293 iteviikn
v LNMjani, b soboto, ll decembra nos.
XXXIX. leto.
VENSKI
Manj* ?Mk te svoćor, iskril e»4*^t ta pnu*«, tat *«n* po poatl atajaiaafi sa atatro-of raaa daiaia aa **» »5 a, aa aai lata iS &, n ftaart lata 8 K §Q h, aa aa aiaaaa t K tO k. Ka L]ubijano t paditjasjata na ca* aa vaa lat« iaK,aapellataLlK,aa eatrt lata B K, aa aa mmm I K. Kaar kadi aaai aaoj, plača aa mm lala 3t K, aa pal lota 11 K, aa Aatrt lata I K 60 a, aa aa a«m 1 K tO h. — Za tuja dažola talika kaiikar znaSa aaStnhia. — Na aaraSaa aaaa fcrtačaaaa r**Sty*tra aarašalna m aa adra. — Za oznanita ta aia&aja ai pataraataaoa aattt-vrata »a 12 n, t* m trcoauila tlaka takrat, pa 10 a, 5a aa takrat is pa 8 h, 8a ■• tlaka trikrat ali vtčkrat. — Dopiai naj oa izrale firaakaratt. -H Sfc*«a4a1 n aa mčato. — UradnlaiVO ta upratrtJalvO <a a Ka*£arfe aliaak it i, bi atoar crataJltva a 1. oadfttr., spravc&tra pa v pritiieja, —  CpraTuiStra naj aa alagavaiga paiiijatl saara&iBa, rakiaaualja, aananila, t. }. administrativa* efcrai
WmmmWtmm telefon it ML
Mesečna priloga s ^Slovenski Tehnik".
Pošastne številke mm 10 Iv
Opravniitva telefon ii Sla
Delavska zavarovalnica proti nezgodam u Trstu.
(Napisal dr Konrad V od usek.) V
Račun o dobičku in izgubi tržaške zavarovalnice izkazuje za 1. 1905 nepokriti nedostatek 280 811 K 42 v, tako znaša k 3. 11)04 nepokritim nedostatkom po 1.271.887 K 10 v, skupaj nepokritih 1,552 198 K 52 v.
Take se tedaj tržaška zavarovalnica glede pasivnosti pridružuje vsem ostalim avstrijskim zavarovalnicam, izvzemši graško (in menda ne solno-graško) zavarovalnico, ki je edina L 1905 zaključila s prebitkom po 0 22 milijona kron. Ves nepokriti nedostatek avstrijskih zavarovalnic znaša za L 1905 4 9S milijcnov kron, medtem ko je L 1904. znašal 5 7, leta 1908 10 5 milijonov kron.
To stereotipno pasivnost in te strahovito narasle pomanjkljaje pa si moramo seveda razlagati iz sistema pokritvenih glavnic, kije dandanes v rabi. Po tem sistemu se v vsakoletni obratni račun pod „dati" vstavijo za vse dne 31. decembra dotičnega leta v izplačevanje dospele rente glasom § 39. statuta zavarovalno-tehnično izračunane pokritvene glavnice. Vsota vseh teh glavnic znaša v računu za L 1905 5,873.880 K 9 v. Nedostatek poprejšnega leta se »vstavi kot prva točka pod „dati". Pod „imeti" pa se uvrsti vsota pokritvenih glavnic za vse 31. decembra poprejšnega leta dospele rente. Tako se seveda z ozirom drugih efektivnih postavk obratnega TaČuna izračuna nepokriti nedostatek računskega leta, ki se prišteje k i rim an j kl jaju, oziroma nedostatku poprejšnega leta, kakor smo to navedli uvodoma za tržaško zavarovalnico.
Zoper ta sistem pokritvenih glavnic (Kapitaldeckungssvstem), se oglašajo vedno hujši pomisleki in protesti.   Bistvo  tega sistema je po
drugi strani seveda tudi plačevanje zavarovalnin v premijah (Priimien-svsteini, to je v zavarovalnih prispevkih, ki se dandanes za tržaško zavarovalnico računajo in določajo po tarifu, odobrenem z ministerijalnim odlokom z dne 30. decembra 1899. št. 42.249, veljavnim od 1. januarja leta 1900 dalje. Ta sistem se hoče nadomestiti s sistemom naklad (Umlage-verfahren), po katerem se bodo vsi izdatki zavarovalnice v enem letu naložili v prihodnjem I^tu na vse zavarovanju podvržene obrate, dotlej pa založili z lastnim premoženjem zavarovalnice.
Pa tudi ta sistem ima svoje slabe strani in zlasti prehodnja doba bi bila dolga križeva pot za vse sedaj pasivne zavarovalnice. Vendar bi se na ta način odpravili „nepokriti ne-dostatki", ki znašajo dandanes skoro Šest milijonov kron. Če bi danes — recimo — morale iz tega ali onega vzroka likvidirati vse zavarovalnice, kdo bi plačal ta nedostatek 6 milijonov? Zavarovalnice najbrž ne, ker jih nimajo, država pa tudi ne, ker ni nikjer in nikakor zavezana v tako plačilo!
