam krožek Foto Trst 80 ponuja predstavitev ustvarjalnosti ene izmed svojih aktivnejših Članic: v Gregorčičevi dvorani bo namreč ob 20.30 na vrsti projekcija diapozitivov Magde Sturman, sicer širšemu krogu poznane kot strokovne agrono-minje. Članica tržaškega fotokrožka je lanske jeseni obiskala Južno Ameriko, prepotovala je Čile, Bolivijo in Peru. Predvsem je potovala po andskem visokogorju, ki se razprostira v vseh treh državah in tako stopila v stik s tamkajšnjo kulturo, v prvi vrsti Indijancev domorodcev in seveda z njihovo zgodovino. Neposredno je spoznala pripadnike indijanskega plemena Atakamov, ki živijo v severnem predelu Ci-leja: obiskala je njih nekdanjo prestolnico S. Pe-dro da Atakama, ki ji je bilo pred vdorom španske vojske ime Tekar. Danes je vseh Atakamov približno pet tisoC, skupaj z drugimi indijanskimi plemeni si v novem, demokratičnem Cileju prizadevajo za oživitev in ponovno ovrednotenje lastnega jezika. Zavzemajo se, da bi njihov jezik in kulturo uvedli tudi v šolo, v prvi vrsti na ozemlju, kjer še danes Atakami živijo. Zanimiva je tudi »zgodba« bolivijskih Indijancev, ki predstavljajo približno 60
odstotkov prebivalstva, med temi so tudi potomci nekdanjih Inkov. V Cileju pa je avtohtonega prebivalstva indijanskega rodu bolj malo.
so v 19. stoletju v glavnem vzdrževale gospodarske odnose z mestom in to pretežno s kruš ar stvora. Iz oporok izhaja, da so bile Čustvene vezi v tedanji kmečki družini močnejše, kot se morda zdi na prvi pogled.
Prof. Cvirn je poudaril, da je Verginellova med prvimi v Sloveniji pri svojem raziskovanju uveljavila metode zahodnoevropskega - predvsem francoskega in italijanskega - zgodovinopisja o t.i. socialni zgodovini. Slednja s posebno pozornostjo obravnava »malega človeka«, skozi življenje katerega se da razumeti in tolmačiti tudi epohalne spremembe. Gre za vrhunski dosežek - je še podčrtal ljubljanski gost - ki bo nedvomno osvežil slovensko zgodovinopisje, ki ni »vajeno« takih in podobnih pristopov.
Avtorica (objavljena raziskava je sad njene doktorske dizertacije) je pojasnila, zakaj je za svojo študijo izbrala
oporoke in zakaj prav Breg, s posebnim poudarkom na Dolino. Edina pisna zapuščina velike večine tedanjih prebivalcev breških vasi so bile prav oporoke, notarska civilizacija pa je v Bregu, podobno kot v Istri, dediščina Beneške republike. Glavno vodilo oporok je bila vsekakor ohranitev čimbolj trdne kmetije.
Predstavitvi prof. Cvirna in posegu avtorice knjige je sledila razprava, v kateri so se z vprašanji in s prošnjami za pojasnila oglasili mnogi poslušalci. Nekateri so npr. želeli vedeti, kakšno vlogo je pri oporokah igrala Cerkev in kakšno usodo so dočakale nepremičnine in posesti, ki so jih ljudje zapuščali duhovnikom. Druge je zanimalo, kje so danes ohranjene oporoke in drugi uradni dokumenti ter zakaj tako markantne razlike med Bregom in drugimi področji tržaškega podeželja.
PREDSTAVILI PROJEKT
Vsakdanjost v umetniški predelavi
Odprtje razstav v soboto
Vsakdanjost v sodobni umetniški predelavi: to je osnovni namen razstave oz. razstav sodobne umetnosti, ki jo bodo odprli na treh predvidenih razstavnih prostorih odprli v soboto popoldne. Projekt, za katerega sta pobudo dala občinsko odborništvo za kulturo in muzej Revoltella, so predstavili vCeraj. Skupino ideatorjev vodi ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan, projekt je izoblikovala Sabrina Zannier, ki je tudi uredila katalog, na razstavah pa sodeluje 12 mladih ustvarjalcev, ki živijo v Trstu.
Prireditelji so izbrali tri razstavne prostore: v Občinski galeriji se bodo predstavili najmlajši, v dvorani, kjer je na ogled oglasna deska, bodo namestili videoinstalacije, medtem ko bo v palači Costan-zi naj zajetnejši del razstave. Svoj pogled na vsakdanjost bodo v Občinski palači dali na ogled Lorena Matic, Davide Lippolis in Roberto Orru, videoinstalacije je pripravil Giullermo Giampietro. V razstavnih prostorih palače Costanzi pa bodo razstavljena slikarska in kiparska dela in fotografije, ki so jih pripravili Odinea Pamici, Carlo Bach, Serse, Manuela Sedmach, Mario Sillani Djerrahian, Emanuela Ma-rassi, Ravalico Scerri in Fulvio Giannini. Kot so poudarili na včerajšnji predstavitveni konferenci, bosta v dvorani muzeja Revoltella tudi konferenci o razstavah: 19. marca (ob 18. uri) bo o raznih možnostih tolmačenja razstav govorila Sabrina Zannier, 2. aprila (vedno ob 18. uri) pa se bo Enrica Cappuccio pogovarjala s sodelujočimi umetniki. Razstave bodo na ogled ob torkih in sredah od 17. do 20., ob Četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. in 17. do 20. ure, predvideni so tudi vodeni ogledi, in sicer vsak petek ob 18. uri in ob nedeljah ob 11.30, razstave bod zaprli 13. aprila.
S predstavitve razstave na županstvu (f. KROMA)
INFORMATIVNO PREDAVANJE / NA POBUDO SDGZ
Kaj vse je treba vedeti o azbestu
Azbest, ki so ga v preteklosti uporabljali v ogromnih količinah v nešteto proizvodnih dejavnostih, je kot znano izredno škodljiv in povzroča vrsto neozdravljivih bolezni na dihalih. Italija je z zakonom št 257 z leta 1992 prepovedala njegovo uporabo in je to storila, za spremembo, kot ena prvih držav v Evropi. S tem je postavila tudi temeljna pravila glede odstranjevanja izdelkov, ki vsebujejo azbest, kar v našem malem nalaga vrsto odgovornosti gradbenim in termoinštalater-skim podjetjem.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je zato organiziralo informativno predavanje za svoje elane - gradbenike, ter-moinštalaterje in načrtovalce -ki je bilo izvedeno prejšnji petek v prostorih zgoniške občinske knjižnice v Saležu. Predaval je inž. Umberto Laureni, odgovorni za kontrolo glede varnosti pri delu tržaškega zdravstvenega podjetja (bivša KZE), ki je tudi glavni snovalec deželnega plana za zaščito okolja, dekontaminacijo, odpravljanje in bonifikacijo v zvezi z nevarnostjo, ki jo pred-
stavlja azbest. Plan, ki predvideva poučevanje zainteresiranih podjetij, oceno količin azbesta za odstranitev, postavitev strukture za analize in konCno odprtje potrebnih odlagališč, je bil sprejet pred kratkim in Dežela je v teh dneh poslala vsem gradbenim in termo inštalaterskim podjetjem dopis, kako se morajo ravnati, ko morajo odstranjevati izdelke, ki vsebujejo to snov.
Kot je poudaril številnim prisotnim inž. Laureni, obstaja vrsta objektivnih problemov (v
naši deželi zaenkrat ni odlagališč za odpadke, ki vsebuje azbest), vendar se morajo podjetja, ki iz kateregakoli razloga odstranjujejo izdelke, vsebujoče azbest, držati zakonskih določil, kajti v nasprotnem primeru tvegajo izredno visoke globe (od 50 milijonov lir dalje!). Dežela je skušala iter kar se da poenostaviti: naslanjajoč se na zgoraj omenjeni zakon 257/92 predvideva odstranjevanje azbesta samo v izrednih primerih (kot je to npr. potrebno zaradi del, ki
jih izvajamo ali v primerih, ko so izdelki, ki vsebujejo azbest, v izredno slabem stanju in izpuščajo prah. oz. vlakna). V teh primerih, ko gre seveda za kompaktne izdelke (cement-azbest, eternit), lahko gradbeno, oz. ter-moinštalatersko podjetje odstrani odpadke, kar samo, brez večjih birokratskih nevšečnosti. Če pa gre za material, ki se kruši in izpušča vlakna, je treba poklicati specializirano podjetje, ki ima za take posege potrebno znanje in posebno dovoljenje.
V primeru, da azbest odstranjujemo sami, moramo predložiti v odobritev Službi za varnost pri delu tržaškega zdravstvenega podjetja tozadevni plan in počakati na odgovor. Služba za varnost pri delu bo lahko odobrila standardne plane. Te plane bo za svoje članstvo pripravilo in predstavilo v odobritev Združenje. Zato pozivamo vsa podjetja, ki morajo iz kakršnegakoli razloga odstranjevati izdelke z azbestom, da nas nemudoma pokličejo (tel. 362925 -362949), saj bodo tako dobili vse potrebne informacije in pomoč.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
13.	marca 1997
KRISTINA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.36 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 18.26.
Jutri, PETEK,
14.	marca 1997
TILKA
VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,6 stopinje, zračni tlak 1031 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Nicholas Pearson, Mariapao-la Bogatti, Carolina Tassi.
UMRLI SO: 60-letna Fer-nanda Buttolo, 65-letni Ar-mando Ugolini, 84-letna Isa-bella Valle, 83-letna Camilla Basso, 93-letni Pietro Corsi, 77-letna Claudia Zanon, 94-letna Anna Maria Debemar-di, 68-letna Maria Damato, 74-letna Armanda Bisiani, 76-letni Mario Bisia, 66-letna Maria MrvCiC, 84-letna Angela Paulica, 82-letna Milena Fantinich, 89-letna Giusep-pina Matassi, 74-letni Egidio Felician, 77-letni Renato Rat-man, 76-letna Nives Ongaro.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. marca 1997
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje - tel. 271124).
SESLJAN - (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom..
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 2, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN - (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TET .K VIT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
3 ŠOLSKE VEŠTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobeše-ni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997).
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carduc-ci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
QS- KRAŠKI KVINTET IH2 /„ BRACO KOREN
predstavljajo
jj\/	novo kaseto in cd-ploščo
JlP±!£i2jJJ
v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku
GOSTJE VEČERA bodo Vere in Kobal ter Galičeve citre Povezuje Jože Galic.
Sodelujeta: GOSTILNA PIZZERIA GUŠTIN - Zgonik upraviteljici Paula in Tamara — ROZE MIKI -Nabrežina trg - tel.229123-Organizacija večera: Ars Nova.
\M PRIREDITVE
KD F. PREŠEREN vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo otroci GOS F. Venturini -Boljunec, dramska skupin PD Slovenec z veseloigro »Teku je blo ambt u Boršte«, Tamburaški ansambel KD F. Prešeren, klavir Alenja Zobec.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja jutri, 14. t. m., ob 20.30 veCer, kjer bosta Jagoda Kjuder in Marko Stoka ob prijetni glasbi, vonju, besedi in še Cern drugem prikazala svoje diapozitive na temo DRAGA INDIJA...vtisi iz dežele nasprotij.
UPRAVA OBČINE ZGONIK v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA vabi jutri, 14. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega društva v Saležu na predstavitev filma S Giraldija »Meja« (La fronti era). Toplo vabljeni!
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na večer v sliki in besedi Magde Sturman »Med Indijanci v Andih«, jutri, 14. t. m., ob 20.30 v GregoriCiCevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20/11.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s MoPZ VASILIJ MIRK in SD PRIMORJE vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE ’97 v soboto, 15. marca 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo: MoPZ KUD Rožmarin iz Temnice, 2PZ Društva upokojencev iz Idrije, MoPZ Podgora-Steverjan, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, DPS Sovodenjska dekleta in MoPZ Provox iz Nove Gorice.
SKD SKALA z Gropade vabi v soboto, 15 t. m., ob
20.30	v Zadružni dom na veseloigro PD Slovenec z Boršta »Teku je blo ambet u Boršte...«. Sodeluje MePZ Slovenec-Slavec. Režija Boža Hrvatic. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti 3) vabi v soboto 15. t. m., ob
18.30	na III. veCer posvečen odkrivanju ruske-
OBVESTILO
IZLETNIKOM
CENJENE BRALCE, ki so se prijavili na potovanji na Madžarsko in Holandsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (enak prvemu) v petek, 14. t. m., med 9. in 14. uro na upravi našega dnevnika v ul. Montecchi 6.
ga sveta, z naslovom »RUSKI ČLOVEK: KORENINE NJEGOVEGA VEROVANJA V BOLJŠO BODOČNOST«. Predavala bo prof. MARTINA KAFOL.
BAZOVSKE KULTURNE ORGANIZACIJE priredijo v soboto 15. marca ob 20.30 v kinodvorani proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo OP Z Slomšek, mladinski zbor Bazovica in MPZ Lipa. Govornik Marij Cuk. Vabljeni!
DRUŠTVO MAVRIČNI MOST MLADIH vas vabi v soboto, 15 marca 1997, v Zadružni dom v Hrpelje na Kulturni veCer s pisateljem Milanom Lipovcem. Pogovor s pisateljem bo vodila prof. Nada Per-tot. veCer bodo popestrili Istrski muzikanti in pevski zbor Slavnik.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na prireditve RICMANJSKEGA TEDNA. V soboto 15. t. .m., ob 20.30 v Galeriji Babna hiša otvoritev razstave slikarja Jožeta Cesarja. V kulturnem programu nastopajo flavtistka Anna Mattietti in kitarist Marjan Coretti ter MePZ Fran Venturini. V nedeljo 16. t. m., ob 11. uri na vaškem trgu koncert Godbe na pihala iz Ricmanj ter šolskega pihalnega orkestra Glasbene šole pod vodstvom Marina Marsica. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani domači veCer z nastopom združenega mešanega pevskega zbora Slavec-Slovenec pod vodstvom D. Grbca in veseloigro v domačem narečju »Ana bTana pupa« v priredbi in režiji Tatjane Turko.
SLOVENSKO KULTURNO SREDISCE PLANIKA, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - Celovec vabijo na zborovsko revijo PRIMORSKA in KOROŠKA POJE ’97 v nedeljo, 16. t. m., ob 14.30, v Kulturnem centru na Trbižu. Sodelujejo: 2PZ Ivan Grbec iz Skednja, DPZ Jezero iz Doberdoba, Zenski učiteljski zbor iz Tolmina, Pevsko-inštru-mentalna skupina PD Drava iz Zvabka, Pevska skupina Nomos iz Škocjana, Kvartet A Capella iz Dobrle vasi, Dekliški kvartet iz Borovelj in Dvojezični zbor iz Celovca.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1997 v nedeljo 16. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Eno uro pred začetkom (ob 16. uri) skupna vaja za zaključno pesem.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na KONCERT ob praznovanju sv. Jožefa v nedeljo
16. t. m., ob 11. uri na trg v Ricmanje. Pod vodstvom M. Marsica bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom. Od jutri,. 14. do ponedeljka, 24. marca razstavlja VLADIMIR KLANJŠČEK. Odprtje razstave bo v petek 14. marca ob 20.30. Predstavitev JOŠKO VETRIH. Kulturni program: Raffaella Petronio - violina ter Paolo Biancuzzi - klavirska spremljava (W. A. Mozart, J. S. Bach).
GLASBENA MATICA -KULTURNI DOM TRST -Koncertna sezona 96/97 -V torek, 18.3. ob 20.30: Dva klavirja - Beatrice Zonta in Vesna Zuppin (Brahms,	Ravel,
Milhaud).
SKD TABOR OPCINE -
Prosvetni dom. V torek 18 t. m., ob 20. uri bo Lojze Abram posredoval z besedo in diapozitivi svoje vtise in doživetja potovanja po ognjeni-ledeni deželi Islandiji. Lepo vabljeni!
TPK SIRENA v sodelovanju z GLASBENO MATICO vabi na koncert v sredo, 19. marca t. L, ob 20.30. Nastopil bo Trio Glasbene Matice (Erika BuzeCan - flavta, Tatjana Jercog - klavir in Marko Stoka - klarinet) s skladbami sledečih avtorjev: Grundman, Danzi, Botte-sini, Lewin, Soštankovic in Saint-Saens.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD FRAN VENTURINI vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE ’97 v petek, 21. marca 1997, ob 20.30 v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: MePZ Višava s Ferlugov, MoPZ Košana, MoPZ Miren, MoPZ Jezero iz Doberdoba, DPZ Vesna iz Križa, MePZ Rado Simoniti iz Dobrovega.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s KD TABOR vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE ’97 v nedeljo, 23. marca 1997, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo: MePZ Društva upokojencev iz Kopra, MoPZ SoCa iz Nove Goriče, MePZ Sv. Peter, MePZ Standrež, MoPZ Fantje izpod Grmade in MePZ Ja-cobus Gallus.
KINO * i.
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri:
18.00,	20.00, 22.00 »II pa-ziente inglese«.
EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Mars Attacks!«, r. Tim Burton,
i. Jack Nicholson, Glenn Glose.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Due sulla strada«, r. Stephen Frears.
AMBASCIATORI -16.45, 18.30, 20.30, 22.00
V ponedeljek 10. marca je na tržaški Univerzi diplomirala iz modernih jezikov
Nataša Bizjak
Novi doktorici želi mnogo nadaljnih uspehov
dekliški pevski zbor Vesna
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
»Space Jam« i. Michael Jordan.
NAZIONALE 1 -16.45, 19.40, 22.15 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise.
NAZIONALE 2 - 16.45, 19.40, 22.00 »Evita«, i. Madonna.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Ka-masutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 4 - 16.00,.
18.00,	20.10, 22.15 »Fargo«.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Milly D’Abbraccio bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.45,
18.30, 20.20, 22.15 »II ci-clone«, r. Leonardo Pie-"raccioni, i. Natalia Estra-da.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. Zadnji dan.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.10 »Cansas City«, r. Robert Altman, i. J. Jason Lee, H. Bel-lafonte.
B_____________IZLETI
SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega prvenstva. Izlet bo v nedeljo 16. t. m. Avtobus bo štar-tal z OpCin ob 5.45 (Bar Centrale). Ne pozabite na potne liste. Vpisovanja na sedežu kluba, danes od 19. do 21. ure. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905.
KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072.
□ OBVESTILA
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
vabi na PLESNI TEČAJ ZA POPOLNE ZAČETNIKE. Tečaj se bo pričel jutri, 14. marca ob 20. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia) in bo zaobjemal 12 srečanj. Učili se bomo osnovnih korakov in figur raznih plesov (valček, slow fox, cha-cha-cha, boogie-woo-gie, mambo triestino, be-guine itd.). Pridi tudi ti! Ne bo ti žal! Skupaj se bomo sprostili in zabavali! Za informacije in prijave: tel. št. 370846, vsak dan od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Cuk. Začetek 1. tečaja (22h) bo 15. 3. 97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289.
DOLINCANKE se bomo zbrale v nedeljo 16. marca ob 19. uri v Društveni gostilni v Dolini in skupaj z Vanko in Tone o počastili 8. marec, mednarodni praznik žensk.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi elane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo 16. marca na Zoncolanu. Informacije
nudijo odborniki na telefonski št. 213518. Možnost vpisovanja še danes, 13. t. m.
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo »Pesem zapojmo« v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku. Gostje večera bodo Verč in Kobal ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galič. Organizacija večera: Ars Nova.
KAKO SI NAJTI pravega so-zakonca in živeti srečno	zakonsko
življenje? Kako kot zakonca v jubezni rasteva? Naj v strogosti ali popustljivosti vzgajava najine otroke?... Taka in podobna vprašanja bosta načela zakonca Lisjak iz Kopra -ona, dr Mirja je zdravnica, njen mož pravnik-ad-vokat. V predavanju, ki bo v ponedeljek, 17. marca ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici. Zaključili bomo s skupnim pogovorom in prijateljskim srečanjem ob 'mizi. Lepo vabljeni!
»ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ« organizira prodajno razstavo v dobrodelne namene, ki bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46, od 17. do 22. marca vsak dan od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 43. redni občni zbor v petek, 21. marca 1997 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu. Vabljeni člani.
KRD DOM BRISCIKI vabi na plesni tečaj. Prvo srečanje bo v sredo, 26. marca 1997 ob 20. uri na sedežu društva. Toplo vabljeni!
SZ BOR obvešCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
100.000 lir nagrade najditelju elektronske beležke Sharp ZQ 2650/2850, sive barve, verjetno izgubljene pri bankomatu Nove tržaške kreditne banke, Ul. Valdirivo. Telefonirati v banko na št. 639329 ali po potrebi tudi na 7600055, hotel Yolly.
GOSPA srednjih let nudi pomoč pri gospodinjstvu tudi starejšim onemoglim osebam. Tel. 0038667/22524.
NUDIM POMOČ v gospodinjstvu 2 krat - 3 krat tedensko.	Tel.
0038667/42250.
PRODAM majhno, komaj obnovljeno hišo v
Loterijo	1Z marca 1997
BARI	37	1	53	34	71
CAGLIARI	69	15	5	. 17	84
FIRENCE	41	78	19	88	85
GENOVA	27	56	70	82	23
MILANO	82	84	72	59	35
NEAPELJ	56	43	61	44	4
PALERMO	11	54	17	71	60
RIM	31	17	23	75	5
TURIN	37	5	76	72	44
BENETKE	79	69 ENALOHO		58	78	46
X 2 X	1 2 X	1 X	X	2 X 1	
KVOTE
12	21.813.200,-
11	1.081.600,-
10	125.600.-
Lonjerju. Za informacije telefonirati na št. 040/410208 v večernih urah
BMW 520 I, letnik 1986 v dobrem stanju, taksa 97 plačana, vkluCe-na zimska oprema, prodam za 6.000.000 lir. Telefonirati na 040/214309.
SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK«
obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289.
NUJNO IŠČEMO vajenca ali vajenko. Telefon 228530 ali 228341.
GOSPA SREDNJIH LET, zdrava, išče kakršnokoli zaposlitev tudi part-time: pomoč pri starejši osebi ali kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. od 13. do 15. ure na št. (040) 825735.
S. A. R. SpA - Družba deželnih Hotelov iz Gorice, lastnica Palače Hotela v Gorici in Hotela Emona v Rimu, obvešča vse Primorce, da je odprla pod lastnim vodstvom EURO RESTAVRACIJO v samem Palače Hotelu na Corso Italia 63, te. 0481/82166.
PARCELO z vsemi priključki in'z odobrenim gradbenim načrtom za dvostanovanjsko hišo prodam v dolinski občini. Tel. 0337-539045.
DNE 2, T. M., sem dobil v okolici Zagraja (Sagrado - GO) srednje velikega zrelega psa. Ima ušesa in noge kot jazbečar, dlako pa rijavkasto z belo liso na glavi. Za informacije kličite 040/824851 ali 0481/92227.
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo jutri, 14. 3. koncert skupine Kraški ovčarji.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Samator-ci je ponovno odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 229191.
OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št. 1. ToCi belo in Črno vino.
VLADIMIR C AH ARIJ A iz Nabrežine št. 22 je odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino.
OSMICO odpre Guštin Dušan, Repen 22. Vljudno vabljeni!
OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni!
OSMICO ima Berto Tonkic, Tržaška ul. 25, Doberdob. ToCi črno in belo vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO ima v Lonjerju Marija Gombač. Toči belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 21 Jožko Colja.
OSMICO je odprl Ivan Antonie - Cerovlje 34. ToCi črno in belo vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman.
PRISPEVKI
Popravek: V počastitev spomina Leopolda Adam, ob 10. obletnici smrti (12.3.) daruje hci 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V počastitev spomina drage Ivanke Skerlavaj daruje družina Valenčič
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 8. marcu darujejo žene iz Lonjerja in Katina-re 192.000 lir za KK Adria.
Namesto cvetja na grob Ferda Danielija, Milka Puntarja, Marcele Stoka, Luigija Coceanija, Lojzke Rebula in Damjana Buzzai daruje Dragica Husu
150.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Dne 11. marca nas je prerano zapustila naša draga mama in nona
Mrvčič Maria vd. Kocijančič
Pogreb bo jutri, 14. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na dolinsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sin Boris z ženo Silvano in vnukinjo Karin, hci Danica z možem Miranom in vnuk Aljek, brat Franjo in sestra Ljuba z družinama in drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prebeneg, MaCkolje, Zagreb, 13. marca 1997
Ob izgubi drage Marije Kocijančič izrekajo Borisu, Danici, Karin in svojcem iskreno sožalje
družine Švara, Kraljic, Vorus in Conti
Ob izgubi drage none Marije izrekajo Aljeku in družini globoko sožalje
učenci, starši ter učitelji COS F. Venturini iz Boljunca
Ob prerani izgubi none in mame izrekajo uslužbenki Karin Kocijančič in prijatelju doma Borisu Kocijančiču ter ostalim svojcem iskreno sožalje
gojenci in uslužbenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu
Ob izgubi drage tašče izrekamo Silvani in ostali družini občuteno sožalje
žene iz Prebenega
Ob izgubi drage mame izrekamo Danici, Borisu in družini iskreno sožalje
družine Petaros, PoCkar, Ota K., Žerjal H., KrižmanCiC, Žerjal F., Ota R., Mauro in Rossone
Ob bridki izgubi drage Marije Mrvcic vd. Kocijančič izreka sinu Borisu in vsem svojcem najgloblje sožalje
KD Rapotec
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in none Marije Mrvcic vd. Kocijančič se žalovanju pridružuje
Željka in Sandi Klun z družino
Ob prerani izgubi drage Marije izreka občuteno sožalje hčeri Danici, zetu Miranu in ostalim svojcem
KD Primorsko -MaCkolje
______V CRISTALLU / KOMEDIJA HARVEY _
Odnosi med osebno in kolektivno srečo
Nastop skupine Uga Pagliaia in Paole Gassman
Postavitev stare ameriške gledališke uspešnice, ki je doživela še uspešnejšo prestavitev na filmsko platno, tako posrečeno, da se je uvrstila med filmske klasike in jo televizijske postaje spet in spet predvajajo, vzbuja pri marsikaterem gledalcu običajno nadvse upravičen dvom v smotrnost pobude. Ena takih komšdij je Har-vey, ki se je s 1775 ponovitvami uvrstila med najvecje broadway-ske long runnerje in za katero je Mary Coyle Chase leta 1944 prejela celo Pulitzerjevo nagrado, vendar se je po prijetni filmski verziji z Jamesom Stevvartom v vlogi vedno rahlo vinjenega in na videz bebastega Ehvooda P. Dow-da, ki s svojim prijateljstvom z nevidnim meter osemdeset visokim zajcem Harveyem spravlja ob živce sestro Veto in nečakinjo Myrtle Mae, da se zato odločita, da sorodnika spravita v psihiatrično bolnišnico, zdelo, da je izpolnila svoje poslanstvo. No, ita-
lijanska postavitev z gledališko skupino Uga Pagliaia in Paole Gassman, ki ju vidimo na spodnji sliki, dokazuje, da ima komedija tudi v današnjem Času še kaj povedati, pa Čeprav ni ni C veC kot prikupna, dobro zgrajena komedija, pisana za dobromisleCe občinstvo, ki se zgrinja v gledališče za dve uri razvedrila in v iskanju presunljivih katarktiCnih doživetij. Sicer se zgodbe dobro spominja marsikateri bralec ne samo iz filma, ampak tudi po postavitvi, ki je bila pred kratkim na sporedu v okviru sezone Slovenskega stalnega gledališča.
Predstava, ki je ta teden na sporedu v tržaškem gledališču Cri-stallo, je osredotočena na odnos med osebno in kolektivno sreCo, v katerem se zdita radost in veselje družbeno neproduktivna in zato nekoristna; v svetu, ki se peha za simboli družbene uveljavitve, je lik Elwooda P. Dowda simbol zmožnosti vsakega od nas, da po-
gleda Cez plot sive vsakdanje koristnosti v pisani, začudenje vzbujajoči svet sreče. Režiser Piero Maccarinelli je opustil avtoričin opis življenja v značilnem ameriškem podeželskem mestu in prenesel dogajanje v sodobno premožno stanovanje in moderno kliniko, ki pa s poudarjeno snobovsko-intelektualistično opremo učinkovito izražata brezčasnost stremljenja po družbeni uveljavitvi. Ugo Pagliai je nadvse prepričljiv in zabaven v vlogi umirjenega, milega Ehvooda P. Dovvda. Enako prepričljiva je Paola Gassman kot njegova sestra Veta, ki jo okoliščine upravičeno privedejo v pravo histerijo. Flavio Bonacci in Enrico Dusio poudarjata v vlogah prof. Chumleyja in dr. Sandersona bodice proti enoumni oholosti psihiatrične vede; Bruno Conti je primitivno neposreden kot prof. Chaumleyju predani bolničar Wil-son; Isa Gallinelli pa je poudarjeno komična tako kot stara družinska prijateljica Ethel Chauvernet in kot goskasta Chaumleyjeva žena Betty. V uigranem ansamblu nastopajo še Irene Zagrebelsky kot Vetina hci Myrtle Mae, Eleonora Vanni kot v dr. Sandersona zaljubljena bolničarka Ruth Kelly, Maggiorino Porta kot Vetin pravni svetovalec sodnik Gaffney in Um-berto Cristofari kot taksist Logan, ki Veti odpre oči nad bratovo modrostjo.
Za uspešnost predstave so pomembne scene Luigija Perega, ki z vvarholskimi slikami Vetovega stanovanja in z belimi oblački na modrih stenah klinike učinkovito označujejo družbena stremljenja okolja. Na isti učinek so ubrani tudi kostumi Sabrine Chiocchio.
(bov)
SSG / GORIŠKI KULTURNI DOM
»Afnka« ■ šo dvo goriški ponovitvi
V ponedeljek in torek zvečer
V ponedeljek, 23. in v torek, 24. marca 1997, ob 20.30 (izven abonmaja) bo v Kulturnem domu v Gorici (U. I. Brass, 20) ponovitev letošnje gledališke uspešnice Slovenskega stalnega gledališča »Afrika ali Na svoji zemlji« Borisa Kobala, ki je delo tudi režiral. Komedija nam prikazuje kaj se lahko zgodi, Ce v zamejsko družino po (prometni) nesreči vpade mlad »vu cum-pra«, črn kot afriška noC, in spusti sidro v hčerkini postelji? In Ce
je nono, star partizan, nesmrtno zagledan v prvi slovenski film »Na svoji zemlji«, oCe pa primerno pomemben steber manjšinske skupnosti? To vprašanje si zastavlja dosedanji kabaretist in novi slovenski komediograf Boris Kobal.
Zaradi velikega uspeha in povpraševanja, katerega je Kobalova komedija doživela tako v zamejstvu kot v Sloveniji (občinstvu festivala Dnevi komedije je »Afrika« med prikazanimi deli najbolj ugaja-
la), so se organizatorji dogovorili, da ponovijo predstavo v Gorici in to izven rednega abonmaja. Predstave v go-riškem teatru prireja Slovensko stalno gledališče v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice.
Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. (0481/33288).
■ Na sliki prizor iz nadvse uspešne koba-love komedije (foto KROMA).
NOVICE
Plesna predstava VVaterzooi od drevi do sobote v Vidmu
Letošnja abonmajska sezona Teatro Contatto, ki ga prireja videmski center CSS, se bo zaključila z gostovanjem skupine slovite francoske koreografinje Maguy Marin. Gre za predstavnico izzivalne sodobne plesno-koreografske šole in tudi predstava VVaterzooi, ki je na sporedu v Vidmu, potrjuje takšno usmeritev. Maguy Marin, ki izhaja iz šole »velikega učitelja« sodobnega plesa Bejarta, vendar je od vselej gojila najradikalnejšo, groteskno plesno govorico, je predstavo VVaterzooi pripravila leta ’93 (prikazali so jo že tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu). Gradila jo je na duševnih strasteh kot jih je opisal Cartesius, predstava pa prikazuje duševni nemir, jezo, veselje, žalost, prijateljstvo. Rezultat je - kot je pri koreografinji običaj - »koreografski choc«, saj Maguy Marin zagovarja trdo plesno govorico v ostrem nasprotju s svetlim stilom njenega nekdanjega učitelja, Bejarta. Kot je sama povedala, je bila tokrat njena težnja, da sestavi predstavo čim bolj enostavno na osnovi golega plesa oz. nastopa plesalcev. VVaterzooi bo na sporedu drevi, jutri in v soboto zveCer ob 21. uri v gledališču Palamostre.
Lucio Dalla: dva koncerta v Trstu
Tudi v Trstu je bilo povpraševanje po vstopnicah za koncert Lucia Dalle veliko, zato se je organizator odločil, da »ponovi« koncert. 2e pred Časom napovedanemu sobotnemu koncertu nadvse priljubljenega kantavtorja, so kasneje dodali še nedeljskega: Lucio Dalla bo torej v tržaškem gledališču Rossetti nastopil v soboto zveCer (začetek ob 21. uri) in v nedeljo popoldne (začetek ob 17. uri). Za sobotni koncert so vstopnice pošle že prve dni v predprodaji, morda pa jih je še kaj dobiti za nedeljo popoldne (interesenti se morajo obrniti do uradov v galeriji Protti ah blagajne v gledališču). Kljub »napovedanemu uspehu« pa je navdušenje nad zadnjo plošCo in tokratno turnejo, ki bo daljša od predvidene, presenetilo tudi Dallo, ki pa se rad ukloni navdušenju njegovih številnih oboževalcev.
___________V GLEDALIŠČU MIELA__________
Poklon pesnici Ani Ahmatovi
Kostume si je zamislil Igor Pahor, glasbo pa je izbrala Anastazija Purič
Med številnimi pobudami niza gledaliških prepletanj v gledališču Mlela je v torek zvečer našel prostor tudi droben poklon ruski pesnici Ani Ahmatovi s kratkim večjezičnim recitalom pesmi iz niza Rekvijem, v katerem je izpovedala osebno in splošno bolečino v tragičnih letih stalinističnih Čistk.
V preprosti zasnovi predstave so se v temni dvorani zaslišali verzi v ruščini, nato še v italijanščini in slovenščini, pa v francoščini in angleščini, med poslušalce sta stopili najprej dve ženski postavi, oblečeni v debel plašč in obute v težke čevlje, kot da so pripravljene na dolgo Čakanje v mrazu, pred palačo, kjer ne bosta dobili odgovora. Takoj sta jih sledili še dve, ki sta skupaj s prvima stopili na oder, kjer jih je ob robu v polmraku pričakovala peta ženska, njim podobna, kot bi bila avtorica sama, ki kliče k sebi sestre v usodi. In spet so se' iz teme izvile podobe petih žensk, skoraj enakih družicam na odru, le dolgi mehki šali v nežnih barvah so izdajali trohico želje po lepem, ki
naj preživi tudi v najtežjih trenutkih, z nerodno zavitimi omoti v rokah, ubogimi darovi za drage v zaporu?
Stihom v ruščini so sledile iste besede v drugih jezikih, verzi so se prepletali, prekrivali, dopolnjevali v izpovedi bolečine zaradi krivice, ki se lahko ponovi, ki se je že ponovila, marsikje. Nežnemu vdanemu glasu Mile Nort-man so se zoperstavljale z
večjim patosom, z večjim ogorčenjem izrečene besede Barbare Della Polla, Lidije Kozlovič, Patrizie Burni in Elke Burni.
Pri res sugestivnem poklonu ruski pesnici so sodelovali še Sabrina Mora, ki je pripravila izbor in oblikovala nastop, Igor Pahor z zamislijo o kostumih in zlasti Anastazija Puric z učinkovito in občuteno izbrano glasbeno kuliso.	(vat)
Danes premiera Bondove drame Rešeni
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo danes premierno uprizorili dramo Rešeni angleškega avtorja Edvvarda Bonda, napisano leta 1960; njena slovenska praizvedba je bila leta 1971 v gledališču Glej, ob tokratni uprizoritvi pa je Lado Kralj poskrbel za svež, sodoben prevod. Režija tragikomedije z detomorom v središču oziroma zgodbe s trikotnikom sodobnega psihotika, nevrotika in histeričarke na ozadju grške tragedije je bila v rokah Zvoneta Šedlbauerja, sceno je oblikovala Darja Mrevlje Pollak, kostume Jasmina Ferček, glasbo pa je napisal Drago Ivanuša. Nastopa mlada igralska ekipa: Lotos Vincenc Šparovec, Tadej Toš, Uroš Potočnik, Danijel Malalan, Jernej Kuntner, Uroš Smolej, Karin Komljanec in Alenka Tetičkovič, v sodelovanju z uveljavljenima igralcema Ljerko Belak in Markom Simčičem.
