Isto xvil, stbv. 28 imuno. mn t. mmui mi PRVA IZDIH Cm 10 il SLOVENSKI ■utaja in tiska caaopisno-zsuoSuiSKo poOjecj« »lo». porocavjuc« Direktor: Rudi Janbuba — Glavni in odgovorni Brodniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve« — Ured Bistvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon B-M to — Uprava Ljubljana. Tomšičeva S'II., telefon Z3-S2J do 8-B» m. ogiasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica Zl-gifi? ra ‘ljubljanske naročnike 20 *S3. za zunanje Z1-S3Z — Poštni oredaJ 23 — Tek. r. SO KB 5-Z-30 — «, telefo -J * , Mesečna naroč- nina 201 dinarjev B1ZG0V0BI ¥ W*SHINGT0HU Majhne razlike v stališčih POSLANCI 80 GLASOVALI POMOČI Ony Mollet pred skupščino V dosedanjih razgovorih sta državnika razpravljala največ o vprašanjih Srednjega vzhoda Istočasno se posvetujeta tudi zunanja ministra obeh držav Washlngt o/.», 31. jan. Britanski in ameriški predstavniki, ki so navzo/ci na razgovorih med predsednikom britanske vlade Edenom 'm predsednikom ZDA Eisenhotverjem, so slnocr Izjavili, da sto se prvega dne razgovorov zmanjšale ranlke v stališčih do, vprašanj Srednjega vzhoda. Razgovori o vprašanjih Srcd/jjega vzhoda so bili sinoči tri ure. Po sestanku so predstavniki obeh strani Izjavili, da med temi razgovori ni bil storjen noben napor, da bi prišlo do odločnega sklepa o politiki obeh. držav do Srednjega vzhoda. Poudarili pa so, da so bile razlike v stališčih zelo majhne. ."Razgovori med ameriškim mi-aistrom za zunanje zadeve Johnom Fosterjem Duilesom in šefom britanskega zunanjega mi-nistrastva SeIwynom L!oydom so se nadaljevali popoldne. Na razgo-vorih so navzoči strokovnjaki obeh delegacij. Po izjavah uradnih predstavnikov sta Fo-ster Dulles in Selwyn Lir 1 na popoldanskem sestanku nadaljevala razgovore o vprašanjih Srednjega vzhoda. Glavni predmet včerajšnjega prvega sestanka med Edenom in E senhoiverjem so bila vprašanja Srednjega vzhoda. Čeprav so uradni predstavniki izjavili, da so se stališča na ta vpraša- nja med obema državama le malo razlikovala, pa niso hotel: povedati, če to zbliževanje stališč pomeni rezultat zadnje izmenjave mnenj ali rezultat sporazuma o skupni politiki na tem področju sveta. Predsednik Eisenhower in premier Eden sta včeraj proučevala predvsem vprašanje bagdadskega pakta ter odnošaje Velike Britanije do Saudove Arabije. Eden je baje obtožil Saudovo Arabijo, da uporablja sredstva, ki jih v obliki davkov prejema od ameriške petrolejske družbe ARAMCO, za proti-zahodno propagando na Srednjem vzhodu. Anglo-ameriška državnika sta govorila tudi o obveznostih obeh njunih držav v Evropi, posebno do skupnosti za gospodarsko sodelovanje in do predlagane atomske skupnosti. V krogih, ki so blizu delegacijam, se je izvedelo, da sta Eden in Eisenhovver dosegla popolno, soglasje do vprašanj, ki izvirajo iz zadnje sovjetske poteze. Britanski premier Eden se v celoti strinja z Eisenhovver je vim odgovorom na Bulga-ninov predlog o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu med ZDA in ZSSR. Anglo-ameriški razgovori so se danes nadaljevali pri kosilu, pri katerem so bili navzoči poleg ministrov za zunanje zadeve tudi strokovnjaki obeh držav. Baje so ob tej priložnosti govorili o trgovini s Kitajsko in o britanski zahtevi, da bi ublažili embargo na izvoz strateškega materiala v to državo. Čeprav prva poročila o raz- da bodo ZDA neuradno privolile v t.o, da bo popustil ameriški odpor do sprejema Kitajske v OZN. Kar zadeva vodikovo bombo, prav tako nj mogoče pričakovati ameriških koncesij glede na izmenjavo informacij o jedrskem orožju. V pooblaščenih londonskih krogih pa, vendarle upajo, da bo prišlo do »konkretnega. dogovora« in »novega prijema« v politiki obeh držav do Srednjega vzhoda. V uradnih britanskih krogih vlada mnenje, da bi odločna anglo-ameriška izjava o sklepu obeh držav, da bosta v primeru spopada na Srednjem vzhodu pritekli na pomoč napadeni strani, pomenila zelo učinkovit ukrep za popuščanje napetosti. Tako bi se lahko okrepilo upanje na pogajanja, ker bi bila izključena uporaba sile. Britanci men'jo, da bi bilo treba takšno anglo-ameriško akcijo na Srednjem vzhodu okrepiti z načrti za gospodarsko pomoč Sestava nove vlade ]e povzročila precejšnjo zaskrbljenost med pri-staSi — Ggvoi MoUeta je prekinjalo ploskanje — Sledila je razprava o programu vlade (Od atolsega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) PARIZ, 31. Jan. (Po telefonu). Pred pričetkom današnje ■eje francoske narodne skupšči ne. ha kateri je mandator predsednika republike socialist Guy Mollet zahteval investituro in predstavil svojo ekipo, je vlad ala mnogo večja negotovost kot se je pričakovalo. Poluradna o bjava sestave nove vlade je povzročila prilično zaskrbljeno st med prijatelji in simpatizerji republikanske fronte in dostt hladnih komentarjev v enem delu tiska. govorih med Edenom inEisen- . arabskim'državam. Tržaške novice OD NAŠEGA STALNEGA D OP I S N IKA TRST, 31. jan. (Po telefonu). V Trstu posvečajo gospoidairsk. krogi določeno pozornost novici, hvj om * . čikalino skupščino Delavske zve- Orsaya pa prav., da spada zade- i _: !______1: _______ Air *-»riiicrr>ino^r 7.LLna.ni!iih mini— ze. Doslej so imeli skoraj vse de Savske kategorije svoje sindikalne skupščine. S.nd;kalna zastopnika Santi in Marchioro, kj sta Laburisti ne bi hiotili atenskega radia London, 31. jan. (Reuter.) va v pristojnost znnanjiiih ministrov ZSSR. m Velike Rritani*jC, ki sta (predsedovajla konferenci, na kateri ie bul sklenjen sporazum o premirju v Indokini. ^ FrancosK: diiiplomatski krogi 90-dijOi da ie ki»ta‘jska poteza samo ponavljanje stare zamisli, medtem ko komenitatO‘rji francoskih Škodljivstvo v blagovnem prometu _ •_«_K _■_ _ Z1..JI!!—kn, «• biMinini Tlff 0*1:1(11 Član zveznega izvršnega sveta Franc lesko*«* o škodljivstvu v trgovini na veliko za ustvarjanje omejenih trgov Britanski’ laburistični poslan- listov predlogu ne nasprotujejo ci so sinoči v parlamentu vlo- Poluradni »Le Monde« p-se, da je žili predlog resolucije, v ka- Cu En Lajeva pobuda povzroči ferem zahtevajo, naj Spodnji la posebno zanimamj-e in se od-dom obsodi »vladni siklep gle- kr.iito sprašuje, ce predlaga.na Honde oviranja oddaj tujih radij- ferenca nemara ie ni najjboiljsi na skih postaj«. V resoluciji pozi- o.*i za razcbcenje položaja v 1-vajo vlado, naj »dokaže tra- etnamu. Kajti mogoče zan.ka-dicionalno britansko prizna- ti, da ob vprašanju Indokine mect vanje načela svobode govora Francijo in ZDA obstajajo tezf V vseh oblikah«. spori, čeprav francoski konserva- Britanski minister za kolo- tivmi krogi ocenjujejo_ pes.nški ni j e Lannox - Boyd je izjavil predlog kot possus _ sejanja raz- Beograd, 31. jan. Clan zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek Je obrazložil v razgovoru z urednikom Tanjuga nekatere ugotovitve o pojavih v blagovnem prometu. včeraj v parlamentu, da namerava Velika Britanija ovirati »protibritanske oddaje« radijske postaje Aten, ki so namenjene Cipru. Britanske čete in policija na Cipru so danes s palicami In solzilnim plinom razganjale demonstrante v Kire-niji na Cipru. Poškodovanih je biilo pet ljudi. Demonstracije so organizirali dijaki gimnazije, ki so organizirali sprevod po mestu, nosili grške zastave in vzklikali proti-britanska gesla. dora med zahodnimi silami. Odnosi F rane; je z južnim Victna— mom so zadnje čase zolo kritični medtem ko so se sriki s seve- Elektrogospodorska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re-kali in indeks proizvodnje za 30. januar 195* ksimalno premikanje V ** 200 mikronov s smerjo proti ^'vero-zahodu. Epicenter potresa ^ | mnenju zagrebškega geofiziki* 1 nega inštituta , področje okolij Ilirske Bistrice. V Ilirske Bistrice sta danes odšli dve komisiji, ki bosta ugotovili materialno škodo, ki so jo povzročili potresni snnki na tem področju in pa vzroke potresa. Posebno poročilo iz Ilirske Bistrice j&radtSeiji za komunalne naprave $3^ za dajem zaasdaitju pred-* sodstvi "Stilne konference mest V Ljubljaniv avexi s s,tailovanj' sko izgra^H0 razpravljali tudi o komunalnih n^^virh. Problem je namreč v W? so stroski za napeljavo naprav (vodovoda, elektrik,e, cest) v i visoki- Tako bi ga brez potrebe cene izdelkov in po-stavlja nekatera grosistična podjetja v položaj, da razdeljujejo velike količine živil. Znano je, da posreduje agencija v Banatu ce!6 pri prodaji uvožene masti. Od njih se morego dobiti va.gonske pošiljke, medtem ko v rednem preskrboranju včasih ni dovolj masti. Podjetje v Sosvetih gre še dalje, ker in-diirektno sil} kupce, da morajo poleg masti kupovati tudi nekatere mesne izdelke, čeprav jim niso potrebni. To je prikrita vezana trgovina, ki nima ničesar skupnega z našo trgovino. Povprečen pridelek fižola v Jugoslaviji je navadno zelo dober, toda na trgu ga od časa do časa zmanjka. Dogovor agencije v Beogradu in še nekaterih agencij je bil takega značaja, da je povzročaj umetno povpraševanje po živilih z namenom, da bi se dosegle večje cene. s To ni ekonomski račun Naši potrošniki žele danes boljšo Izbiro in bolj dostojno uslugo. Taki in podobni primeri otežujejo, da bi to dosegli. S tem se ovira tudi stabilizacija našega trga. Imamo objektivne težave, toda mnoge izmed njih povzročajo subjektivne slabosti in brezvestnost v blagovnem prometu. Oni, ki tako delajo, mislijo, da pridejo s tatom postopkom na »svoj« ekonomski račun. To je predvsem kratkoviden račun. Kontrolni organi državne uprav« bodo čedalge bolj zaostrevali boj proti poslovni nemorali in škodljtvstvu. Od tega bodo imela v skrajni smeri škodo samo ta podjetja. Bilo bi demokratično ta ekonomsko opravičeno, da bi organi upravljanja po podjetjih sami obračunali s posamezniki, ki zanašajo v n&5. blagovni promet bodisi v proizvodnji, bodisi v trgo- ILIRSKA BISTRICA, 31. Jan. (Po telefonu). V noči od 30. na 3L januar je ob 3.25 uri zbudil prebivalstvo Uirakobistri-ike doline močen potresni snnek, ki Je trajal okrog sedem sekund. Potres je bil valovitega značaja. Zemlja se Je majala Od severozahoda proti jugovzhodu in obratno v dolžini gibanja zemlje 30 cm. Domnevno središče potresa je bilo v bližini središča Ilirske Bistrice in je po tukajšnjih ugotovitvah zajel območje ilirskobistriške doline od Bitnje do Zabič na eni strani in do Jelšan na dragi strani. Potresni sunki so bili močnejši v nižinskih krajih. Občinski ljudski odbor jo takoj v Jutranjih urah organiziral posamezne komisije, v katerih so sodelovali tndi organi Ljudske milice, člani gasilskega društva i ln drugih množičnih organizacij. Te komisije so po posameznih krajih ugotavljale posledice potresa ln ocenjevale škodo, ki pa še ni znana.. Nekaterim pa j« padel omet na giavo. Tako jo je, sicer še poceni, z manjšimi praskami izklopil Alojz Rože in njegov osemletni sinek. X »Mama, ali bomo morah zopet hraniti za novo hišo?« je ponoči vprašal svojo mamo osemletni Mikuletičev Marko, ko je tresoč se od mraza gledal široke grozeče razpoke svojega doma, ki so ga pognale ven ne njivo v mrzlo noč. Res hudo je zadelo Antona S široko odprtimi očmi je na postelji obsedela 12-letna Magda to prestrašeno gledala predse v torno. Ni ji bilo treba klicati dvakrat, kajti njena mama Marija Frank je bila; že pokonci. »Bežita na dvorišče!« Sama se je dotiipala do električnega stikala ta tedag se ji ge nudil nenavaden prizor. »Grozno je bilo«, pripoveduje Frankova Ma- Mikuletiča in njegovo družino, bdar nisem doživela kaj podob- s težavo ta skrbnim varčeva-nega,« kar ne more pozabiti na njem si je pred dobrim letom potres Frankova. 6ezidal hišico, staočj pa jo je Danes so se Bistričani zbirali moral zapustiti. Deset do 15 cm v skupinah ta pripovedovali vsak po svoje, kako so doživeli potre«. X »Strašno bobnenj«, kakor da bi nekdo v bližini ustrelil iz topa, me je zbudilo,« pripovediu- kama v Studentšfeean domu, ki je bil precej poškodovan. tem pa tudi večji dobiček Pi- vini Spekulativna ta podobna. rija, ki stanuje skupaj s hčer- je mlada mamica Skokova Luča Sol, ki ga je lani agencijo za- Umovanja, da j* po potrebi -----------------------. ----- držala, se pojavlja še sedaj na rlek saivpct JčVOBvdi .(goapMaielvrt ----- OTJSAN RET»»rr> frunonla MTT.AV CEriA kullJIll ETA N V f.IPA* Ancrtl ti nn»v r*daov»rJ» sodobne arhkekrure imeli priliko spoznati poljske uspehe na tem področju. Kot ena izmed neposrednih nalog Zveze arhitektov bo tudi sprejetje pravilnika o arhitektonskih natečajih, ki bo veljali za vso Jugoslavijo. GOSPODARSKE VESTI Argentinska zunanja trgovina. — V zunanjetrgovinski bilanci za prvih Sest mesecev leta 1955 je imela Argentina deficit v znesku 1204.9 milijonov pezov v primerjavi z zadovoljivo bilanco v istem razdobju leta 1954. Izvoz je v tem času dosegel 3126 milijonov pezov v primerjavi s 3402 milijona pezov v predhodnem letu. medtem ko je uvoz znašal 4331 milijonov pezov na-pram 3184 milijonov pezov. Povečan trgovinski deficit Švedske. — Švedska je imela v letu 1955 visok deficit v znesku 1348 milijonov kron. Po uradnih statistikah, ki so bile objavljene v Stockholmu, je znašal švedski uvoz 10.297 milijonov kron. Leta 1954 je znašal uvoz 9192 milijonov kron. izvoz pa 8196 milijonov kron ter je presežek uvoza nad izvozom znašal 996 milijonov kron. Povečanje zlatih rezerv v ZDA. — Po statistikah ameriške »Uprave za federalne rezerve« za teden, zaključen s 25. januarjem, so zlate zaloge bile povečane za 1 milijon dolarjev ter znašale 21.793 milijonov dolarjev. Inozemski depoziti so se povečali za 22 milijonov dolarjev in so znašali 396 milijonov, inozemske investiciie. pa so se povečale za 8 milijonov ter se povzro-eie na 3688 milijonov dolarjev. Posojilo banke za uvoz In Izvoz. — Ameriška banka za uvoz in l.zvoz je !w»roči.la. da je odobrila brazilskim železnicam posojilo v znesku 19.625.000 dolarjev za naikup opreme v ZDA. Obnova živilske industrije Beograd, 31. jan. Živilska industrija v naši; državi je relativno zaostala za drugimi gospodarskim; panogami. Za njen razvoj jn prilagoditev proizvodnje vse večjim potrebam, so nameravane daljnosežne rekonstrukcije mnogih objektov živilske industrije. Združenje živilske industrije je v sodelovanju z zvezno industrijsko zbornico izdelalo načrt, po katerem naj bi bile v kratkem izvršene rekonstrukcije v tovarnah sladkorja, industrij! olja, mesn{ Industriji, industriji za predelavo sadja in povrtnine ter v industriji za predelavo morskih rib, kakor tudi v podjetjih za fermentacijo. Posebno pozornost bi posvetili v prvi vrsti tovarnam sladkorja in oljarnam, ker so naprave tu iztrošene. Poleg modernizacije objektov sladkorne industrije so nameravani obsežni ukrepi za večjo proizvodnjo sladkorne pese. V naslednjih letih bi bilo treba povečati za okoli 20.000 ha površine, - na katerih pridelujemo sladkoron peso. Treba bi bilo poskrbet; za boljša semena, za večji pridelek ta se. boriti proti rastlinskim škodljivcem, ki povzročajo vsako leto na sladkorni pesi za okoli 2 milijardi in pol dinarjev škode. Inštitut za sladkor pripravlja v sodelovanju s podobnimi ustanova-vami :n laboratoriji, pri tovarn: sladkorja analizo zemljišč, na kateri goje sladkorno peso. Ko bodo proučili pedološki sestav zemljišč, bodo" pretekali tudi umetna gnojila, ki bi za zemljišča najbolj ustrezala, in bodo v ta namen uredili'20 preizkusnih parcel. Drugi ukrep za večji pridelek bi bil izbor kvalitetnejšega semena- Sedaj gojimo; 12 vrst sladkorne pese, ker vsekakor negativno • vpliva tako na kvaliteto kakor na pridelek. Konferenca o uporabi izotopov v medicin! Beograd, 31. jan. V zveznem zavodu za ljudsko zdravstvo s« je začela danes konferenca o uporabi izotopov v medicini. Konference se poleg strokovnjakov iz naših medicinskih KOMERCIALISTA, Orkester zagrebškega radia na tumetf po zahodnih drSavah Kanom} orkester rad- jske postaje v Zagrebu bo odšel 20. februar! a na turnejo po Belgiji, Holan-dtirji in Franciji. Zagrebški glasbeniki oe bodo mudili v tujino mesec dni in bodo imeli koncerte v Amsterdamu. Haagu. Gentu. Anversu, Marseillesu. V Bruslju bodo izvajali Mozartov »Requiem«, s katerim bodo sodelovalo i« slavnostni proslavi 200-letnice rojstva velikega Skladatelja. (Jugopres) Jugoslovanska grafika na razstavi ekslibristov Komisija za kulturne zveze z inozemstvom J« poslala doslej dela treti beograJsUoRi grafikov na mednarodno razstavo ekslibristov (grafični okras knjig), ki Jo bodo odpTlt spomladi v Frankfurtu ne ----------- Metni ob mednarodnem kongresu ustanov, ki se bavljo z uporabo ekslibristov. Zveza Hkovrih ume.t- radioaktivnih izotopov, udele-nikov Jugoslavije, kakor tudi žujejo zastopniki zveznega zdru-zvezi iz Slovenije ln Hrvaitske. ženja rentgenologov, inštitutov bodo poslala dela še nekaterih za nuklearna raziskavanj* v Jugbslovahskih grafikov. (Jugo- Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, pres) kakor tudi sekretar sekretaria- ta za ljudsko zdravstvo pri zveznem izvršnem svetu V oj a Ajukanovič in sekretar zvezne komisije za nuklearno energijo Slobodan Nakičenovič. Na konferenci razpravljajo o uporabi izotopov v naši medicini (v zvezi z ženevsko konferenco znanstvenikov za atomsko energijo), nadalje o položaju na tem področju pri nas, o . izžarevanju In varstvu^ pred izžarevanjem, kakor tudi o: bodočem de-_lu na§ili medicinskih ustanov p« uporabljanju pridobitev nuklearne znanosti za zaščito zdrav-. Ja« Tovorna pohiStva Polzela v Polzeli razpisuje delovni mesti za: TEHNIČNEGA VODJO za lesno predelovalno stroko. Pogoj: tehnična srednja Sola, lesno predelovalno smer, s 5-letno prakso, in šole primerno. absolvent* ekonomske srednje prakso. - Interesenti naj se zglasijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja. samo za uredkev komun’i^llu n prav nad milijardo di-sx,'-'r.le'v* Predsedstvo Stalne konfeta110® mest je izreklo pozitivno nje o ukrepih, ki jih priprainljajd V nekaterih mestih v naši državi v tem smislu, da morago investitorji sami prispevati za graditev komunalnih naprav, ker^ občine ne bi zmogle vseh stroškov. Do težav na omenjenem po-•dročju nedvomno prišlo zaradi tega, ker je b:3 gradoerta •tempo zadnjih let tako močan* da ga razvoj komunai! n ih naprav ni mogel! in ga se danes na more dohajati. In n* sajno to. V Ljubljani in verjetno še marsikje »o še izpred vo-jne ostala velike zazidane .površine s pomanjkljivimi konraoairainB napravami, posebno pogosto pa brez urejene kaitaJizaoiije m urejenih cest. Tem površinam so se po vojni pridružite še. nove in tako je naraslo breme, ki ga bo mogoče rešiti le z zdruzentr^-močmi občin in prizadetih lastnikov ter uprartfljalcev zgradp in bodočih graditeljev. Ce b. se nadallje trpeli v tem pogledu dosedanjo prakso, bi to pomendo,. da simo *e odrekli sodobni graditvi mest. Posledice take prakse pa bi bile za prebivalce me« .lahko nedogledne. Natj osvetlimo to trdkov samo na enem primeru iz Ljubljane. Po ugotovitvah sanšitaimih organov v našem^ mestu prodilrajo fdkaš je s kužnimi klicami S področij, «jer ni urejena kanalizacija, ratrajno v 'Vren. vodovodnega zajetja v KAecah-Če ne bomo pravočasno na omenjenem področju zgvadd. komunalnih naprav, predvsem kanalizacije. utegne priti pr&v kmaiu do okužitve zajetja, kari bo imelo katastrofaline posled.ee za vse roesro. Taka katastrofa ne vi bila po svojih posledicah v ticroe-nem razmerju z etsdatki, ki so potrebna za zgraditev komuita.