O tem bi pisali lahko na dolgo in široko. Pa upajmo, da se bode vladni načrt glede reforme bolniškega in nezgodnega zavarovanja prebudil v najkrajšem času iz svojega spanja; saj že dve leti sedaj počiva in čaka na odrešenje!
Tržaška zavarovalnica je imela ob koncu L 1905 v svoji bilanci aktiv v skupnem znesku 5,503 269 K 37 h, med tem ko so njena pasiva znašala 7,055.467 K 89 h. Nepokriti presežek pasiv smo že navedli zgoraj. Zanimivo je, da ima tržaška zavarovalnica pri „ Kredi tu uy to je pri zadružni ci kreditnega zavoda naložene gotovine 135.692 K. Še bolj zanimivo je, da ima svoje vrednostne papirja, katerih bilančna vrednost je ob koncu računskega leta 1905 znašala 1,905 335 K 70 h, s tekočimi obrestmi vred 1,936.663 K 37 h, najbrž deponirane
tudi pri „Kreditu". Tega sicer ne povzamemo iz poročila, dasi bi radi vedeli, kako se vrši ves ta k nfcokor-rent — in depot-raČun s fllijalko kreditnega zavoda v Trstu. V temoziru pogrešamo potrebnih podatkov v poročilu, zlasti ker kurzna izguba pri vrednostnih papirjih notira v obratnem računu za leto 1905 s precejšnjo vsoto po 4490 K in rezerva za kurzne razlike po 15.498 K 45 h.
Tržaška zavarovalnica pa ima tudi svoja posestva, namreč delavske hiše v Trsta, Kjarboli tab. štev. 611. Tu ima zavarovalnica 22 delavskih hišic, od katerih menda živa duša na Kranjskem ne ve, da so prav lično zidane, da ima vsaka 4 ali 5 stanovanj in da v njih stanujejo — kakor se trdi — skoro izključno sami Italijani, sami „regnicoli" ! Ce je to sam slučaj ali kaj drugega, ne vemo. Te hišice so vredne 753.090 M 84 h in nosijo na leto 34.428 K 69 h. In prav na te hišice opozarjamo danes slovenske delavce v Trstu, naj poskusijo svojo srečo in poiščejo tam stanovanj ce. Bodemo videli, če se jim posreči ta poskus !
Zavarovalnica pa ima tudi mnogo denarja razposojenega na hipoteke v mestu Trstu. Vsa ta posojila dosegajo višino no 1,684 509 K 73 h in nosijo na leto 26.293 K 48 h. Glede teh hipotek bi bili jako srečni, ako bi nam predstojništvo malo pojasnilo v svojem poročilu, kdo da dobi ta posojila, pri katerih se plačuje za Trst jako nizka obrestna mera po 41/4°/0 do 49,'|0°/q. če hočeš iskati te hiše in dotična dolžna pisma, jih ne najdeš. Kajti v poročilu in prilogi VII. ni zapisano ime dolžnika in tudi ne „politična" niti ta bul ar na številka njegovo hiše. Se pač postopa galantno, ne da bi hoteli s tem komu kaj očitati. Pri posojilih se — vsaj v Trstu — dado po navadi tudi proviz ije onemu, ki jih preskrbi. Pa Bog ne daj, da bi hoteli mi trditi kaj takega glede teh hipotečnih posojil tržaške zavaroval-
nice :
Tako smo se dotaknili vseh važnejših „denarnih" točk tržaške zavarovalnice, in nam preostaja izpre-govoriti samo še nekaj besedi o — razsodišču te zavarovalnice. Ze smo omenili, da se nahaja to razsodišče — vsaj v jezikovnem oziru — v najslabšem položaju. Razsodišče ima svojega predsednika in namestnika, glede katerih ne veljajo naše besede. To izrecno poudarjamo. Ima pa tudi 4 prisednike. Dva prisednika in njihova namestnika imenuje notranje ministrstvo. Tretjega prisednika in 3 njegove namestnike volijo povzetniki iz svoje srede in četrtega prisednika ter tri njegove namestnike volijo delavci in uradniki iz svoje srede.