"To je skoraj neodgovorno optimistična igra, " je napisal sam avtor. Igra, ki se po njegovih besedah konca v molku socialnega pat položaja, in če gledalec misli, da je to pesimistično, se mu pač ni še nikoli zgodilo, da bi moral grabiti po rešilni bilki. Kajti "to je edina resnična stvar, ki jo lahko napraviš - da grabiš po rešilni bilki. Druga možnost - če odmislimo uživanje v pesimizmu - je slaboumni optimizem, ki temelji na površnosti čustvovanja, pa tudi opazovanja".
Skratka; drama Rešeni, kot razmišlja Spomenka Hribar, prikazuje skupino mladih huliganov, ki sami ne vedo, kaj bi radi, in v svoji neomejeni objestnosti morijo, hlepijo po nedoseženih užitkih in se, navsezadnje, še izmuznejo pravični kazni. A pri tem ne gre le za prikazovanje v gledališču; zadeva sploh ni tako preprosta. Sega namreč v tisto temno področje, kar in kdor smo. V tisti najbolj skriti kotiček našega bistva, ki preži po užitku. Po užitku nad vsemi užitki, po preseženem užitku, po Užitku torej. Užitek nad užitki pa je biti, biti polno, zdaj in tukaj, občutiti trenutek in večnost, življenje in smrt hkrati. Takšen užitek pa je en sam: tik pred zdajci, tik pred previsom. Gre torej za približevanje vrhuncu, za preskušanje meja, za izzivanje; gre za tiste, ki so ‘rešeni1, ki nimajo meja, ki jih nic ne omejuje, ki so onkraj dobrega in zlega. (STA)
___ALBANIJA / MEDTEM KO NOVI PREMIER BASHKIM FINO SKUSA S POLITICNII SREDSTVI GASITI POŽAR
Sever oropal vojaška skladišča,
anarhija se že bliža tudi Tirani
TIRANA - V zadnjih urah. se je položaj v Albaniji dodatno poslabšal, tako da niso pretirane trditve, da državi grozi pravi samomor, ker ni več jasno, kje so vzvodi oblasti in ker so kot kaže politično logiko za-menjalali klanski interesi. Novi premier Bashkim Fino poskuša z vsemi pobtic-nimi sredstvi gasiti požar, a kaj ko so na delu skrite sile, ki z ure v uro dodajajo plemenom novega netiva. Okvirno so se že domenili o sestavi nove koahcijske vlade, v kateri bo polovica ministrov iz vrst vladajoče stranke in polovica iz vrst opozicije, seznam ministrov mora sedaj podpisati predsednik Berisha. Bashki Fino je včeraj izjavil, da bo upošteval tudi želje uporniškega državnega sveta narodne rešitve. V njego-
vem rodnem Gjirokastm so ga že podprli, pozitivna znamenja prihajajo tudi iz Vlore, kjer je uporniški odbor pooblastil policijo, naj prične skrbeti za varnost in izrazil svojo podporo premierju. Uporniški svet je vzpostavil red na vseh mejnih prehodih z Grčijo, tako da se je vCeraj položaj na jugu države nekoliko izboljšal, a je še vedno izredno napet. Ob taki »normah-zaciji« niso pretirane trditve, da je bi upor albanskega juga skrbno zrežiran in da bo prej ali slej prišlo na dan, kateri interesi stojijo za tem uporom, ki zelo smrdi na postopni in ka-muflirani vojaški udar, ker upornikom naCeljujejo upokojeni oficirji in njihovi aktivni kolegi, ki so prestopih v uporniške vrste.
Ob »normalizaciji« juga
Kako preprečiti samomor Albanije
PARIZ - Medtem ko je na Dunaju pred današnjim odhodom posebnega odposlanca za Albanijo Vranitzkega v Tirano O VSE iskal rešitve, v Strasbourgu pa je zasedal Evropski parlament, je albanski pisatelj Ismail Kadare poslal občuten in dramatičen poziv evropski diplomaciji in Albaniji. »Preprečite Albaniji samomor,« je na straneh Le Monda zapisal Kadare, ki živi v samoizgnanstvu v Franciji. V svojem članku Kadare prosi pomoC za svoje ljudstvo, a tudi jasno opozarja tiransko vlado, opozicijo in upornike na njihovo odgovornost. »Ves narod bi lahko propadel, to je narod, ki je grešil proti samemu sebi, a ni nikoli zagrešil zločine proti drugim.« Za Kadareja Albanci potrebujejo mednarodno arbitražo. »Ko vsa država drvi v propad, niso važne oblike in procedure. Vse je dobro, samo da se prepreči tragedijo takih razsežnosti.« Kadare se zavzema za mednarodni vojaški poseg, odločno napada albanski politični razred zaradi »neodgovornosti, cinizma in maščevalnosti« in zaključuje svoj Članek z mislijo, da si Albanci po polstoletni diktaturi ne zaslužijo, da bi jih vsi zapustiti.
pa se zapleta v osrednji in severni Albaniji. Včeraj je bilo popolnoma jasno, da se je uprl tudi sever ob meji s Kosovom in Albanijo, tako da je makedonska vojska v stanju vojne pripravljenosti, srbske oblasti pa so zaprle vse mejne prehode med Kosovom in Albanijo. Tudi na severu pa se je »samoobrambna oborožitev Berishevih pristašev« izrodila v plenjenja in nasilje. Anarhija se postopoma bliža Tirani (na sliki AP), kjer je vCeraj prišlo do napada na vojaško akademijo. Pri vdorih v skladišča v Tirani in na severu pa so kot kaže vpleteni pripadniki tajne policije Shik. Vojska je povsod v razsulu in prepušča oborožitev civilistom, tako da zaradi nespretnega rokovanja in objestnosti od vsepovsod prihajajo vesti o mrtvih in ranjenih. VCeraj so preostale vojašCnice in skladišča orožja obdali s protipehotnimi in protitankovskimi minami, a kot vedno prepozno.Civilisti so oropati vojaška oporišča v severno albanskih mestih Bajram Curri in Fierze, v osrednjem Elbasanu in Mjekesu. V Ballshu, ki ga je vojska zapustila pred štirimi dnevi, oboroženi civilisti nadzorujejo naftne obrate. Ob tem pa je zanimivo, da so tako proglasi upornih odborov sevemoalbanskih kot južnoalbanskih mest za las podobni. Bržkone so to ostanki prejšnjega komunističnega režima, ki je bil obseden od strahu pred vojaško intervencijo tujih sil in je do potankosti predvideval »ljudski odpor proti zavojevalcem«. Ta v podzavesti ljudi skrita strategija grozi sedaj Albaniji s samouničenjem, anarhijo pa
še stopnjuje samouničevalna evforija ljudi, ki mislijo, da iajo končno usodo v svojih rokah.
NiC Čudnega torej, da je sedaj Evropo strah. Med Grčijo, ki je na mejo poslala vojaška ojaCenja, in Italijo so v teku pogovori za skupne nastope. Za sedaj pa nihče ne načrtuje vojaškega posega, kar so vCeraj izključiti tudi v zvezi Nato. ZDA pa so vCeraj ukazale svojim državljanom, naj zapustijo Albanijo. Pred Vloro, ob robu albanskih ozemeljskih voda, so se vCeraj pojavile tri ameriške vojne ladje, ki bodo bržkone poskrbele za morebitno evakuacijo svojih ljudi. Odhod so ukazale tudi francoske oblasti, medtem ko so Tirano ruski diplomati zapustiti že vCeraj.
NIGERIJA / OBTOŽNICA PROTI NOBELOVCU ZA KNJIŽEVNOST
Soyinka »izdajalec«
LAGOS - Nigerijski vojaški režim je vCeraj proglasil nobelovega nagrajenca za književnost VVoleja Soyinka skupaj z drugimi štirinajstimi osebami za »izdajalce države«. Ta presenetljiva obtožba je prišla na dan v Lagosu med sodno obravnavo proti petnajsterici, ki jih obtožujejo, da so »pozrociti eksplozije v številnih krajih Nigerije, da bi preplašili državnega poglavarja,« generala Sanija Abacho. Obenem naj bi petnajsterica »od maja 1995 do 10. februarja 1997 v Lagosu uresničevala zaroto, tako da bi napovedati vojno nigerijski vojaški zvezni vladi«.
V Lagosu sedi na zatožni klopi enajst ljudi, ne pa Wole Sojtinka, ki mu je leta 1994 uspelo zbežati iz države. Med obtoženci, ki so bili
vCeraj na prvi obravnavi, sta tudi nekdanji finančni minister Olu Fa-lae in vodja opoziciji Frederick Faushen. Oba sta bila predsedniška kandidata na volitvah leta 1993, ki jih je vojska razveljavila in tako preprečila, da bi se v Nigerijo vrnila demokracija.
VVole Soyinka je nedvomno najuglednejši med obtoženci. Nobelovo nagrado za književnost je prejel leta 1986 za svoja dela v angleščini, v katerih je mojstrsko spojil mite, obrede, izročilo in ku-tumo tradicijo svojega plemena z zahtevami zahodnega bralca. Soyinko so dolga leta smatrali za pravega »Tenfant terrible« afriške književnosti, ker je nasprotoval teoriji »Cmstva« Leopolda Senghorja. Namesto v preteklost obrnjenega
»Cmstva« Soyinka zagovarja teorijo »tigrstva«, ker tiger ne razglaša svojega »tigrstva« temveč plane na žrtev in jo požre.
Sojtinka je bil in je še vedno pisatelj, ki dosledno biCa grehe svoje države. Zaradi nasprotovanja vojni v Biafti je že bil obsojen zaradi veleizdaje in je prebil v zapom dve leti. Prav tako je po vojaškem udaru generala Abacha povzdignil svoj glas. »Abacha bo najbolj brutalen diktator, ki ga je kdaj imela Nigerija. Vojaki imajo trden namen, da vsilijo le svojo voljo, da morijo, zapirajo in likvidirajo svoje nasprotnike.« Leta 1994 so mu najprej odvzeti potni list, nato še propust-nico OZN, a Sojtinka je vseeno zapustil državo, ker so mu francoske oblasti izdale poseben potni list.
_______JAPONSKA / VČERAJ KONČNO PRIZNALI VSO RESNOST INCIDENTA
V JE Tokaimura prišlo do jedrskega onesnaženja in kontaminacije ljudi
Obrat za predelavo plutonija je od leta 1988 doživel že 11 resnih okvar
TOKIO - Japonski premier Riutaro Hašimoto je včeraj v parlamentu priznal, da sta bila požar in kasnejša eksplozija v jedrski elektrarni in obratu za predelavo jedrskega goriva v Tokaimuri (dobrih sto Mlo-metrov severovzhodno od Tokia) resnejša, kot so v sredo sporočili odgovorni. »To je bil resen incident, ki bi lahko imel dramatične posledice,« je navedel premier. Minister za znanstveno raziskavo je predtem sklical odgovorne tokaimurske elektrarne, ki predeluje plutonij, in jim izrazil »negodovanje, ker so nekorektno in zapoznelo poročali o incidentu«.
V Tokaimuri je vCeraj dopoldne prišlo do požara, ki so ga pogasili v nekaj minutah, predsinoCnjim, deset ur po požaru, pa je prišlo do eksplozije. Odgovorni so najprej zagotavljali, da ni prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi, ko pa je naravovarstvena organizacija Greenpeace ugotovila, da se je stopnja radioaktivnosti v neposredni bližini jedrskega obrata povečala za 20 odstotkov, so priznali, da je nesreča resnejša.
Včeraj so navedli, da je radioaktivnost kontaminirala 21 tehnikov in delavcev, a da so okvaro že odpravili.
Tokaimurski obrat je v delu od leta 1988 in zaposluje 1.200 delavcev in tehnikov, ki so doživeli že enajst resnejših invidentov z radioaktivnim onesnaženjem. Na bližnjem območju prebiva 30 tisoč ljudi, ki pa so o incidentu izvedeli s televizijskih dnevnikov.
IZRAEL / ZASKRBLJENOST
Na Blfoijem vzhodu spet raste napetost
GAZA, TEL AVIV - Kljub rušenju bližnjevzhodnega mirovnega procesa z gradnjo židovske Četrti Har Homa v vzhodnem Jeruzalemu palestinski voditelj Jaser Arafat še vedno išCe miroljubni izhod iz krize. Na včerajšnjem srečanju z izraelskimi poslovneži v Gazi je namreč poudaril, da se morajo tako Izraelci kot Palestinci kljub sedanjim težavam potruditi, da se mirovni proces nadaljuje. Arafat je za soboto v Gazi sklical mednarodno konferenco, na kateri bo izrazil vso svojo zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bo imela gradnja židovske Četrti na mirovni proces. Veleposlanik ZDA v Izraelu Marin Indyk je vCeraj izraelskemu zunanjemu ministru Davidu Leviju potrdil svojo prisotnost in se ni menil na Levijev protest, Ceš da konferenca krši izraelsko-palestinski sporazum.
Kot kaže Netanjahujeva vlada si ne dela skrbi, saj že odkrito govori, da bo prišlo do »spontanega palestinskega nasilja«, ker palestinske oblasti niso storile ničesar, da bi položaj umirile. Se veC, Netanjahu je Arafatu celo očital, da razpihuje žerjavico pod pepelom. Jeruzalemski desničarski župan Ehud Holmert pa je vCeraj izjavil, da bodo Četrt Har Homa zgradili, tudi Ce ji bi nasprotoval ves svet.
VOLITVE / ZA SKUPNO LISTO IN KANDIDATA
POKRAJINA / ODBOR ZA 50-LETNICO OSVOBODITVE
3 OBVESTILA
Pogovori v Oljki se še nadaljujejo
Vseh dilem niso razčistili niti drugi - V Tržiču po vsej verjetnosti pet županskih kandidatov
Zbornik s simpozija o septembru 1943
O pomenu knjige spregovoril profesor Teodoro Sala - Uvod Claudia Calligarisa
Poluradni osnutek dogovora o kandidaturi inž. Giorgia Brandolina za predsednika Pokrajine Se ni razrešil vseh dilem v zavezništvu Oljke, kvečjemu nasprotno. Čeprav sta DSL in LS postavljali to kandidaturo kot pogoj, zato da pride do skupne liste, je zlasti v teh dveh strankah še vedno prisotna skušnjava po preverjanju lastne volilne moCi, ki bi ga omogočila ločena predstavitev. Po drugi strani se transverzalna fronta, ki zajema Zelene, gibanje “Cittadini per risontino” pa tudi go-riške predstavnike drugih strank, vključno z DSL in LS, še ni odpovedala zavzemanju za to, da bi bil kandidat Goričan, kar bi zagotavljalo večje teritorialno ravnovesje v odno-
su do tržiškega območja. PredsinoCnji sestanek komponent Oljke je odpadel (prišli so le predstavniki manjših strank ne pa DSL in LS), nov sestanek je bil sklican sinoči. Ni izključeno, da bodo nesoglasja skušali razrešiti s posredovanjem državnih voditeljev Oljke. Zeleni Fiorelli, ki je med najod-ločnejšimi zagovorniki skupne liste in obenem goriškega predsedniškega kandidata, je v ta namen včeraj poletel v Rim.
Tudi v drugih strankah še ni vse jasno. Kartel svoboščin bo kandidiral Antonia Devetaga, ki naj bi ga podprle liste FI, NZ (slednji so že objavili seznam kandidatov, med katerimi je v okrožju Zagraj-Doberdob-Sovodnje tudi Alessio Lojk) in najbrž
skupna lista CCD-CDU. Severna liga bo nastopila sama, kandidata pa bo javila najbrž v začetku prihodnjega tedna. Težave ima tudi lista “La svol-ta”, ki po neuspešnih poskusih s Scaranom in Tuzzijem nadaljuje z iskanjem kandidata med veterani lokalne politike.
Jasnejša je slika za občinske volitve v Tržiču, kjer so vCeraj uradno predstavili županskega kandidata Severne lige Federica Razzinija. Drugi že znani kandidati so dosedanji župan Adriano Persi (DSL, LS, SI, “Cittadini per Monfalcone”), Graziano Benedetti (občanska lista “L’onda”, Zeleni, SKP), Cesare Cal-zolari (sredinska občanska lista, CCD) in Franco Stagni (FI, NZ, CDU).
Med pomembnejšimi pobudami pokrajinskega odbora za proslavo 50-letnice osvoboditve je bil mednarodni posvet, ki so ga priredili 30. novembra 1995 na sedežu goriških univerzitetnih tečajev. Zgodovinarji iz Italije, Slovenije in Avstrije so takrat osvetlili dogodke, ki so se pripetili na Goriškem in v širšem deželnem prostoru po razpadu Italije in nemški zasedbi. Poleg posvetovanja zgodovinarjev so prireditelji takrat postavili tudi bogato fotografsko in dokumentarno razstavo na isto tematiko.
Po več kakor enem letu od posveta je bilo te dni gradivo predstavljeno tudi v knjižni obliki. Publikacijo so obja-vilis finančnim prispevkom Goriške hranilnice. Zbornik so v torek zvečer predstavili v pokrajinski sejni dvorani, kjer je udeležence pozdravil podpredsednik pokrajinske uprave Claudio Calligaris in poudaril pomen stalnega raziskovanja in preučevanja dogodkov, ki so se pripetili pred veC kakor pol stoletja, ki pa so vtkani tudi v današnjo stvarnosti. V imenu borčevskih organizacij pa je srečanje uvedel predsednik
mestnega odbora VZPI-ANPI Silvino Poletto.
O pomenu publikacije je spregovoril zgodovinar, prof. Teodoro Sala. Knjigo je označil za pomemben vir informacij za Gorico in za širše območje. Toliko bolj, ker gre za prispevke zgodovinarjev, ki izhajajo iz različnih okolij in se poslužujejo tudi različnih virov.