-nlh naprav. O vseh teh viprašacujih je. “*■ zadmji seji razpravljaj občinski Ijiudbku odbor Bežigrad. Lpre.ta je poseben odlok o zagotovitvi smotrne graditve komunalnih naprav, ki naj bi silužill kot osnova za izdajo vseh potrebnih predpisov, da se omenjena problematika na njegovem področju uredi. Odilok naj bi naprav.! konec stihijskemu načinu urejanja Ln graditve komunalnih iaiprtav vi novih gjradfoeiiiih predelih. D\»-‘ slej so investitorji zaradi pasivnosti. občin e sami sk.rbe ) Kal k anoa 1'szaciiio in podobno. Občina i« samo edklamljalia odgovornoat • posebno izjavo investitorjem, da ne prevzame noben. h obveznosti za napravo ki priklljuček vsakokratnega novega objekta na ko-munailne naprave. Invescitorjs seveda zaradi tega komunailnih naprav niso gradili v merilu potreb občine- oziroma mesta, temveč zgolj v merilu potreb posameznega objekta. Tako se je dogajalo, da je določeni objekt na primer neko pod'je«je sicer dobilo kanalizacijo, ki pa za komunalne potrebe n.i uporabna, ker je kanali preozek. Stroški za napravo kanalizacije v mestnem merilu p* ne bi bili za podijetje v konkretnem primeru nič večji. Rešeno p* bi bilo s tem vprašanje vsega predala, ne pa »arno enega objekta. Omenjen« odlok ki predvideva možnost gradnje v zgolj urejenih gradbenih okoliših, —■ to je z urejeno kanalizacijo, vodovodom, ' sredstev 2,166.000 din za mate— | energetsko mrežo, potrebnim cest— - . , ttah ki v podjetje sploh in nik- t nkn omrežjem — in skladno • °, Paf,eo,na ^ dar pr-e*,el- Tudi v nekaterih. tcm Tudi določen prispevek samih ah 44.91 odstotkov Ugotovili gostinskih podjetjih je inšpek- j investitorjev v ta namen, naj bi so, d« je bilo neodvedemb druž- ctja ugotovila večje nepravil- ] vnesel tudi potreben rod in smo- nostl. V restavraciji »Dom« v j trdnost pri zazidav! novih gradbe« Slovenj Gradcu je knjtgovodki- • rw%vrši«, Hr. krdaše urbanistlč-nja poneverila 154.009 d!n. V hotelu fSvoboda« v. Radljah ob Dravi so ugotovili 586.000 din primanjkljaja v gotovini in blagu. V gostlSču »Boč« y Poljčanah je upravnik podjetja povzročil a poneverbami iri malomarnim - poslovanjem 603.000 din primanjkljaja. Industrija olja zaradi pomanjkanja surovin ne izkorižča do kraja svojih kapacitet. Lani je na primer delala samo z nekaj nad 60 odstotki svojih kapacitet. Da bi ae zagotovilo normalno delo te industrijske panoge in da bi prišlo do cenenega olja, je nameravano povečanje površin, na katerih goje sončn-ce za 30.000 ha. V načrtu je tudi modernizacija industrije za predelavo morskih rib, kakor tudi za izkoriščanje rečnih ta morskih rib kot surovine za proizvodnjo ribjega olja. Najpomembnejši ukrep za nadaljnji razvoj živilske industrije bo zgraditev večjega števila klavnic in hladilnic. Deloma s pomočjo inozemstva, deloma pa z lastnimi sredstvi v kooperaciji domačih podjetij bi bilo treba zgraditi 7 velikih ta 23 novih klavnic. Tako bi mogla živilska industrija shranjevati surovine, prebivalstvo pa bi lahko kupovalo kvalitetna živila. I. St. ko j« samo v hotelu Zmaga v sami Bistrici okrog milijon doslej ocenjene škode. x Danes popoldne okrog 5. ure so Bistričani znova začutili šibke potresne sunke. »Zopet potres«, s« je tu ta tam slišal zaskrbljen in preplašen glas. »Morda ne bo hudega«, so tolažili starejši, a se vendar ozirali okrog tudi oni v strahu. Upamo, da res ne bo treba še nocojšnjo noč Bistričanom prezebati na prostem, kjer so šopirita mraz in kraška burja. V. K. 7 Postojni Postojna, 31. jan. Davi ob 3.25 Je bal v Postojni in bližnji okolici potres, ki je povzročil med prebivalstvom precejšen preplah. Potres je povzročil nekaj materialne škode. Danes je v Postojni močna burja, ki piha s hitrostjo približno 60 km na uro in onemogoča skoro vsak promet na cesti Postojna—Gorica. Posebno močna Je burja na odseku Vipava—Ajdovščina. 8. f Trsta Trst, 31. jan. Tudi tu so v noči med 30. in 31. januarjem zabeležili ob 3.25 uri dva precej močna potresna sunka, ki sta Negospodarska uporaba sredstev iz skladov za samostojno razpolaganje Maribor, SL Jan. Danes Je bila pod vodstvom predsednika okrajnega ljudskega odbora Toneta Boleta seja obeb zborov OLO v Maribora, katere sta s« poleg odbornikov udeležila tndi ljudska poslanca ZORAN POLIC in DR. MAKS SNUDERL. Sef finančne InipekeU« Mirko Žerjav Je poročal e delu inšpekcije v letu 1955. Organi Inšpekcije -so lani pravili, pri 653 zavezancih skupno 953 pregledov. Od ®” j* knjiženo na račun osnovnih benih dajatev za 545,7 milijonov dinarjev. Na podlagi prijav finančne inšpekcije je bilo kaznovanih 37 podjetij v skupnem znesku 1,020.000 din, 61 oseb z globami v višini 123.000 din ter dve osebi z zapornimi kaznimi dveh let. Finančna inšpekcija je zlasti ugotovila, da izkoriščajo podjetja svoje sklade za samostojno razpolaganje zelo neracionalno, kar se predvsem kaže v nabavi luksuzne opreme- za uprave, n. pr. pri »Zrnu«, Mariborski tiskarni, Tovarni poljedelskih strojev in Mlinskem podjetju v Mariboru. Pri Mariborski tiskarni - so tndi ugotovili, da je bilo na podlagi lažne prijav« direktor- Na seji so napravljali tudj o spremembah in dopolnitvah statuta okraja Maribor ter - pn daljši razpravi - "sprejeli - preči--, 5?eno besedilo statuta s ■ tem. da bodo ponovno proučili ora-vice in pristojnosti' me«tn«*ga sveta. H. O. nih površin do ivdale urbanističnega načrta. Nedvomno bodo^ na ta način obvarovane tudi velik« površine dragocene obdeilovailn« zemlie pred nesmotrno zazidavo, Sama gradnja bo morala bit! nujno racionalnejša in cenejša ter v skladu s sodobnim licem mesta. In kar je najvažneje: na najdeo-nomičnejši možni način' bodo rešena osnovna sani tarna vprašanja in s tem zavarovano zdravje prebivaj cev. Prepričani smo, d* se bodo reševanja te pereče naloge v kratkem na podoben način lotile tudi oetaie občine v Ljubljani. A. 1 Eir. m — X. februarja um " J SLOVENSKI F010CEVILE6 7 ^ ® Vzdihovanje po trgovini Japonski zunanji minister {Sigemicu je izjavil, da si bo Japonska še naprej prizadevala razširiti trgovinsko zamenjavo s Kitajsko, da pa je tie more priznati, ker priznava vlado na Formozi. Italijanski zunanji minister Martino je izjavil, da italijansko - kitajski razgovori o trgovinskem sporazumu niso uspeli, ker je Kitajska zahtevala, naj Italija prizna vlado L,R Kitajske. Zun. minister Devete dežele je izjavil..., toda najbrž je dovolj naštevanja, ker zdaj že temo, da bi radi vsi trgovali s Kitajsko, le da ne morejo priznati njene vlade, ker $o že priznali tisto na For-mozi ali ker — _ ... je senatni pododbor ZDA pod predsedstvom demokrata McLellana vznemirjen že nad tem, da se je močno ublažila prepoved izvoza strateškega materiala na Kitajsko in je Kitajska tako okrepila svoj vojaški potencial. In to je Uk pred prihodom v Washing-ton predsednika tiste britanske vlade, ki je bila že davno priznala Kitajsko in z njo tudi pridno trguje, saj je na 53"/u tujih ladij, ki so v prvih mesecih lanskega leta vozile blago na Kitajsko, plapolala britanska zastava. Ironija je namreč v tem, da Britanija, ki je po splošni sodbi naravni zaveznik ZDA, s Kitajsko ne samo trguje, ampak tudi priznava pekinško vlado. Druge države, ki so sicer tudi »naravni« zavezniki ZDA, a so na svojo škodo manjše, smejo samo vzdihovati po tej trgovini. Tako torej ta nesrečni embargo visi nad glavami nesrečnih izvoznikov, ki dobro vedo, da ga samo z vzdihovanjem ne bodo odpravili. Morda bo imel malo več sreče britanski premier Eden v IVashingtonu, kjer bo skušal doseči ukinitev tega embarga, če je že rešitev formoškega vprašanja trenutno nemogoča. Obenem pa je prišla z zase-dania Ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod vesela novica: vlada indijske države Mgsore je, za vso pijačo, ki jo bodo pošiljali delegatom med zasedanjem Komisije, ukinila plačevanje davka. No, vsaj en embargo manj. B. Pahor P riba : Šalah »Stranka ne more biti bitje z dvema glavama,« je dejal preteklega oktobra vodja Ne-odestura Habib Burgiba. Kajti popolno nasprotje v gledanju med njim in generalnim sekretarjem stranke Salahom Ben Jusefom je bilo očitno že od vsega začetka. Z aretacijami »jusefistov«, z medsebojnimi poboji med člani »burgibovskih« in »ju-nefističnih« celic, z oživitvijo akcij felagov in nazadnje z ustanovitvijo posebnega sodišča, ki bo sodilo glavnim pristašem Salaha Ben Jusefa (sam je spet pobegnil iz dežele), je izbruhnila v Tunisu prava »mala vojna«, ki ima pravzaprav tri fronte: linijo spopada med Burgibo in Salahom, med salahovskimi nacionalisti in Francozi, ki so odgovorni za red in obrambo dežele in med Burgibovim Širšim političnim konceptom Ni mogoče zanikati, da ima Šalah Ben Jusef v Tunisu precej podpore: med malo- meščanstvom, ki ga mučijo pri kupčijskih poslih težave tuniško - francoske carinske unije, delavstvom, ki čuti posledice gospodarskih težav dokaj ostro na lastni koži in nazadnje med ultranacionali-etično mladino in pa.nara.bsko usmerjeno inteligenco ter razpuščenimi in precej brezpravnimi bivšimi tuniškimi gverilci. Ti, čeprav opremljeni s potrdili o amnestiji, so se znašli v jako neprijetnem položaju ljudi, ki se jih vse ogiblje. Razumljivo, da jih ni bilo treba dolgo klicati v boj . . . Po drugi strani pa je Burgi-bova politika postopnega pridobivanja samostojnosti (primer: zahteve po samostojni zunanji in obrambni politiki) brez zaostrovanja stvari v našem času, ko svet teži k pomiritvi, tudi s stališča tuniških notranjih zadev neprimerno bolj realistična in bolj obetajoča. Vdajanja francoski nadoblasti mu ni mogoče očitati, prav tako kot je mogoče razumeti prav s stališča tuniške samostojnosti tudi njegovo politiko samostojnega ukrepanja v odnosih z arabskim- svetom. Čeprav ravno to razburja nekatere razgrete glave v Tunisu. Prav tako pa je tudi res, da bo uspeh njegove politike v znatni meri odvisen od reševanja perečih godalnih vprašanj, ki danes ježijo Tunis, J. Stular Kubitschek prevzel Hovft predsednik Brazilije in podpredsednik sta danes prevzela dolžnosti — Slovesnosti so se začele dopoldne v parlamentu Rta de Janeiro, 31. jan. (AP) Danes so v slavnem mestn Brazilije slovesno postavili Juscelina Knbitschka ^ za predsednika največje južnoameriške države. Tudi izvoljeni podpredsednik republike Goulart bo danes prevzel dolžnosti. Proslave se je udeležilo 57 tujih delegacij. Rio de Janeiro je ves okrašen -in praznično razpoložen. i Dosedanji predsednik republike Nereu Rim os je sinoči sprejel šefe posebnih misij, ki so prispeli v Rio de Janeiro, da b-i se udeležili dan asm j ih slovesnosti. Sprejel jih je rudi minister za zunanje zadeve Jose Carlos Macedo Soares. Slovesnosti so se začele danes dopoldne v nacionalnem kongresu, ki se je zbral v parlamentu. Predsedniku Kubitscheku in podperdsedniku Goulartu so slovesno izročili dolžnosti. Pri ceremoniji so billu navzoči vsi člani diplomatskega zbora in tujih misij. Predsednik Kubitschek je nato iprebrail prisego, da bo spoštoval ustavo in se bord za njeno izvajanje, nato pa je prevzel od Ramosa predsedniški trak. Nocoj je predsednik Kubitschek sprejel člane tujih misij in priredil slovesno kosilo. Novi predsednik Rraiziilije Ju-scelimo Kubitschek se je rodd leta 1902 v Diamantini v b.raizilljski državi Minas Geraes. Končal je medicinsko fakulteto in več let delal kot kirurg. Specializiral se je v n ai j več jih pariških, dunajskih jn berlinskih bolnišnicah. Pri tem je spoznaval evropske države, preparoval pa je tudii države Srednjega vzhoda in Severno Afriko. Zdravniški ipoklic je pustil leta 1933. ko ga je tedanji guverner države Minas Geraes vzel za svojega tajnika, leto po- Sudonsko koalicija se Je razbila Kartum, 31. jan. (AFP) Trije ministri sudanske koalicijske vlade so izstopili iz unionistične stranke. Koalicijska vlada El Azharija bi morala biti-sestavljena iz osmih članov unionistične stranke in osmih članov opozicije. Vodje opozicije pa so odklonili koalicijo, češ da je unionistična stranka prekršila sporazum, ker je namesto dveh dala tri ministrske položaje zastopnikom z juga. Nova koalicijska vlada bi morala prevzeti dolžnosti 1. februarja. znsje pa je bil izvoljen za narodnega poslanca z mandatom do ie-ta 1937. V tem času je bM imenovan za prefekta mesta Bell o Horizonte, kjer je pokazal sposobnost, 1946 pa je bil izvoljen za predsednika države Minas Geraes. Pozneje je bil izvoljen za guverneja države in je mnogo storil za njen gospodarski razvoj. Je eden izmed pobudnikov načrta, znanega pod imenom »Energsiija in transport«, po katerem naj Minas Geraes dobila še 260.000 kw električne energije In 3.000 km potov. V Sirijska demarSa Italiji DAMASK, 31. jan. (AP). Po vesteh iz vladnih virov je sirijski predsednik vlade Said el Gazi sporočil .iitaHLjanskemu odpravniku poslov v Damasku, da bodo Sirija in ostaile arabske države »globoko cenile« ustavitev italijanskih dobav vojaške opreme Izraelu, kar dela Italija v smislu i zraelsk o-iiiral i: jan skega sporazuma. Gazi je pripomnil, da bi tak korak prispeval k varovanju Italijanskih koristi v arabskem svetu in utrdili prijateljske zveze Italije z arabskimi državami. Sirijski tisk je v zadnjem času grajal pošiljanje vojaške odpreme Izraelu. Hammarskjoldova ocena KARAČI, 31. jan. (Reuter).— Generalni sekretar Organist. ZN Dag Hammiarsfc-joefld je izjavil danes v Karačiju ob konou potovanja po državah Srednjega vzhoda , da 90 po njegovi sodbi vse prizadete države priznale potrebo, »da se najde rešitev spornih vprašanj In ponovno potrdile pripravljenost, vzdržati se vseh sovražnih ali napadalnih korakov«. Hammarekjoeid je dodal, da si je na tem potovanju pridobil »še večje razumevanje za mnoge velike težave, ki jih je pri današnjem položaju obillo«. Na tem potovanju je generalni sekretar obiska! Kairo, Jeruzalem, Aunan, Bejrut, Damask, Bagdad in Karači. Novo obdobje Nehru Je napovedal popravke v načrtu za reorganizacijo države New Delhi, 31. jan. (Tanjug.) • Reorganizacija upravne strukture na Jezikovnih temeljih je prešla v novo obdobje, ki je izraz želje, da bi nam esto držav, ki bi obsegale področja, katerih prebivalci govore isti jezik, ustvarili države, katerih prebivalci govore več jezikov. Podoba je tudi, da bodo zaradi separatističnih teženj, ki so se pokazale pred kratkim, stara načela popolnoma opustil. Do tega sklepa so prišli opazovalci po sinočnji izjavi predsednika Nehruja, ki je dejal, da so »dogodki dokazali, da prinaša predlog za ustvarjanje jezikovnih enot, nevarnost dezintegracije, zaradi česar vlada ne bo zagovarjala načela reorganizacije na izključno jezikovnih temeljih«. Izjavo v tem smislu je dal Nehru na zborovanju ob 8. obletnici smrti Mahatma Gandhija. Pri tej priložnosti je obsodil protidržavne nerede v Bombayu, Orisi in drugih indiskih državah. Ko razglablja o vzrokih neredov, izraža »Hindustan Times« davi prepričanje, da so razen političnih skupin opozicije za dogodke odgovorni tudi posa- r.jego vem delu za državo Minas Geraes je treba omeniti ustanovitev novih fakultet, tehničnih šol, šole lepih umenosti, glasbenih konservatorijev itd. itd. Po Vargasovi smrti je Brazilija stopila v obdbbje napetosti in negotovosti. Številna opazovalci so napovedovali nemire, puče, gospodarsko 3tagnae:t,b in orjušlkfi boj med raznimi skupinami. Vse je dišalo po smodniku, toda ta se ni vnel In Braziliji so bule morda prihranjene strahote državljanske vojne. Desetega novembra lani je armada odstavila začasnega predsednika Carlosa Luza in na njegovo mesto postavila Nereua Ra— mosa. Carlos Luz je lahko postal začasni predsednik samo zato, ker je Cafč Filho, ki je postal začasni [predsednik po Vargaso-vem somomoru, odstopil 8. novembra predsedniško mesto Carlosu Luzu »zaradi srčne bolezni«. Toda armada je s svojim državnim udarom hotela preprečiti, da bi opozicijske skupine, katere je Luz zastopal, res spoštovaile izvolitev Juscelina Kubirschka za predsednik« Brazilije. Toda 22. novembra je Cafe Filho pred obema zbornicama Kongresa ‘.z-javil, da »si je že zdravstveno opomogel« in