Dandanes ne zna od vseh teh prisednikov in namestnikov — izvzemši enega — nihče slovensko in hrvatsko! če pride tedaj slovenski delavec s svojo tožbo pred ta zadnji forum, zoper katerega nima pritožbe, kako naj zastopa svoj zahtevek napram zavarovalnici, ki se ravno od hrvatskih in slovenskih delavcev pusti prav rada tožiti. Včasih ima tak delavec svojega zastopnika. Pa le redko. Kako se vrši torej ta razprava, ko niti sodišče niti zastopnik zavarovalnice, ki je plačan v velikem delu a slovenskim denarjem, ne zna slovensko. Gospodje sodniki pač srepo gledajo, ko jim mora predsednik tolmačiti slovensko tožbo in tožnikove zahteve. Potem se sodi in — končano je. Z mirno vestjo trdimo, da polovica slovenskih delavcev, ki precej pogosto sami prihajajo v Trst, niti ne vedo, kaj se je v sodbi izreklo in kaj da je s tožbo vobče. Tudi se jim ne plača nič potnih stroškov in so hrani z vsakim grošem. Tako vsaj se je pritoževalo vse polno delavcev, med tem, ko so se menda italijanskim delavcem že plačali polni potni stroški iz Kalab-rije v Trst in — nazaj. Tudi se te razprave pred razsodiščem vrše vse prehitro.   Vsak tretji četrtek
približno je razpisano kakih 20 razprav in vse se izvršijo tekom tega. dneva.
In zdaj si poglejmo uspeh tožbe pred razsodiščem! Leta 1905. je bilo vloženih 35 6 tožb in 6 jih je ostalo iz leta 1904. Od teh jih je ostalo 12 nerešenih, v 261 slučajih se je tožba zavrnila, le v 18 Slučajih se je tožbi povsem in v 35 slučajih le deloma ugodilo!
Radi priznamo, da mora zavarovalnica štediti in hraniti. Ali to načelo se mora zastopati povsod in vselej. In če pomislimo, da so skoro vsi slučaji, ki pridejo pred razsodišče, zadnji up in poskus ponesrečenih re-vežev, se nam zdi število 2 61 jako visoko. Radi bi vedeli, koliko hrvatskih in slovenskih tožb je med njimi!
Razsodišče je tedaj jako važen faktor. In če ima zavarovalnica dobro razsodišče, potem se da pred njim in z njegovo pomočjo vse popraviti, kar bi eventualno zagrešila zavarovalnica sama nasproti ponesrečencem!
Vsled tega naj slovenski in hrvatski Člani zavarovalnice obrnejo vso svojo pozornost volitvi 1 prisednika in treh namestnikov v razsodišče, ki se volijo dne 29. decembra t. 1. Ta volitev se izvrši skupno v vseh kategorijah in radi tega moramo, ako bode storil vsak posameznik svojo dolžnost, zmagati Slovani pri teh volitvah letos in tudi v vseh prihodnjih časih.
Ravno tako pa zahtevamo, in to velja slovenskim državnim poslancem, da odslej ministrstvo za notranje zadeve imenuje za prisednika razsodišča ne samo tehnično, ampak jezikovno izobražene osebe Naj se v tem pogledu ne ozira na predloge predstojništva tržaške zavarovalnice, ampak naj pred imenovanjem natanko dožene, da njegov delegat zna slovensko ali hrvatsko.
Postopanje in razpravljanje pred
LISTEK.
uušhi mietnntie.
Spisala Sonja.
Že mesec prej je šel glas po vasi: Na SveČnico bo veselica! Zadnjo nedeljo pa so delili v prodajalni vabila.
Program obeta: igro, šaljiv prizor, petje in neizogibno „prosto zabavo".
Prireditelji se imenujejo skromno : vaški fantje in dekleta. Sodeluje pravzaprav samo eno dekle, ali tr govčev sin, ki je sestavil vabila, bi se ji rad prikupil, pa jo je sprejel med prireditelje.
Čisti dobiček je namenjen pogo-relcem sosednje vasi. Prireditelji so pač kje brali ali čuli, da gospoda po mestih plešejo, pojejo ali se kaso drugače podobno „žrtvujejo" za trpečega brata. In ta človekoljubna ideja je našla tudi v naših krajih rodovitna tla.
Igro vodi krojač Tinek. Izkušen človek je, zakaj dosti je že hodil po svetu. Delal je po mestih in trgih ter videl dosti diletantskih predstav. En-
krat je bil celo v resničnem teatru. Kaj ne bi vedel, kako se je treba vesti na odru! In, bogme, Tinek je dober psiholog! Pozna vaščane na dno duše; zato se ni bati finska, kadar je on izbral igro in prevzel najvažnejšo vlogo.
Lani so bili igralci pogoreli do kraja. Poslušali so županovega Študenta, ki jim je, bogvedi odkod prinesel nekakšno dolgočasno stvar, ki so jo morali igrati čisto po njegovem receptu. Gledalci so bili zelo nezadovoljni in žal jim je bilo vstopnine. — Letos pa so se zopet obrnili do Tinka. — Saj sem vam rekel, — govori krojač, — kaj bi štu 'ent, ki ne pozna našega človeka. Sedi med knjigami, živi med gospodo, pa bo znal, kaj je kmetu všeč!
Vabila so pisana z roko. Vseh petdeset za pol litra vina. Napisal jih je starec, ki je bil svoje dni trgovec, pa je osiromašil. Dva dni jih je pisal. Ne vidi več dobro in roke se mu tresejo.