Na sliki (foto Bumbaca) prof. Teodoro Sala na torkovi predstavitvi
NOVICE
SOVODNJE / VCERAJ SO JIH ZASADILI OB IGRIŠČU NA PECI
Info-line kmalu tudi na Goriškem in v deželi
Informacije o prireditvah in prostem Času bomo v kratkem tudi v naši deželi lahko dobili preko telefona. V pripravi je namreč servis INFO-LI-NE. Dovolj bo zavrteti posebno (zeleno) telefonsko številko in postregli vam bodo s podatki o gledaliških in filmskih prireditvah, razstavah sejmih, pa tudi glede napovedi o športnih srečanjih. Prejeli boste podatke o programu v disko in nočnih lokalih in tudi informacije o gostinski ponudbi, o odprtih lokalih in različnih turističnih storitvah. Zeleno številko boste lahko poklicali med 18. in 24. uro, na predpraznične in praznične dni pa med 15. in 24. uro.
Danes in jutri v Gorici pokrajinski kongres CISL
Sindikalna zveza CISL bo imela danes in jutri svoj 13. pokrajinski kongres. Potekal bo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” pod geslom "Skupni načrt za prihodnost na Goriškem”. Prvi del kongresa se bo pričel danes ob 15. uri, drugi pa jutri ob 9. uri. Jutri se bo zasedanja udeležil predsednik patronata INAS/CISL Carlo Biffi.
Fotografska razstava o treh goriških cerkvah
Do 23. marca bo v oratoriju "Pastor Angelicus” v ulici Rabatta odprta fotografska razstava, ki so jo ob prazniku goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana, pripravili elani fotografskega krožka CIFI. Santino Cartolano, Antonio Fabris, Carlo Tavagnutti in Giovanni Viola na približno se-dendesetih fotografijah predstavljajo tri goriške cerkve: cerkev sv. Duha na gradu, cerkev sv. Antona in cerkev Brezmadežne. Gre za tri manj znane objekte, ki so le občasno odprti za kult in torej tudi manj znani. Ogled razstave je vsak dan od 15. do 18. ure.
Boris Kobal
Afrika ali na svoji zemlji
Ponovno v Gorici, v ponedeljek, 24. in torek, 25. marca 1997 ob 20.30 (izven abonmaja SSG).
Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20 - Tel. 0481/33288 — Vabljeni!
SKRD »JADRO«- RONKE
v sodelovanju s knjigarno in založbo Mladika vabi na predstavitev knjige
Bruna Volpija - Lesjaka
o lovu na tune v Tržaškem zalivu
Jutri, 14. t.m., ob 18.30 v knjigarni “II Segnalibro” v Ronkah.
V	prijetnem pomladanskem dopoldnevu se je vCeraj na Peci, na prireditvenem prostoru v Ronku, odvijala slovesnost zasaditve trinajstih drevesc, po eno za vsakega v letu 1995 rojenega otroka v občini Sovodnje. Sadike je poskrbela deželna gozdarska služba, medtem ko so mlade rastline pomagali namestiti v njihovo novo okolje malčki iz vrtca in osnovne šole. Otroci se bodo zagotovo spominjali včerajšnjega lepega dogodka.
V	letu 1995 so v sovodenjski občini zabeležili trinajst rojstev; za vsakega od otrok so včeraj zasadili drevesce, tako kakor določajo predpisi. V letu 1995 so se rodili Alessia Pinna, Enrico Betti, Cristoper Delbianchi, Sara Devetak, Denis Robazza, Peter Gej, Micaela Passon, Martin Novak, Mihaela Devetak, Jason Visintin, Luka Kovic, Lara Devetak, Federica Dellaria.
GORICA / SEVERNA ČETRT
Rajonski svet zahteva naj občina drži obljube
DOLENJE
Odmevi na smrtno nesrečo
Datuma pogreba 47-let-nega Franca Medena iz Dolenjega, ki je umrl v torek popoldne med delom v vinogradu, še niso določili. O tragičnem dogodku smo poročali že vCeraj. Po dosedanjih ugotovitvah je do nesreče prišlo med vzvratno vožnjo. Traktorist naj bi se s skokom skušal rešiti, vendar pa je nanj padel traktor. Težko vozilo se je zatem še enkrat prevrnilo in končno obstalo na kolesih. Smrtna nesreča ponovno opozarja na vprašanje varnosti na delu, saj so podobne nezgode tudi v naših krajih dokaj pogoste, (foto Bumbaca).
Člani rajonskega sveta za Svetogorsko Četrt in Placuto so se v torek izjemoma sestali v dopoldanskih urah in si skupaj z občinskim odbornikom za storitve in promet Pe-scom ogledali nekatere predele rajona, kjer že dalj Časa pričakujejo posege, ki so v pristojnosti tega odbornistva. Ena kriznih točk se pojavlja na Trgu Medaglie d’oro. Potrebna je preureditev prometa ne le na trgu pred likovnim zavodom, tamvec tudi na bližnjem križišču, kjer se ulici Cor-sica in Catterini srečujeta s Skabrijelovo. Rajonski predstavniki se že dalj Časa zavzemajo za ureditev gredic med voznimi pasovi, ki bi usmerjale promet in prisilile avtomobiliste k počasnejši vožnji. Pesco je vzel na znanje predloge, kaj veC o njihovi izvedljivosti pa bo povedal, ko bodo mestni redarji podrobneje preučili zadevo.
NiC konkretnega ni odbornik odgovoril niti glede čiščenja prekrite struge Koma ob Catterinijevi ulici: rajonskemu svetu je le priporočil, naj organizira akcijo Čiščenja, kar bodo najbrž tudi naredili. Uredili naj bi tudi javno zelenje ob UL Michel-staedter in namestili nekaj klopic, občina pa bo na zahtevo rajonskega sveta najbrž uvedla prepoved parkiranja na klancu s Placute proti Ul. Don Bosco.
Med ogledom ni bilo govora o ureditvi parkirišča v Ul. Brass (pod Ul. Ascoli), ki je v pristojnosti občinskega tehničnega urada. Predsednik rajonskega sveta Boegan pravi, da so mu obljubili, da bodo prihodnji teden po daljšem zastoju spet zaceli z deli, tako da bi do junija bilo parkirišče urejeno. Upati je, da bo tako, komentira Boegan, ki v nasprotnem primeru grozi s protestno akcijo.
KINO
GORICA
VTTTORIA 1 16.15-18.15-20.15-22.15 »Uomo d’acqua dolce«. I. Antonio Albanese.
VTITORIA 3 17.00-19.30-22.00 »Jerry Maguire«. L Tom Cmise. Kand. za 5 oscarjev.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Space Jam«. Bugs Bunny in M. Jordan.
d LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
OBVESTILO
IZLETNIKOM
CENJENE BRALCE, ki so se prijavili na potovanji na Madžarsko in Holandsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (enak prvemu) jutri, 14. t. m., med 9. in 14. uro na uredništvu našega dnevnika, Drevored 24 maggio 1.
PRI KMEČKI ZVEZI GORICA (ul. Malta 2, tel. 531644) deluje v sodelovanju z Italijansko konfederacijo kmetov Center za fiskalno pomoč in svetovanje (CAAF), ki nudi razne usluge z namenom, da davkoplačevalce razbremeni obveznosti pri davčni prijavi z izpopolnjevanjem obrazca 730.
PRIHODNJE SREČANJE COKLUBA s pripravami na otroško prireditev, ki bo 23. marca, bo v ponedeljek, 17. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta od 17. do 22. marca. Uporabnike prosijo za razumevanje.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi smučarje, da se v nedeljo, 16. t.m., udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo predvidoma na Voglu. Prijave danes in jutri pri Marti, tel. 22164 (v večernih urah).
OBČINA SOVODNJE sporoča, da so izoblikovali osnutka za občinski grb in prapor. Občanom sta na vpogled v tajništvu na županstvu do 22. marca v urniku za stranke. Ob petkih med 11. in 12. uro je prisoten tudi odbornik za kulturo za pojasnila s tem v zvezi.
'S PRIREDITVE
KD SKALA GABRJE prireja jutri ob 20. uri na sedežu srečanje v zvez z izletom na Sardinijo. Ivo Vidmar bo prikazal kraje, ki jih bodo obiskali konec maja in spominska obeležja na Sardiniji umrlih primorskih rojakov.
V KNJIGARNI ‘TL SEGNALIBRO” v Ronkah bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo Bruna Volpija - Lesjaka o lovu na tune v Tržaškem zalivu. Predstavitev pripravlja društvo Jadro v sodelovanju s knjigarno in založbo Mladika.
POGREBI
Danes: 9.30, Elena Hvala vd. Cusulini iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 11.00, Femanda But-tolo por. Covacci iz Trsta na glavno pokopališče; 11.00, Lina Scafati vd. Scarano iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 12.30, Mirko Rogelja iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 13.15, Massimo Cocolet iz splošne bolnišnice v Speter ob SoCi.
t
Zapustil nas je naš dragi
Mirko Rogelja
v 87. letu starosti
Žalostno vest sporočajo Zena Marija, sin Steno, nevesta Meri, vnuki David, Mitja in Elisa ter drugi sorodniki.
Pogreb bo danes, 13. marca, ob 12.30 iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa v farno cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Gorica, 13. marca 1997 (Pogrebno podjetje Preschem)
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano teL 0218069191,806919201 -fax 02186465358
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano
Vse zunanje trgovinske in druge bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
PO PODATKIH ZAVODA ZA STATISTIKO
Za italijanski izvoz leto 1966 rekordno
Pozitiven saldo trgovinske bilance je ob koncu leta znašal več kot 67 tisoč milijard lir
RIM - Za trgovinsko izmenjavo s tujino je bilo leto 1966 rekordno, tako da se je trgovinska bilanca zaključila s pozitivnim saldom 67.483 milijard lir, kar je za celih 48 odstotkov več.kot leta 1955, ko je saldo znašal 45.514 milijard.
Izredno pozitivne podatke, katerim je prav gotovo botrovala lanska šibkost lire, je vCeraj objavil osrednji urad za statistiko Istat, po katerem se je uvoz lani skrčil za 4, 9 odstotka, izvoz pa povečal
za poldrugi odstotek.
Tudi letošnje leto se je zaCelo pozitivno: Istat navaja podatek, da je italijanska izmenjava z izvenevro-pskimi državami zabeležila pozitiven saldo 451 milijard lir, medtem ko je bil januarja 1995 saldo negativen za 273 milijard.
Če upoštevamo posamezna področja, se je v letu 1996 pozitivni saldo povečal za 7.747 milijard za kovinarske izdelke, za 3.833 milijard za druge izdelke predelovalne indu-
strije, za 2.738 milijard za tekstil, usnje in oblačila, za 494 milijard za prevozna sredstva itd. PaC pa se je za 2.482 milijard poslabšal negativni saldo za energetske proizvode.
Saldo trgovinske bilance se je izboljšal v odnosu z domala vsemi državami Evropske unije, razen z Nizozemsko in Irsko. Skupno se je aktiva do držav EU povečala za 16.697 milijard lir.
Januarja letos se je pozitivni saldo v primerjavi z januarjem lani povečal tudi v odnosu z državami srednje in vzhodne Evrope, saj je prešel od -252 na +77 milijard lir, ter z Japonsko (od -51 na +50 milijard). PaC pa se je poslabšal negativni saldo s Kitajsko in z državami Opeč.
Odložiti Evropsko monetarno unijo?
MILAN - Evropsko monetarno unijo bi bilo treba odložiti za eno leto. To je mnenje Herberta Haxa, enega najbolj poslušanih gospodarskih svetnikov nemškega kanclerja Kohla. Po njegovem mnenju Nemčija ne bo mogla do leta 1999, ko naj bi se rodil euro, spoštovati vsaj dveh od kriterijev, ki jih določa pogodba iz Maastrichta.
DARS ZAGOTOVIL PLAČILA
Na odseku Arja vas-Vransko se bodo dela nadaljevala
LJUBLJANA - Dolgovi slovenskim kooperantom, vključno z avtoprevozniki in nosilci strojnih uslug, bodo poravnani na osnovi tripartitnih pogodb med italijanskima izvajalcema, posameznimi kooperanti in DARS, to je rezultat včerajšnjih pogovorov med DARS d. d. in DDC s pooblaščenimi predstavniki podjetij Callisto Pontello S.p.A, in Tirrena Scavi S.p.A., ki gradita avtocestni odsek Arja vas - Vransko, sporočajo iz DARS.
Zapadla plačila bodo po dogovoru s podjetjem Callisto Pontello S.p.A in Tirrena Scavi S.p.A. poravnana postopoma do konca aprila 1997, in sicer iz sredstev, ki so na podlagi zahtev posameznih kooperantov prek Okrajnega sodišča v Celju rezervirana pri DARS d.d. iz naslova obveznosti DARS d.d. do italijanskih izvajalcev po potrjenih situacijah.
VCeraj dopoldne je na Vranskem potekal tudi sestanek med predsednikom DARS d.d., direktorjem projekta za avtocestni odsek Arja vas - Vransko iz DDC d.o.o., predstavniki avtoprevoznikov in nosilcev strojnih uslug ter predstavniki obrtnih zbornic. Na tem sestanku je predsednik DARS d.d. predstavil predlog rešitve nastale situacije in zagotovil njeno realizacijo. Predstavniki avtoprevoznikov in nosilcev strojnih uslug so zaključke sestanka in zagotovila predstavnikov DARS d.d. vzeli na znanje in bodo nadaljevali z deli. (STA)
DENARNI ZAVODI NAJ BI IMELI 30.000 USLUŽBENCEV PREVEČ
Italijanske banke nerentabilne
MILAN - Izvedenci pravijo, da je režija italijanskih bank predraga v primerjavi z bankami v Nemčiji, v Franciji in na Angleškem. Zaradi tega delničarji zaslužijo premalo v primerjavi s tistimi, ki za svoj denar kupujejo delnice drugih finančnih ali industrijskih družb. Ce hoCejo italijanske banke ostali konkurenčne in se ubraniti pred naskokom drugih evropskih bank, bi nujno morale zmanjšati režijske stroške. V veliko primerih so velike banke, ki so običajno bile državne ali last krajevnih uprav ter ustanov, postale zatočišče preživelih politikov in njihovih podpornikov. Takšni ljudje, teh je baje zelo veliko, so imeli in še imajo visoke plače, njihova rentabilnost pa je blizu ničle. Da bi utišali proteste uslužbencev, so upravitelji bank z raznimi premijami dvigali plaCe uslužbencev.
Vse to je italijansko bančništvo privedlo v neprijetenen položaj. V celotnem bančnem sistemu je
baje 30.000 uslužbencev preveč. 2e nekaj Časa se čujejo glasovi, da je za toliko treba zmanjšati število bančnikov. Prav v zadnjem Času pa iz Rima prihajajo glasovi, da vlada ne namerava vzeti v svoje breme predčasnih upokojencev bank in da morajo banke same poskrbeti zanje.
Guverner osrednje Banke Italije Antonio Fazio je pred Časom predsednikom petnajstih naj-veCjih bank v Italiji poslal pismo, v katerem jih poziva, naj poskrbijo za zmanjšanje osebja. Po njegovem naj bi v teh petnajstih bankah bilo kar 24.000 odvečnih uslužbencev. To pomeni, da je v teh bankah štiri petine vseh tistih, ki bi bili ob službo. Do konca februarja je Fazio baje dobil odgovor le ene banke, t.j Banca di Roma. V tej nameravajo izvesti temeljito »Čistko«. Domov naj bi poslali kar 3.000 uslužbencev.
V drugih bankah za sedaj previdno molčijo. Tudi zaradi tega, ker v večini njih šele preučujejo
novonastali položaj po združitvi številnih med njimi. V veliko primerih je zaradi združitve bank ali priključitve manjših večjim prišlo do odvečne delovne sile. Ponekod bodo morali zapreti podružnice - dvojnike, največ pa bodo trpeli centri, v katerih obdelujejo podatke. V nekaterih bankah so se že rešili nekaterih starejših in dobro plačanih funkcionarjev, drugod so celo odpravili dosedanje dodatne premije pogodbenim plačam. Vendar pa se zdi, da so to za sedaj le posamični primeri. Cariplo v Milanu je tik pred koncem februarja zavrnila zahtevek sindikata uradnikov, naj se jim zviša to, kar je že veC let predvideno v dodatni notranji pogodbi.
V nekaterih primerih so banke že prepričale starejše bančnike, da so šli iz službe. Dali so jim zelo visoke odpravnine. V marsikateri veliki banki so najeli mlado delovno silo, tudi upoštevaje davčne olajšave za zaposlovanje mla-
dih. Odpira se torej vprašanje ali je sploh res, da je v Italiji 30.000 odvečnih bančnih delavcev.
Tri banke v Italiji imajo nad 20.000 uslužbencev. Na prvem mestu je Banca di Roma (22.000), sledita ji Banco San Paolo iz Torina (20.700) in Banca nazionale del Lavoro (20.000). Tik za njimi je Comit (19.300), nekoliko bolj oddaljene so Cariplo, Credit in Monte dei Paschi (vsaka nekaj veC kot 14.000) in Banco di Napo-li (12.700). V skupino petnajstih največjih sodijo še Banco Ambro-veneto (8.800), Rolo Banca 1473
(8.100)	, Banco di Sicilia (7.400), Banca Nazionale delVAgricoltura
(6.100)	, Popolare Milano (5.200), Cassa di Risparmio di Torino
(5.100)	in Popolare Bergamo -Čredi to Varesino (4.900). V teh bankah, naj bi bilo, po mnenju vodilnih italijanskih finančnikov, kar 24.000 uslužbencev odveC. Ugoditi tem zahtevam ne bo lahko.