da bo zato spet prevzel svojo funkcijo. Toda niti Kongres, niti armada se nista dala preslepiti In Cafe Filhu so lppo prepovedali opravljanje predsedniških poslov ter ga vtaknili v hišni zapor. Tako so zatrli ta in podobne poskuse tistih, ki so hoteli preprečit; Kubitschku prevzem predsedniških funkcij 31. januarja 1956. Let: Ali bi ml pomagal dokazati, da sem jas zares kralj živali?! P SESTANEK BIHOJA SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Odgovore so odložili 0 povabilih, ki jih je poslala Sovjetska zveza zahodnim socialistom, bodo razpravljali prihodnji mesec v Ziirichu LONDON, 31. Jan. (Tanjug) Biro socialistične internacionale je na včerajšnjem sestanku v Londonu obiirno razpravljal o povabilih, ki jih je poslala komunistična partija ZSSR socialističnim strankam Zahodne Ev rope, naj bi poslale svoje delegacije v Sovjetsko zvezo. Biro o tem ni sprejel nikakega načelnega sklepa, pač pa je sklenil da bodo sovjetska povabila proučili na sestanku sveta sociali stične internacionale marca meseca v Zurichu. Kakor je znano, je komuni- Norveške, Francije, Avstrije, stična partija Sovjetske zveze Nizozemske in Danske. Sociali-po rabila socialistične stranke stično stranke omenjenih držav KONGRES SOCIALNIH DEMOKRATOV V MILANU Kako obraniti vpliv? Stališče posameznih frakcij napoveduje ostro borbo — Rimska vlada je sprejela predlog proračuna za leto 1956-57 RIM, 31. jan. (Tanjug) Danes se je v Milanu začel kongres Italijanske socialno demokratsk e stranke. Po neuspehih stranke in nazadovanju njenega vpli va med delavskimi množicami, predvsem zaradi udeležbe socia Ino demokratskih predstavnikov v vladi, ki ni bila sposobna ozd raviti socialnih in gospodarskih težav v državi, dobiva milanski kongres poseben pomen. Določili bodo smer prihodnje politi ke stranke, s tem pa tudi način, kako bo socialno demokratska stranka preprečila upadanje svojih postojank. mezni kongresni ljudje. Vodstvo kongresa ima pred seboj resne naloge spričo dejstva, da so za nerede odgovorne nezdrave ambicije iin težnje po blasti nekaterih pripadnikov kongresa. Da je kongres odgovoren za ohranitev enotnosti države, je poudaril sinoči tudi predsednik Nehru. Podaljšanje Izrednega stanja v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 31. jan. (AFP). Čilska vlada je izdala včeraj ukaz, s katerim je ukinila izredno zasedanje kongresa. S tem Je do-bila vlada možnost za nadaljevanje izrednega stanja v državi do prihoduj-ega izrednega zasedanja kongresa. Računajo, da je čds-ki minister za finance zahteval rak korak, da bi dobil čas za izdaijo zakona o stabilizaciji državne valute. Stališč® posameznih smeri v stranici, ki j® prišlo do izraza tik pred kongresom, napoveduje ostro borbo. Na eni strani sta desnica in Saragatova sredina, ki sta za sodelovanje v vladi na temelju dosedanje štiristran-karske politike sredine, toda proti kakršnemukoli sodelovanju z levičarskimi strankami. Na drugi strani so zastopniki levice v stranki, ki zahtevajo odstranitev konservativnih liberalcev iz koalicije in usmeritev proti levim delavskim strankam. To naj bi se zgodilo v koaliciji krščanskih demokratov, socialnih demokratov, radikalov in republikancev, primanjkljaj glasov v narodni skupščini pa bi izpolnila podpora socialistov, za kar hi se prej sporazumeli to dogovorili, da le-ti ne bi naravnost sodelovali v vladi. Levica v stranki zahteva tudi,- naj da socialno demokratska stranka pobudo za postopno združitev vseh socialističnih sil okrog Nennijeve socialistične stranke. Levica se pripravlja, da bo na kongresu napadla Saragata in vodstvo stranke, češ da popušča pred konservativnimi težnjami v vladi. Po mnenju zastopnikov levice Je socialno demokratska stranka po Saraga-tovi krivdi dala svoj podpis na mnoge konservativne ukrepe vlade, ki so koristili monopolom, medtem ko po drugi strani program socialno ekonomskih reform ni bil izpolnjen. Ce na kongresu ne bo dobila dovolj podpore in ji ne bodo dali ustreznega vpliva v vodstvu stranke, namerava leva frakcija pozneje, po kongresu, izstopiti iz stranke to se pridružiti neodvisnim- socialističnim skupinam. Stališče leve frakcije zastopajo - tudi predstavniki prejšnje socialistične-stranke Julijske krajine, ki je postala tržaška federacija socialno demokratske stranke. Rim, 31. jan. (Tanjug) Italijanska vlada je potrdila končni predlog proračuna za leto 1956-57, ki določa 2.671 milijard dohodkov in 2.999 milijard izdatkov. Razliko 328 milijard lir, ki je za 9 milijard nižja od primanjkljaja v sedanjem proračunu, bodo pokrili s povečanjem dohodkov od davkov, državnega monopola in carin. Izdatki za to leto so se zvišali za 192 milijard, od katerih odpade polovica na zvišanje plač državnih uslužbencev. Povečanje plač pa gre na račun delavskih pokojnin, kajti letos Iz proračuna ne bo prispevka 40 milijard zavodu za delavske pokojnine. Zato ni upanja, da bi bile izpolnjene zahteve delavcev po zvišanju minimalnih pokojnin. Izdatki za policijo to vojsko so v tem proračunu določeni na 639 milijard lir. Predlog novega proračuna je povzročil v italijanskih politič- nih krogih različne komentarje. Levičarski krogi protestirajo proti odpravi državnega prispevka za delavske pokojnine, tako da so bili socialno demokratski ministri prisiljeni po seji vlade odkloniti odgovornost za ta sklep. Isti krogi menijo, da so izdatki to investicije za socialne namene nizki, to grajajo vlado, ker še vedno noče obdavčiti industrije s 4«/® od I vsote delavskih plač v tovarnah,-kar je veljalo pred dvema letoma to je bilo namenjeno za večje zaposlitve to socialno zaščito. Konservativni Malagodijevi liberalci so zadovoljni s to koncesijo industriji in znižanjem primanjkljaja, ki po njihovem prepričanju daje poroštvo za trdnost lire. Drugi desničarski krogi protestirajo proti zvišanju izdatkov za plače državnih uslužbencev in vidijo v tem nevarnost za inflacijo. niso bile enotne glede tega* kakšno stališče naj bi zavzela do sovjetskega povabila. Biro je sklenil, da bo predsednik socialistične internacionale Morgan Phillips na sestanku sveta marca meseca začel razpravo o tem vprašanju, glavni govornik o tem pa bo zastopnik norveške socialistične stranke Haakoa Lie. Sestanku biroja je predsedoval sekretar britanske laburistične stranke Morgan Phillips, navzoči pa so bili zastopniki socialističnih strank Norveške,-Švedske, Nizozemske, Belgije, Avstrije, Izraela, Zahodne Nemčije in Kanade. Biro je bil sklican, da bi pripravil dnevni red za prihodnji sestanek sveta socialistične internacionale v Zii-richu. Na tem sestanku bodo pregledali mednarodni položaj s posebnim ozirom na Srednji vzhod. Na dnevnem redu bo tudi posvetovanje o razmerju socialistične internacionale in njenih strank do drugih političnih strank. Biro je poslal pozive socialističnim strankam, včlanjenim v internacionali, naj bi v svojih državah organizirale ukrepe za ohranitev miru na Srednjem vzhodu. Zastopniki socialističnih strank so se dogovorili, naj bi bil peti kongres socialistične internacionale prihodnje leto na Dunaju. ALZlR. Včeraj je bilo ve« napadov alžirskih upornikov na francoske vojaške enote. Pri na-upornik ubili šoferja in ranili S francoskih vojakov. BAGDAD. Iraški ministrski svet Je sinoči odobril pogodbo o prijateljstvu z Indonezijo. KAIRO. Predsednik egiptovske vlade je danes prevzel letalo, ki mu ga je podurila češkoslovaška vlada. Češkoslovaško poslaništvo v Kairu Je sporočilo, da Je bil* to civilno dvomotorno letalo. JAPONSKA N0CE SOVJETSKIH DEMARS Tokio, 31. jan. (AFP) Japonski minister za zunanje zadeve Ma-moru Sigemicu je izjavil, da bo japonska vlada zavrnila vsako demaršo, ki bi jo sovjetski predstavniki v Tokiju napravili v zvezi z uvedbo normalnih od- Bombaj se noče sprijazniti BOMBAJ, 31. jan. (AP). Sinoči je 23 socialističnih in 2 neodvisna člana bombajskega občinskega sveta odstopilo glede na sklep vlade, da bo pr.šle mesto pod upravo osrednje oblasti. Doslej je odstopilo 41 svetovalcev od skupno 124. nošajev med državama. Dejal je, da so v Londonu v teku uradni razgovori med Japonsko in ZSSR in da bo japonska vlada potemtakem odklonila »sleherno potezo »tretje strani« v Tokiju. Sigemicu je potTdii, da mu je minister kmetijstva Ciro Kono sporočil, da je »neka sovjetska osebnost razširila vest, da se Sovjetska zveza pripravlja, da bo objavila konec vojnega stanja z Japonsko«. Japonski minister je sporočil tudi, da je bil po šefu japonske delegacije v Londonu obveščen, da je Sovjetska zveza izpustila deset japonskih vojnih ujetnikov, ki so prestali kazen. Romunska druga petletka Povojna gospodarski razvoj Romunije je bil usmerjen skozi dva enoletna plana 1949 in 1950, ter skozi prvi petletni plan, ki so ga izvajala od 1951 do 1955. Ob koncu preteklega meseca so na II. kongresu romunske delavske partije začrtala okvire novega petletnega plana za raz-dob j e 1956—59. Za gospodarski razvoj Romunije v povojni dobi je predvsem značilna nagla rast industrije, na prvem mestu težke in ekstraiktiivne industrije. Po podatkih o uresničenju prvega petletnega plana je proizvodnja težke industrije narasla skoraj štirikratno, lahke pa trikratno v primerjava z letom 1948. Proizvodnja nafte je lani dosegla 10,5 milijonov ton, medtem ko je bila 6,6 milijonov leta 1938, električne energije pa 4,3 milijona kWh v primerjavi z 1,1 milijonom leta 1938. V nekaterih industrijskih panogah niso dosegli tistih uspehov. ki jih je predvideval prvi petletni plan. To velja za proizvodnjo nafte, kjer so za leto 1955 naknadno planirali 11 milijonov ton proizvodnje, ter za električno energijo, kjer so pla-aurah 4,7 milijarde kWh. Tudi proizvodnja železove rude In kovinarstva ne zadovoljuje vedno večjih potreb države zaradi poma-njkianja surovin. Ta težnja po krepitvi industrije bo obveljala tudi v drugem petletnem planu. Ko ga bodo izpolnili, bi morala biti industrijska proizvodnja države 5,4 do 5,6-krat večja od proizvodnje leta 1948. Povprečno bi se morala proizvodnja težke industrije letno povečati za 11 odstotkov do 11,5 odstotka, medtem ko bd se letno povečanje proizvodni e lahke industrije gibalo med 8,5 odstotka in 9 odstotki. To bo nekoliko počasnejši razvoj povečanja industrijske proizvodnje kot v prvem petletnem planu, ko je na primer leta 1951 povečanje doseglo 28 odstotkov, 1952 23 odstotkov, 1953 14 odstotkov — vse z ozirom na prejšnje leto. Navedli bomo nekaj splošnih uradnih podatkov o tem. kako naj bd se posamezne industrijske panoge razvijale v novem petletnem planu: proizvodnja surovega železa bi se morala povečati dvakratno v primerjavi z letom 1955; proizvodnja premoga naj bd se povečala za 70 do 80 odstotkov, železov« ru- de 1,8 do 2-krat, medtem ko se bo tudi proizvodnja strojne in kovinske industrije skoraj podvojila v primerjavi z letom 1955. Se preden so začeli izvajati prvi petletni plan, so izdelali desetletni plan elektrifikacije države, ki predvideva povečanje jakosti elektroenergetskih izvorov od 740.000 kW leta 1950 na 2,600.000 kW 196o. V drugem petletnem planu bi morati zgraditi tovarno sintetičnega kavčuka, tovarno fosfatnih gnojil, ki bo letno proizvajala 100.000 ton gnojil, ter tovarno dušičnih gnojil z letno zmogljivostjo od 150 do 200 tisoč ton. Investicijska politika Je usmerjala doslej in bo tudi v drugem petletnem planu usmerjala gospodarski razvoj Romunije. Pri sprejetju prvega petletnega plana je bilo sklenjeno, da bodo za industrijo porabilo 51.4 odstotka skupnih investicijskih sredstev, medtem ko so 10 odstotkov namenili kmetijstvu. Iz tega-zneska so 42,1 odstotka sredstev določili za težko to ekstrakt,ivno industrijo to 9,3 odstotka za i^bko industrijo. Leta 1953 je prišlo do nekih popravkov zaradi povečanja investicij v kmetijstvu in lahki industriji. Tako so v ti dve gospodarski panogi v zadnjih letih petletnega plana vložili dvakrat več sredstev kot v prejšnjih dveh letih. Te spremembe pa vendarle niso znatno vplivale na splošno smer prvenstvenega razvoja težke industrije. Ta investicijska politika je v bistvu obveljala tudi v drugem petletnem planu. Investicije v industriji bodo obsegale 56 odstotkov skupnih sredstev.. Pri tem bodo 50 odstotkov porabili za razvoj industrije, ki proizvaja sredstva za proizvodnjo, 6 odstotkov pa bodo vložili v industrijo potrošniškega blaga. Nekoliko so povečali sredstva za razvoj kmetijstva in gozdarstva, kar znese 12,5 odstotka skupnih investicijskih sredstev. Glavna naloga kmetijstva v drugem petletnem planu je povečanje proizvodnje tržnih artiklov — in to na kolektivnih kmetijskih gospodarstvih to državnih posestvih. Gre predvsem za večji pridelek pšenice to koruze. Romunija je pred vojno Imela pridelek 8 milijonov ton žitaric. Po vojni je bil pridelek manjSi od predvojnega, toda lani, ko j« frjjy letina izredno plodna, w pridelali več kot 10 milijonov ton žitaric. Danes je v Romuniji več kot 2000 kolektivnih kmetijskih gospodarstev in približno 29.000 traktorjev, večinoma v strojno- traktorskih postajah. Toda okrog 75 odstot. vseh žitaric pridelajo zasebni kmetovalci. Zato je romunska vlada v zadnjih letih storila več ukrepov, da bi vzpodbudila kmete k intenzivnejši obdelavi zemlje. Ti ukrepi pa le ne spreminjajo sistema administrativnega upravljanja v kmetijstvu po obveznih odkupih in planiranju pridelka. Storjeni so bili koraki za zmanjšanje odkupnih količin kmetijskih pridelkov, za zvišanje odkupnih cen, za kreditiranj« kmetijstva in podobno. Druga naloga, ki čaka kmetijstvo, je povečanje števila glav živine ter mesnih in mlečnih izdelkov. Živinoreja v Romuniji naj bi po izpolnitvi novega petletnega plana nudila 1,300.000 ton mesa in 25 milijonov ton hektolitrov mleka, da bi zagotovila doslej še nepopolno preskrbo prebivalstva z mesom to mlečnimi proizvodi. S. P. Avtobusno podjetje Slovenija avtopromet SAP — Ljubljana •prejme w službo: OBRAČUNSKE USLUŽBENCE - biljeterje >• prodajo vozovnic na avtobusa! postaji v Ljubljani VEC AVTOBUSNIH ŠOFERJEV in VEC AVTOBUSNIH SPREVODNIKOV Reflektantl za sprevodniško službo In obračunsko uslužbenca — biljeterje naj vložijo pismene proS-nje s navedbo osnovnih podatkov Tr5c«PTVlcti «-rs _ 1 J T ;,,UKonr.1rrvrt‘C odpadle neštete nevšečnosti, ki še obstajajo pri naših občinah, pa tudi gospodarski sveti ali komisije pri občinah bi prišli bolj d.o veijave. Nastajala bodo vprašanja, gozdarstvu, imajo pa poleg omenjenih pristojnosti tudi del operative, kot skrb za Vzgojo in varstvo gozdov, gozdne sklade, tu in tam pa tu-di taksaeije. Smotrno bi bilo, da bi prevzela sčasoma gozdna gospodarstva vso operativno dejavnost v gozdovih sp.ošnc—ljudskega premoženja, vključno ts.ksacijo. Okrajne gozdne uprave bi pa obdržale izdelavo plana, izdajanje določene višine sečnih -dovoljenj, upravo siklada, inštruk-tažo, inšpekcijsko službo na terenu ter usmerjanje in nadzorstvo nad op-Eirativnjrn izva-jan.iem taiksacije v obeh ssk-lorjm gozdarstva. Razumljivo je tudi, da bi se moralo v do-gddn&m času dati občinskim odborom večje pristojnosti na področju gozdarstva, predvsem piri odobravanju sečnih dovoljenj vsaj od Iti—15 kubičnih metrov. Dokler bodo na okrajnih gozdnih upravah odobravali sečna dovoljenja za sleherni kubik tehničnega lesa, teluko časa si ne moremo misliti, da bedo okrajne gozdne uprave kos svoji po-aijo;čno-g'oupc-dia-riko-stiroko\mi vlogi, to je vlogi dobrega im-špr.itorja in inštruktorja, katerega na terenu tako krvavo potrebujejo. Boleča točka v slovenskem gozdarstvu so tudi d rokovni kadri. Ves tehnični operativni 'posel gc-z-drirsk-e službe na površini preko 900.000 ha gozdov leži na pleči-h in ramenih 171 gozdarskih tehnikov in okrog 930 logarjev. Pri tem je treba pripomniti, da je sa-imo 530 kvalificiranih logarjev, nekvalificiranih pa je še okrog 400. Dolenjska okraja Kočevje in No-vo mesto bo-sta poslala letošnjo zimo zadnjo skupino logarjev v tečaje, da bodo polo žili strokovne izpite. Vseh gozdarskih inženirjev je v Sloveniji 80, od katerih pa je dobri dve tretjini zaposlenih po raznih ustanovah in inštitucijah. Samo tretjina vseh inženirjev je na gozdnih upravah OLO in gozdarskih gospodarstvih. Gozdarska fakulteta je dala v S letih svojega obstoja malo višjega strokovnega kadra. Sicer bo pa poleg omenjenih kadrov večje povpraševanje po prvovrstnih logarjih in tehnikih. Važno vprašanje je pri urejanju naših gozdov taksacij-6k.a služba, ki še ne ustreza našim gospodarskim potrebam. Glavni vzrok je pomanjkanje kadrov. 2e leta 1951 je bivša direkcija gozdarstva izvedla uspešno decentralizacijo ta-k-eaciije ter hitro inventuro vseh gozdov. V državnem sektorju pa je začela oziroma dokon-čavala z urejanjem glavnih objektov. Tako imamo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja urejenih 55 °/o, v kmečkih pa komaj 11% vseh gozdov. Ce hočemo zaintere-ri-lnati lun eta-lastnika g čada in proizvajalca gozdnih sorti-mentov ter ga vzpodbuditi k iOolijši skrbi za vzgojo in nego -gozdov, smotrnemu upravljanju in uporabljanju gozdnega sklada pri gozdnih delih, boljšemu varčevanju z lesom, k še večji usmeritvi V splošne kmetijske zadruge na vasi, potem bi bilo prav, da bi v bodoče usmerili urejevalno delo v gozdarstvu predvsem na kmečki sektor, ffi.