Vabila se pošljejo v Šolo, župni-Šče in na pošto; tudi kasarno, da-carja in vpokojeuega kondukterja počaste z vabilom. Raznašalci so deca. Za nagrado dobe rožič, par bonbonov ali fig. — Kar ostane vabil, jih
razdele kmetiškim ljudem. Ali dobe jih samo izvoljenci: Lepa dekleta in premožnejši gospodarji. Posebna čast je, Če se dobi vabilo; dekleta se ba-hajo ž njim pred cerkvijo, celo gospodar ga važno potegne iz žepa in ga pokaže sosedu.
Veselica je napovedana na sedmo uro zvečer, ali že ob šestih je krčma polna. Celo „inteligenca" je točna.
Ali igralcem se ne mudi. Cisto ležerno se šetajo med občinstvom, ki jim neprenehoma ponuja čaše. Naposled se vendarle poizgube za „kulise" in občinstvo polagoma zaseda prostore.
Takoj pod odrom sede razvrščeni lepo po dostojanstvu: cerkev, šola in pošta. V lepi složnosti, kot se spodobi, zakaj v naše kraje še ni zašel novodobni duh nesloge in prepira. V drugi vrsti so orožniki, dacar in vpo-kojeni kondukter. Zadaj je še par sedežev za vaške magnate; drugi ljudje stoje.
Zelo živahno je za kulisami. Nemirno vihrajo zavese in neprenehoma se oglašajo povelja: Daj klobuk! . . . Kje je telovnik? . . . Tu so ti brke! Včasi se prikaže na odru na pol ko-stumiran igralec, ki pozove kakega znanca iz občinstva: Ti, Jože, teci v
kuhinjo po metlo! . . . Donesi skledo vode!
Končno se oglasi izza kulis: — Haj d, razgrni zaveso !
Pristopil je fant ter počasi in nerodno odgrnil najprej levo polovico, nato še desno in začetek je tu.
Gledalci treščijo v smeh.
Na oder je stopil pritlikav, čokat fant v tesnih belih hlačah in živordeČem fraku. Frak ima dolg rep, ki sega skoraj do peta. Po repu so prišiti velikanski zeleni gumbi. Vrhu tega ima frak na hrbtu in na prsih velike zvezde od zlate pene. Tudi pokrivalo je nenavadno: Bel, čudno zverižen klobuk s širokimi krajci.
Fant predstavlja biriča, ki naznanja, da bo na dražbi prodano posestvo zadolženega kmeta.
Igralec ne čaka, da bi se polegel smeh. ZapiČi oči v tla in pripoveduje nekaj zelo hitro in neumljivo. Oči-vidno mu je do tega, da se ne bi zmotil. Sufler je zelo počasen in neroden. Ne kaže se zanašati na njegovo pomoč. Sicer pa gledalci niti ne poslušajo. BiriČev kostum jih je okupiral popolnoma. — Fina ma-škora, vrag ga dal! Kje je dobil tiste krpe, ki jih je obesil nase? — ugibajo.
Nato se prikažejo na odru: Zadolženi kmet, njegova družina in oderuh. Kmet bi se moral odkriti, pa zapazi, da je pozabil klobuk v garderobi. — He, Miku, — zakliče za kulise — daj klobuk! — Ko mu je pokrivalo na mestu, se nadaljuje igra. Kmet, žena in otroci pokleknejo pred oderuha in ga prosijo milosti.
Prizor nima nič smešnega na sebi, celo kostumi so čisto navadni in gledalci se dolgočasijo. Režiser Tinek že komaj čaka, da pride zopet življenje na oder.
Poslednji prizor: Oderuh leži na smrtni postelji, vrečo denarja pod glavo Zdajci se začuje čudno rjovenje in že je na odru vrag, ves črn, z ognjenimi rožički, vrečo na rami in obligatno verigo v rokah. Neskončno zadovoljnost vzbuja prizor, ko tlači vrag oderuha v vrečo in ga vlači po odru.
Igra je pri kraju in po krčmi se razlega vesel, hvaležen smeh.
— Tiho! . . . Zdaj pride šaljivi prizor — se je oglasil nekdo za odrom.
Zavesa se je razgrnila, pa evo na odru Tinka! Šroke bele hlače ima, raztrgan telovnik in klobuk, ki so ga večinoma samo še krajci. Ti-
razsodišč o m se mora izpremeniti, in stvar zastopnikov je, da z vso energijo zahtevajo slovensko razpravo, da zahtevajo slovenske izvide in mnenja od gg. zdravnikov itd.
Pri zavarovalnici in tudi pred razsodiščem se ne sme namreč »uganjati politika". To so naprave humanitarnega značaja, ki naj lajšajo in slajšajo gorje ubogih delavcev žrtev svojega poklica. In Če pride slovenski revež k zavarovalnici ali pred razsodišče uveljavljat svoje pravice, naj se sprejme z ljubeznijo, sprejme pa tudi v jeziku, ki ga govori on. Tako pa mora po različnih tolmačih se boriti, da se prerine do italijanskih ušes, ki ga težko poslušajo in še težje uslišijo.