Marko VValtritsch
NOVICE
Bolgarija: februarja
več kot 242-odstotna inflacija
SOFIJA - Stopnja inflacije v Bolgariji je februarja poskočila na 242, 7 odstotka, so sproCili iz nacionalnega statističnega inštituta v Sofiji. Prejšnji mesec se je hrana v Bolgariji v povprečju podražila za 277, 3 odstotka, meso je bilo za 400 odstotkov dražje kot januarja, zdravila za 366, 7 odstotka, riž za 301 odstotek in kruh za 144 odstotkov. (STA/dpa)
V Peruju lani za petino povečali prodajo avtomobilov
Lima, 12. marca - Prodaja novih avtomobilov v Peruju se je lani povečala za 19, 5 odstotka na 28.000 vozil, so sporočili iz perujskega združenja avtomobilskih zastopnikov. Kar se tiCe vrste avtomobilov, so lani v Peruju prodali največ tistih znamke Toyo-ta, Nissan, Volksvvagen, Daevvoo in Hyundai. Toyota na perujskem trgu obvladuje največji, 34, 9-odstotni tržni delež, sledi pa Nissan z 20, 6-odstot-nim tržnim deležem. (STA/Kinhua)
Višja industrijska proizvodnja v Urugvaju
MONTEVIDEO - Obseg industrijske proizvodnje v Urugvaju se je leta 1996 povečal za 3, 2 odstotka. Po podatkih nacionalnega statističnega urada so najhitrejšo, 11, 6-odstotno rast proizvodnje zabeležili v proizvodnji papirja ter v tiskarstvu in založništvu. Statistični urad višji obseg proizvodnje pojasnjuje z porastom naložb v industrijo, zaradi česar se je izboljšala produktivnost in konkurenčnost na domačem in tujih trgih. (STA/Xinhua)
Več naložb v kitajsko industrijo
PEKINg - Obseg naložb v kitajsko industrijo se je lani močno povečal in sicer za 13, 8 odstotka na 690, 4 milijarde juanov (83, 24 milijarde ameriških dolarjev), kažejo zadnji podatki državnega statističnega urada. Od tega je bilo za 293, 8 milijarde juanov naložb namenjenih v energetski sektor, kar je 21,1 odstotka več kot leta 1995. V kovinsko in kemično industrijo ter v gozdarstvo in proizvodnjo nekovin so se lani stekle naložbe v višini 150, 5 milijarde juanov. Panoga strojegradnje in elektronike je lani za naložbe namenila 87,2 milijarde juanov, panoga lahke in tekstilne industrije pa 99, 9 milijarde juanov. (STA/Xinhua)
Fiat punta ponovno najbolje prodajani avto v Evropi
RIM - Fiat punto je bil februarja ponovno najbolje prodajani avto v Evropi, saj so prodali kar 53.000 avtomobilov tega modela. Punto tudi vodi na lestvici najbolje prodajanih avtomobilov v letu 1997, januarja in februarja so jih namreC prodali skupaj 100.800. Odkar je punto leta 1995 prišel na tržišCe, se je zanj odločilo že preko dva milijona kupcev. Tudi ostali Fiatovi avtomobili gredo dobro v prodajo. Za model marea, ki je na trg prišel pred petimi meseci, so zbrali že preko 100.000 naročil. (STA/Kinhua)
Višjo proizvodnjo alkohola v Braziliji
RIO DE JANE1RO - Brazilija, največja proizvajalka alkohola na svetu, bo letos proizvedla 1,4 milijarde litrov alkohola, sedem odstotkov veC kot leta 1996. Porast proizvodnje je posledica pričakovane petodstotne rasti pridelave sladkornega trsa v osrčju in na jugu države, so sporočili iz ministrstva za industrijo in trgovino. Brazilija, ki je največja pridelovalka sladkornega trsa na svetu, je v sezoni 1996/97 pridelala 13 milijonov ton sladkorja. (STA/Kinhua)
<	12. MAREC 1997	Vil	SAH
s *	valuta	nakupni	prodajni
2 « 2 ° 1 5 o c ””	3	L— < «- H g s 3 M oc N (Q c	ameriški dolar nemška marka funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona nonreška krona švedska krona kanadski dolar portugalski eskudo nizozemski gulden avstrjski šiling španska pezefa grška drahma irski šterling japonski jen avstralski dolar madžarski florint hrvaška kuna slovenski tolar	1682,00 984,00 2706.00 1137.00 47,20 289.00 255.00 244.00 216.00 1225.00 9,44 868.00 138,80 11,23 6,04 2613.00 13,37 1301.00 8,75 230.00 10,60	1727.00 1004.00 2761.00 1167.00 49,20 299.00 265.00 254.00 226.00 1265.00 10,34 893.00 143,30 12,33 6,84 2693.00 14,27 1371.00 11,50 280.00 11,00
					
12. MAREC 1997	v Ul	HAH		12. MAREC 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1684.00 985.00 290.00 868.00 47,38 2686,00 2609,00 256.00 6,15 1224.00 1137.00 138,83 10,60	1714.00 1003.00 300.00 893.00 49,18 2766.00 2704.00 266.00 6,75 1259.00 1162.00 143,33 11,00		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezefa danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1696,050 1933,160 995.160 295,070 2700,110 884,280 48,241 11,734 260.890 2634,300 6,347 9,917 1238,900 13,840 1152,990 141,400 249.160 221,270 332.890
MILANSKI BORZNI TRG
12. MAREC 1997	INDEKS MIB-30: -1,63%
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.253	-2,38	Mediolanum	14.997	-1,49
Bca di Roma	1.224	-2,47	Montedison	1.237	-1,11
Bca Fideuram	4.447	-1,74	Olivetti	625	-0,68
Benetton	20.117	-1,76	Parmalat	2.231	-2,87
Comit	3.411	-1,18	Pirelli Spa	3.554	-3,23
Credit	2.292	-0,69	Ras	15.039	1,47
Edison	9.425	-1,77	Rolo	14.630	+0,13
Fiat	5.513	-0,55	Saipem	7.656	-1,73
Gemina	497	+5,64	San Paolo To	11.591	-2,91
Generali	29.955	-2,01	Sirti	10.675	-1,13
Imi	14.702	-3,02	Štet	7.668	-3,27
Ina	2.219	-1,59	TIM	4.302	-3,41
Italgas	5.792	-3,01	Telecom Ita	4.197	-4,39
La Fondiaria	6.430	-1,80			
Mediaset	7.063	-1,49			
Mediobanca	11.086	-2,63			
NOVICE
Zmaga Principa v Bologni •
BOLOGNA - V nadaljevanju prve italijanske rokometne lige je včeraj tržaški Principe v gosteh premagal Bologno z 28:23 (11:11). Po izenačenem prvem polčasu so Tržačani uveljavili svojo premoč iz odličnim Milosavljevičem, ki je dosegel 7 zadetkov, ter z razigranima Massottijem in Riccijem-Schmidtom (oba po 6 golov) zasluženo zmagali.
Mihajlovid izključen za štiri kola
MHAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila Sinišo Mihajlo-vida (Sampdoria) kar za štiri kola. Dve koli prepovedi igranja pa je dobil Juventusov nogometaš Aten Boksič.Eno kolo izključitve so prejeli: Calori (Udi-nese), Smvartz (Fiorentina), Otero (Vicenza), Bacci in Colucci (Verona), Castellini (Perugia), Gallo (Atalanta), Rossi (Milan), Dano Silva (Cagliari), Stanič (Parma) in Tentoni (Piacenza).
Nike: Ronaldo lahko izbira
REGGIO EMILIA - »Nike Italiana«, podružnica multinacionalne ameriške družbe, je včeraj odločno demantirala, da bi pogojevala brazilskega nogometnega asa Ronalda pri izbiri novega kluba. Italijanski tisk je namreč pisal o Parmi. »Ronaldo lahko prosto izbira klub,« piše v sporočilu Nikea.
Nemški vratar na Kitajskem
ROSTOCK - Jens Kunatb je prvi nemški profesionalni nogometaš, ki bo igral na Kitajskem. Kunath, vratar Hanse Rostocka, bo opravil krstni nastop v kitajski A hgi z novim klubom Vanguard Huan Dao že prihodnji teden.
Kolesarstvo: Sorensenu prolog
SORRENTO - 32-letni danski kolesar Rolf Soren-sen je včeraj osvojil prvo mesto na prologu na kronometer dbke od Tirenskega do Jadranskega morja. Sorensen je za sekundo prehitel Nizozemca Erika Dekkerja, za dve sekundi Itabjana Maurizia Fon-driesta, za 3 sekunde Gabriela Colomba. Danes bo na sporedu 1. etapa od Sorrenta do Venafra (180 km), ki je povsem položna. Favoriti so sprinterji, med tem pa predvsem Nemec Erik Zabel.
Dirka Pariz - Nica: Jalabert vodi
CLERMONT-FERRAND - Francoski kolesar Pascal Chanteur je osvojil 4. etapo dirke Pariz - Nica. V sprintu je premagal Švicarja Dufauxa in rojake Jala-berta, Rousa in Salmona. Francoz Laurent Jalabert je ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi. Sledi mu rojak Pascal Chanteur, ki zaostaja 16 sekund.
Deželni disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tokrat izključila veC nogoemtašev, ki igrajo pri naših moštvih. V elitini hgi je izključen za eno kolo Massimo Tabaj. V promocijski ligi je za dve koli izključen Marco Padoan SZarja), za eno kolo pa Fa-bio Sambo (Sovodnje). V 1. amaterski hgi »sodnik« ni bil prizanesljiv z Vesno: njen trener Moreno No-nis je izključen do 21. t.m., po eno kolo prepovedi igranja pa so dobih Paolo Soavi, Giancarlo Sarmini in Egon Fonda. V 2. amaterski hgi je za dve koli izključen Roberto Ridolfo (Kras), za eno kolo pa Fulvio Barbiani (Kras). V deželnem mladinskem prvenstvu je dobil prepvoed igranja za eno kolo Andrea Franzot (Primorje).
Ili
SMUČANJE / FINALE SVETOVNEGA POKALA
Pri ženskah v smuku globus v rokah Renate Gotschl, tekmo dobila Wibergova
Moški smuk dobil F. Sfrobl pred Kristianom Ghedino Boj zo skupno zmago v svetovnem pokalu še odprt
VAIL - V Vailu se je z ženskim in moškim smukom zaCel finale svetovnega pokala v alspkem smučanju. Včeraj je pri ženskah slavila Svedinja Per-nilla VViberg, pred Avstrijko Renate Gotschl (na sliki AP) in Namko Katjo Seizinger, ki sta za zmagovalko zaostali 3 stotinke sekunde. Rusinja Zelenskaja je osvojila komaj 18. mesto in s tem zapravila priložnost za osvojite malega kristalnega globusa.
Pri moških je slavil Fritz Strobl pred Kristianom Ghedino in Hanessom Trinklom. V boju za skupno zmago v svetovnem pokalu ni še nic odločenega, saj je Alphand včeraj pridobil le malo točk v primerjavi z Aamodtom. Francoz je bil namreč včeraj Sele deveti,
Aaamodt pa je osvojh enajsto mesto. Danes bo na sporedu supervelslalom.
Rezultati, smuk, ženske:
1. Pernilla VViberg (Sve)
1:43.28; 2. Renate Gotschl (Avt) in Katja Seizinger (Nem) +0.03; 4. Isolde Kost-ner (Ita) +0.33; 5. Heidi Zur-briggen (Svi) +0.50 itd.; končni vrstni red v svetovnem pokalu v smuku: 1.
Gotschl 483 toCk; 2. Zur-briggen 466; 3. Varvara Zelenskaja (Rus) 423 itd.; svetovni pokal, skupno: 1. VViberg 1815; 2. Seizinger 1184; 3. Hilde Gerg (Nem)
1020 toCk itd.; smuk, moški: 1. Fritz Strobl (Avt)
1:38.29; 2. Kristian Ghedina (Ita) +0.37; 3. Haness Trinkl (Avt) +0.39; 4. VVerner Franz (Avt) +0.44; 5. Josef Strobl +0.58 itd; končni vrstni red, smuk 1. Alphand 779; 2. Ghedina 700; 3. F.
Strobl 573, itd; skupni vrstni red: 1. Alphand 1101; 2.
Aamodt 979; 3. Ghedina 930 itd.
r NAMIZNI TENIS / ZENSKA C1 LIGA n
osvojile drugo mesto z enakim številom točk kot prva Adrialica
Za napredovanje bo še čas Poprečna starost ekipe i3let
- Cus Udine 3:2 Kralj - Modotto 2:0 (21:11,21:13), Kristina Stubelj -Gambini 0:2 (19:21, 14:21), Santiiii/Stubelj - Modot-to/Gambini 2:0 (21:13, 21:16), Kralj - Gambini 0:2 (12:21, 20:22), Kristina Stubelj - Modotto 2:0 (21:14, 21:6).
V zaključni tekmi tretje državne lige so Krasova dekleta v Zgoniku ponovno premagale videmski Cus. Predvsem so znale izkoristiti moc para Barbare Santi-
"	I * |.............	..... ' " no-
uoelj in Jasmin Kraj sta nadigrali drugo nasprotnikovo igralko Alessio Modotto, medtem ko je bila Francesca Gambini (št. 78 v Italiji) še pretrd oreh za naše igralke. Ekipa Krasa se kot novinec v 3. državni ligi odlično odrezala. Ima r toliko toCk, kot prva Adriatica Libertas iz Ascoli ina, ki bo napredovala v višjo ligo, ker so krasovke obe tekmi z njo žal izgubile.
Dekleta so igrala takole: Kristina Stubelj 13:3, Ja-
Stu-3:3.
_.ede na to, da so vse igralke še zelo mlade (povprečna starost 13 let), so jim vrata za napredovanje v bodoCe na široko odprta.
Ostala izida 10. kroga: Libertas Latisana - TT "91 Este 1:4, Chiadino - Adriatica Libertas 4:1.
Končna lestvica: Adriatica Libertas in Kras 18, Cus 16, Chiadino Trst 15, TT '91 Este Padova 12, Latisana
H. OJ.)
ODBOJKA / POKRAJINSKA ČLANSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Naš prapor po pričakovanju boljši od Agrarie Terpin v 1. MD
Soča Unitekno pri moških in valovke pri ženskah sov 1. diviziji še brez zmage - V 2. ŽD je Multiservice po dobri igri odpravil Staranzano
1. MOŠKA DIVIZIJA
Agraria Terpin - Naš prapor 1:3 (11:15, 15:11, 2:15, 14:16)
AGRARIA TERPIN: M. Vogrič, Pintar, Domi, Makuc, M. in P. Komjanc, Hlede, Spazzapan, Mucci, Frandoh.
NAS PRAPOR: BevCar 4+1, Cevdek 9+9, Paulin 3+3, Miklus 6+5, Boschin 6+10, Sfiligoj 2+4, TomsiC 2+0, Ko-reCič 2+1, Leghissa, Ippolito, Juretich 0+0.
Slovenski derbi 1. moške
divizije je dobil Naš prapor, ki pa se je moral za zmago veliko bolj potruditi, kot je bilo pričakovati glede na položaj obeh ekip na lestvici. Čeprav je zmaga Našega prapora zaslužena, pa ni dosti manjkalo, da bi ekipi igrali tiebreak.
Trener Agrarie Terpin Andrej Vogrič po tekmi ni bil razočaran: »Ko smo manj grešili smo bili povsem enakovredni našemu praporju, ki je vsekakor boljši od nas. Sko-
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Deklice in naraščajnice: Val v polfinalu za naslov
Pri mladincih velik korak Soče Unitekno proti drugemu mestu - Sočani po so brez konkurence pri dečkih
MLADINCI
Finvolley - Soča Unitekno 2:3 (15:6, 9:15,14:16,16:14,11:15)
SOČA UNITEKNO: A. in M. Černič, Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Miklus, Orel, PrinCiC.
V zelo lepi in borbeni tekmi so soCani premagali neposrednega tekmeca za drugo mesto. Se posebej izenačena sta bila tretji in Četrti set, v petem pa je prišlo na dan boljše tehnično znanje varovancev Stefana Cemica.
Soča Unitekno - Ronchi 3:0
b.b.
SOČA UNITEKNO: Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Miklus, Orel.
Odbojkarji SoCe Unitekno so sinoči prišli do zmage brez boja, saj je ekipa iz Ronk prišla v Sovodnje samo s štirimi igralci. Sodnik je počakal toliko Časa, kot predpisujejo pravila, nato pa je odpiskal konec tekme.
SoCane pa že danes Čakata kar dva nastopaproti Torriani v Gradišču. Ob 18. uri bo najprej na sporedu zaostalo srečanje mladincev, takoj po končani mladinski tekmi pa se bo SoCa Unitekno pomerila s Torriano še v prvenst-
vu 1. moške divizije.
Tekma Finvolley - Espego bo jutri ob 18.30 v TrZiCu.
Vrstni red: Espego in Soča Unitekno 10, Finvolley 8, Tomana 4, Acli Ronchi 0.
DEČKI
Val - Soča Unitekno 0:3 (13:15, 9:15, 2:15)
■ VAL: Susterini, Corva, Sabba-tani, Galatti, Isoldi, Tonsig, Tas-san, Budigna, Visintin.
SOCA UNITEKNO: Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Miklus, Orel.
Dečki Soče so nastopili brez treh standardnih igralcev (Andreja in Mitje Černiča ter Jana PrinCiCa), ki so na šolskem izletu, zato je bila tekma bolj izenačena. Obe ekipi pa zaslužita pohvalo za prikazano borbenost.
Vrstni red: Soča Unitekno 10, Val 4,01ympia in Torriana 0.
DEKLICE
Končala se je prva faza. V polfinale so se uvrstili Farra, Villa-cher Bier, Staranzano in Val.
Skupina A
Farra - Val 3:1 (13:15, 15:11, 15:6,15:9)
VAL: Danielis, Visintin, Bri-sco, Branca, Terpin, Marvin,
Uršič, Toros.
Po dobljenem prvem setu so favorizirane domačinke prevzele pobudo in tako presenečenja ni bilo. Vsekakor je za valovke bolj važno nadlajevanje, v katerem se bodo v polfinalu pomerile s Sta-ranzanom, ki je osvojil prvo mesto v skupini B.
Ostati izidi 13. kola: Cormons
-	Libertas Gorizia 2:3, Pro Ro-mans - Lucinico 2:3, Pro Romans
-	Farra 0:3, Intrepida - Cormons 2:3, Lucinico - Etsi bo danes.
Končni vrstni red: Farra 24, Val 18, Lucinico 14, Pro Romans in Cormons 8, Etsi 6, Intrepida 0.
Skupina B
Končni vrstni red: Staranzano 18, Villacher Bier 16, Acli Ronchi 10, Grado 8, Pieris in Tomana 4.
NARASCAJNICE
KonCala se je prva faza. V polfinale so se uvrstiti Val, Azzurra, Villesse in Farra.
Skupina A
Libertas Capriva - Adria Auto 2:1 (10:15,15:9,15:2)
Adria Auto: Černič, Devetak, Mania, Blasizza, Faganel, Dorni, Canola, Magliocca, Simi.