-m bodo vtamreč končana ali naj ostane gozdarska služba v kmečkem sektorju v sedanji oblaki gozdnih nadzor-ništev, ali naj bi sčasoma prešla na splošne kmetijske zadruge. Pogoji so taki, da bi tam, kjer so gozdovi urejeni, marsikje lahko operativne posle v okviru odobrenega načrta opravljale kmetijske zadruge. Najti bo potrebno tisto obliko upravljanja, ki bo ustrezala nenehnemu izboljševanju gozdov in pravilnemu gospodarjenju z njimi. Pravilno bi bilo, da bi vsak lastnik gozda prodajal les izključno preko kmetijske zadruge, ne glede na to, ali je član zadruge ali ne. Pri nas v Sloveniji imamo izrazito ‘vzgojne ali ~ prebiralne sečnje. Tudi vprašanje razmejitve zemljišč se počusi razvija. Tako so gozdarji na terenu večkrat v zadregi, ker ne vedo, ali je določena parcela pašnik ali gozd. Zaželeno bi bilo, da bi v skupščini kaj kmalu prišel na dnevni red zaketn o pašnih skupnostih. Važno vprašanje j-e tudi načrtna in smotrna vzgoja hitro rastočih dreves, na katera gledajo nekaten gozdarji z nezaupanjem. V Italiji so s hitro rastočimi -drevesi, predvsem s topolom, dosegli lepe uspehe. Pravilno bi bilo, da bi se za to zainteresiral večji krog strokovnjakov, posebno na terenu, pri okrajih, ob-onnnniiiiinnnnnimni Najlepše ilustracije objavlja revija •TOVARIŠ« Tako so od ljubljanskega gozdnega gospodarstva odcepili gozdno upravo Litijo in jo dodelil Brežicam, čeprav gozdna uprava Litija geografsko in gospodarsko spada v ljubljanski teren. Tudi okrajno upravo gozdarstva so po nepotrebnem preselila, iz Postojne v Koper. V Kopru bi bil lahko sedež uprave za pogozdovanje Krasa, ne pa sedež gozdne uprave. Uprava snežniških in javomdških gozdov, ki so zaključena geografska in ekonomska celota, spada pod eno upravo in gozdno direkcijo, katera naj bi imela sedež v Postojni ali na Ra-keiku, ne pa v Kopru, ker to ne ustreza političnim in ekonomskim razlogom prebivalcev in tudi ne splošni gozdni službi. Občine, ki ležijo na območju snežniških in javor-nriskih gozdov, pa bi lahko dobile pripadajoči del gozdne takse. Prav tako bi iz skupnega gozdarskega kompleksa dodeljevali ustrezne količine hlodovine lesnim obratom, ki leže na področju Bistrice, Pivke, Postojne in Notranjske. Zato menim, da se ne bi smelo postavljati med okrajema Koper in Ljubljano nekaterih nepotrebnih pregrad v državnem gozdu, ker jih bo čas in [smcitiren ekonomski razvoj itak moral odpraviti. In prav v obširnih gozdovih Snežnika in Javornika so gozdovi splošno-ljudskega premoženja geografsko in gospodarsko že preizkušeni, ker so že deset let upravljani na enak način. Matevž Hace Statističarji predvidevajo, da bo Jugoslavija, čez deset let imela 20 milijonov prebivalcev. Za njihovo prehrano bomo tedaj potrebovali mimo ostalega — 4 milijone ton pšenice, medtem, ko sedaj na leto pridelamo povprečno le 2,4 milijone ton pšenice. Proizvodnja pšenice ie sedaj ne zadovoljuje naših potreb in smo vsako leto prisiljeni uvoziti veliike količine tega kmetijskega pridelka. Možnosti pridobivanja nove plodne zemlje pa so pri nas zelo omejene — in bomo zato v prihodosti morali vprašanje preskrbe prebivalstva reševati predvsem z boljšo, intenzivnejšo obdelavo zemlje. Nikomur ni pri nas neznano, da so naše letine odvisne predvsem od padavin. Ce je le-teh preveč, potem je letina slaba; če pa jih je premalo, potem so lletdne dostikrat katastrofalno slabe. Taka je bila na primer letina v 1952 letu. ko je naše gospodarstvo zaradi suše imelo okoli 144 milijard dinarjev škode. Potrebno Je torej osvoboditi naše kmetovalce od zavisnostl od vremenskih prilik — kar je možno doseči samo s primernim sistemom namakanja in odvajanja vode, kateremu mnoge države že od nekdaj posvečajo veliko pozornost. S tem nočemo reči. da zametujemo ostale agrotehnične ukrepe, temveč samo to. da je namakanje, oziroma odvajanje vode vsekakor najvažnejši činitelj intenzivnejše obdelave naše plodne zemlje. To velja za vso Jugoslavijo, še posebno pa za Vojvodino — našo žitnico. Vojvodina, ki ima 22% celokupne orne zemlje v Jugosla-viii. daje tudi velik del naših tržnih presežkov: Dšenice 53,7 %, koruze 49 %, sladkorne pese 59-7 •/<>. sončnic 58,2 % itd. Toda. čenrav so pridelki raznih kmetijskih kultur v Vojvo- dini precej višji, kot v ostalih krajih naše države, so v primeru s pridelki v razvitih državah (ki nimajo tako dobre zemlje, kot je v Vojvodini, vendar pa je boljše obdelujejo) še vedno zelo nizki. Tako so na primer povprečni pridelki pšenice, koruze, sladkorne pese in krompirja v Nemčiji dvakrat večji, kot v Vojvodini. Predvsem pa so letine v Vojvodini zelo različne in popolnoma odvisne od vremenskih pogojev, oz. padavin. Teh pa le prepogosto ni dovolj — saj statistike kažejo, da je skoro vsako drugo leto sušno, vsakih nekoliko leta pa katastrofalno sušno. Ce vzamemo leto 1S52, ko je bilo sušno, kot indeks 100, potem je bil indeks pridelka pšenice leta 1953 (ko je bilo dovolj padavin) 219, ječmena 232, koruze 303, sladkorne pese 281, krompirja 332, lucerne 180 itd. Naglasa« moramo še nekaj; vedno, kadar imamo slabe letine, pade naglo tudi število živine. Nerazvita živinoreja pa onemogoča gnojenje polj s hlevskim gnojem, ki je nujno vsakih nekoliko let — in zaradi tega se žetve zmanjšujejo, kakovost orne zemlje pa pada. To je torej začarani krog, iz katerega ni izhoda — če ne uvedemo potrebnega namakanja in odvajanja vode z ornih površin. Praksa nekaterih gospodarstev v Vojvodini, ki so namaka- la svojo zemljo je pokazala, da letina na teh gospodarstvih ni bila nič slabša, kot pa letina nemških kmetovalcev, v mnogih primerih pa še boljša. Najbolj prepričljiv dokaz o pomenu zadostnih količin vode za naše kmetijstvo pa je nedvomno ra-slika med letino 1952 in 1953 leta, ki je znašala 100 do 300 odstotSrav pri raznih kulturah. Sainr v Vojvodini je suša leta 1952 povzročila 46 milijard dinarjev škode — torej več, kot pa bi stal kanal Donava—Tisa— Donava, ki bo omogočil namakanje 369.000 ha najboljše zemlje. Namakanje 360.000 ha In odvajanje vode s 1,500.000 hektarov zemlje O kanalu Donava-—Tisa—Donava je kot o največjem melioracijskem objektu pri nas bilo že dosti govora. Njegov pomen za naše celotno gospodarstvo, predvsem pa za kmetijstvo, nihče ne zanika — slišati pa je bilo dosti pripomb, češ, da je to ogromen objekt, v katerem bodo za dolga leta »zamrznila« vložena sredstva. Prav to pa podatki v omenjeni knjigi Uprave za izgradnjo tega kanala odločno zanikajo. Glavni kanal hidrosistema Donava—Tisa—Donava bo dolg 260 km — od Bezdana do Bačke Palanke. To ne bo popolnoma nov kanal, temveč bodo izkoriščeni mnogi stari kanali, ki so še v rabi, ali pa ki so sedaj brez vode. Od glavnega kanala se bodo na vse strani oddvajali manjši kanali, ki bodo do 1975 leta, ker predvidevajo dovršitev tega hidrosistema, omogočili namakanje 3S0.009 ha zemlje. Ta hidrosistem bi istočasno omogo- čil odvajanje vode z okoli 1,500.000 ha zemlje, zmanjšal stroške za borbo proti poplavam, omogočil plovbo in s tem cenejše transportne stroške, ter obenem razbremenil železniški promet. Strokovnjaki računajo, da bomo leta 1975, ko naj bi kanal Donava—Tisa—Donava bil končno dograjen, dobili s površin, ki jih bo obsegal ta hidrosistem, okoli 255.000 vagonov raznih kmetijskih pridelkov več, kot pa jih dobimo sedaj, poleg tega pa bi zemlja v tem hi-drosistemu lahko namesto današnjih 120.000 omogočila prehrano 450.000 glav živine. Napačno pa bi bilo misliti, da bomo na koristi kanala Donava—Tisa—Donava morali čakati 20 let. Nasprotno — kanal bodo gradili postopoma, in prav tako postopoma, v skladu z njegovo izgradnjo, se bo iz leta v leto povečevala tudi kmetijska proizvodnja. Ta povečana proizvodnja bo vračala našemu gospodarstvu sredstva, ki bodo vložena v namakalni sistem. Strokovnjaki trdijo, da bo presežek nacionalnega dohodka, dosežen z izgradnjo tega hidrosistema, že leta 1933 presegel višino vlaganj v tem letu za raz-vodno mrežo kanala, in da bo pozneje znatno presegel investicije, vložene vsako leto v mrežo hidrosistema. Navedeni podatki strokovnjakov dokazujejo ogromen pomen in koristi izgradnje kanala Donava—Tisa—Donava. Vprašanja je, če bodo finančna sredstva naše skupnosti dovolila, da takoj pristopimo k njegovi postopni izgradnji; nedvomno pa bo to naloga, katere se bomo morali čim preje lotiti. Milan Pogačnik OSNOVNA ŠOLA NA TREH STRANEM NESREČA NIKOLI NE POČIVA! »Slovenski poročevalec«: Je pregledal Izplačila zavarovalnin, ki so jih prejeli njegovi naročniki, in bi radi našim bralcem prikazali, koliko je bilo ob nesrečah pomagano naročnikom- »Slovenskega poročevalca«. Kar Vaan želimo povedati in podkrepiti v številkah, samo potrjuje resničnost ljudskega reka, ki smo ga postavili na čelu našemu poročilu in hkrati utemeljuje potrebo, da zavarujemo naše naročnike še za naprej. Poglejmo torej letne zaključke. V letu 1955 so bile izplačane zavarovalnine 153 naročnikom »Slovenskega poročevalca« v skupnem znesku 2,043.220 dinarjev in sicer: za posledice poškodb je prejelo 98 naročnikov zneske do 15.000 dinarjev, 30 naročnikov zneske od 15.000 do 25.000 dinarjev, 25 naročnikov pa je prejelo zavarovalnine po 30.000 ali več. 1. Kovačič Stanko, Maribor, Einspilerjeva ul. 34, 30.000. 2. Bastevc Anton, Celje, Tovarniška ul. 26, 27-000. 3. Sekula Stanko, Hrastnik 116, 30.000. 4. Cestnik M ha, Trbovlje, Pod Ostrim vrhom 25, 30.000. 5. Sturm Jože, Podlonk 8, p. Železniki, 30.000. 6. Likar Anton, Javornik, Savska c. 9, 36.000. 7. Pirc Alojz, Pankrac št. 93, p. Griže, 30.000. 8. Zupan Stanko, Žirovnica št. 82, 30.000. 9. Klemenšek Franc, Ljubno ob Sav; 31, 31.000. 10. Predanič Neža, Tome Roksandlča 5, 30.000. 11. Drečniik Franc, Šmartno št. 36 Lj., 36.000. 12. Jurič Edvard, Celje, Zavedna št. 3. 30.000. 13. Stt-plovšek Branko, Hrastnik št. 214, 39.000 14. Bregar Jože, Novo Ve- lenje’ št. 54, 30.000. 15. Sešek Ivan, Kog št. 16, p. Središče, 30.009. 16. Petrič Franc, Ljubljana, Mivka št. 3, 30.000. 17. Baštevc Anton, Celje, Tovarniška ul. 26, 30.600. 18. Miklavič Jože, Jesenice, Tikova 8, 30.000. 19. Dolanc Julij, Hrastnik — Log št. 310. 30.000. 20. Sturm Albert, Oglj enšak št. 19, p zg. Polskava, 30.000. 21. Kara-čč Vekoslav, Zg. Bela št. 57, p. Preddvor, 30.000. 22. Koprivšek Jože, Ojstriška vas — Tabor, 27.000. 23. Grilc Matilda, Rožno št. 41, p. Blanca, 30.000. 24. Kos Jo-Sk-o, Novo mesto, Prešernova 29, 30.000. 25. Kukoviča Franc, Ljub-ljana-Polje št. 33, 30.000. Menimo, da so gornji podatki dovolj zgovorni. Ne gre za to, da bi znova prepričevali naše bralce, kako potrebno je, d, se tudi iz tega razloga naroče na naš list, ki svoje bralce zavaruje proti posledicam .nezgod. Toda dolžni smo bili prikazati zaključke ob izplačanih zavarovalninah v preteklem letu, velik pomen tega zavarovanja naših naročnikov pa lahko spoznate sami. Ko »etn pred nekaj dnevi hodila po blatnih ulicah Kamnika, so vzbuditi mojo pozornost otro-oi, ki so trumoma vstopali v poslopje komunalne banke. Gotovo so po šolah izvedli kakšno akcijo za varčevanje, pomislim, to pa so majhni vlagatelji hranilnih vlog. V tej domnevi se pridružim skupini otrok, da jih povprašam, kako in koliko denarja so prištedili. Pa sem se pošteno zmotila. Otroci so mi povedali, da gredo v šolo. Sola in banka v eni in isti hiši? Po mračnih stopnicah in temnih hodnikih se povzpnem v drugo nadstropje. Na vratih berem Ill-a, Ill-b, IV-a, IV-b, itd. Učilnice niso učilnice, temveč ne preveč velike sobe, ki niso nikdar dovolj prezračene. Osnovna šola v Kamniku nima svoje lastne strehe. Ce hočemo govoriti o njej, lahko povemo le o osnovnošolskih razredih, ki so raztreseni na treh krajih. Pet razredov je v banki, en razred imajo v otroškem vrtcu in letos, ko je število šo- Pogled na Kamnik V Vodicah so te dni oddali 26 litrov krvi, v Vevčah je kolektiv papirnice, skupno z ostalimi p-rebivalci oddal 57 litrov krvi. V Zalogu 18 litrov... To so podatki zadnjih dni, ko je ekipa Zavoda za transfuzijo hodila po vaseh in sprejemala krvodajalce. Akcijo prostovoljnega dajanja krvi se širi. Mnogo krvi se je nabralo v teh dneh v Zavodu za transfuzijo, toda ni je nikdar preveč, kajti potrebe so velike. Ne samo bolnišnica v Ljubljani, tudi bolnišnica na Jesenicah, porodnišnica v Kranju, zdravilišče Golnik, zdravilišče za kostno tuberkulozo Rovinj in Valdoltra čakajo na kri, ki vedno pride težko pričakovana. m V ledenici, majhni tesni sobi Zavoda za transfuzijo stojijo v hladilnikih lepo v vrstah steklenice, napolnjene s OCfi je življenje temno in svetlo tekočino. To je konservirana plazma in kri. To je življenje, to je poslednje upanje neštetih bolnikov. Da, poslednje upanje. Kdo so ljudje, ki jih je transfuzija krvi vrnila v življenje? Kakšna bolezen jih razjeda? Koliko krvi so dobili? V temni, prav tako majhni sobi z zastrtim oknom in rentgenskim aparatom, ki služi vsakodnevnim pregledom dajalcev krvi, so zapisani odgovori. Drobno popisani kartotečni listi v predalčkih omare — za vsako kliniko, za vsak oddelek bolnišnice zase. Pred odvzemom krvi vsakemu krvodajalcu vzamejo kapljic krvi za zdravniško preiskavo krvi. nekoliko Zdravnik z vajeno kretnjo lista po njih. Velik kup jih je. Od vsega leta lepo razdeljeni po mesecih. Iz drobnih, mrtvih črk, s katerimi je zapisano ime bolnika, vstaja podoba nemočnega bitja, v katerem le še komaj zaznavno utriplje življenje. Pred menoj niso več kartotečni listi s suhimi številkami in statističnimi podatki, pred menoj so ljudje, trpeči, nesrečni, izčrpani — mladi in stari, možje, žene in otroci. Pred menoj je mlada mati, ki je komaj povila dekletce, a čuti, da ji s krvjo vred izteka življenje. Pol litra krvi, ki jo je porodnišnici naglo poslal Zavod za transfuzijo krvi je ohranilo otroku mater. In spet druga porodnica. Tridesetletni ženi je pri porodu nujen operativni poseg. 2e med operacijo je bilo treba pomagati s transfuzijo — pol litra krvi. Kartotečni listi v predalčkih, ki označujejo porodnišnico, zgovorno dokazujejo, da ta pogosto potrebuje pomoč Zavoda za transfuzijo krvi, zlasti pri težjih porodih, da potrebujejo največkrat še mlada življenja mater kri plemenitih krvodajalcev. Toda ne samo porodniška klinika, tndi bolniki na onkološki kliniki pogosto potrebujejo hitro pomoč transfuzije Oseminštiridesetletna gospo- dinja. Operacija. Mom na maternici. V kratkih presledkih so potrebne tri transfuzije. En liter krvi. Nikoli ne bo žena izvedela, kdo so bili štirje krvodajalci, katerih kri ji je vlila v telo, oslabljeno zaradi lastrie izgube krvi, novo moč. Njihova imena ostajajo skrita v kartotečnih Ustih, v veliki knjigi, kjer je zapisana vsaka kaplja oddane krvi, vsak krvodajalec in vsak bolnik, ki mu je bila potrebna transfuzija. Prometna nesreča. Mlad šofer, razbit leži na operacijski mizi. Transfuzija. Hitro, hitro... Pol litra tuje, koncentrirane krvi počasi teče v žile ponesrečenca... Nezgodni oddelek bolnišnice je stalen potrošnik konservi-rahe krvi. Pomoč je največkrat zelo nujna, saj so poškodbe neredko smrtno nevarne. Na nezgodni oddelek so pripeljali kmeta s težko poškodbo na glavi, ki je močno krvavela. Izgubljeno kri je bilo treba nadomestiti z drugo. Ena transfuzija ni bila dovolj. Potrebna je še ena. Tokrat je darovana kri sedmih krvodajalcev pomagala enemu samemu ponesrečencu. • Tuberkuloza je S6-letnemv možaku že močno razjedla pljuča. Le operacija ga utegne še rešiti. En reženj — do- bro četrtino pljuč je treba odstraniti. Izgubljeno kri mora naglo nadomestiti konzervirana. Ta je že pripravljena. Dva litra in pol jo je bilo treba tokrat naenkrat posredovati operirancu. Operacije pljuč na Golniku niso redkost. Vsak teden se vrste in vedno je potrebna transfuzija. Toda ne samo odrasle. tudi najmlajše bolnike rešuje. Poglejmo v otroško bolnišnico. Neki deček se je urezal v prst. Ker ima hemofilijo (kri se mu ne more strditi) je nujna transfuzija, sicer bi lahko zaradi neznatne rane izkrvavel. S transfuzijo krvi se pa krvavitev ustavi sama od sebe. Transfuzijo potrebuje tudi štirimesečni slabokrvni dojenček, in anemičen otrok, a tudi desetletna deklica, ki ima levkomijo ter prav tako šestletni fant. Včasih je treba poklicati krvodajalca posebej v bolnišnico za direktno transfuzijo krvi. Avto je povozil otroka. Njegovo življenje le še slabotno utriplje. Hitro v bolnišnico. Transfuzija, brž! Na srečo je prav ta skupina krvi še na zalogi. Zadnje rezerve, ki pa so rešile komaj dobro začeto življenje... • V vasi se zbirajo ljudje. Po temeljitem pregledu se zvrstijo pred zdravnikom. Iz napetih žil odteka kri v posebne steklenice. Četrt litra krvi od vsakega. Hvala, plemeniti krvodajalec za to svojo kri. ki bo morda že danes, jutri nekoga rešila iz mrzlega diha smrti. V. K. loobveznih otrok naraslo na 431, so dobili še en prostor v tovarni »Eta«, v ateljeju slikarja Lojzeta Perka. Stanovanje upravitelja šole pa je na četrti strani mesta. Zato je upravitelju tudi težko kontrolirati, kaj se v gornjih nadstropjih komunalne banke v njegovi odsotnosti dogaja. Ne moremo tudi: ničesar povedati o mlečni ali šolski kuhinji, telovadnici ali kakršnemkoli drugem prostoru, kjer se navadno šolski otroci razvedrijo med odmori, ker takih prostorov sploh ni. Razvedrilo in odmor jim nadomestujejo vsakdanja opozorila: bedite mirni, hodite tiho po hodnikih, da ne motite uslužbencev itd. Kako mora delovati to na živce učiteljev in učencev, je najbrž vsakomur jasno. V otroškem vrtcu pa je zadeva še slabša. Tu se začne pouk v času, ko predšolski otroci počivajo, to je ko epi j o po obedu. Zaradi tega so šolski otroci oproščeni pozdrava, ko vstopi učiteljica v razred. Vladati morata popoln mir in tišina, kar je težko doseči pri doraščajočfh otrocih, ki sta jim nemir in zdrava živahnost prirojena. Osnovna šola v Kamniku črna skupno 13 od-deikev v sedmih učilnicah, oziroma bolj natanko povedano v sedmih sobah. Pouk je v dveh izmenah, razen v vrtcu, kjer je pouk lahko samo popoldan. Lansko leto pa so imeli pouk celo v treh izmenah. Kako bodo v takih razmerah v Kamniku izvedli osemletko in kje bodo dobdii prihodnje šolsko leto prostor za novo število šoloobveznih otrok, ki bo snet naraslo