Vsled tega mora ponehati pri tržaški zavarovalnici vsaka italijan-*ko-judovska „mogočnostu. Država sama mora skrbeti za to in nam preskrbeti polne garancije, da se bodo odslej volitve vršile v natančnem redu. Dokler tega ne dosežemo, bo-demo seveda metali bob ob steno. Ali vendar imamo upanje, da se tudi pri tržaški zavarovalnici sčasom uvede načelo, da tisti govori in gospodari, kdor plača.
Na vsak način pa moramo mi Slovenci in Hrvati opustiti dosedanjo malomarnost, plačevati milijone za wO. da se iz naših denarjev po kanalu § 4 2. za v. postave pošiljajo v itali j ansko kral j e-stvo celi kupi denarja in visokih odpravščin, ne da bi imeli mi pri teh eksportih »udi eno samo besedico.
In s tem končamo, želeč bližajočim se volitvam najlepšega uspeha!
narodno založba.
(Nova kniževna organizacija.) I.
Dandanes, v dobi obligatoričnega obiska ljudske šole, ko zna že skoro vsak človek čitati in pisati, je književnost postala eden največjih in najvplivnejših kulturnih in socialnih faktorjev. Književnost ima neomejen in nepremagljiv vpliv na mišljenje in čuvstvovanje, na značaj vsakega človeka in ta vpliv bo rasel toliko bolj, čim več bodo ljudje čitali. Pri narodih, kjer je pismenost tako splošna, kakor pri Norvežanih, Švedih, Dancih, Nizozemcih in severnih Nemcih, se ^Daža že davno, da je vpliv književnosti dosti večji kakor vpliv učiteljev :n duhovnikov, oziroma šole in cerkve, in tudi večji kakor vpliv rodo-vine. Ponosne besede „Bjornsen je nekronani kralj norveškega naroda" se menda najboljša ilustracija teh razmer in silne moči književnosti.
Tudi pri nas Slovencih se vedno več čita, tudi pri nas zadobiva knjiga vse več vpliva na ljudstvo. Časi, ko so slovenske knjige čitali samo srednješolski dijaki in poštne ekspedito-rice ter tuintam kak posamičen človek, so že davno minoli. Dandanes čita vse, čita izobraženstvo, čita me-
nek ima v rokah na pol razbite gosli z eno samo strunov Neusmiljeno Irgne z lokom po struni in poje s hreščečim glasom o „Urški in Ga-šparju". Zraven dela strahovite grimase in neprenehoma nagovarja gledalce: — No fant, čemu se pa sme-ješ pravzaprav? Saj raztezaš usta, da bi ti Človek labko porinil kovač-uico vanje! . . . Kaj pa vi, Kume? Kaj niste bili vi za ministra, ko sem bil jaz cesar? . . .
Ljudje se prijemljejo za želodec, se tolčejo po kolenih in ploskajo z rokami: — Odnesi se, vrag te opalil, če ne poginemo od smeha!
Tudi „ša jivega prizora" je naposled konec, ali ljudje bi še stali in gledali, da ni nekdo zaklical na odru: - Konec! Le sedite za mizo!
— Bogme, fina komedija! — Hvalijo ljudje. — Krojač ni neumen človek!
Igralci se pomešajo kar kostumi -rani med občinstvo, ki jih zove neprenehoma: — Na, birič, maškora pij! . . . Kje si iztaknil te pisane krpe? In igralci izlivajo čašo in čašo. Čaka jih Še tretja točka programa, ali nihče ne misli nanjo.
ščanstvo, delavstvo in kmetsko ljudstvo. Ljudje so žejni pouka, so lačni duševne hrane, a premalo imamo knjig, da bi za mogli utešiti njihovo dušno potrebo.
Res, da se je naša literatura lepo razvila in po vsi pravici smo ponosni na svoje pisatelje, pesnike in znanstvenike, ali vzlio vsemu temu velikemu napredku moramo priznati, da nam je treba še silnega napora in velikega dela, predno bomo imeli vsaj toliko književnost, kakor jo mora imeti narod, ki hoče živeti svoje lastno kulturno življenje. To se mora doseči na vsak način, kajti če tega ne dosežemo, smo sploh nesposobni za samosvoje naroduo življenje.
Pot do tega je še sicer dolga, a upanje imamo in razvoj naše književnosti tekom 100 let nas v tem utrjuje, da tudi dosežemo svoj smoter, seveda le Če bomo delali in delali.
Največji nedostatek, da se naša književnost ne razvija tako, kakor bi bilo potrebno, je naša pomanjkljiva knjigotrška in založniška organizacija. Tu se kaže vsa naša zaostalost, vsa naša brezmejna mizerija. Ves slovenski narod ima pravzaprav le eno samo popolno knjigotrško koncesijo in to je Sohwentnerjeva. Poleg te imamo Slovenci še eno nepopolno, to je omejeno koncesijo, to je Ga-bršČkova. „Katol ška bukvama" ne pride v poŠtev, ker se bavi le s ten-dencijozno strankarsko literaturo in še to le v mali meri. Kulturnega pomena je le v negativnem smislu. Narod, ki Šteje poldrugi milijon duš, pa ima poldrugo knjigotrško koncesijo — to je nekaj tako gorostasnega, da tega ne bo verjel noben tujec. Knjigo-tržnic je sicer več na slovenskem ozemlju, ali te se s slovensko književnostjo ali sploh ne bavijo ali pa le mimogrede.