Naraščajnice Adria Auto so
proti drugouvrščeni ekipi na lep naCin zaključile prvenstvo, v katerem so marsikdaj razveselile trenerko Mirando Kristančič. Treba je povedati, da je bil prvi set mogoče sploh najboljši, kar so jih letos odigrale. Napak je bilo zelo malo, v napadu pa sta se izkazali predvsem Sara Devetak in Karin Domi.
Tudi drugi set je bil kvalitetno na visoki ravni, igra pa je bila na žalost izenačena le do 10:9. Takrat se je pri naših nekaj zataknilo in bolj zbrane domačinke so uspele izenačiti na 1:1. Motorja pa, ki se je ustavil v dragem setu, v tretjem na noben naCin ni bilo mogoče zopet vžgati, tako da so set predale praktično brez boja.
(LP.)
Ostati izidi 14. kola: Fincantie-ri - Cormons 2:1, Libertas Gorica - Azzurra 0:3, Val je bil prost.
Končni vrstni red: Val 35, Azzurra in Capriva 25, Libertas Gorizia 18, Adria Auto 01ympia 17, Cormons 4, Fincantieri 2.
Skupina B
Končni vrstni red: Villesse 42, Farra 35, Torriana 26, Acli Ronchi 21, Staranzano 18, Fincantieri 11, Pieris 9, Intrepida 3.
da, da v Četrtem setu nismo izkoristiti vodstva s 14:12. Vsekakor smo zaigrati razmeroma dobro v obrambi in bloku, pokopale pa so nas napake.«
Njegov kolega na klopi Našega Prapora Sandro Le-ghissa pa je povedal: »Tokrat nismo zaigrati preveč dobro, medtem ko je 01ympia igrala precej bolje kot doslej. Pri nas je prevladala nervoza, kar bi nas lahko tudi drago stalo, Ce bi izgubili četrti set.«
Intrepida - Soča Unitekno 3:0(15:5,15:2,17:15)
SOCA UNITEKNO: A. in M. Černič, Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Miklus, Orel, PrinCiC.
prvi in drugi set sta bila povsem enosmerna, zato pa je bil tretji set zelo lep in borben. SoCani so voditi že s 14:11, toda na koncu je prevladala izkušenost domačinov.
Ostali izidi 10. kola: Fos-salon - Torriana 2:3, Cormons - Mossa 3:1.
Vrstni red: Naš prapor 18, Cormons 16, Tmriaco 12, Intrepida 10, Torriana 8, Mossa in Agraria Terpin 6, Fossalon 4, Soča Unitebio 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Intrepida - Val 3:0 (15:0, 15:6,15:9)
VAL: KocjanCiC, Brisco, Branca, Toros, Terpin, Danie-lis, Marvin, Uršič, Visintin, Radikon.
Valovke so zaigrale slabo in že sam rezultat dovolj zgovorno priča, da je bila premoč domačink predvsem v prvih dveh setih očitna.
Val - Libertas Krmin 1:3 (4:15,15:13,14:16, 7:15)
VAL: KocjanCiC, Cej, De-vetta, Brisco, Branca, Toros, Terpin, Danielis, Marvin, Uršič.
Valovke so proti prvou-vršCenemu Libertasu iz Kr-mina odigrale svojo najboljšo tekmo in z igro dokazale, da
bi lahko dosegle precej veC, predvsem pa premagale ekipe, ki so na njihovi ravni. Včeraj bi morda lahko iztržile še več, saj so v tretjem setu po vodstvu gostij z 1:8, povedle z 12:9, nato pa zaradi napak izgubile set. Vsekakor so pokazale veliko voljo in borbenost ter nudile močan odpor izkušenim gostjam.
Ostati izidi 10. kola: Azzurra - Morarese 2:3, Mondo Computer - Grado 3:2, Libertas Cormons - Pieris 3:1.
Vrstni red: Libertas Krmin 18, Morarese in Mondo Computer 14, Azzurra 12, Grado in Intrepida 10, Pieris 4, Val 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Multiservice - Pallavolo Staranzano 3:1 (15:2, 15:7, 14:16,15:5)
Multiservice: Corsi, Bene-detti, Perše, Cettul, K. in V. Batistič, Sfiligoj, Bagon, Visintin, Cemic
Goriška ekipa je ves prvi set in do stanja 10:1 v drugem setu prikazala takorekoc brezhibno igro. Dobre podaje Erike Sfiligoj in Marjane Perše je največkrat izkoristila Kristina Corsi, ki je bila tokrat še posebno razigrana. Nato pa je začela popuščati zbranost, tako da je Staranzano do konca seta precej zmanjšal razliko, v tretjem setu pa se je kljub temu, da so bile gostje stalno korak naprej (5:7, 8:9,11:12), upalo, da bodo GoriCanke zbrale dovolj moCi za zmago. To se ni zgodilo, zato pa v četrtem setu ni bilo v eC težav. (LP.)
Ostali izidi 12. kola: Ronchi - Torriana 1:3, Libertas Gorizia - Farra preložena, Villesse - Caffe Morocco 0:3, Fossalon - Corridoni 0:3.
Vrstni red: Caffe Morocco 22, Corridoni 18, Farra in Torriana 14, libertas Gorizia 12, Multiservice in Fossalon 10, Villesse 6, Staranzano, Ronchi in Pro Romans 2.
ŠPORT
Četrtek, 13. marca 1997
DANES OBČNI ZBOR ZSŠDI
Ne dnevnem redu tudi volitve novega vodstva Združenja
Kandidat za predsednika je J. Kufersin
Na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena bo drevi ob 20.30 na sporedu 26. občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Gre za volilni občni zbor, ob tem pa bodo delegati sprejeli tudi novi pravilnik ZSSDL V primerjavi z dosedanjimi občnimi zbori bo v skladu z novim statutom današnji potekal nekoliko drugače. Prvo novost predstavlja skupno poročilo predsednika in izvršnega odbora, M ga bo podal predsednik Jure Kufersin, med pomembnimi točkami dnevnega reda pa je tudi poročilo o obračunu za leto 1996 in predračun za leto 1997. Tu gre za absolutno novost, saj o tem na dosednajih občnih zborih ni bilo govora. Po pozdravih gostov in razpravi se bo občini zbor konCal z odobritvijo novega pravilnika in volitvami novega vodstva ZSSDL
Kot je znano, je za predsedniško mesto edini kandidat dosedanji predsednik Jure Kufersin, za Sest mest v izvršnem odboru pa kandidirajo Andrej Bri-sco, Katja Dolhar, Marko Lutman, Ivan
Peterlin, Gorazd PuCnik, Dario Štolfa, Mario Šušteršič, Andrej Vogrič in Mi-rijan Žagar. Občni zbor bo moral izvoliti tudi predsednika nadzornega odbora. Iger je edini kandidat Radivoj PeCar, za dane (2 efektivna in 2 suplenta) pa kandidirajo Miran Dolhar, Adriano Ko-vatiC, Pino Rojc, Aldo Rupel, Alex Pintar in livio Valentič. Kot zadnje bo drevi izvoljeno tudi razsodišče, ki ga sestavljajo 3 efektivni elani in dva suplenta. Kandidati za ta mesta pa so Franko DrasiC, Marino Kokorovec, Marino Košuta, Davorin Pelicon in Pavel Vido-ni Mandat vseh organov traja Štiri leta.
Vsekakor bo novo vostvo Združenja slovenskih Športnih društev postavljeno pred zelo zahtevne naloge in najrazličnejših težav ne bo manjkalo. Toda upati je, da bo uspel zamejski Šport v otežkoCenih razmerah pokazati vso svojo vitalnost in si v Se večji meri kot doslej izboriti tako mesto pod soncem, ki mu glede na pomen in Število zamejskih Športnic in Športnikov tudi pripada.
KOŠARKA / KADETI
Proti Camii je Jadran kljub še kar solidni igri ostal praznih rok
Pol. Carnia - Jadran 77:64 (36:36)
JADRAN: Stefančič 7, Paoletič 12, Smilovich 2, Bogateč 3, Volturno, Valente 28, KrCalič 2, Mura 2, Hrovatin 8, trener Furlan.
SON: 21. TRI TOČKE: Valente 4.
Jadranovci so proti enakovredni ekipi iz TolmeCa izgubili, s prikazano igro pa so v glavnem zadovoljili. V prvem polčasu so igrali precej dobro in bi lahko povedli tudi za 10 toCk, toda izgubili so preveč žog, kar jih je seveda drago stalo.
V drugem polčasu je bila tekma izenačena do 7 minut pred koncem, nakar so naši košarkarji popustili, gostitelji so si priigrali rahlo prednost,
ki so jo ob koncu povečali na 13 točk.
V Jadranovi ekipi sta bila najboljša Riccardo Valente, ki je dal tudi največ košev, in Robi PaoletiC. Občasno je z igro zadovoljil tudi Mitja Stefančič.
OSTALI IZIDI: Cervi-gnano - Pall. Trieste 89:97, Libertas - Zoppo-la 74:81, UBC Videm -Pall. Gorizia 61:52, Sta-ranzano - Bicinicco 81:64.
VRSTNI RED: UBC Videm 32, Pallacanestro Gorizia in Pallacanestro Trieste 30, Don Bosco 28, Carnia 20, Staranza-no 18, Zoppola 14, Bic-cinicco in Libertas 10, Jaran, Arte Gorica in Cervignano 8.
PRIHODNJE KOLO: Pall. Gorizia - Jadran.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo 26. volilni redni občni zbor danes, 13. marca tl. ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah pri Trstu, Miramarsld drevored 32.
SD GRMADA
vabi elane in prijatelje na 10. redni občni zbor, Id bo v Četrtek, 20. marca ob 20. uri v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom.
SPDG - smučarski odsek
vabi 16. t. m. smuCarje-tekmovalce, da se udeležijo tekmovanja za 16. zamejsko prvenstvo. Tekmovanje bo na Voglu. Prijave pri Marti, danes in jutri, tel. 22164 (v večernih urah).
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak petek, ob 20.30 v telovadnici Marchesetti v Sesljanu.
JKCUPA
vljudno vabi elane na 25. redni občni zbor, Id bo jutri, 14. marca ob 20. v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu.
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi elane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, Id bo 16. marca na Voglu. Informacije nudijo odborniki na telefonski St. 213518. Možnost vpisovanja do danes, 13. t. m.
SK DEVIN
poriva elane, naj se udeležijo veleslaloma veljavnega za 16. zamejsko prvenstvo, ki bo na Voglu 16. t. m. Prijave sprejema tajništvo, najkasneje do danes, 13. t. m. Morebitne informacije nudi tajništvo na tel. 2916004.
SKBRDINA
organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega prvenstva. Izlet bo v nedeljo 16. t. m. Avtobus bo Startal z Opčin ob 5.45 (Bar Centrale). Ne pozabite na potne liste. Informacije po telefonu na Številkah 212859 ter 213905.
r TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO C3/C4
Drugi poraz gajevk
V Vidmu je edino točko osvojila Cirila Devetti
DLF Videm-Gaja 2:1
Fanna --GrgiC 6:2, 4:6, 6:3, Devetti - DalVArmi 4:6, 6:4, 6:2, Fanna/DairArmi -Grgic/Rossman 6:4, 7:5.
Gajevke so tudi v drugem nastopu v deželnem teniškem prvenstrvu C3/C4 izgubile, v primerjavi s prvim srečanjem proti ATO pa je bila tekma z videmskim DLF veliko bolj izenačena, pri Čemer pa so bile domačinke ravno toliko boljše, kolikor je bilo potrebno za tesno zmago. Točko za Gajo je osvojila Cirila Devetti (na sliki) , ki je pokazala izredno zagrizenost, s katero je nadoknadila pomanjkanje treninga.
HOKEJ NA ROLERJIH / START V NEDELJO
Polet v deželno prvenslvo s precejšnjimi ambicijami
V nedeljo se bo zaCelo deželno prvenstvo v hokeju na rolerjih, ki se ga bo letos z velikimi ambicijami udeležil tudi openski Polet Kvvines. Poleg Poletovega moštva bodo nastopile še ekipe Gorizie, Lignana in HS Pordenona.
Igralo se bo po turnirskem sistemu. Prvi turnir bo v nedeljo v Trstu, in sicer na igrišču pri Sv. Ivanu. Start bo ob 14.30, žreb pa bo določil polfinalna para. Zmagovalca se bosta pomerila za 1., poraženca pa za 3. mesto. Drugi turnir bo 23. t.m. v Porcii, tretji 30. t.m. v Gorici, Četrti pa 6. aprila v Lignanu.
Favoriti za prvo mesto na deželni ravni so poletovci, ki jih trenira in zanje tudi igra Ljubljančan Dean Rušanov. Poletovci računajo na visoko uvrstitev celo na državni ravni.
Opensko moštvo bo nastopilo z naslednjo postavo: vratarja: Tommy Bartole in Mojmir Kokorovec, 1. linija: Mauro Rebek, Mauro Medeot, Dean Rušanov, Davide Medeot; 2. linija: Samo Kokorovec, Michele Poloni, Riccardo Fonzari, Maurizio Borme; 3. linija: Mitja Kokorovec, Federico in Roberto Volpet, Matteo Dejaco.
SMUČANJE / DEŽELNO NOVINARSKO PRVENSTVO -n
Mario Maizari spet prvak
Tudi na Piancavallu je bil »super Mario« najhitrejši
V soboto se je zaključilo letošnje smučarsko prvenstvo za novinarje dežele Furlanije Juhj-ske krajine. Zadnja etapa »belega novinarskega cbkusa« je bila na Piancavallu. Lepo vreme je tudi tokrat botrovalo dobremu uspehu, ki je bil kronan ž odhc-no organizacijo delavcev turističnega društva Promotur in ostalih, ki so poskrbeli za prijetno družabnost po tekmi.
Tudi na Piancavallu je bil najboljši Mario Marzari, ki je po petih preizkušnjah tako kot lani tudi letos osvojil deželni naslov. Pri končnem vrstnem redu se upošteva tudi starost smučarjev, zato se lahko zgodijo »nepopravljive krivice«. Pri Marzariju to ne spremeni ničesar, saj je bil
tudi absolutno najboljši, na drugih mestih pa je po kompenzaciji Časov prišlo do sprememb, pri kateriuh je bil največja »žrtev« Erik Dolhar, ki je bil na vseh tekmah dosegel absolutno drugi Cas, a je po kompenzaciji zdrsnil na nižja mesta. Zato je na zaključnem nagrajevanju dobil kot »večno drugi« tudi posebno priznanje, ki mu ga je izročil predsednik Združenja športnih novinarjev Furlanije-Julijske krajine Avgusta Redavid.
Na družabnem srečanju in na uradnem podeljevanju priznanj so se italijanski in slovenski kolegi spomnili tudi preminulega prijatelja Marjana Dolgana, ki je bil stalen udeleženec teh tekmovanj. (Marij)
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...
Zimski pohodi: Snežnik in Porezen
VeC tisoč planincev z vseh koncev Slovenije, Italije in Hrvaške se je prejšnjo soboto in nedeljo udeležilo tradicionalnega, 23. zimskega pohoda na Snežnik, ki sovpada letos z 90. obletnico ustanovitve ilirskobistriškega planinskega društva. To najveCjo zimsko rekreacijsko prireditev na Primorskem in v Sloveniji je Planinsko društvo v Ilirski Bistrici prvič organiziralo marca 1975 in je v vseh naslednjih letih beležila vedno večjo udeležbo planincev in ljubiteljev zimskih pohodov. Sobotni in nedeljski pohod na Snežnik v snežni preobleki, katerega se je udeležilo tudi 17 tržaških planincev, pa je bil pravi užitek za udeležence, ki so se v toplem pomladanskem soncu vzpenjali na vrh te najvišje izvenalpske gore v Sloveniji.
V nedeljo, 23. marca, pa bo na vrsti še zimski pohod na Porezen, ki ga v spomin na padle partizane že vrsto let prireja Planinsko društvo Cerkno. SPDT prireja avtomobilski izlet za svoje elane, ki se bodo na Porezen povzepli s Petrovega brda. Zbirališče tržaških pohodnikov bo ob 6.30 na Trgu Oberdan in Četrt ure kasneje na trgu v Sesljanu, odkoder se bodo pohodniki odpeljali proti Novi Gorici do Podbrda in od tam na Petrovo brdo. SPDT vabi svoje elane, da se pohoda na Porezen udeleže. Izlet bo vodil Aleksij Civardi.
Občni zbor SPDT bo 21. marca
Odborniki SPDT se te dni pripravljajo na vsakoletni občni zbor, ki bo v petek, 21. marca, na katerem bodo polagali obračun doslej opravljenega dela, ki je bilo dokaj plodno in uspešno. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 in odborniki vabijo člane, da se ga pohioštevil-no udeleže.
Te dni se vrstijo številni občni zbori planinskih društev. Jutri bodo zborovab goriški planinci in prav tako se bodo na zboru zbrati planinci iz Postojne. V soboto je napovedan občni zbor planinskega društva na Jesenicah, v četrtek, 20. marca pa bo na vrsti občni zbor športnega društva Grmada.
Zimski vzpon v Prednji glavi
Načelnik Alpinističnega odseka SPDT Erik Švab se aktivno udejstvuje tudi v zimskih mesecih na raznih, tudi prvenstvenih vzponih. Sredi februarja je skupaj s Petrom Podgornikom preplezal Zimsko smer v Prednji glavi Prisanka, ki je ocenjena s IH/4-5. Pri tem podvigu sta plezalca ugotovila, da je višina smeri od 350 do 400 metrov, dolžina pa 650 metrov, pri Čemer sta ovrgla podatek v vodiču o zimskih vzponih, da je smer visoka le 250 metrov. Vzpon sta Švab in Podgornik opravila v treh urah in pol.
Nekaj dni kasneje je Erik Švab s soplezalcem Giovannijem Bazom ponovil smer Viharnik v vzhodni steni Zadnje Ponče, ki sta jo v začetku februarja preplezala Peter Podgornik in Filip Bence. Smer poteka v spodnjem delu po izraziti grapi v levem delu stene, zgoraj pa se obrne v desno po razčlembi, ki ni vidna. Švab in Bazo sta sicer v zgornjem delu smer zgrešila in se tako izognila najveejim težavam ter 850 metrov visoko smer izplezala levo od originalne poti. Plezala sta tri ure in ocenila varianto III/4 stopnje.