za en razred? To sta vprašanji, o katerih bodo morali pošteno razmisliti teko občinski, kakor tudi okrajni prosvetni forumi. In učni uspehi? Marsikdo bo pomirili, da spričo takega stanja uspehi v osnovnošolskih razredih v Kamniku, ne morejo biti zavidanja vredni. Pa la so? Ob zaključku prvega polletja ie bil odstotek učnih uspehov 81.6, izdelalo ni 18 odstotkov učencev (ta odstotek sta povišala dva učenca, ki delata učiteljem vsako leto velike preglavice), neocenjenih je bilo zaradi bolezni 0.4 odrstotka, redno je obiskovalo šolo skozi vse prvo polletje 96.1 odstotek učencev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem, ko ie bil odstotek učnih uspehov 77.2 in ko nii izdelalo 22.8 odstotkov učencev, so letošnji učni uspehi osnovne šole v Kamniku zelo dobri in kažejo lep napredek. Učiteljstvo v Kamniku se že leta in leta zaman trudi, da bi dobila osnovna šola svoje lastno poslopje. Prejšnji odgovorni prosvetni organi so se za to premalo zanimali. V zadnjem času pa se je zadeva premaknila z mrtve točke v toliko, da so dobili gradbeni načrt za novo gimnazijo. Ko bo ta zgrajena, se bo osnovna šola preselila v sedanie gimnazijsko pos-Vmie. Kdaj bo to? Če se bo graditev nove gimnazije vlekla fekp dolgo. kot ie bila dolga pot. da so prišli do načrta, bo sedanjim osnovnošolskim učiteliem v Kamniku zrasla zelo dolga bra-dia. učiteljice bodo že davno upclkoiiene, učenci pa bodo svo-iim otrokom pripovedovali kje In kako so trgala osnovnosd-k« klopi. E. K. j II 8) R N R Ck O TcH:o bi bilo karakierizirati precizno in natančno to Kozakovo najnovejše prozno delo. Pripovedovano v prvi osebj nosi pečat dnevnika, ozdoma avtoizio- F. Kozak: SEM V V razmerama kratkem razdobju je Ferdo Kozak izdal pn Državni založbi Slovenije že svojo drugo knjigo proze pod naslovom Potoval sem v domovino. Če smo ____ Ferda Kozaka do sedaj poznali grafije med leti 1941—1945. Vendar ta dnevnik ni samo faktografija, temveč sega s svojimi opisi, bodisi krajev in ljudi, ki jih je pisatelj srečaval na svoji trnovi poti med vojno, bodisi s filozofskimi refleksijami že v pisavo literaturo. To je v bistvu izpoved in mnogo več kot dokument časa o n'kem razdobju naše nedavne zgodovine, je v bistvu literatura, ki nam realistično, brez potvorb in neposredno .pripoveduje o trpljenju, življenju in prepričanju naprednega slovenskega intelektualca. In prav v tej odkritosrčnosti, pa naj bo ta se toliko zastrta s filozofskimi razglabljanji in meditacijama, je prva odlika te bn.jige. Druga odlika Kozakove knjige pa je v že njegovem znanem izbrušenem in zelo dognanem pripovednem stilu, ki mu Kozak posveča zelo veliko pozornost. Celotna knjiga Potoval sem v d-omovino je razdeljena v sedem zaključnih poglavij, fei so kakor DOMOVINO bolj kot kritika, dramatika. Ou blicističnega pisca in urednika potem ga spoznavamo v zadnjem času tudi kot prozaista in novelista. Takšna je bila njegova knjiga novel Od vojne do vojne, v kateri je zbral svoje skoraj dvajsetletno novelistično delo, ki ie naslajalo med p-vo in drugo sve-fo-iro vojno ter ga tako povezal v zaključeno in logično celoto. Kozakovo najnovejše delo pod simboiličidtm naslovom Potoval sem v domovino pa se v nekem smislu tesno navezuje na pred kratkim izšlo zbirko njegovih novel. Navezuje se predvsem v Cern smislu, da nam avtobiografsko pripoveduje nadaljno pisateljevo življenjsko pot med okupacijo. kajti za Kozakov prozni opus, tako tttdi za njegovo novelo, je predvsem tipična osebna izpovednost in popisovanje lastnih doživetij in spoznanj. In ta njegova osebna izpovednost, ki smo jo lahko že krepko zaznali iz njegove z bi J'k e Od vojne do vojne, J ‘ 5 J . - »- V- X' Se ‘bolj izstopa in prihaja na dan sedem postaj pisateljevega ziv je-prav v knjigi Potoval sem v do- n'ia med vojno. Prvo peg yje stiov.no. IJanesE Catitanco: \ snus Marina, bron. (Z razstave »Od Tiziana do Tiepola) £LDERT'J MORA VIA Razbita ladja nam pripoveduje in posreduje vso tisto morečo in žalostno ltmosfero prvih dni okupacije v Ljubljani, takoj po kapi-tulactii Ju-godlorJije. Drugo poglavje pod skromnim, a tol-ko bolj pomembnim naslovom Jcce pa nas popelje od ljubljanske Šentpftrske kasarne preko prntlu-!e kaznilnice v Kopru in neštetih kaznilnic Italije, globoko na jug Italije, kamor je fiitmfna sold ati s 'ta ptogna&a petatd b v ko nfinaoijo. Poglavje odlikuje ž-v-ib c n in nevzoven popis srst£>tiA in ljudi po žili} dtn skl h h vinilni" c ah, hkrati pa nam pisatelj nazorno prikaže vrsto ljudi in usod, ki jih je srečal! na tej nenavadni in modni pod. Tretje poglavje V zadostnih gorah popisuje pisateljevo bedno životarjenje v ribniških getrah, v kraju Caistigloone MesseJr Marino, v naselju, ki mu ga je odredil fasezem za km /: nacijo. V tem pogitvju Kozak plastično in z velikim razumevanjem f: (ja jc bila vtem pogledu dru- je kuhala. Imam posebno veselje ^ , . v gačna od drugih žena :n da ni do kuhanja in vsak dan pred obe— mere, da me je cc.o -,neza ^ "hH lv.hurčna v obl ar etn m. dom sem si nataknil -preopasniik sih zbodla: »Kaj bi naredil, ce o: va;-jam, raj iposkusam :n potipljem, hočem vedeti, kakšne živali zrezek bom jedel, iz katere košare je prišlo jaocckoj zopet odšel ven, da bi kupil meter in pot rese za zavese v jedilnici. Ker nisem hotel preveč zapraviti, sem obhodu! prereij trgovin, preden 6em dobil, kar sem želel v nekt trgovinici v uliici PomžnoctL Vrnil sem sc ob enajstih i,n dvajset, šal naravnost v jedilnico, da bi primerjal barvo rese k zaves:, in talk oj opazi,1 na ntizi črnilnik, pero in neko pismo. Da povem po pravici, najbolj mi je padel v oči madež črnila na namuznem prtu Pom iislui sem: »Poglej, poglej, kake je nemarna, pcilala ;e prt«. Dvignil sem črnilnik, poro in pi-*mo, vzel prt, odšel z njem v ku-bšn;j in ga tam močno odrgnil z limone, da sem spravil madež proč. Nato sem se vrnil v jed;d-nico, pogrnil prt in šele zatem epo-innii pisma. Edo je naslovlje-bo name: Alfred. Odprl sem ga Lh bral: »Počistila sem stanovanje. Kosilo si boš skuhal sam, s&; ti že vajen. Adi jo. Vračam se k mami, Agneza«. Najprej nisem razume! ničesar. Potem sem znova prebral pismo in na kraju doume:: Agneza je bila odšla, zapustila me je po dveh letih zakopa. Iz navade sem položi! plsmc ▼ predal omare, kamor spravljam znamke in danke ter sedal na stolček o*kna. Ni sem vedel, kaj naj mislim, na to nisem bi' pripravljen in nisem mogel verjeti. Medtem ko sem tako razmišlja.!, mi je padal pogled na pod in zagleda! tem maihno. belo pero. ki se ie verierno odtrgalo o j omela, ko je Agneza brisala prah Pobral sem se zaljubil v drugo žensko?« In biila izbirčna v oblačenju. dom sem si nataknil preapasnlk Torej, zadeve srca in denarja 'n 1' pomagali. Delan seni vse. lu jaz sem Ji'odgovarjal: »Toni mo- Pl' kr°mpir’ V,oče: ljubim tebe in ro čustvo bo imenujejo nesoglasje značajev, trajalo vse življenje«. K p som se «* knsn,-, n sedaj 7 zomnil tega, se m.i je zazdelo, da je cisto »vse življenje« ni posebno razveselilo, nasprotno: razpotegnila je obraz in umolknila. Preskočil sem na druge misli dalj sem se vprašal!: kašno nesoglasje značajev bi mogio biti med nama, če pa v dveh letih nr bilo nobenega, rečem — niti enega razgovora? Bila sva vedno skupaj, luščiti fižol, stepail na lonce. Tako dobro sem ji pomagaj, da mi je pogosto’ rekla: »Čuj, naredi ti... gla- lost«. Pravkar ureja ptiatelj novo zbirko novel. „ »Biuord« niso »Ikakrtno literarno odkritje. Novost Je ▼ tein, da v naio književno srenjo prinašajo literarno skoraj že imakt-no pokrajino, tisti tisto svojevrstni sandžaškl muslimanski svet, ljudi, ki so preobreun s tradicijo, na čisto svoj tivni način, aato marsik elementarni. Si jarčeva knjiga ni knjiga kakršnegakoli razvoja, pač pa novelistično zasnovan roman, v katereme je podano stanje, torej trenutni posnetek tega sveta nekaj let po prvi svetovni vojni, ko so Številni muslimani z Balkana, pa prav tako s tega Izključno mu-sTmanskega kosa naše domovine, odhajali v trumah v Turčijo ln se tam naseljevali. Roman Je hrez vsakršne teze, celo brez kakršnekoli vodilne ideje. Vse se dogaja med nekaj ljudmi obojega spola v hribovski vasi Rašlje. Iz te vasi nikamor koraka. Edini, tol Je 1x belega sveta prišel med te ljudi, je hodža. ki ga je pisatelj posplošil ln ga pUe vseskozi z veitico začetnico, in edini, ki odhajajo, so tisti, ki morajo odliti, ker so se pregrešili: nekateri po liniji oblasti, pa morajo v mesto oh Donavi, ki ga pisatelj ijrrecno ne omenja l imenom, drugi moralno, na primer Hatka. poglavitna ženska oieba v romanu, ki Je zanosila, pa mora iti rodit nekam v deveto vas, in nazadnje sanjač Zemko, ki Je prodal vse in se hoče odselili, ki Je torej prekrižal svoie račune z domačim krajem in se na koncu romane, odpravlja z družino skupaj s Hodžo v Turčijo. In že ta ni prišel daleč, komaj uro ali dve cd doma. pa se je premislil. In zgodba romana? Ozrimo se na začetek! »Stara Nurlea pa Je pravila: — Hallicača, rad maj, daj. omislite vasi hodžo, vas bo -jirišl« ob vero. podivjala bo, Ha- limrča.« To so prve besede romana. Uvertura vanj. Nurko srečamo v prvem stavku in nikjer več. Potem so tu le Hodža, ki Je prišel kot svojevrstna žrtev, žrtev Halimače. Pa Hallmača, najbogatejši Ikmet v vasi, zakoren.- njen v zeirljo in v imetek, clo- vek. ki ljubi denar »n posest. In njegov sin Derdttnei. M po*lll Hatko. in Hatka, dekle, ki so Jo pripeljali Hodži, čeprav je Hodža lo trs, ki ga veter maje te brezspolno bitje. in predstavnik oblasti nove države. Jugoslavije, orožnik, intrigant in ovaduh, ki mu le pisatelj dal ime Kaplar, in še sanjač Zemko. trije pot.epužk5 bihorski berači in Arnaut iz Kolagina. ki pa le mimogrede posežejo v dejanje. Hodža Je komaj telesno bitje in estro nasprotje HallmaČl. Tak videz je, kot da ga je Halimač kupil, pa sedaj gospodari z BJfB. mu ukazuje, ga Sen.', se ponaša z njim pred vaSCanl-prtml.ttvci, zraven ga pa posredno izkorišča. Nič ne vemo o Hodži, ne kje je bil prej ne kaj Je počel v lovljenju. Tu je kot nekak predstavnik verske skupnosti. tP<1* kršne stvarne moč.-. Res. ljudje ga spoštujejo, cenijo kot hodžo, se pravi muslimanskega duhovnika. Iz tradicije. In nič več. Biti hodžina žena. pomeni v tistih krajih veliko čast. Ta čast Je pripadla Hat ki. Dejal bi, d*le to tista oseba, ki bralcu najbolj priraste k srcu. Enostavno, preprosto, odkrito dekle, ki se trudi, da bi v vsakem pogledu ustregla Hcdži. mu skrbela za dom ln mu bila za ženo. Kakor prečudna tančica Je. ki s svojo ženskostjo m skrbnostjo lirično prepleta in prekriva ta Sijaričev roman, ob vsem tem pa Je Izrabljano, krvavo izrabljano bitje, saj jc med drugim tudi Halimačina in njegovega s.n i. Muslimansko-oricntalsko vzdušje Je v romanu sila izrazito, ljudje so polni fatalizma, vražjeverni so, na svoj načla strastni, senzualni, hkrati pa sprejemljivi za hajdu-ško-kemitsko idejo. Cas komaj da Je nrisoten v romanu. Težišče je na kraju. Celo tako privlačnega pojava, namreč Izseljevanja v Turčijo, pisatelj ni Izrabil ln mu dal Ulio osvetljavo, kakor bi jo dal lahko. Sploh gre vseskozi zgolj za psihološko osvetlitev in nikoli in nikjer za kakršnokoli socialno problematiko, čeprav Jo primitivnost teh ljudi hi tega sve- Nove knfige KOMUNIST. Glasilo CK ZKJ. Beograd, 1955. 5t. S—10. PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Ljubljana, 1955-5«, St. 6. MLADA POTA. Revija za mla-d no, izdaja CK LMS. Ljubljana, 1955-58, At.- 4. VESTNIK Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Ljnb-ljana, 1958, št. 1—2. ta naravnost izzivajoče narekuje- Mcgoče je prav to razlog, zakaj je roman brez tako pc-tretmega vertikalnega težišča. In kljub vsemu temu lahko * gotovostjo zapišem, da je Sijarifi napi ital dober roman. Dober v svoji zvrsti, It’ ni prav nič n-o-va-Njegovo pisanje je namreč tradicionalno romantično-realistlčno« le v Izrazu, bolje rečeno v fakturi deloma sodobnejše, zlasti zaradi notranjega monologa. Njegov ko; studenčnica čisti Jezik zasluži. da se mu človek odkrije. Lirika je tisto, kar daje temeljno obeležje »Bihorcem«. Avtor je pokazal izreden smisel tudi za pojave v naravi. Spioli je s čudovito zmogljivostjo posegel v _ skoraj hermetično zaprti svet svojega domačega kraja in ga podal, čeprav z nič vsiljivo nagnjenostjo k fol-klomosti. pristno in sprejemljivo. Roman Je uravnotežen, tekoč in ni tetko branje. Videti je, da ga Je avtor z lahkoto napisa! in da mu je hkrati da! potrebno mero-Ce upoštevamo, da je Camil Si-jarlč pisatelj, ki se še vedno rez-. vija, to ni majhen uspeh. »Bihor-ci« spadajo med boljša dela svo-Jeg'a žanra v naših književnostih« Tone Potokar m Iz Narodnega muzeja v tjubljani: zbirka stare keramike toda na ženo m hote! presodit!, le me je Agne- moralo pokazati. Toda Agne- za mogoče zapustila zaradi denar- za mi ni oporekala, lahko rečeni, ja al! sploh zaradi mojega odnosa da ceio spioh ni govor:'!a. Ob ne-do nje. Toda tudi tu sem imel či- katerih večerih v kavarni ah do-sto vest. jal razen v posebnih «pr če bi bilo takšno nesoglasje, bi se pripraviti kakšno no-vo jpd. Ško- va me boli, maio se bom ulegla«, pozneje sem ji povedal: Si videla, “ J?,d Tedaj sem kuhal sam kis pomočjo nisem se dolgočasi«. Skratka, bi- mprgring ^ ,g kuninjiske knjige sem ceio zmogel la sva neločljiva. ^ ^ • K.o sem tako premišljeval in se 13•' »Na st. Denarja j! res msem da- ma siploh m odprla ust, • vedno ,»zen v posebnih primerih — sem govoril jaz. Ne zanikam, rad toda zakaj bi ga potrebovala? Ve- govorim in ra.d se pos usam, počno sem bi.! zraven jaz. priprav- no ce sem z osebo, s katero go- Oče je zmajal z glttvo: n pusti ‘ i?« _ bolj V tem trenutku sta vsroipda dva Premerila me je m nato v.pra-i šaila: »Si svojim povedal?« »Da, očara.« »In kaij je reke! on?« Pa kaj jo briga, kaj je rekel od ono Ijen plačat' karkoli. In odnos, prosim vas, res ni bil slab: presodite sam!. Dvakrat na teden v kino; dvakrat v kavarno in vseeno m! je bilo, če je vzela sladoled navaden eksipres; nekaj ilustriranih revij na mesec in vsak dali vorim, v zaupnih odnosih. Imam miren, pravilen glas, brez višin in nižin, razsoden, tekoč in če pričnem razpravliati o nekem predmetu, ga obdelam od začetka do kraja v vseh njegovih oblikah. In potem — najraje govorim o časopis; pozimi celo Opera; poleti vsakdanjih rečeh: rad klepetamo počitnice v Marinu, v Vtisi moje-; ga očeta. To za razvedrilo. Pri obiekah pa se je mogla Agneza še manj pritoževati. Kadar je potrebovala kakšno srvar, nederček, par nogavic a!i robec, sem bi! vedno pripravljen: še! sem z njo v trgovino, izbiral z njo predmet in plačeval brez pomisleka. Prav tako za šivilje ali m od ritk e; niikdar cenah, o razpostavirvi pohištva, o kuhinji, o grelcu, skratka o vsaki neumnosti. Nikol! se ne bi naveličal govoriti o teh rečeh; to mi tako prija, da se pogosto zalotim, ko sem začel znova in z istimi zaključki. In bodimo pravični. z ženo je treba govoriti o takih rečeh: o čem naj bi sicer tovoril!? Sicer me je pa Agneza da, da Agneza n: bila ljubosum- vpraševal, zakaj me je Agneza me«u ne bf pogdaMjalmoj oče? 'Nerad sem odgovoril: na; v zadnjem casu je celo lzgu- zapustila. _sem pmapel _ ao očetove ta te zanimajo »Saj veste, kakšen je oče... Oa pravi, da ne smem poglribljaK.« »Prav je ipovedad, sin moj — ne poglabljaj.« »Torej«, sem se segreli, »zakaj me je zapustila? Kaj sem ji naredil? Zakaj mi tega ne povedo?« Medtem ko sem v jezi- govorci, mi je padel pogled na mizo. Pogrnjena je biila s prtom, na prtu ie bil bel vezen prtiček in na njem polna vaza nageljnov. Prtiček ni bil na svojem mescu. Mehanično, ne da bi vedel, kaj počnem, sem privzdignili vazo, medtem ko me je ona smehljaje opazovala in ni bila tek in se skorajda ni več do- trgovine. To je trgovina t »vetu- P i taknila hrane. Nekoč mi je v ša- mi podobami v bližini Minerv.ne- 1: rekla: »Pogrešil si, da si se ro- ga erga. Moj oče je še milad moz: »Zalo me ai,c,vo.riia> ;n 'potegnii prtiček na jaz začel učiti ta težki jezik. Ta- računali. Brez sape sem mu rekel: ja. pa sem šeJ. Stekel sem po srej0> 'Todaj je rekla: »Priden... ko sem se ie oklepal, da sem se »Oče, Agneza me je zapustila«. stopnicah m Šel v sprejemnico, včasih počutil že smešnega. Na Dvign?! je pogled in zdelo se Toda namesto^ Agneze se je poja-primer tedaj, ko m! v neki ka- mJ je, da se je nasmehnil pod br- viila mati, ki je nikdar nisem mo-varni polglasno nekaj rekla, pa je fe*. pa mogoče se mi je samo zde- gel prenašati. Tudi ona je k'1 nisem razumel- zato sem ii sledil _ . . . * , biila se ni zeodiio da b! mi rekla: »Po- pazljivo poslušala, vsaj tako se *»-» s « t ■ • J i O 1 j trabu;em klobuk, potrebujem obleko«, in ji ne bi odgovorid: »Pojdiva, spremil te bom«. V ostalem moram priznati, da Agneza ni bila prezahtevna: po prvetr letu ie skoraj popolnoma prene mj je zdelo. Samo enkrat, medtem ko sem jii razlagal deiovanie električnega grelca za* kopalnico, sem opazil, da ie zasipaila. Možje imajo običajno svoj urad a!o trgovino ali pa tudi nimajo hala kupovati obleke. Pravzaprav ničesar in hodiijo na sprehod s pri- sem to sedaj jaz začel opombiiati. jate!ji. Toda zame ie bha Agneza da pot rebule ro ali ono stvar. To- moi urad. moja trgovina in prida ona je odgovarjala, da ima še iatelj. Niti trenutka ie nisem pu- ^"ro,’ ^prl okno in ga vrgel sko*- Un^ne obleke m dž ie vs«, lame, bit sem pri ujej. mogo- prav do »tran.išča dokler me ni čuvaj usraviil in me opozoril, da ne morem vstopiti, ker je to ženski oddelek. Eh, ni lahko dobiti takšnega moža, kor sem jaz. Pogosto mi je rekla: »Moram iti v ta im ra kraj in obiskati to :n to osebo, ki te ne zanima«. ]az pa sem ji odgovoril: »Grem tudi jaz . . . saj rak o nimam kaj početi«. Na ro mi ie odgovarjala: »Zaradi mene lahko greš. roda opozarjam te. tla se boš dolgočasil« Toda ne, nisem se dolgočasil in lo. Rekel je: »Zal mi je, prav trgovka, s črno pobarvanimi las-zares mi je žal . . . in kako se je mi, cvetočim! lici, nasmejana, la-zgodllo?