In ravno ista mizerija je z založništvom. Slovenske knjige zalagajo pravzaprav samo Schwentner, Ga-bršček in v najnovejšem času a le pogojno „Katoliška bukvama". Največji slovenski založnik je še nemška firma Kleinmaver & Bamberg. Poleg teh firm založi še tuintam „Narodna Tiskarna" ali kdo drugi kako knjigo, vendar se nihče izmed teh ne bavi sistematično z založništvom. Imamo pač dve založni družbi, to sta „Slovenska Matica" in „Družba sv. Mohorja", toda obe sta si uredili svoj delokrog tako, da se absolutno ne moreta baviti s sistematičnim založništvom.
Te žalostne razmere so silna ovira razvoju naše književnosti in velikanski jez našemu prizadevanju do emancipacije od tujih kultur. Na to emancipacijo mislimo in moramo misliti, a vendar smo pri tem podobni človeku, ki že razmišlja, v kakem slogu si bo sezidal palačo, a še nima toliko, da bi mogel dobiti — stav-bišče.
Ako uvažujemo, časa smo n aj -bolj in n a j nuj ne j e potrebni, spoznamo hitro, da nam je treba pred-
— He, fantje, peti moramo še!
— se je spomnil naposled trgovčev sin. Ali stvar je nemogoča. Basist smrči za mizo na odru, tenor je moral z očetom domov. No, občinstvo prav nič ne pogreša petja, zakaj „prosta zabava" se je razvila do kulminacije. Vročina narašča. Majhna, nizka izba je že vsa polna tobako-vega dima in komaj je razločiti za-Črnelo pojemajočo svetilko iz goste megle. Krik, vriskanje, hripavo, dis-harmonično petje . . . Po mizah teče vino, ali neprenehoma kriče hripavi, pijani glasovi: — Ej, gospodar, pijače! — In ljudje pijo, pijo . . .
Za mizo v kotu si podpira glavo režiser Tinek in razmišlja, kako bo poročal o igri v novine. Rdeč, zabuhel mu je obraz, motno, mižeče gledajo pijane oči. — E, ni  me skrb!
— si misli. — Takih stvari je vse polno po listih. Samo, da napravim prijeten, lepo zakrožen sklep. In Tinek misli, misli . . . Evo, zdaj jo ima! Imenitna fraza! Cul jo je nekoč v trški čitalnici. Prav tako-le bo zaključil poročilo: Veseli nas, da moremo tudi O naših pozabljenih krajih zabeležiti veselo vest: Narod se proboja.
vsem dragim preskrbeti tisto književnost, ki najhitreje in najlaglje vpliva na etično ter intelektuvalno izobrazbo naroda. Predvsem nam je treba književnosti, ki povzdigne splošno omiko Slovencev tako, današ narod vsaj približno pridena to kulturno stopnjo, na kateri so drugi narodi. To se pravi: Treba nam je mladinske, pripovedne in popularno znanstvene literature, ki bo vplivala na vse sloje, jim dajala plemenite zabave, lepega razvedrila in pouka, razširjala njih obzorje in učinkovala nanje v najboljšem smislu in treba nam je književne organizacije, ki bo skrbela za tako književnost in jo razširjala med narodom.
Taka organizacija se je zdaj ustanovila in imenuje se „Narodna založba".
Pismo Iz HruntsUe.
(Supilo-Argus-Frank.  — Saborski prazniki.) V Zagrebu, 20. decembra.
Vsem na Hrvatskem in tako tudi vsem sosedom, ki se zanimajo za naše javne razmere, je dobro znana kampanja „Argusa" v „Hrv. Pravu" proti narodnemu poslancu Supilu, ki je imela namen, da prepreči novi kurz na Hrvatskem. Besede „Argusu in „argusovščina" so postale simbol denuncianstva, laži, obrekovanja in enakih gnusob in so padale v vsem tem času kot težka obtožba na vodstvo „Starcevićeve hrvatske stranke prava". In ne brez povoda!