Švab in Bazo sta ponovila tudi zimsko smer Uporniška - Slap v Kanjavcu, ki sta jo lani preplezala Peter Mežnar in Marko Car. 850 mehov visoka stena je ocenjena s 1V+/5 in Al za nekaj mehov poledenele skale. Na začetku se dviga
120 mehov visok slap z navpičnimi prehodi. Od tam sta mimo balvana plezala po grapici do Slapa v Kanjavcu z naklonom med 70 in 90 stopinjami, na katerem sta se plezalca pošteno namučila. (L.A.)
Skoraj sto smučarjev na nedeljskem prvenstvu SPDG na Trbižu
Kljub močni odjugi je proga »C« na Trbižu do prejšnje nedelje vzdržala. Tu se je v nedeljo, 9. marca na društvenem prvenstvu SPDG pomerilo nad 90 tekmovalcev v veleslalomu in deskanju. Za tekmovanje se je prijavilo 111 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Tekmovalci so opraviti en sam spust. Najboljši Cas in s tem naslov društvenega prvaka sta dosegla Natatino Cu-lot, ki je progo presmučal v Času 44.42 in Katja Culot (48.85). Deskarji so tekmovati v eni sami kategoriji. Najboljši med njimi je bil Robert Makuc s Časom 57.32
Novost letošnjega društvenega tekmovanja je tako imenovani »družinski pokal«. Za prvih pet mest se je potegovalo kar devet družinskih ekip (oCe, mati, otroci), pri čemer so prireditelji upoštevati tri najboljše Čase, kot pogoj pa je bilo sodelovanje na tekmovanju vsaj heh družinskih elanov. Prvo mesto za družinski pokal si je priborila družina Makuc, sledijo Miklus, Del Fabbro, Bri-sco, Corva itd.
Po organizacijsko in tekmovalno zahtevnem dopoldnevu je bila popoldne na parkirnem proštom prijetna planinska družabnost, ki je dosegla višek z nagrajevanjem. Društvo je poskrbelo za okusno frtaljo, elani in prijatelji pa so »ponudbo« popestriti z domačim kruhom in vinom (Rožic), svinjskimi specialitetami (Faganel), pivom (Nardin), slaščicami in še marsičem dragim. Bila je res prijetna družabnost, v pravem pomladanskem
popoldnevu.
Planinsko društvo, ki je z nedeljskim tekmovanjem sklenilo letošnjo zimsko-športno sezono, se toplo zahvaljuje tekmovalcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu.
Podrobne rezultate nedeljskega tekmovanja bomo objaviti v prihodnjih dneh na športni strani.
Jutri v Kulturnem domu 49. redni občni zbor SPDG
V	Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 19.30 49. redni občni zbor SPDG. Na skupščini bodo predstaviti tudi jubilejni zbornik »Teh naših petdeset let«, zapis pomembnejših dogodkov društva v povojnem obodbju. O planinstvu na Slovenskem in posebej v goriškem prostoru bo spregovoril ravnatelj goriške knjižnice Franceta Bevka Rajko Slokar. Udeleženci občnega zbora si bodo ogledali tudi dokumentarni film »Zatočišče 1966«, ki ga je posnel Slavko Rebec ter se seznaniti s programom dejavnosti v letu 1997.
Prvo sklicanje občnega zbora bo ob 19.30, drugo pa ob 20. uri.
Geološke in floristične zanimivosti Sabotina
Prispevek k poznavanju rastlinskega sveta in drugih zanimivosti Sabotina. Tako bi lahko poimenovali pobudo, ki jo uresničujeta SPDG in KD Sabotin.
V	petek, 4. aprila bo o geoloških in floristicnih zanimivostih Sabotina govoril sodelavec Zavoda za varstvo naravne dediščine dr. Peter Skoberne iz Ljubljane.
Večer, ki bo v mati dvorani kulturnega doma v Gorici, bo nedvomno zanimiv za planince, dijake in nasploh vse, ki imajo radi naravo in ki jo želijo pobliže spoznati.
MINIODBOJKA / V ORGANIZACIJI UISP
V obeh konkurencah prva mesta osvojile naše ekipe
Spet množična udeležba - Pri mlajših je nastopilo enajst pri starejših pa sedemnajst ekip - Pri mlajših prvi Kontovel A, pri starejših Kosovel B
V	nedeljo je bil v telovadnici v ulici Calvola spet odbojkarski praznik, posvečen najmlajsim. Tržaško društvo Volley ’93 je pod pokroviteljstvom združenja UISP namreč priredilo odbojkarski turnir Baby House za mini in super-mini odbojkarje. Odziv društev je bil tudi tokrat velik, saj se je v mlajši skupini med seboj borilo 11 ekip, starejših (kategorija su-permini) pa je bilo 17. Od naših društev je bil kot vedno najbolj množično prisoten Kontovel, ki je imel 3 ekipe v starejši in 3 v mlajši konkurenci. Ponovno so nastopili dijaki, ki obiskujejo športni krožek na šoli Kosovel in katerim sta se tudi tokrat pridružila dva Slogina mlada odbojkarja. Kosovel je imel štiri ekipe v superminivolleyu. Bor je imel tokrat tri ekipe (dve starejši in eno mlajšo), z eno starejšo ekipo pa je nastopil tudi Sokol. Tudi s tekmovalnim uspehom naših najmlajših smo lahko zelo zadovoljni: v starejši skupini je Kosovel zasedel prvo in tretje mesto, Kontovel pa prvo in drugo med najmlajšimi. Z organizacijskega vidika j je sicer občasno zaškripalo, otroci pa so se zelo zabavali, kar je pravzapav najpomembnejše in tudi glavni cilj tovrstnih manifestacij.
Miniodbojka (letniki 1987 in mlajši)
Kot že reCeno, je bilo v kategoriji enajst ekip, ki jih je organizator razdelil v dve izločilni skupini, v katerih so se pomerili po sistemu vsaka proti vsaki. V Skupini A je Kontovel A osvojil prvo mesto. Bor je bil peti, v skupini B pa je bil najboljši Kontovel B, Kontovel C pa je osvojil tretje mesto.
V	finalnem delu so se enakou-vršCene ekipe iz izločilnih skupin pomerile med sabo. Kontovel C je izgubil s Triestino Volley A, Bor
pa je remiziral tako z Alturo C kot z ekipo Repubblica dei ragazzi-Volley 93. Kot že drugič letos je o zmagovalcu odločal »domači« obračun. Med tekmo smo lahko videli masikatero že res lepo akcijo, slavil pa je Kontovel A z 2:0.
Lestvica: 1. Kontovel A, 2. Ko-novel B, 3. Altura A, 4. Triestina Volley C, 5. Triestina Volley A, 6. Kontovel C, 7. Triestina Volley B in Altura B, 9. Bor in Altura C, 11. Repubblica dei ragazzi-Volley 93.
POSTAVE NAŠIH EKIP
Kontovel A: Tereza Pertot, Sandra Vitez, Jessica Stoka
Kontovel B: Andrea Sossi, Nikol Rebula, Anja ŽužiC, Irina Bukavec
Kontovel C: Olga Manzato, Maruška Majovvski, Tadeja Savi, Alenka Verša
Bor: Freya Behrens, Lara Creva-tin, Nataša Balbi, Kaja Koren.
Superminiodbojka (letnika 1985 in 1986)
Sedemnajst prijavljenih ekip so najprej razdelili v štiri izločilne skupine. Tu so se vsi pomerili med seboj. Prva in dugouvršCena iz vsake skupine sta se prebili v Četrtfinale, zmagovalci Četrtfinalnih bojev pa so nato merili moCi še v polfinalu in finalu za prvo oz. tretje mesto.
Ostale ekipe so se pomerilie z nasprotnikom, ki je v drugi izločilni skupini zasedel enako mesto in tako je prišlo do konCne lestvice.
V	skupini A je bil prvi Kontovel A, Kosovel A tretji, Sokol pa Četrti. V B je bil Kosovel B prvi, Kontovel B pa Četrti. V skupini C je zmagal Bor A pred Kosovelom C, Kontovel C je bil Četrti, v skupini D pa je bil najboljši Kosovel D pred Borom B.
V	nadaljevanju je Kosovel A izgubil proti Triestini Volley, Kontovel C pa je bil boljši od Sokola,
ki je nato remiziral z ekipo Repubblica dei ragazzi-Volley 93.
V Četrtfinalu sta gladko zmagala Kosovel B proti Boru B in Kosovel C proti Kontovelu A, Altura A je premagala Bor A, Kosovel D pa je po treh setih klonil pred ekipo SGT A.V nadaljevanju je Kosovel A moral priznati premoč Al-ture A. Kosovel B pa je odpravil SGT A. V finalu za tretje mesto Kosovel C ni imel težav proti SGT A, v velikem finalu pa je po lepi tekmi zmagal Kosovel B in tako drugič letos osvojil prvo mesto.
Lestvica: 1. Kosovel B, 2. Altura A, 3. Kosovel C, 4. SGT A, 5. Kontovel A, Bor B, Bor A in Kosovel D, 9. Triestina Volley in SGT B, 11. Kosovel A in Altura B, 13. Kontovel B in Kontovel C, 15. Sokol in Repubblica dei ragazzi-Volley 93, 17. SGT C.
POSTAVE NAŠIH EKIP Kontovel B: David Gibi, Ambrož Peterlin, Žiga Ražem, Kristjan Stopar
Kosovel C: Federica D’Ercole, Kristina Husel, Ivana Sobani, Saša Sossi, Fanika Starec
Kontovel A: Alexia Kobal, Erika Suc, Martina Lisjak, Aliče Sossi, Neža Kapun.
Bor B: Petra Cercego, Andreja Koren, Valentina Pugliese, Giada Ciofi, Martina Samec
Bor A: Subra Degrassi, Katja Rupel, Erika Savarin, Ivo Carpani Kosovel D: Jasna Košuta, Katja Križman, Sara Manola, Metka Šinigoj, Veronika Veljak
Kosovel A: Matej Iscra, Roberto Pizent, Martin Rebecchi, Ivan Zupan
Kontovel B: Sara Marži, Tamara Černjava, Nicole Starc, Nina Luxa, Giada Stoka
Kontovel C: Janja Savi, Martina Ricchiardi, Sara Nanut, Jana Guštin, Elisa Pradel
Sokol: Sara Magliacane, Sara Radislovich, Julie Milic, Caterina Pinzani, Erich Behrens. (INKA)
rSMUČANJE
Dober
nastop
članov
Olympie
Smučarji SZ Olym-pia so se na Trbižu udeležili pokrajinskega prvenstva FIS. Med elani je nastopilo pet tekmovalcev našega goriškega društva, med njimi pa je bil s 7. mestom najboljši Andrej Vogrič. Se boljše se je med mlajšimi veterani uvrstil Li-vio Rožic, ki je bil peti z manj kot sekundo zaostanka za tretjim. Med dekleti je Monica Carrara odstopila, Antonella Salateo pa se je morala v zadnjem hipu odpovedati tekmi zaradi poškodbe. Med šestimi društvi je SZ 01ympia zasedla 4. mesto, najuspešnejši pa je bil Sci C}ub Monte Calvario.
Rezultati, Člani: 1. Vidossi (Sci club 2) 42, 51; 7. Andrej Vogrič 46, 08; 10. Simon Terpin 47,11; 11. Marjan Vogrič 47; 42; 13. Marjan Vogrič 47, 42; 13. Mihael Corsi 48, 79; 15. Stefane Bensa (vsi 01ympia) 52,63; veterani Al: 1. Tavian 38,98; 5. Livio Rožic (01ym-pia)42,93.
NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV
Mali nogometaši kažejo kar spodbuden napredek
Naše ekipe nastopile s precej spremenljivo srečo
NA GORIŠKEM
Juventina - Piedimonte 0:0
JUVENTINA: PrinCiC, Piccolo, Kogoj, Scarabot, Carnielli, Battistuta, Pellegrino, Blasi, Fattoretto.
Mladi Standrežci so po dokaj dobri igri prisilili Piedimonte na neodločen izid. Juventina je imela tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek. Najugodnejša se je ponudila Giuliu Fattorettu, žal pa je njegov strel šel mimo vrat.
Mladost A - Staranzano 6:4 (6:4,0:0)
MLADOST: Pernarčič, Gergolet, RadetiC, Bagon, Bressan, Vidulic, Frandohc.
Ekipi sta bili dokaj enakovredni, kot tudi kaže izid tekme. V igricah pa so bili Dober-dobci boljši od gostov.
Mladost B - San Canzian 2:10 (0:4,2:6)
MLADOST: Cecchini, Boscarol, Felretič, Ferlež, Lorenzi, Petean, Antoni, Peric.
Večina doberdobskih igralcev je prvič stopila na igrišče in se je dobro upirala močnim nasprotnikom. Ferlež se je najbolj izkazal v napadu, Ferletič in Cecchini pa sta bila najboljša v obrambi.
NA TRŽAŠKEM
Chiarbola - Primorje Telital 1:7 (0:5,1:2)
STRELCA ZA PRIMORJE: Batti 3, Scic-cardi 2.
PRIMORJE: Kante, Stoka, Furlan, DOronzio, Batti, Sciccardi, Claudio, Coz-zutto, Jovanovič, Ziani.
Ze po prvem polčasu so si naši nogometaši dejansko zagotovili zmago, saj so že vodili s 3:0. V drugem polčasu so dali še dva zadetka in tako dobih tekmo s 5:0. Primorje je bilo boljše tudi v »igricah«in zmagalo z 2:1. Naše moštvo je torej na najboljši naCin
zaCelo spomladanski del in upati je, da bo- J do nadaljevali po tej poti.
San Giovanni A - Breg 2:3 (1:1)
STRELCI ZA BREG: Mihelčič, Klun, Cheber
BREG: Slavec, Merlak, Romano, Sancin, Mihelčič, Klun, Cheber, Ghezzo
V prvem srečanju spomladanskega dela prvenstva so Brežani v zelo borbeni in napeti tekmi zmagali. Vodili so 1:0 in 2:1, dve minuti pred koncem pa so domačini ize-naCih. Prav v zadnji minuti pa je Cheber poskrbel za tretji zadetek in tako prinesel zmago svoji ekipi. (E.B.)
MLAJŠI aOB ANI
CGS - Primorje Telital 7:1 (2:0,3:0,2:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Pipan.
PRIMORJE: Druscovich, Regent, Di Maria, Tuccio, Umari, Zupin, Kante, Smotlak, Pipan, Dobranovich, Meriggioli, Candotti.
ProseCani so zaCeh spomladanski del prvenstva z visokim porazom. Igrali so pod svojimi sposobnostmi, imeli pa so tudi precej smole. V prihodnjem kolu bodo naši predstavniki igrali v gosteh proti San Lui-gijuA.
Montebello Don Bosco - Breg 5:1 (2:0, 4:1)
STRELEC ZA BREG: CarU
BREG: Klun, Zobec, Segulin, Carli, Mez-zaroba, Rossone, Kraljic, Slavec, Ota, Križ-manCiC, Calzi
Tudi najmlajši Brežani so ponovno priCe-li s prvenstvenimi tekmami, žal pa s porazom. Ekipa Montebella Don Bosca je imela v svojih vrstah starejše igralce, ki so bili tehnično in fizično boljši, zato je bil poraz Brežanov neizbežen. (E.B.)
tild ijTti i]yYZi
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 13. t. m., ob 20.30 (red G) - zadnja ponovitev baletov »Orpheus« in »Pulcinella«. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Od 15. do 27. t. m.: »Maša v h molu za soliste, zbor in orkester« J. S. Bacha. Direktor Harry Christophers, sopranistki Lynne Daw-son in Catherine Denley, tenor Mark Tucker, bas Michael George. Predprodaja vstopnic za vse koncerte je že v teku: sobota, 15.3., ob 20. uri (red A); nedelja, 16.3., ob 16. uri (red
G)	; torek, 18.3., ob 20. uri (red B); sreda, 19.3., ob 20. uri (red C); Četrtek, 20.3., ob 20. uri (red L); sobota, 22.3., ob 17. uri (red S); nedelja, 23.3., ob 16. uri (red D); torek, 25.3., ob 20. uri (red F); sreda, 26.3., ob 20. uri (red
H)	; Četrtek, 27.3., ob 20. uri (red E).
Avditorij Muzeja Revoltella
Jutri, 14. t. m., ob 18. uri predstavitev koncerta J.S. Bacha »Maša v h molu za soliste, zbor in orkester«. Vodil bo Piero Buscaroli.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen.
Gledališče Rossetti Gledališče Dei Fabbri
Danes, 13. t. m., ob 20.30 uprizoritev »Istrio-ne cantastorie e maschera« Silvana Torrie-rija. Režija Enrico Protti. Vstop prost.
Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci
V	soboto, 15. t. m„ ob 21. uri v gledališču Miela: Gledališče Franco Parenti s predstavo »II racconto de 1’incendio di via Keplero«. Delo je priredil Carlo Emilio Gadda, nastopa Anna Nogara.
Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 13. t. m., ob 20.30 Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle cittš« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro.
GRAPEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 15. t. m. ob 20.45, in v nedeljo 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Nastopajo: Lama Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 15. t. m., ob 20.15 koncert Slovenske filharmonije. Vodi Janos Kovacs, solista Boris in Daniel PergamenSCikov. Za abonma in izven.
KOROŠKA
SENTPPIMOŽ
Kulturni dom:
SPD Danica: danes, 13. t. m., ob 19.30 naravna medicina v sklopu šolske medicine. Predavatelj dr. Ivan Ramšak.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: jutri, 14. t. m., ob 19.30 predavanje »Die unbekannten Impressionistin-nen« (neznane impresionistke). Predava Ulli Sturm.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
plošCo. Gostje veCera: Boris Kobal in Sergij Vere ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galic.
GORICA
V	torek, 18. t. m., ob 20.30 Dva klavirja - Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t. m. ob 20.30 koncert kvarteta Petersen. Na sporedu Haydn, Schulhoff in Beethoven.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
RICMANJE
V	nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri bo na trgu v Ricmanjih ob praznovanju sv. Jožefa koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom M. MarsiCa bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
Kulturni dom
Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97
V	petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud. SCGV Emil Komel
Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra v veliki dvorani KG Lojze Bratuž. Na programu F. Mendelssogn (Vier geistliche Werke) in F. Schubert (Hirtenlieder in Missa in G). Dirigent Mirko Cuderman.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 13. t. m., ob 20.30 »Amadeus Cham-ber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Go-recki, Kilar, Grieg in Britten.