« godna, ponarejena. Bila je v ju- Poveda.1 sem mu, kako je bile tranjki, * rožo na prsih. Ko me in zaključil: »Seveda, težko mi je zagleda.a, je rekla z narejeno toda prevsem bi rad ve- vljudnostjo: »Oh, Alfred, kaj te del, zakaj me" ie zapustila«. Presenečen me ie vprallit »K»j ne razumeš?« »Ne«. Trenutek je molčal in nato Z vzdihom rekel: »Alfred, zal mi je. toda ne vem kai naj t. rečete. ». moj sin si, vMraujem M je prineslo naokrog?« Odgovoril lem: »Dobro veste prtiček je sedaj prav na sred.ni .. nisem bila opazila, tu pa si ga takoj zagiedail... priden ... in zdaj ie bolje, da greš, sin moj.« Medtem je vstala in tudi jax sem vstail. Rad b! bil še vprašaj, če lahko vidim Agnezo, toda razumel sem da je zaman; bal sem se tudi, da b.i izgubili glavo in bi kaj neumnega naredil ali rekel, če bi jo zagledal. Tako sem šel m od tedaj nisem več videl svoje kaj, mati Agneza me je zapusti- jene- Mogoče se bo nekega dne la.« Mirno je rdela: »Da, tu je... sin moj: kaj hočeš? Take reči se dogajajo.« »Kaj tako mi odgovarjate?« vrinila, ko bo ugotovila, da take ga moža, kot sem iaz, ne dob;I vsak dan. Toda ne bo prej prestopila mojega prag.ti doikier ml ue razloži, zakajj me je zapustila. 0 alf. 7 8t0V£RSSI POBOCEVILEC 7 W-»-l »tbuttajijA iosi »■ — - ■ - • Pomembna pridobitev V Ivančni gorici imajo po petih letih zopet redne kino-predstave V Ivančni gorici so sredi leta 1948 ustanovili kinopodjetje, |ti ga je vodil takratni ljudski Odbor. Razpolagali so z majhnim prenosljivim projektorjem in s preprosto urejeno kabino, ki je bila prizidana k dvorani Titovega doma. Ker je bil projektor slab, so bile slabe tudi predstave. Do leta 1951 je nekako šlo, takrat pa je bil projektor že tako izrabljen, da ni bilo mogoče več predvajati predstav. Tako je podjetje za-fcnrlo, vrata v kabino so se zaprla in stopnice do nje so strohnele in se zrušile. Z ukinitvijo kinematografskih predstav so prebivalci precej Izgubili, saj jim je bil kino skoraj edino razvedrilo. Ta kinematograf pa je bil tudi edini tja do Trebnjega, Grosuplja ter od Žužemberka do Litije. Če so 6i hoteli ljudje ogledati filmske predstave, so morali v Ljubljano, Grosuplje ali Trebnje. V zadnjem času je ob nedeljah hodilo precej ljudi v Trebnje in Grosuplje, čeprav so zaradi Slabih prometnih zvez izgubili skoraj ves dan. Le redkokdaj je naše kraje obiskal potujoči kino. Kinematografske predstave je najbolj pogrešala mladina in tako začela ob nedeljah vse bolj polniti gostilne. Prav za- radi tega je bila obnova kinematografa predmet razprav skoraj vseh množičnih sestankov in zborov volivcev. Ker občinski ljudski odbor ni imel pogojev' niti sredstev, se je te naloge lotila vaška organizacija Socialistične zveze. Občinski ljudski odbor ji je podaril staro aparaturo in ves inventar, kar je bilo nekako za osnovo. Prvotno smo mislili, da bo treba nabaviti samo novo aparaturo, toda kmalu smo ugotovili, da v takih pogojih ne bo šlo, saj ni bila urejena niti kabina. Poleg tega je bil dom brez stranišč in drugih higienskih ter požarno-vamostnih naprav. Stale so le štiri stene dvorane, v kateri je bil med vojno hlev italijanske vojske, ki smo ga po vojni le zasilno popravili in uredili. Tako bi morali k domu prizidati enonadstropno zgradbo velikosti 8 krat 9 m. Izdelali smo še načrte za obnovo. Tako smo bili pred problemom, kje zbrati nad 3 milijone din, ki so bili potrebni za predvidena dela. Prva se je odzvala kmetijska zadruga, ki je dala lOO.OOOdin za nabavo projektorja. Zbiranje sredstev in gradnja se je vlekla tri leta in šele 28. januarja smo izročili preurejene prostore svojemu namenu. Za obnovo so nam pre- Nctjboljši so v Ljubljani V skromnem prostoru v Parmovi ulici deluje železničarska modelarska grupa, ki šteje 25 članov, vodi pa jo Vladimir Kocjančič. Ti modelarji so se lani udeležili 10 večjih tekmovanj. Na mesečnih tradicionalnih tekmah za prvenstvo Ljubljane, ki so bile sedemkrat, so vedno zmagali modelarji Železničarja; Vojko Primožič in Zvone Pelikan po enkrat. Vladimir Kocjančič pa kar petkrat s čimer si je posvojil v trajno last pokal ter si priboril naziv najboljšega modelarja v Ljubljani za leto 1955. Na državnem prvenstva v Titogradu sta člana te modelarske sekcije v hudi konkurenci osvojila s 4 modeli v raznih kategorijah po eno 8., 10., 13. in 15. mesto. Če upoštevamo, da je na tem tekmovanju sodelovalo okrog 70 najboljših modelarjev iz vse države. je to vsekakor lep uspeh. Na tretjem republiškem prvenstvu v Kranju je bila ekipa Železničarja druga, medtem ko go posamezniki dosegli dve prvi tnesti ter po eno drugo, tretje in četrto. Republiško prvenstvo v kategoriji A 2 je osvojil Slavko Vrhovnik, v kategoriji A 1 pa Franc Škofič. Vse navedeno vsekakor dokazuje, da so modelarji Železničarja iz Ljubljane lani uspešno delali. Poleg tega pa so vzgojili še večje Število pionirjev — modelarjev. Če se društvo ne bi borilo s Številnimi finančnimi težavami bi bili usnehi prav gotovo še večji. Modelarji si namreč sami le težko z lastnimi sredstvi nabavijo vse potrebno gradivo. Želeti bi bilo, da bi te uspešne modelarje podprli vsi merodajni činitelji, pa tudi republiški sindikalni svet železničarjev in železniško transportno podjetje. Tako podporo si ti modelarji prav gotovo zaslužijo. -mir cej prispevali tudi bivši okrajni ljudski odbor Ljubljana-oko-lica, naša osnovna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov, Mesarsko podjetje v Stični, »Agroservi-s« in ostala podjetja, pa tudi »Partizan«. Požrtvovalni so bili tudi vaščani — člani Socialistične zveze, ki so pridno zbirali gradbeno gradivo in sodelovali pri prirejanju raznih prireditev, ki jih ni bilo malo. Predsednik Socialistične- zveze Avguštin Erjavec se je ob otvoritvi kinematografa zahvalil vsem, ki so prispevali k obnovi, ter izročil kinematograf v upravljanje kulturno-prosvet-nemu društvu v Ivančni gorici. Predsednik tega društva Rudolf Trpin pa se je Socialistični zvezi zahvalil in obljubil, da bodo skrbeli za redne kinematografske predstave. Poudaril je še, da jim bo prav kino v vzpodbudo, da bo društvo z večjim poletom prirejalo razne dramske prireditve in tako ustvarilo močno kulturno-pro-svetno žarišče v občini. -ec E KOPBI Clanl občinskega komiteja ZK so na svoji seji posvetili največ pozornosti ideološki izobrazbi članov v tovarnah, podjetjih in na vasi. V ta namen bo občinski komite organiziral razna predavanja, tečaje in seminarje za sekretarje osno vit: It organizacij, predsednike delavskih svetov, odbornike sindikalnih podružnic, predstavnike društev in organizacij. * Clanl predsedstva Stalne turistične konference v Kopru so razpravljali o sklepih ni nalogah, ki jih je postavil njihov občni: zbor. Med drugim so se pogovorili o ustanovitvi iniciativnega odbora za ustanovitev turističnih društev v vseh občinah in v turistično pomembnejših krajih, n. pr. v Pivki, Herpeljah. Predjami. Razdrtem, nirskt Bistrici in Sežani. * O finančnem potrebah pri državnih in zadružnih kmetijskih posestvih v koprskem okraju je je razpravljal svet za kmetijstvo. Udeleženci so se strinjali, naj bi državna m zadružna posestva dobila čimprej vsaj petnajst milijonov dinarjev, da bi lahko takoj začela delati, vsega skupaj pa potrebujejo za razna dela 40 milijonov din. Pogovorili so se tudi o ameriškem kaparju, ki se je pojavil na sadnem drevju v Brkinih. S škropljenjem bodo začeli v februarju. Ce zadružna zveza v kratkem ne bo dobila osem motornih škropilnic, s katerih nabavo ima precejšnje težave, se bodo poslužill dobro opremljenih škropilnic iz gorlškega okraja m Reke. J. L. Gospodinjski tečaj . v Mokricah V Mokricah, kjer je do nedavnega bUo gost šče, se je pričel gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje več kot 30 deklet iz okoliških vasi. Na tečaju se učijo praktično in teoretično kuhanja, hranoslov-ja, h giene itd. Poučujejo priznane kuharice in učiteljice iz Velike Doline. Tečaj vodi Anica Božičeva. Mislim, da Je gospodinjski tečaj v Mokricah odgovor na vprašanje, kakšna usoda bo doletela mo-kriški grad. Prav gotovo bo grad več koristil, če bodo v njem taki in podobni tečaji, kot pa gostišča, k: so bila zaradi poslovnih izgub breme družbi. Morda bi v Mokricah kazalo ustanoviti kmetijsko šolo? V bližini je tudi eko. nomija, ki ustvarja dealne pogoje za tako šolo. Koristno bi tudi bilo, če bi bil v Mokricah počitniški dom, kamor bi delovn' ljudje lahko prihajali -na oddih. To bi seveda moral biti zares počitniški dom. Nedavno je namreč v gradu že obstajal »Počitnški dom«, toda to je bila samo firma gostinskega podjetja, ki je poslovalo z izgubo ... —nc železarni. Ce upoštevamo, da Je v obč ni nad 23-3 državnih in privatnih podjetjih, je število vajencev vsekakor prenizko. Nad 59 obrtnikov je brez vajencev. Nekateri privatni obrtniki pa jih imajo preveč, verjetno zato, ker so ti cenena delovna sla, ter marsikje ne prejemajo predpisanih nagrad in rednih dopustov, nekaterim- pa lastniki ne priznavajo niti učne dobe, nit' jih nimajo socialno zavarovanih. Vse te in podobne nepravilnosti bo treba čimprej odpravfti. Poleg omenjenega ni bilo doslej opazti pravilnega usmerjanja delavske mladine v razne poklice. Povsem pravilno in nedopustno je dejstvo, da ni v gostinstvu v občini niti enega vajenca. Vsekakor ne bi bilo napačno, če bi ustanov‘li v občini posebno gostinsko šolo. Mladino pa je tudi treba prepričevati, da Je vsako delo častno. U. 2. Radovljica ED njuna n avtomob la, n* njih pa tudi nekaj železnih mrež. Eden je pri tem dobil hude poškodbe. drugi p* l*bke. Šofer pa Je avtomobil ustavil šele, ko ga je neka žensk* opozorila na nesrečo. Pred sodiščem se Je zagovarjal, da ne pozna predpisov glede natovarjanj* in da ni vedel, da bi moral mreže z vrvjo prevezati. Trdil je tudi, da ni pil vina, čeprav mu Je bilo to po pričah dokazano. Na podlagi zbranih dokazov g* Je senat obsodil na šest mesecev zapor*. Tlo INVENTURNE RAZLIKE PRIMAI.JKLJA.il, PONEVERBE Računovodja opekarne v Nemčavcih je večkrat ponarejal knjigovodsko dokumentacijo. Tako Je februarja 1953 ponaredil mezdno listo in dvignil pod imenom Karla Gojnik 6000 din za otroške doklade. Letoe v marcu Je dvignil iz enakega naslova 26.830 din, Ta znesek je pozneje popravil na 19.830 din in si razliko v višini 6000 pridržal. Tako je poneveril okrog 40.000 din. D rektor tega podjetja Je ponarejal dobavnice za opeko tako, da Je že po plačanih dobavnicah pobrani denar zadržal zase, na dobavnicah spre- Redni letni občni zbor pododbora združenja rezervnih oficirjev Tabor — Stepi Vodsnat bo v četrtek. 2. februarja, ob 20. url v steklem dvorani na Taboru. — Udeležba za člane obvezna. — Odbor. Danes sveže morske ribe » ribami! ■ Razstava natečajnih projektov za stanovanjske bloke v Ljubljani je podaljšana v Mali galeriji na Titovi cesti št. 2. zaradi veli Bcega zanimanja občinstva, do nedelje, 6 H. 1956. odprta je vsak dan od 9! do 13. Im 16. do 19. ure. Razstavo prireja »Zavod za stanovanjsko izgradnjo«, ki- nudi skupinskim obiskovalcem strokovno. vodstvo, če je to v naprej naročeno na telef. 32-262.: Vstop prost. Upokojenci! Podružnica Bežigrad sklicuje dne 1. februarja 1953, Ob 15. uri važen masovni sestanek upokojencev v gostimi Fortuna Vodovodna cesta. Dnevni red: Volitve delegatov v skup-šč no okr. zavoda za soc. zavarovanj e. Upokojence ln privatne uslužbence na sektorju občine Ljubljana Rudnik pozivamo na obvezne volitve za skupščino socialnega zavoda, ki bodo dne 1. II. 1956 ob 16. uri v Domu »Krta« na Dolenjski cesti. UPOKOJENCE - Centra, ki stanujejo med Aškerčevo im Mikloš — čevo cesto vabi Podružnica U ru-štva u-pokojencev Center na zbor volivcev, ki bo v sredo, dne 1. 2. 1956. ob 16. UTi v veliki dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva 22. Volili bomo delegate za skupščino v Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Pridite vsi! Dvorana kurjena! Kemijski koledar za leto 195« je Izšel. Pestrost vsebine, ki je za praktika važna, dopolnjujeta še članek o etorhskl energiji ing. L. Kost e in o volumetriji. ki ga je napisal prof. dr. ing. L. Guzelj. Sestavek o volumetriji bo dobrodošel vsem. ki te metode uporabljajo, oosebno še ker obravnava praktična vprašanja, ki se jih dnevno srečuje ter Jih učbeniki ne podajajo tako jasno ln v priročni obliki. Cena za koledar znaša 309 din. Naročila sprejema Slovensko kemijsko društvo. Ljubljana — Hajdrihova ul. 19. Novj začetniški družabni plesni tečaji »Centralne plesne Sole« (poleg Zmajskega mosta) se bodo pričeli: v sredo, 8. februarja, ob 16. popoldne za srednješolce(-ke) z znižano učnino. v četrtek, 9. febr., ob 20.30 zvečer posebni tečaj tudi za starejše interesente (-ke) ln v nedeljo. 19. febr.. ob 10. dopoldne »nedeljski tečaj«. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. Poučuje mojster Jenko. SKUD »Tine Rožanc« — plesna sekcija razpisuje vpis v nov začetniški mladioskr tečaj pod strokovnim vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Simončič Ludvika. Vpisovanje in informacije vsak ponedeljek od 18. do 20 ure, v sredo cd 18. do 21. ure in četrtek od 19. do 21. ure v steklena dvorani, Pražakova ul. 19. Pričetek tečaja 5. H. 1958. V drogerijskih poslovalnicah dobite GO-KO Mitit 1 za dezodorlzacijo toaletnih In drugih zatohlih prostorov LMS L Sobota. 4. 2enitev. Veber). Šentjakobsko gledališče. LJUBLJANA . Mestni dom Sreda. 1. febr.. ob 20. L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra v treh dejanjih. Sobota. 4. febr., ob 20. G. Sene— čiC: »Logaritmi m mibezen« veseloigra v treh dejanjih. Nedelja. 5. febr., ob 15.30: G. Se-nečič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra v treh dejanjih. Ob 29. G. Senečič: »Logaritmi In ljubezen«, veseloigra v treh dejanjih. Prodaja vstopnic pni blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št 32-860. Istočasno gostuje Senitj afcobsko gledališče v Idriji v domu Svobode: Sobota, 4. febr.. ob 20. L. Fodor: Uspavanka, veseloigra v treh dejanjih. Nedelja. 5. febr., ob 15.30: L. Fodor: Uspavanka, veseloigra v 3 dejanjih. Ob 20. L. Foddrt Uspavanka, ve. seloigra v treh dejanjih. AMATERSKO GLEDALIŠČE DPD »SVOBODE« Šentvid n. LJ. Sreda, 1. febr.. Oto 20- mgriš: »Srček na dražbi«. Četrtek. 2. febr.. ob 20. Ingrid: »Srček na dražbi«, opereta v treh dejanjih. Prodaja vstopnic uro pred predstavo prt blagajni Doma Svobode. _ / MESTNO LUTltOVNO * GLEDALIŠČE - MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Četrtek. 2. fetor., ob 17. Milčinski: »Zvezdica zaspanka«. Sobota. 4. febr.' ob 17. Pengov -Simončič: »Zlata ribica«. Nedelja, 5. febr.. ob 11. Kuret: »Obuti maček«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja. 5. febr.. ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za obe gledališč', in vse predstave danes od 10.., do 12. na Upravi Mestnega lutkovnega gledališča. Resljeva cesta 28. telefon 32-020 ln pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. KONCERTI Jutri ob 17. uri druga ponovitev koncerta za mladino. In sicer za Učiteljišče. Srednjo vzgojiteljsko šolo ter višje razrede I. ln X. gimnazije. Na sporedu Bizet, Rim-skl-Korsafkov. Oig.Iič. I>iriigiiTa Zvo-nimir Ciglič. solistka pianistka Zdenka Lukec-Carjeva. Vstopnice so razprodane. Pianistka Melita Lorkovič Iz Beograda koncertira z večerom klavirskih sonat v petek, 3. februarja. Koncert Je za zeleni abonma, abonenti modrega abonmaja imajo popust. Vstopnic* v Filharmoniji. -K POTNIK SLOVENIJA Vas vabi n* naslednja potovanja: Avtobusni izlet na nogometno tekmo Jugoslavija : Madžarska dne 28. aprila v BUDIMPEŠTO. Prijave do 25- marca. Štiridnevni Izlet v MUNCHEN. Cena 7.950 din. Prijave do 6. februarja, Vabimo Vas tudi na tridnevni avtobusni izlet na DUNAJ, na tridnevni izlet v TRST In VERONO. n« petdnevni izlet v MILANO im na šestdnevni izlet preko ITALIJE v RIM. Zahtevajte programe a posvetujte se z nami pred potovanj em! RAZPIS Upravni odbor trgovskega podjetja »Rožnik« Ljubljana. Titova 10 razpisuje mesta POSLOVODIJ v naslednjih trgovinah Špecerijske stroke: Gornji trg 1 - Kanska c. 19 -Dol eniška c. 23 - Vodnikov trg 2. Pogoji: trgovski pomočniki, oz. poslovodje s potrebno prakso v trgovini. . Brošnle a navedbo strokovne izobrazbe in dosedanjih zaposlitev naslovite na trgovsko podjetje »Rožnik« Ljubljana, Titov* 1*. ■šR RAZPIS Zavod za statistiko LR Slovenflfle v Ljubljani razpisuje službeno mesto samostojnega referenta za statistiko narodnega dohodka. Pogoj: ekonomska ali pravna •fakulteta.. oziroma višja strokovna Izobrazba. . Delovnp mesto je vezano Z dopolnilno plačo. Kolkovane prošnje vložite z SJv-Ijenriepisom. dokazili o šolski, oz. strokovni izobrazbi im omisern dosedanje zaposlitve pri Zavodu za statistiko LR Slovenije, Ljubljana. Hrenova 11. Nastop je možen takoj. -K RAZPIS Svet za zdravstvo In socialno politiko Občinskega ljudskega odbora Šentilj v slov. goricah razpisuje trnasto sanitarnega tehnika tn mesto babice. Plača po uredbi državjj*h uslužbencev. dopolnilna plača po odloku OtoLO. Prošnje' s kratkim življenjepise® pošljite na gomjl naslov. UMRLI - .Naznanjamo žalostno vest. da nam je'jimrl naš ljubljeni mož. foče,5 stani Oče. brat,-tast;’ *tr» in rvak ALBIN VALENČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, I. febr. 1956 Oto 15.30 iiz hiše žalosti, Zalog 66. na pokopališče Polje. Globoko žalujoči: žena Angela, sim Bruno, hčere Danica, Sflvu ln Arna z družinami ter ostalo sorodstvo. _ Zalog Ljubljana. Benetke, Rakek. Lipsajn. Vince, Jurjeviča. 