čujmo samo nekoliko mest iz „Argusovega" elaborata:
„. . . izmeček, ki za pest srbskih dinarjev, italijanskih lir in madžarskih forintov blati, napada, omalovažuje, obrekuje vse in vsakogar, ki se čuti kot nesebičen hrvatski rodoljub : — evo, tretje je že leto, odkar sprejema Fran Supilo z Judeževo roko zlokobni denar iz belgradskega dispozicij skega fonda in iz onega Italije, recte rimske konzulte . . . vse mračno in zakulisno razmerje z Bel-gradom, Budimpešto in Rimom, zlasti pa z Belgradom. od koder dobiva stalno letno subvencijo pod pogojem, da mora blatiti vse, kar nosi hrvatsko ime. . . „Novi List", ta organ belgradsko - rimsko- budirnpeštanskega dispozicij skega fonda . . dokler je bil g. Nikola Pašić minister zunanjih del, je Fran Supilo redno sprejemal subvencijo in se nahajajo dokazi za to v arhivu istega ministrstva . ..; komu na svetu bi bilo dovoljeno, kakor je to Franu Supilu, da izdaja političen list z denarjem iz propagand-skih fondov tujih držav . . .; to naj vzemo na znanje vsi pomočniki Frana Supila v obrekovanju in podpiranju srbizma kot protihrvatske struje. Kar se nas tiče, lahko nas vsa ona so-drga toži in sodnijsko pozove, naj dokažemo resnico svoje trditve, da je Fran Supilo podkupljenec Bel-grada. Mi nismo navezani samo na Argusa, imamo še drug zanesljivejši vir!"
Izprehodl po koroški Sloveniji.
Piše dr. Jos. Cir. Oblak. (Konec.)
Delavne napredne posvetne inteligence, ki bi bila obdržala te elemente v slovenskem taboru, pa žalibog ob pravem času ni bilo . . . „Der Windische ist ein Pfaffenkneoht", — s to parolo zmagujejo danes zlasti v nekaterih slovenskih okrajih Nemci in socialni demo-kratje. ki se pridružujejo v krivičnem boju zoper slovensko narodnost, vkljub svojim lepo donečim načelom o enakosti, Vsenemcem. To namreč niso sploh nobeni socialni demokrat j f\ — čeprav se tako nazivajo, — nego koruptna nemško - nacionalna banda, prav kakor tisti takozvani primorski socialni demokratje, ki podpirajo „iredento" ter zaničujejo vse, kar je slovensko in ne laško . . . Le malo pa je takih, pri katerih zmaguje slovenska narodnostna ideja nad napredno in ki vztrajajo v slovenskem taboru...
Na ta način se n delaj o" iz Slovencev na Koroškem „nemčurji" ter se bodo Še „delali", ako se ne izvrši
Vsaka misel, izrečena v teh sum-ničenjih, se je razširjala s tako spretnostjo, da je marsikateri, ki ni poznavalec ljudi, res jel dvomiti o značaju moža, ki ga smatrajo za najjačji „movens" gibanja v novejši dobi. Naravno je bilo, da je bil Supilo prisiljen iskati zaščite pred sodiščem, dasi je bilo znano, da mu pri sodišču niso bili baš naklonjeni. V času namreč, ko je SupiJo vložil tožbo, je bila khuenovska era Še v najlepšem cvetu.
In danes po lb' mesecih (preiskave — v vsem tem času je bilo dr. Franku dovoljeno, da zbere dokaze proti Supilu — se je vršila glavna obravnava in na njej se je razkrila vsa podlost mož okoli „Hrv. Prava". Vsakemu čitatelju bo služila v zadostno ilustracijo častna izjava odgov. urednika Jos. Zočka, (priobčena v „Slovenskom Narodu- že v petkovi Številki!), v kateri izjavi stoji tudi priznanje, „da za očitanja v teh Člankih nima dokazov." Torej nimajo dokazov! Koliko perfi-dije je v dejstvu, da obrekujejo ljudi in jih obtežujejo radi veleizdajstva in narodnega izdajništva, ne da bi imeli v to niti najmanjšega dokaza!
Koliko morale kaže politična stranka s takim delovanjem ? In na koncu koncev naj blatni voz stranke izvleče pokojni pop Babić! V obtožnici stoji tudi ta-le pasus: „Na temelju vsega tega je upravi,-Čen privatni tožitelj izjaviti, da pada pravorek, ki se izreče proti Josipu Zočku, v moralnem oziru na dr. Josipa Franka" — as tem je sodnijsko dokumentirana arguška gnusoba največjega živečega Hrvata, dr. Josipa Franka. Supilo je izšel iz te pravde čistega obraza in vedrega čela, srečno je bil odbit zadnji naval na „Novi kurz". Pred sodno palačo je množica piredila Supilu srčne ovacije. Novi kur t slavi zmago.
Hrvatski sabor, v katerem so navdušeni Starčevićanci klicali „živio Argus", se je razŠel včeraj na božične počitnice. Premotrimo li njegovo dosedanje delovanje, smo lahko na eni strani ž njim zadovoljni, ker, kar se je storilo, se je storilo ustavnim potom v modernem duhu in je bilo koristno; dobili smo neodvisne sodnike, čistoto volitev itd.
Na drugi strani pa nas njegovo delovanje ne more zadovoljiti, ker ni storil toUko, kolikor se je od njega pričakovalo. Temu so pa vzrok naši „najradikalnejši opozicionalei" pod vodstvom dr. Jos. Franka.