ZGONIK
Sportno-kulturni center
V nedeljo, 16. t. m., ob 18. uri v organizaciji Ars Nova bodo Kraški kvintet in Braco Koren predstavili svojo novo kaseto in cd
KOPER
Socialni Center »M.K.C.«
V soboto, 15. t. m. ob 22. mi koncert tržaškega hardrock banda »Ars Morendi« in skupine »Altered States«.
RAZSTAV
TRST
Krožek »Ercole Miani«: do 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: 10.00-13.00.00 in 15.00-21.00; vstop prost. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
»La Bottega del Mondo« (Ul. Torrebianca 29/bJ: do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava »Volti di donne del Mozambico«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavlja slikar Giovanni Centazzo. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): v soboto, 15. t. m., ob 18.30 odprtje razstave slikarja Gligorova. Razstava bo odprta do 15. aprila.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do
7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: danes, 13. t. m., ob 11. uri odprtje razstave »Generali in Modiano«. Razstava bo na ogled do konca maja.
Gledališče Miela: Se danes, 13. t. m. je na ogled fotografska razstava Andreja Chabota na temo »L’erotismo del cimitero«.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom: jutri, 14. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Vladimira
Klanjščka. Umetnika bo predstavih Joško Vetrih. Sledil bo kultmni program na katerem bosta nastopila Raffaella Petronio (violina) in Paolo Biancuzzi (klavir).
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: na ogled je razstava F. Morandija iz Vidma.
Katoliška knjigarna: do 20. marca je na ogled razstava Marjana Miklavca.
KOROŠKA________________________
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Kunstforum Bauholding AG: do 19. t. m. razstavlja Rudi Benetik.
Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob VViister.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: do 14. aprila razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete.
TV SPORED
Četrtek, 13. marca 1997
15
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Gustav TV DNEVNIK Slovenski film: Kavarna Astoria (režija Jože Pogačnik, ponovitev)

RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Dna marines e un generale (kom., It. ’65, i. Franchi-Ingrassia) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Inšpektor Le Chat (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: Foto di famiglia - družinska slika (dram., ZDA ’92, i. A. Huston, Sam Neill, D. Mulroney) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferraeini, M. Serio), vmes risanke Gargoyles Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia sera - Italija zvečer
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La Zingara (vodi Goriš Brosca)
Variete: Per tutta la vita (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik
Dokumenti:; Passaggio a Nord Ovest (vodi Alberto Angela)
Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Rai educational Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Glasba: Canzonissima Dok.: C. B. Cavour
Variete za najmlajše Nan.: Lunin žarek za Do-rothy Jane, 9.10 Lassie Nad.: Quando si ama,
10.00	Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti)
17.15 dnevnik - flash Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Sfida tra i ghiacci (pust., r.-i. S. Seagal, M. Caine, Joan Chen)
Variete: Macao Dnevnik, 0.00 Zvezda meseca, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Avtomobilizem F1 Film: Morte di un mate-matico napoletano (’92)
RAI 3
Jutranji dnevnik Naključni turisti flash Film: Bellissima (dram., It. ’51, i. A. Magnani) Temamagazin Dnevnik
Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.05 Tgr Bellitalia Športno popoldne, vmes biljard, gimnastika, itd. SP v smučanju: zenski superveleslalom Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd.: Tg3 Pri-ma serata
Dnevnik, deželne vesti SP v smučanju Film: Faccia di lepre (dram., It. ’91, i. Annie Girardot)
Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario IP v biljardu
Nad.: Angelica Film: Solo 1’ amore mi slavera (dram., ZDA '92) Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de-stino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros,
11.30	dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Buongiomo tristez-za (dram., ZDA ’58)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Prestazione straor-dinaria (kom., It. ’94) Kolesarstvo
Film: Labirinta di passio-ne, '82, r. P. Almodovar), 1.15 pregled tiska

IS CANALE 5 * 3
|
InFu
JgjjJ Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev)
3 Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Una bionda per papži - Blondinka za očeta (i. Patrick Duffy) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: A-Team Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.I. (i. Tom Selleck), 11.30 Mc Gyver
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Ultraman Variete za najmlajse: Ciao Ciao Parade in risanke
Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Baywatch (i. D. Hasselhoff, Dennis Haski ns, J. Anhel)
Variete: Planet
Nan.: Bayside School,
17.00	Glase di ferro Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days (i. Henry VVinkler)
Aktualne teme v oddaji: Moby Dick (vodi Michele Santoro)
Nan.: L’ ombra dello scorpione
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Star Trek
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle II supplemento Aktualno: Zoom Gospodarstvo In diretta - V živo I forti do Forte Coraggio Gospodarstvo
<s>
MONTECARLO
{r* Slovenija 1
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor: nan. Čarobne v velemestu (ZDA, 20. epizoda)
Ameriški film: Zadeva Paradine
Poljudnoznanstvena serija: Svet divjih živali Poročila
Tedenski izbor: TV igrica - Kolo sreče Videostrani
Novice iz sveta razvedrila
Tedenski izbor: V vrtincu Dosje J.K. - Umor pri zlatem klubu (I. Karlovšek -A. Tomašič, 5. del) Videostrani Obzornik
Otroški program: Santo Zužkito (ris., ZDA)
TV igrica: Hugo Po Sloveniji TV prodaja Tv igrica: Kolo sreče Risanka
Majhne skrivnosti velikih mojstrov TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Napovedniki Forum
Nan.: Frasier (ZDA , i. K. Grammer, J. Mahoney, 3. epizoda)
Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme, Šport Omizje
Tednik, 0.55 Forum Videoring
TV jutri, videostrani
Slovenija 2
- 23.35 Teletekst TV Slovenija Euronevvs
Tedenski izbor: Razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria: Karaoke (ponovitev)
List in cvet: Družinske vrtnarije (6. oddaja) Koncert simfonikov RTV Slovenija (Kumar, Bartok)
Ameriška nanizanka: Posadka (4. del) Dokumentarna oddaja: Tine ali komu zvoni Nanizanka: Echo Point (Avstralija, 27. ep) Angleška nanizanka: Podeželski utrip (i. Nick Berry, Niamh Cusack, Derek Fowls, 6. epizoda) Šport
Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega Avstralska nanizanka: Echo Point (28. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Dansko-francoski film: Volk na vratih (1986, i. D. Sutherland, Max von Sydow, J. Yanne) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Zapik
Jazz v Montreimi Zapik (pon.)
@ Koper
	Parodi, Enrico Papi)			
	Variete: Tira e molla (vo-			
	di Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.20 Dnev-	
	Dnevnik TG 5		nik, 19.50 Šport	
	Variete: Striscia la noti-	Eroj	National Geographic	
	zia (vodita Ezio Greggio,		Variete: Stettamente per-	
	Enzo lacchetti)	1 • 1	sonale - Strogo osebno	
	Film: Papš, ho trovato un		Film: La porta probita	
	amico (kom., ZDA ’91, i.		(dram., ’44, i. J. Fontaine)	
	M. Culkin, A. Chlumskv)		Nanizanka	
	Dnevnik		19.25 SP v smučanju:	
	Variete: Maurizio Costan-		ženski superveleslalom	
	zo Shovv, vmes (0.00)		Variete: Zap zap	
	nočni dnevnik TG 5		Film:	Vite dannate	
	Sgarbi quotidiani		(dram., ZDA ’90)	
				
Euronevvs
SP v smučanju: ženski veleslalom
Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport
Dok.: Vatikanski muzeji
SP v smučanju: moški veleslalom
Četrtkova športna oddaja
Aktualna odd.: Meridiani
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Euronevvs
Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov veCer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22,40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO;
16.30	Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih;
18.00	VroCi stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška Country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru: Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pro-
gram; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicaje; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.40 Hit dneva;
9.45	Potrošniški SOS; 10.40 Power play;
11.15	Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze;
18.00	Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. -M. Vuksanovič; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr..
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop;
8.15	3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri
val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri;
9.15	Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Rubrika o pravni ureditvi italijanske republike; 10.30 Intermezzo;
11.45	V središču pozornosti; 12.40 APZ V. Vodopivec; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: C,A. Seghizzi - KZ Ave; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda, nato Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
r _ . SRBE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
e	Ki	G	6	O o		IS	ISIS	Jfc	s	J5			X	\	C	Al
																
Nad Skandinavijo in Atlantikom ostajajo cikloni in fronte, drugod nad večjim delom Evrope pa je Se vedno območje vi- ( sokega zračnega pritiska. Z zmernimi severozahodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje razmeroma topel in suh zrak. Opozorilo: Zaradi suhega vremena je velika pozama ogroženost naravnega okolja.	»
M. SOBOTA O -3/15
,
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.03. Dolžina dneva 11.36.
Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 18.26.
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.

PLIMOVANJE
Danes: ob 6.01 najnižje -36 m, ob 12.01 najvišje 21 cm, ob 17.42 najnižje -24 cm.
Jutri: ob 0.03 najvišje 35 cm, ob 6.48 najnižje -29 m, ob 12.53 najvišje 11 cm, ob 18.01 najnižje -13 cm.

Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in vzpodbuden. Le pri najbolj občutljivih se lahko popoldne prehodno pojavijo manjše vremensko pogojene težave.
GORICA
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............13
1000 m..............8
1500 m..............6

POSTOJNA
O 3,14 KOČEVJE
°c
2000 m..............4
2500 m.............2
2864 m.............1
N^	REKA 4/16
OPATIJA _
!EČ PA™	o/ 0	rN
UMAG
o
ČRNOMELJ _
V petek bo zmerno oblačno in suho vreme. V soboto bo pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Nekoliko hladneje bo.
F ___________ SVET / SLIKA PRI SLIKI.. .ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Srnjak uspešno preživel 36-metrski spust v kraško jamo
SEŽANA - Sreče v nesreči se ne do- Pred kratkim je na lovu slišal ropot v gajajo samo v človeškem kraljestvu, am-	jami Strkljevici v bližini vasi in opazil
pak imajo »krompir« tudi živali. V teh	majhnega srnjačka. Takoj je obvestil
zimskih časih je še posebej hudo za živa-	predsednika Lovske družine Dolce Koli, ko si iščejo hrano, včasih pa se jim do-	men Stojana Terčona, ki je na pomoč
godi tudi kaj hudega. Ena takih zgodbic	poklical predsednika sežanskega jamar-
se je zgodila v pristnem kraškem okolju	skega društva Jordana Guština. Akcija se
pri Tomačevici, kjer ima svoj avtoservis	je pričela neverjetno hitro in v 36-metrov
globoko jamo se je spustil sežanski jamar Alan Pale, za njim pa še Jordan Guštin in po slabi mi reševanja so na površje izvlekli srnjaka, po lovskih ocenah starega tri leta. Opažih so, da ima na desni nogi le manjšo prasko in je tako padec presenetljivo dobro prestal. Šestčlanska ekipa sestavljena iz lovcev in jamarjev je srnjaka spustila v njegovo naravno okolje, uspeh pa so kronali s kraškim teranom, ki slovi kot zdravilno vino.
Ob pripovedovanju jama'jev smo ugo-tovili, da so naše kraške jame precej onesnažene in da so v njih ne samo smeti, ampak tudi okostja premnogih živali, ki končajo svoja življenja dokaj klavrno. So pa tudi svetle izjeme, ko človek ostaja skrbnik in rešitelj.
Na sliki: Karlo Cezlina (gospodar LD Dolce Komen), Jože Coraci, Alan Pale, Jordan Guštin (predsednik JD Sežana) in Zdravko Novak
Slika Emil Kariž Besedilo Olga Knez
tudi zagnan lovec Zdravko Novak.
Med Latvijo in Estonijo odkrili »vodkovod«
TALLINN - Obmejni organi so med mestecema Ikla in Ai-nazai ob estonsko-latvijski meji nedavno odkrili 300-metsko plastično cev, ki je po njihovih domnevah služila tihotapljenju vodke iz Latvije v Estonijo. Cev se je začenjal za vrtno ograjo nekega Latvijca z bogato tihotapsko preteklostjo, potekala vzdolž avtoceste, ki povezuje prestolnici Rigo in Tallinn, in na površje spet prišla sredi nekega polja v Estoniji. Vodka je v Estoniji več kot za polovico dražja kot v Latviji. (STA/AP)
Slovenski astronom odkril nova planeta
LJUBLJANA- Slovenski astronom Herman Mikuž, strokovni sodelavec na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko (FMF), je odkril dva nova majhna planeta. Herman Mikuž je prvi majhni planet odkril 30. januarja, drugega pa 1. februarja letos. Gre za predmeta velikosti nekaj 10 m, ki ju je bilo težko zaznati saj imata zelo šibek sij, kr znaša komaj 18 magnitud. Po preverjanju, v svetovnem Središču za male planete v mestu Cambridge v ameriški zvezni državi Massachusetts, sta zdaj odkritji potrjeni in nova predmeta sta dobila mednarodni astronomski oznaki J97B08R in J97C13Q. Planetoida ali asteroida, kot tudi imenujemo majhne planete, pripadata glavnemu pasu asteroidov, ki se razprostira med Marsom in Jupitrom. Do odkritij je prišlo med izvajanjem programa fotometričnih opazovanj šibkih kometov, ki ga FMF uresničuje s Schmidt-Cassegrainovim teleskopom na observatoriju Cmi vrh nad Idrijo. Teleskop ima zbiralno zrcalo premera 36 cm. Herman Mikuž je odkril planetoida s pomočjo posebnega računalniškega programa, ki ga je izdelal Bojan Dintinjana, tudi s FMF. (STA)
V sončnem sistemu mrgoli življenja
SEATTLE - Življenje v sončnem sistemu bi lahko bilo bolj pravilo kot izjema, menijo znanstveniki in trdijo, da obstaja možnost življenja pod površino Marsa in v notranjosti ostalih planetov, vključno z enim od Jupitrovih mesecev. Vest o meteorju z Marsa, ki so ga lansko leto našli na Antarktiki in ki je vseboval fosilizirane mikroorganizme, je po vsem svetu sprožila razprave o tem, ali obstaja življenje na drugih planetih, piše ameriški časnik USA Today. Najbolj prepričljivi dokazi za to so nedavno odkriti organizmi, ki se razvijajo brez sončne svetlobe in se hranijo s plini iz vulkanov z oceanskega dna Zemlje. Organizmi, ki jih imenujemo arhea, so najstarejši znani organizmi in so se na Zemlji pojavili pred več kot tremi milijardami let. Možno je celo, da obstajajo povsod, kjer je na razpolago voda in kjer je prisotna vulkanska aktivnost. "Najprimitiv-nejše življenje na Zemlji je obstajalo ravno na območju teh termalnih virov, " trdi strokovnjak za Mars Michael Carr iz ameriškega Centra za geološke raziskave. (STA/Hina)
Denar ne smrdi
PHNOM PENH- Kamboški Narodni muzej v Phnom Penhu se na vse načine trudi, da bi se rešil katastrofalne finančne stiske. Tako so se domislili precej nenavadnega načrta: ker pod streho muzejske stavbe prenočuje na tisoče netopirjev, bodo pričeli zbirati njihove iztrebke, ki jih bodo kasneje prodali kot gnojilo. 'Počakali bomo toliko časa, da se bo nabralo 1000 kilogramov iztrebkov, nato pa jih bomo napolnili v vrečke. Vrečka tega gnojila bo stala 25 centov, " je povedal predstavnik muzeja. Zaslužek bodo namenili nujnemu popravilu ograje in muzejskih vrat. Narodni muzej, v katerem je na ogled izjemna zbirka kmerske umetnosti iz 13. stoletja, na dan obišče 200 do 400 ljudi, vendar zaslužek od obiska na zadostuje za vzdrževanje muzejske zgradbe. (STA/dpa)
Moški in porodniški dopust
DUNAJ - Večina avstrijskih moških je mnenja, da mora mati ostati s svojim malčkom, le vsak deseti pa bi bil pripravljen tudi sam oditi na porodniški dopust, so ugotovili na avstrijskem inštitutu za raziskavo družine. Vsekakor je število moških, ki si vzamejo čas za svoje novorojenčke, zelo majhno; trenutno je takšnih junakov le eden do dva odstotka. Tako moški kot ženske si najbolj želijo ustreznih delovnih pogojev v družini. V družinah, kjer je število otrok večje, matere običajno svojo poklicno pot prekinejo za toliko časa, dokler njihov najmlajši otrok ne odide v šolo, piše v zadnji številki avstrijski tednik Profil. (STA)
Američani so pretežki
VVASHINGTON - Kot kažejo izsledki raziskave, ki so jo objavih ameriški centri za nadzor in preventivo bolezni (CCD) v Atlanti, ima tretjina odraslih Američanov preveliko telesno težo. Na temelju raziskav, izvedenih med letoma 1988 in 1994, je bilo ugotovljeno, da je predebelih približno 14 odstotkov otrok, starih med šest in 12 let, 12 odstotkov mladostnikov v starosti od 12 do 17 let, in 35 odstotkov oseb, starejših od 20 let. Avtorji študije opozarjajo, da odstotek ljudi s preveliko telesno težo v vseh starostnih kategorijah narašča. Raziskave so pokazale tudi, da imajo ženske, starejše od 20 let, pogosteje težave s preveliko telesno težo kot moški v isti starostni kategoriji, največ pa jih je med pripadnicami črne rase (52 odstotkov). Preveliko število kilogramov je najpogosteje posledica neuravnotežene prehrane in nezadostne fizične aktivnosti, še opozarjajo avtorji študije. (STA/Tanjug)
934etna prekupčevalka z mamili?
TEL AVTV - Izraelska policija je aretirala 93-letno žensko, ki je osumljena preprodaje drog. Starko so prijeli v njenem stanovanju in jo oblečeno v domačo haljo privedli na policijsko postajo. Policisti niso imeli težav pri vstopu v stanovanje, saj stara gospa zaradi slabega vida ni ločila svojih strank od mož v uniformi in je heroin na svojo nesrečo skušala prodati prav možem postave. (STA/Tanjug)