30. joinnairtfa 1966. SPORED ZA SREDO Poročila: S.*5, 8.M, T.99. 35.00. 17.06, 19.00 in 22.0*. 5.06—6.20 Dobro jutro, dragi po* .slušalci! (Pester glasbeni spored). 6.20 Noš predlog za Vaš jedilnic. 6.25 Reklame. 6.35 Jutranji orkestralni spored. 7.10—7.30 Igramo vam v zabavo. 11.09 Radijski dnevnik, 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.15 Igra tr.roixj raški orkester ljubljanskih »Svobod« p. V. Matka Sijakoviča- 11.35 Radijska šole za višjo stopnjo: Wilhekn Tell: radijska priredba po Schillerjevi drami) — ponovitev. 12.65 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v februarju — kletarska opravila v februarju 12.40 Vltezslav Novak: Pesmi zimskih noči. 13.16 zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Bosanske in vojvodinske narodne pesmi in plesi 14 OS Radljsika šola za riž-jo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Nekaj o vražah b) I. Dolničar: Kaj neki bo to? (ponovitev). 14.3S Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavni 'zvoki. 15.30 utrinki Iz literature — Mihatlo Gezi voda: Bra-. tov greh. '-15.45 Mladinski zbori ' pojo. 16.00 Družinski pogovori — Vladimir' Cvetko: Sola in dom. 18.16 Popoldanski simfonični koncert Aleksander Skrlabim: Koncert za klavir in orkester. Alfredo Casella: Italija, serifomIčrna rapsodija. 17.10 Jane« Švajger: Oto:sk kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica. 17.20 Zabavrng In plesna glasba vmes -reklame. 18.00 Iz nagih kolektivov. 18.15 Pesmi Alojza Mihelčiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka S koška. 18.35 Zanimivoett iz znanosti in tehnike 18..*5-Wt'ai'Orkester C. Dum on a. 39.60' .Radijski': kinevnik. 19.20 Prenos reportaže ■ 7. zimske olm-- piiske igre v CorMni d’Ampezzo. 1946 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.96 G. Verdi : Ples v maskah. opera v m Mrt«— Jazž — coctotail. 22.15—^3-00 TTKV progrsen: TToftnl 3co*n<5ert. — Anton Lajovic: Pesem jeseni — Pr^fnož Tternovš: S> mifon-^tta. 23.00 —24.no Oddaj* za tujino — m valu 327.1 «n. (Prenos te Zagreba.) MRH 0811 Sl 'StoBiškOva 11;’ ogled do^Mne. KMETIJSKA ZADRUGA Jelšane razpisuj e mesto računovodje. — Plača po dogovoru, stanovanje presilcrblu eno — družinsko m samrieo. Plamene ponudbe na upravo KZ Jelšane. - Nastop službe takoj. 1834-1 GOSTINSKO 'PODJETJE »Graničar*, Varaždin, potrebuje vodjo kuhinje takoj. Plača po dogovo- FRODAM AVTO »BaliMa« štiri brzine. v dobrem voznem stanju. »UNION«: franc, film »Lisbonsh* noči- Tednik FN 4 Predstave ob 16., 18.30 in 21. V gl. vlogi; Franco-s Amoul in Daniel Gel&n. Danes zadnjikrat! »KOMUNA«: premiera madžarskega filma »Se živijo«. Tednik; FN 4. Predstave ob 15., 17., 19. in 2L »SLOGA«: premiera angl. filma »Vitez iz lepenke«, predstave ob 15., 17.. 19. in 21. Ob 10. matinej a istega filma. V gl. vlog.': Margaret Locgtvood in Jerry Do» emond- »VIC«; amer. barvasti film »Generalni inšpektor«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17. 19 in 21j V gl. vlogi: Danny Kaye in Valter Siezak. Po Gogoljevi komediji »Revizor«. . Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9-30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalie. MLADINSKI KINO Ljudske mi« lice, Kotnikova 8, predvaja za mladino od 3. do 14. leta šest Disneyevth, filmov -pod naslovom »Zaigrajmo in' zapojmo«. Redne predstave vsak delavnik ob 15. uri. popoldanske predstave samo po naročilu. Prodaja vstopnic in rezervacija predstav za šole vsak delavnik od 14. do 16. ure pri blagajni mladinskega. kina. Vstopnin* 10 din. •SISKA«: mehiški film »Vedno tvoja« V gl. vlogi: Jorge Ne-grete ln Gloria Marin- Predstave ob 16. 18 in 20 Prodaj* vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri aaigL film »Očka, vrni se«. »TRIGLAV«: etner. film Tednik. V gl. vlogi: Richard Konte in Venessa Rrown. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prtrdaja vstopnic od 15. dalje. V ččtrtek jeti program! ...__ LITOSTROJ: sovjetski barv film »Zvesti tovariši«, ob 13. In -0. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. __ ZADOBROVA: amer. barv. MU »Julilj Cezar«. , DOMŽALE: amer. film »Oženjeni, nec»žejnd€ai!i 13. Ln 20. V ce— trtek isti program ob 29 JARŠE »INDUPLATI«: šved film »Tatovi ljubezni«, ob 23. V četrtek isti program ob 19. KAMNIK: italijanski film jonarski Neapelj«. V četrtek isti program! BLED- madžarski film »Se živijo«« ob 17. in 20. V četrtek isti program ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: anipr. barv. film »Aliče v pravljični deželi«. V četrtek isti program! KRANJ »STORŽIČ«: Ob 16. am-r. barv. film »Do zadnjega«, fran-ST' coski film »O. K. Nerone«, ob V četrtek amer. barv. film ‘M zadnjega«, ob 16.. 18. tn 20. Brea jesŠtice »RADIO«: avrtrlj. film »Don Juan«, ob 18. in 20. V četrtek isti program! JESENICE »PLAV2«: 'v »Taras Buljba«. ob 18. tn 20. v četrtek zaprto! __________________ IZLOŽBENI OKNI. kompleta 9 stekli in roletami. 129x210. vfcocL in okno z žaluzijami« Naslov v OS1-1872-4 »MIH« r.a vrata 100x190, prodam. De Carli. Koper. Ulica poslov, ^dellzu. žago za rezanja Dotrpela je naša ljubljena žena ln mama GIZELA PETRIČ roj. Ukmar Pogreb drage pokojnice bo danes. ob 15.30 iz Petrove mrliške veže na Zalah. Žalujoči mož Franc, sina dr. Bojam ln Miloš ter sorodniki. Ljubljana. Sežana. Zagreb. 18. januarja 1956. Kolektiv in sindikalna podružnica Kmeti jskega in vrtnarskega gospodarstva Ptuj sporoča žalostno vest. da nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dne 31. Januarja 1956 naš uslužbenec STANKO VIDOVIČ Pogreb pokojnika bo 2. februarja ob 15.30 iz hiše žalosti. Volk-majerjeva 2. na mestno pokopališče v Ptuju. Dobrega tovariša in člana bomo ■ ohranili v trajnem spomnil. Kolektiv, in sindikalna podružnica kmetijskega in vrtnarskega gospodarstva Ptuj. KUHINJSKO OPRAVO, kompletno. novo. prodam za 29.000 d-m Zaloška cesta 6 (pleskar). io22-i KMETIJSKA ZADRUGA Z o. j. Brusnice, razpisuje mesto upravnik*. Pismene ponudbe poudilfe n« naslov: KZ Brusnice. 1673-1 ISCEM samostojno gospodinjsko pomočnico. S seboj prinesite do-kazila o »edanjem »lužbovanju. kovin. Vprašajte RD Kartsa-A Maribor. Radvanjska cesta^Sjte^ PBOTAMo' fcr-aitk-cstični elektromotor AEG, 8 K. 1403 obratov, 200-330. novo previt. naj se obrnejo direktno na D«no podjetje Prevalje. s RADIO petcevni, ugodno Pro^*t^; Predjamska 7^_._ krilni ^ -585 -- - - dojenčku v dopd- RADIO, inozemski, ^ j^ožn^ti z - UKV, naj novejši, kupim, pomua.- VARUHINJA k snjrag«.' S’^h?»rrf100etot METRONOM^zaJakt^^za klavimkl staro, prodam. Naslov v oglas-- - — 1874-4 Imaš težke noge? Dodaj kopeli nog »JELA« sol in občutek mladosti ti bo sladi življenje«._______ NEZNANO KAM Je odšel dne 25. ianuarja naš ljubil eni sin Ignac Hočevar, dijak, ■tar 16 let. Kdor koli bi ga videl Za vedno nas Je zapustil naS predobri oče, ded, brat, stric, tast in svak dr. PAVEL KANC zdravnik Pogreb bo danes, 1. februarja 1938, ob 15. url Iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: ing. Marjanca, hči; Ing. Mile CvČek, zet; Marjanca, Sava, Pavle, vnuki; Alojs Kane, - brat; družine Kanc, dr. Kanskv. Mayer, Čuček ter ostalo sorodstvo. Mi kaj vedel o njem. kje se nahaja, naj takoj sporoči zaskrbljenim staršem: Hočevar, Ljubljana, Safttnerjev* 7. S0LSTV0 STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENO SLUŽBO Izjoltma komisija za gradbeno službo pri Državnem sekretariatu za gospodarsitvo LRS obvešča kandidate za strokovni izptt za naziv: nižji gradbeni tehnik; višji gradbeni tehnik to nižji gradbeni Inženir, da je treba dostaviti priglasitve za spomladanski izpitni termi'in po s volem personalnem organu do 10. februarja 1956. Prijave morajo vsebovati podatke po 12. člen.u pravilnika o priiprravnišk! službi ln strokovnih izpitih za uslužbence gradbene stroke (Uradni list FLRJ. št. 19-51). Izpiti se opravljajo po določbah cit. pravilnika in po programih, ki so že ob! avli eni za posamezne nazive. Progra«nt so na razpolago pri izpitni komisiji. Izpitna komisija za gradbeno alužbo pri Državnem sekretariatu za. gospodarstvo LRS -9 Društvo za napredek gospodinjstva v Ljubljani razpisuje ponoven vpis v naslednje tečaje: 1. začetni tečaj za pletenje: 2. nadaljevalni tečaj za pletenje: 3. tečaj za vezenje. Začetek tečajev bo 9. februarja 1956. Tečaj« bodo večerni to trajajo vsak po 8 tednov. Vpisovanje bo 8.. 7. to 8. februarja med 16. to 18. uro v Zavodu za napredek gospodinjstva, Erjavčev* 12 (preko dvorišča). Učnina 790 din *e plača ob vpisu. nem oddelku. NOVO KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam. —• Karrmogor iška štev. 8. K76-4 LEP SMOKING prodam. Puharjeva 12-1. 1865-4 PARCELO V Gozd-Martuljkll prodam. Ponudbe pod »Lega« v ogl. oddelek. 1858-7 STROJNEGA TEHNIKA — koin-■trukterja m industrijskega risarja - sprejme takoj — Elektro ■trojno podjetje »TIKI«, L^ub-Uaina. Trata 12. 1880-a MIZARSKI POMOČNIK, pohištveni. vojaščine prost, želi zaporii-teyi. Naslov v oigl. odd. 18S2-1 NATAKARICO to gospodinjsko pomočnico »prejme takoj gostilna »Na vasi«. Vodnikova cesta štev. 168. _ 4887-1 KMETIJSKA ZADRUGA Ravnik, \ p. Nova vaš. JSČe teuSenega kovača za svojo kovačijo. Stanovanje na razpolago. Plača pa do-eoivoru. —— Nastop ilulbe talnoj. 1893*1 MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani potrebuje snažilko. Zglasite «e osebno v gledališču med 9. in 12. uro. 1888-1 STAVBNO PARCELO, lepo. prodam. Zaželen rosni kupec. Na-tUmv v o»tl. odd. 1896-7 RADO »Savle*« 65. oonolnoma nov, ter omaro za obleko. Se dobro ohrani eno. poceni prodam. Fur-nikovemu kolegu Dragu za na- r»n- Vižmaije 195. 1855-4 grobni govor ter vsem udeležen- MOTORNO KOLO »Java«, 250 ccm Z A R V R L B Vsem. ki ste ae kakorkoli ■pomnili mojega moža IVANA VODLAK iskrena hvala. Žalujoča žen*. Mina. Celje, 30. Januarja 1956. _____ Ob bridkj izgubi mojega (nož* VITKA POTOKARJA ■e iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ob najtežjih trenutkih sočustvovali z menoj. Prav lepa zahvala vsem darovalcem cvetja, zdravniškemu osebju bolnišnice Izola, nadalje upravi podjetja Slavnik-Koper za prevoz pokojnika v njegov rojstni kraj im za ganljive poslovilne besede, vsem pevcem za lepe žalostinke. polkoj- cetn pogreba. Globoko žalujoča žena Jožic*-. Ob nenadomestljivi Izgubi dobrega »noža. očeta, starega očeta ln brata FRANCA TEPINA železniškega upokojenca iskrena hvala vsem, posebno *o-sedom. ki so nam v najtežjih urah nudili kakršnokoli pomoč, darovalcem vencev, pevcem, godbi. duhovščini ter vsem, ki so ga spremil: na njegovi zadnji poti to nam izreki) tolažilne besede. • Žalujoči: žena Frančiška, sinovi: Radko, Cvetko, Zvonko in hči Marija z družina««: ter ostalo sorodstvo. Jesenice. Ljubljana, BruBlo*. Novo mesto, Bled. Vsem. ki ste spremili našega dragega moža. attea. brata, tok* to tasta JANEZA SRCNIK na zadnji poti ter mu ojkraaOf grob s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Srčnikovi m DrtoJavl. (sta?v)Seča - 39—32). v voznem staniu, potreben manHega popravila. prodam za 56.666 din — v račun vzamem tudi moško dvokolo. Ogled v sredo ln četrtek od 18.’ wre dakle.' Naslov: Kern. Korotansdc* 28 (pr) Litostroju). 1867-4 ZENSKO KOLO, ne* leoo, poceni orodam. — Ramovž FlorlJanSka štev. 16. 1*97-4 KMETIJSKO POSESTVO hmelj ar. ske Sole. Vrbje pri Žalcu ima naprodaj več starih kmetijskih strojev, vsi potrebni popravila, med njimi tudi nekaj starih vozov. — Zaželjenl kupci državnih podjetij. 1877-4 pouk in slično) kupimo, Rijemo dobro. Ponudbe pod »Metronom« v ogl. oddelek. !***'* ZLATO za zobe kupim. Ponudbe pod »Zilato« v ogl Odd. la9U? V PONEDELJEK najdeno VTe^9 moke blizu Stadiona na Titovi cesti — vrnite pekarni Bežigrad Titova cesta 69. _13oa-iu MOTORNO (KOLO 250 ccm. zensko kolo dvigala (Wage-nheber), 12 V dinamo z aparatom za polnjenje akumulatorjev, motorno m odmično gred Ford V 8. električni žaganj ač 6 V in drugo, proaam. Mehanična delavnica. Selnica ^o-* Dravi. 1873‘* STRUBELJ Frančiška z Grosupljega štev. 115 in Dolinar Mari« • ja z Grosupljega 'štev. 107 —• preiklicudeva besede, s katerim* sva žalili tov. Pajka Lojzeta, uslužbenca občinskega ljudskega odbora Grosuplje, stanujočega V Mali vasi štev. 3, ki niso reo-nične in Je bilo obrekovanje, ■ katerim sva ga žalile, izmišljajo. Obenem se mu zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. 1881-11 KMETIJSKI TEHNIK s prakso — iče honorarno zaposlitev v Ljubljani — bližini. Naslov v oglasnem oddelku. 1884-1 »STOL« tovarna upognjenega pohištva'. Duplica pri Kamniku — razprodaja odvišne zaloge suhega lesa od parjene in neparjena bukovine: češnjeve deske in plohe raznih dimenzij; hrastove deske ln plohe raznih dinOsnzij; Jesenove deske in plohe raznih d&menzij; brestove deske in plohe raznih dimenzij; javorjeve deske in plohe raznih dimenzij; lipove driske in plohe raznih dimenzij: orehove deske in plohe raznih dimenzij; brezove deske in plohe raznih dimenzij; Jagnedove deske im plohe raznih dimenzij; hruškove deske in plohe raznih dimenzij; borove deske to plohe raznih dimenzij po zelo ugodnih cenah. — Ravno tako nudi v odikup razne dimenzije deetmiranega lesa. — Naročila sprejema, zaključuje in daje vse informacije prodajna oddelek — telefon Kamnik 2!H al* 205, interna 17. 1898-4 ZAHTEVAJTE PRIZNANI w . • ■ v ■ »rožni *0B06BV1LSC 7 i Rbhhasja um Priznanje turističnim delavcem j Na slavnostni seji razširjenega upravnega odbora Olepševalnega in turističnega društva V Celju so ' pregledali delo v preteklem letu ter hkrati sprejeli tudi program za letos. Poleg tega so najbolj zaslužni turistični delavci iz mesta ob Savinji sprejeli iz rok zastopnika Turistične zveze Slovenje tov. ŠUBICA diplome ter zlate, srebrne in bronaste znake. Iz poročila društvenega predsednika RADA JENKA te plodne razprave povzemamo, da se bo društvo letos močno zavzelo, da pri regulaciji sedme etape Savinje ne bo prišlo do uničenja mestnega parka, kamor naj bi po dosedanjih načrtih odlagali odvisni gramoz iz poglobljene struge. Uresničitev tega načrta bi ne pomenila samo uničenja najlepšega mestnega dela, ki nam ga zavidajo tudi tujci, marveč bi mestu odvzeli še prepotreben zeleni pas. Po mnenju strokovnjakov bi bil park tudi uničen v primeru, če bi deponija gramoza v mestnem parku imela le nekajletni značaj. Opravičila za ureditev gramoznice v parku ni in prav gotovo bi takšen ukrep rodil v Celju silno ogorčenje. Zato bo, po Bašem mnenju, bolje urediti gramoznico na bolj primernem prostoru, park pa očuvati in ga Vestno negovati. Celjsko Olepševalno in turistično društvo se bo nadalje zavzelo, da bo čim prej prišlo do obnovitvenih del na poslopju Stare grofije, v kateri imata svoje prostore Muzej ter Studijska knjižnica. Neurejena Stara grofija postaja že velik kulturni škandal, saj se nad tem zgražajo ne samo domačini, temveč tudi tujci, ki v precejšnjem številu obiskujejo bogat in' lepo urejen mestni muzej. V letošnjem delovnem pro- Voz nm je zdrobil nogo Ko se je Grosek, učenec C: ugegs razreda osnovne šole v Poljčanah obešal na voz je padel tako nesrečno da mu je desna noga prišla pod kolo. Voz, fjoln Deska, mu je z zadnjim ko-esorn kost pod kolenom popolno, tna zdrobu. Ljudje, k! so prehiteli na kraj nesreče, so spravi,]i dečka k zdravnici, ki mu ie nudila pivo pomoč ter ga od,premila z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico. Noga je tako močno poškodovana, d, jo bo verjetno treba odrezati, razen tega pa je deček izgubil tudi mnogo krvi. Nal bi bila ta nesreča opozorilo Etaršem da bi otroke vedno in povsod navaiiali. kako se je treba vesti na cesti, in tako preprečiti podobne nesreče. gramu pa bo tudi uresničitev načrta za gradnjo plavalnega bazena v mestu. Po najnovejši inačici naj bi plavalni bazen gradili severno od izliva Ložnice v Savinjo in sicer v bližini Savinje, v kateri naj bi uredili ljudsko kopališče. Na ta način bi zadovoljili željam in koristim tisočev jcopalcev '-2 mesta, ki se v poznejših letih najbrže ne bodo več mogli kopati v Savinji, ker bo po regulaciji voda prenizka za plavanje, na drugi strani pa bi izpolnili tudi dolgoletne želje plavalcev-šport-nikov, bi ki tu dobili svoj tekmovalni bazen. Na seji so udeleženci z zani- manjem sprejeli tudi vest, da je v teku proučevanje za zgraditev umetnega jezera v Liscah pri Petričku. Na koncu slavnostne seje je zastopnik Turistične zveze Slovenije izročil priznanje in znake nekaterim najbolj zaslužnim turističnim delavcem iz Celja. Zlati znak so dobili: JOSIP PELIKAN, ALOJZ RIHTERSlC in ZORAN VUDLER, srebrnega: RADO JENKO, VIKTOR GODNIK, prof. TINE OREL. prof. JANKO OROŽEN, dr. PAVEL STRMŠEK in SLAVKO ZORKO, bronastega pa: STOJAN HOLOBAR in RUDOLF PIBROVEC. M. B. ammoRig Sreda, 1. februarja. .Dežurna lekarna: »Planinka« — G-lavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Drdia »Ci zaveš liujdifca«. Red A. RADIO 5.—7.3-0 Premas sporeda Radia Liubija-na.-7.30—7.40 Domača poročila in objave. 7.40—8.00 Napevi iz Lebarje vib operet. 8.—8.10 Radijska reportaža. 8.10—8.30 Igra godba na pihala Docna JLA p. v. kapetana Pavla Brzulje. 1.1-—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. Četrtek. 2. februarja. Dežurna lekarna; »Pri gradu« - Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15: Brenkove: »Najlepša roža«. Zaključena predstava za gimnazijo Rače. RADIO 5.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.30—7.40 Domača 'poročila im objave. 7.40—B.oo slovenske narodne p^scni poje Mariborski vokalni kvintet i.n sopranistka M.ija Vidic. 8.—8.10 Domači pesniki in pisateljii. 8.10—8.30 Arije iz francoskih oper. 11.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljane. KINO Ptuj: slov. film »Tri zgodbe«. Murska Sobota; iital. film »Na rob u p ropaš ti«. Rdeči petelini se Je preteklo nedeljo, 29. januarja zvečer okrog 20. ure razbohoitil na gospodarskem poslopju posestnika Ivama Polanca v Počehovi št. 58. Obsežno gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, čeprav je poleg poklicne gasilske čete iz Maribora interveniralo še več prostovoljnih gasilskih društev iz mesta i.n okolice. Ogenj je uničil tud; veliko stiskalnico in razno kmetijsko orodie. Škode je za več ko 2.5 milijona dinarjev, posestnik pa je bil zavarovan za 1.2 milijona. Gasile; so Tešili premoženj a za okrog 3 milijone. Kafko je ogenj nastal, bo ugotovila uvedena, preiskava. Volitve v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru bodo v času od 13. do vključno 18. februarja. Po samostojnih in združenih volilnih enotah bo izvoljenih v okrajno skup ščino ZSZ 76 članov. Za volitve vlada v vseh delovnih kolektivih precejšnje zanimanje. Sindikalne organizacije na svojih sestankih tolmačijo pomen samoupravljanja v socialnem zavarovanju in na teh sestankih tudi razpravljajo o kandidatih. Vsekakor je važno, da pridejo v okrajno skupščino ZSZ najbolj razgledani in delovni ljudje, sai gre tu za važne odločitve v pogledu zdravstvene in socialne zaščite ter za koristno in smotrno uporabo razpoložljivih sredstev, Ob tej priložnosti dajejo na sestankih in zborovanjih tudi poudarka higiensko - tehnični zaščiti v podjetjih. RO Ugodne avtobusne zveze bo dobil Maribor z uvedbo sezonskih avtobusnih prog med Jugoslavijo in Avstrijo. V Času od 1- maja do konca oktobra bodo vozili avtobusi skozi Maribor na nasl. progah: Novi-Reka-Ljubljana-Maribor-Graz, Lov r a.u - O p atij a-Rek a-L j u b I i a.n a-Ma ribor-Graz. Zagreb-Varaždin-Ma-ribor-Radgcna-Eisen.stadt ter Lov ran-Reka-Zagreb, Maribor, Graz- D u naj. Za pospeševanje tujskega prometa Pa bi bila potrebna še uvedba lokalnih izletniških avtobusnih prog med Mariborom in postojankami na Pohorju, Maribor- Ptuj-Borl in Maribor-Rogaška Slatina. Take izletniške proge bi se gotovo izplačale, saj bi se jih po slifževaLj poteg tujcev tudi domačini. V ta namen bi za prvo silo zadostovalo eno vozilo, ki bi obratoval n ob določenih dneh na do-loče-nlih progah. Ob primernem aranžmanu bi prav gotovo postale zelo priljubljene, sai sl delovni človek v dneh počitka Seli prijetnega izleta v naravo. Tudi v Mariboru b0 novinarski ples! Kakor v Ljubljani, je tudi v Mariboru postal novinarski ples že tradicionalna prireditev. Tudi letos bo to ena najbolj prijetnih prireditev. Glede na številne dru ge prireditve v pustni dobi, bo le tos šele 3. marca. Podrobnosti bodo Se objavljene. Prosvetna dejavnost v Pomurju Z okrajne skupščine Zveze Svobo d in prosvetnih društev V nedeljo je bila okrajna skupščina Zveze Svobod in prosvetnih društev v Pomurju, ki bo se je poleg delegatov udeležili tudi člani glavnega odbora Zveze Svobod Slovenje Franc Ki-m-ovec-Ziga, zvezni ljudski poslanec Van ek Šiftar in predsednik OLO v Murski Soboti Franc Kogl. Na skupščini so izvolili 21-Čl an.sk- okrajni svet Zveze Svobod in prosvetnih društev za Pomurje, v katerem je 9 prosvetnih delavcev, 6 kmetovalcev, 3 nameščenci in delavci. Ante Novak je v svojem poročilu o-s vet lil naloge Svobod in prosvetnih društev v Pomurju. Poudaril Je, da nekatera društva sploh nimajo svojih prostorov ar pa vadijo v nezakurjenih, nehigienskih in neprimernih prostorih. Nekatera društva so uvidela, da morajo svoje delo nujno vskla-dit' z gospodarskimi nalogami in težnjami sredine v kateri delujejo. Taiko bo eno društvo v okraju, kjer se ukvarjajo z elektrifikacijo, organiziralo tečaj oz. ciklus predavanj o elektriki in elektrifikae' ji. o pomenu elek- trične energije v našem gospodarstvu in podobno. Mnoga dru- štva so posvečala precejšnjo pozornost mladim kadrom, predvsem pa pionirskim pevskim zborom. Razprava Je pokazala potrebo po čim več jem izobraževalnem delu v Svobodah in ljudsko-pro-svetnrh društvih. V ta namen bo svet organiziral knjižničarski, režiserski in šminkarski tečaj. Prav tako bodo nadaljevali zbiranje ljudski pesmi in pomagali občinskim centrom pri organiziranju predavanj Ljudske univerze. Na okrajni skupščin so razpravljali tudi o ustanovitvi pol-klicnega gledališča v Murski Soboti, ki bi po mnenju delegatov moralo poleg političnega in gospodarskega središča Pomurja postati tudi kulturno središče. V tem smislu so dosegli že napredek v zbliževanju kulturnih stikov med Mursko Soboto in Ljutomerom. Letos bodo zbiral-tudi finančna sredstva za gradnjo nove kulturne dvorane, ki jo v Murski Soboti nujno potrebujejo. Vsa razprava je poudarila tudi č m večji pomed društev na terenu in njihovo samostojnost pri reševanju posameznih problemov. V posameznih krajih Pomurja Je še vedno vrsta nedograjenih zadružnih domov. Nekateri so sicer dograjeni, uporabljajo j h pa za skladišča in nekatere druge namene, namesto za kulturno življenje v vasi. V razpravi so poudarili, da je treba v Murski Soboti ustanoviti okrajni servis za kulturna društva, ki bi -.zdelovali kulise in nekatere druge rekvizite. Prav tako se Je v zadnjem času v Murski Soboti razvila ljudska knjižnica, ki ima pretesne prostore. Delegati so razpravljali tud! o vlogi kmetijskih zadrug, pri kulturno prosvetnem delu, ki mora po besedah tajnika okrajne zadružne zveze v Murski Soboti Stefana Antaliča biti sestavni del dela kmetijskih zadrug. Številne kmetijske zadruge so za kulturno prosvetno delo pokazale izredno zanimanje in so pripravljene plačati predavatelje in nositi druge stroške Tov. Franc Kimovec-ZIga Je govori o bistvu dela Svobod in prosvetnih društev. Po njegovem mneju je treba v Svobode in prosvetna društva v Pomurju vključiti čim več delavcev. K. M. rtiVia Dan za sever in Avstrijd V klasični kombinaciji so v loku na 15 km prevladovali NorveSani, ki so s Stenersenom zasedli prvo mesto. — Sailer osvojil Se drugo zlato kolajno v slalomu za moike. — V hitrostnem drsanju na najdaljii progi zmaga Šveda Ericsona. Danes dopoldne je bila na sporedu druga disciplina v klasični kombinaciji, in sicer smučarski tek na 15 km. Kakor se je splošno pričakovalo, so v tej koakurenc] zmagali Norvežani z odličnim tekačem Stenersenom, ki je pretekel progo v času 56:18 in osvojil zlato kolajno za zmago v klas čni kombinaciji. Naslednja mesta^ za njim so si razdelili: drugo Kor-honen (Finska) s časom 58:32, tretje Barhaugen (Norveška) s 57:11, četrto Melih (CSR) s 57:18, peto Lahr (CSR) s 57:39, šesto Marda-len (Norveška) s 57:43 itd. Sovjetski tekmovalec Juri Moškin, k je bil zmagovalec v prvem delu tega tekmovanja — v smučarskih skokih, se je mogel danes plasirat; šele na 31. mesto, ker je potreboval za progo 1 uro. 4 minute in 18 sekund. S vere Stenerson je z letošnjo zmago postal že drugič olimpijski prvak v tej disciplin , obenem je pa tudi zmagovalec zadnjih tekem FIS v isti disciplini. Drugo mesto v skupni ocen je zasedel Bengt Erieson (Švedska) in dobil srebrno, tretje pa Frančišek Gasjenica (Poljska). Sailer ^ Junak v slalomu Druga važna konkurenca je bila malo pozneje na alpskih terenih, In sicer slalom z3 moške. Tudi danes je zmagovalec v veleslalomu Avstrijec Toni San.ler pokazal svojo odlično formo in zmagal s krepkim naskokom pred svojimi n.ič manj kakor 95 tekmeci. Na 617 m dolgi progi, ki je imela za prvi tek 80 vratič, za dru- gega pa 94, je potreboval skupni čas 3:14.7 (v prvem teku 1:27.3, V drugem pa 1:47.4). Na drugo mesto za njim se je proti vsem računom plasiral Japonec Igaja s časom 3:18.7 (1:30.2 in 1:48.5). na tretge pa Sved Solander s 3:20.2 (1:23,2 in 1:51). Na ostaliih mestih so se v nad-ostrejši konkurenci razvrstili naslednji tekmovalci: 4. Dodge (ZDA) 3:21.8 5. Schneider (Švica) 3:22.6, 6. Paisquier 3:24.6, 7. Bozon 3:26,2. 8. Perret (vsi Francija) 3:26.3, 9. Obermiiller (Nemčija) 3:27,5. 10. Rey 3:27.7. U. Felf.ay (oba Švica) 3:32.1, 12. Dalmam (Švedska) 3.32,6. 13 Schneider (Avstr.) 3:35.8. 14. iil-niirov (Bol,g.) 3:35.9, 15. N.il-son (Svedslka) 3:37.1. 16. Gasienica (Poljska) 3:40. 17. Sjastad (Norv.) 3:40.9. 18. Zaricki (Polij.) 3:40.9, 19. Ghedina (Italija) 3:40,9. 20. Korko-ran (ZDA) 3:41,3 itd. Tri.ie člani avstrijske ekipe so zaradi padca izstopili. in sicer Molterer, Rieder in Schneider. SPORED ZA DANES Ob 9.30. uri: štafeta za ženske, 3x5 km, ob 11.30: smuk za ženske, ob 14.30: pro-stl liki v umetnem drsanju za moške. V ČETRTEK Ob 8. uri: tek na 50 km, ob 14.30: prosti liki v umetnem drsanju za ženske. Dve Hokejski tekmi iz final, in scer ZDA : Švedska, in Sovjet, ska zveza : CSR. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN CELJE — GABERJE Športne igre v telovadnico — več mladine Občni zbor društva za telesno vzgojo Partizan Celje — Gaber- je je sicer pokazal na izredno živahno družbeno delo, hkrat; pa potrdil, da je 253 aktivnih Članov za področje industrijskega dela mesta, ki šteje prav gotovo več ko 10.000 prebivalcev, dosti premajhno. Razprava o vzrokih za tako majhno število aktivnih članov je načela problem, ki kakor kaže, tare ne samo gabrsko marveč še marsikatero partizansko društvo. Po mnenju udeležencev občnega zbora je treba Iskati vzrok za tako majhno število aktivnega članstva v programu dela partizanskega društva. Zdi se, da se je to društvo preveč zapiralo v telovadnico in premalo uvrstilo v svoj program zanimiva in privlačna športna tekmovanja za delavsko mladino. To napako bo skušalo v letošnjem letu popraviti. Predstavniki množičnih organizacij, zlasti Zveze komunistov ter Socialist: čne zveze, so obljubili vso pomoč, da bi v društvo prišlo čim več mladih ljudi. Porazna Je bila nadalje ugotovitev, da so društvene prošnje za denarno pomoč v večini primerov naletele na gluha ušesa, zato tudi načrt delavnega gospodarskega odbora, ni bil v celoti u-resničen. Lani je bilo na novo usposobljeno letno telovadišče, zato pa je ostala zanemarjena telovadnica, ki močno kliče po obnovitven h delih. Uspehi društva so se pokazali na neštetih prireditvah doma ter na mnogih nastopih, izven Celja. Pri vsem teni delu v telovadnici in na letnem telovad šču so o-gromno prizadevnosti pokazali maloštevilni vaditelji, ki so letos z odhodom Ivanke Kos ostali okrnjeni. V vrsti vaditeljskega evropsko Šahovsko prvenstvo JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 13,5 : 6,5 BEOGRAD, 31. JAN. Danes so bila odigrana nadaljevanja prekinjenih partij iz I. kola dvokrožnega matcha med Jugoslavijo m Romunijo. Trojanescu in Dijura-ševič sta v obeh.krogih svoji igri prekinila. Medtem ko je Djura-ševič partijo iz I. kroga dob:l, je druga ostala renii. Glede na to je končni izid tega dvoboja 13.5:6.5 za Jugoslavijo. • Na turnirju za prvenstvo Jesenic Je med 14 najboljš mi igralci zmagal Korošec z 10 in pol točke pred Suheljem, Z. Strum-bljem itd. 2. kadra razen Končana, Treb čnl- ka, Milojke in Davleta Božiča, Anke Lešek, Sonje Veber ter Romana Pečnika, zasluži največ- »Zlata« za Švede V zadnji disciplini hitrostnega drsanja, in sicer v teku na 10 tisoč metrov, je osvojili prvo mesto in zlato kolajno švedski drsalec Sige Erieson. ki je predirsal progo v časti 16:35,9: naslednje mesto je z neznatno razliko (16:36,9) zasedel Norvežan Johannsen. tretje pa s časom 16:42.3 Rus Gonča-renko. Na naslednjih mestih je še kot četrti Haugli (Norv.) s 16:48,7. peti Breikman (Holand.) s 16:31,2’ šesti Andersen (Norv.) s 16:52.6. ALBRIGHTOVA VODI Po prvem dnevu tekmovanja v umetnem drsanju na ledu, in sicer po obveznih lik: h. vodi v plasmaju Američanka Tenley Albright, ki je po petih llikih dosegla vsega 1070.7 točke. Najbolj se ji je približala njena rojakinja Heis-sova s 1C54.9 točke, na tretjem me-stu pa je Avstrijka tvendel s 1008.1 točke. Tekmovanje b0 zaključeno v četrtek s prostim drsanjem, ki pa sestavlja samo dve petini točk, medtem ko. so ostale tri petine odločilne za plasma v celoti iz obveznih vaj. • Na kongresu mednarodne federacije za hokej na ledu so odločili. da bo tekmovanje za prvenstvo Evrope v drugi skupin; leta 1957 v Beogradu. (Kakor je znano, bo enako tekmovanje najboljših evropskih moštev prihodnje leto v Moskvi.) V hokeju zmagujejo favoriti Sinoči sta bil; v finalnem delu hokejskega turnirja na ledu odigrani še dve zan mivi tekmi. V prvem srečanju je v zelo lepi in živahni tekmi Kanada premagala Češkoslovaško 6:3 (1:1, 3:2, 2:0). Strelci golov za Kanado so bili Logan in Knox (2) ter Theberge in Rope po l, za Cehe pa sta bila uspešna Navrat 2 in Pantuček. Na tekmi Je bilo okrog 8000 gledalcev. V zadnji tekmi večera je Sonu Jetslka zveza zmagala nad Sved« sko s 4:1 (1:1, :1:0, 2:0). Strelci golov so bili za SZ Gurišev (2) In Suvalov ter Bobrov po enkrat. Častni gol za Švede je dosegel Bromo. V nadaljevanju finalnega turnirja v hokeju je Švedska nepričakovano odpravila ekip® CSR 5:0 (1:0, 2:0, 2:0)! To j® doslej največja senzacija na tekmovanju najboljših hokejistov držav v Cortinj. • Mednarodna federacija za ho* kej na ledu je sklenila, da b<> prhodnje tekmovanje za svetovno prvenstvo leta 1953 na Dunaju. Na tekmovanju za mednarodna prvenstvo Francije v namizne n* tenisu je v osminki finala jugo*« slovanska dvojica V Ogrinc-G abTi-a -a ra m ra cs o u < z Eti »-9 Eti N 56 »Svoje pomisleke boste že premagali,« je rekel van Heer-den lahkotno. »Mislite na tiste lepe čase, ki vas čakajo, prijatelj.« »Saj tudi ne mislim na nič drugega,« je rekel Milsom, »in vendar — « zmajal je z glavo. Van Heerden je razgrnil časopis, ki ga je prinesel s^seboj, in pričel brati. Milsom je opazil, da proučuje notacijo žitaric. »Kdaj bomo pravzaprav pričeli?« »Naslednji teden,« je rekel zdravnik, »bom likvidiral tovarno v Paddingtonu in odpotoval.« »Kam pa nameravate?« »Odšel bom na kontinent,« je odgovoril vam Heerden, zganil časopis in ga zopet položil na mizo. »Od tam lahko z večjo gotovostjo vodim operacije. Gregory bo šel v Kanado, Mitchell in Samps sta že pripravila Avstralijo in tudi naši trije ljudje v Indiji imajo delavce pripravljene.« »In Združene ameriške države?« »Te imajo svojo lastno organizacijo,« je rekel van Heerden. »Tudi to, me stane mnogo denarja. Vsi naši ljudje razen vas so pripravljeni in čakajo na besedo .Začnite’. Vi boste vzeli s seboj povelja za Kanado.« »Moram vzeti tudi Bridgersa s seboj?« Van Heerden je odkimal. »Temu norcu ne morem zaupati. Sicer bi bil idealen pomočnik za vas. Vaše delo je preprosto. Preden boste odpotovali, boste prejeli zapečateno pismo, v katerem je seznam vseh naših agentov v Kanadi. V njem boste našli tudi dva šifrirana stavka. Eden pomeni: .Operacije pričeti’, drugi pa .Razveljaviti vsa navodila in aparate uničiti1.« »Al5 bo poslednje potrebno?« je vprašal Milsom. »Morda, čeprav je skoraj nemogoče. Moram pa biti na vse pripravljen. Organizacijo sem. sestavil kolikor. mogoče preprosto. V vsaki državi imam svojega glavnega agenta, ki bo takoj po prejemu mojega sporočila oddal isto drugim agentom, ki tudi posedujejo šifro.« ' »Vse je videti skoraj preveč preprosto,« je rekel Milsom. »In kakšne so možnosti odkritja?« »Jih sploh ni,« je takoj odgovoril zdravnik. »Trenutno je naša edina nevarnost le Beale, toda on ne ve nič gotovega in dokler le ugiba, ne more škodovati — končno mu pa tudi ne preostaja mnogo časa za ugibanje.« »Vse se mi zdi preveč preprosto,« je dejal Milsom in zmajeval z glavo. Van Heerden je zaslišal korake v veži, naglo stopil k vratom in jih odprl. »No, Gregory?« je vprašal. »Tukaj je,« je odgovoril ta in pokazal na neko postavo, ki je stala za njim. »Tudi duhovnik pravkar prihaja.« »Prav, prosite našega prijatelja, da pride bliže.« Mož z rdečimi lici, ščetinastimi majhnimi brki in z rumenimi čevlji je stopil v sobo in se priklonil. »Veselj me, da vidim doktorja van Heerdena,« je rekel. »Van Heerden,« se je smehljaje predstavil zdravnik. Oba sta govorila v nemščini. »Za vašo ekscelenco imam pismo,« je rekel sel. »2e mnogo dni vas iščem in rad bi vam javil, da so mi ga nepoklicani poskušali vzeti.« Van Heerden je prikimal, odprl kuverto in prebral nekaj vrstic. »Geslo .Preslava’,«' je rekel s tihim glasom in sel se je razveselil. »Cast mi je povedati tole.« Zašepetal je nekaj van Heer-denu v uho, in Milsom, ki ni dobro razumel nemščine in se je trudil ujeti kakšno besedo, je lahko videl na zdravnikovem obrazu izraz navdušenja. Zdravnik je stopil nazaj in razširil roke. Z močnim glasom je izgovarjal besede, po katerih je bila nemška himna znana! »Gott sei Dank durch alle Welt, Gott sei Dank durch alla Welt!« »Zakaj se zahvaljujete bogu?« je vprašal Milsom. »Končno, končno!« je klical van Heerden s plamtečimi očmi. »Vlada je z mano; moja lepa dežela mi sledi. Oh, Goti sei Dank!« »Duhovnik,« se je spomnil Milsom. Pri odprtih vratih je stal mlad mož in gledal v sobo. »Duhovnik, da,« je rekel van Heerden. »Sicer ni ve3 potrebno, a poroka naj kljub temu bo. Za vsak primer! —•> Prosim, vstopite, sir.« Bil je razposajen kakor mladenič. Takšnega še ni Milsom nikoli videl. »Vstopite, sir!« »Zelo mi je žal, da je vaša zaročenka bolna,« je rekel duhovnik. »Da, da, vendar to ne bo oviralo poroke. Šel bom gor in j d pripravil.« , . Milsom je stopil okrog mize in odšel k oknu; in on je bil tisti, ki je primoral zdravnika, da je obstal, ko je hotel za* pustiti sobo. »Doktor,« je rekel, »pridite vendar sem.« Van Heerden je opazil nemir in zaskrbljenost v Milso* mo vem glasu. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Kaj ne slišite, da nekdo govori?« Oba sta stala pri oknu in napeto poslušala. »Pojdite z menoj,« je rekel zdravnik in se začel brezslišno vzpenjati po stopnicah, spremljan od mnogo počasnejšega im težjega družabnika.