O tem so se čitatelji gotovo že sami prepričali iz dosedanjih poročil. Tudi zadnja debata o adresi, o kateri se je gotovo mislilo, da bo zaključena pred božičem, se je morala prekiniti in je ostala nedovršena. Frankovci so prijavili, da bodo vsi njihovi poslanci govorili, s tem je pa postalo nemogoče debato zaključiti.
prevrat. Žalostna perspektiva v bodočnost z narodnostnega stališča.
Identifikacija narodnostne ideje s klerikalizmom je nesreča za koroške Slovence. — in nesreča je bila morda zanje, da je bil prvi . njihov državni poslanec - voditelj duhovnik, sicer časti vreden mož, velik narodnjak, a majhen nepreviden politik, šel je velik zgodovinski trenotek mimo koroških Slovencev, ko se je hotelo preustrojiti šolstvo, a — našel jih je oziroma njihovega voditelja majhnega . . .
In prišel je zdaj zopet velik, zgodovinski trenotek za koroške Slovence, menda zadnji, ko je bilo še rešiti slovensko narodnost vkljub prodiranju nemško-nacionalne-napredne ideje . . . Prišel je, a našel je zdaj druge slovenske poslance majhne, — zdaj namreč, ko se je bil boj za volilne okraje, ko se je šlo le Še za splošno in nacionalno enako volilno pravico, doČim je bil boj za splošno in enako volilno pravico za posameznika že davno dobojevan . . . Prav resni politiki govore v tej točki o narodnem izdajstvu, in najbrže bo tudi zgodovina ta dogodek kot takega kodifioirala...
Po novi volilni pravici bi bili
„Opozicija" je to ras, toda opozicija zdravemu razumu in političnemu pojmovanju in kot taka, naravno, najsilnejša opozicija narodnim potrebam!__A
Državni zbor.
Dunaj, 21. decembra. Po dolgočasni in zavlačujoči debati se je danes proračunski provizorij vendar sprejel ▼ 4 r u g e m in tretjem branju. Zbornica je sklenila potem še zakon, a katerim ae vla la pooblašča, da uredi začasno trgovinske razmere z nekaterimi inozemskimi državami, nadalje zakoa o s u b-venci j oniranju dalmatinske, br azilj ske in vzhodne
afriške parobrodne službe, in končno še zakon o ptipeže-vanju trgovinske m • r n a r-nice. Nato je šel parlament na božične počitnice ter se zbere zopet 9. januarja prihodnjega leta.
Iz proračunske debate bi bilo omeniti sledeča izvajanja: Poslanec Urban je vprašal, koliko je že izdala vlada od izrednih kreditov. Neumevno se mu zdi, zakaj hočejo zvišati poštne pristoj-stojbine, ko so vendar dohodki pošte v preteklem letu narasli za 100%- Povedal je, da bo v bližnji bodočnosti treba velike svote za zgradbe v tržaškem pristanišču, za regulacije uradniških plač in za saniranje deželnih financ, ker položaj deželnih financ se bliža krizi. Predlagal je, naj se pri finančnem ministrstvu ustanovi nekak stalen svet, ki naj zbere do leta 1909 potrebni materijal za saniranje avtonomnih financ. — Posl. K 1 a m p a r je govoril o uradniških razmerah na Češkem, kjer imajo še vedno Nemci prednost. Pritoževal se je, da so Cehi tako slabo zastopani v upravnem svetu avstro-ogrske banke in v vodstvu poštne hranilnice. Svaril je pred skupno akcijo čeških iu nemških agrarcev, ker bi taka aloga le povečala splošni narodnostni boj. — Finančni minister Korvtowski se je zahvalil, da je zbornica sprejela nujnost glede proračunskega provizorija, toda opozarjal je obenem, da proračunski provizoriji niso nič normalnega v državnem gospodarstvu ter nasprotujejo duhu uprave. — Posl. K o r o 1 je opozarjal na veliko krivico, ki jo je prizadjala volilna reforma maloruskemu narodu. Nobena vlada ni maloruskega naroda tako zanemarjala, kakor sedanja. — Potem so govorili v glavni in specijalni razpravi glavni govorniki, nakar je bil proračunski provizorij sprejet, resolucije pa so se izročile proračunskemu odseku.
Zadnji boj za volilno reformo.
Dunaj, 21. decembra. Včeraj seje bila  v  gosposki zbornici
W Dalje v prilogi. 1M
imeli koroški Slovenci ^ 120.000 ljudi) pravico do treh državnih poslancev, — z volil no reformo in pravično razdelitvijo okrajev bi jim bila zrasla politična moč, — pomenjalo bi to zanje narodno vstajenje. Toda Nemci se upirajo temu z vsemi močmi, poleg tega so pri tem našli med Slovenci samimi vsaj skrite, posredne podpornike, — vlada pa je ponudila svojo roko . . .
Koroški Slovenci najbrže ne dobe nobenega mandata v državnem zboru ali vsaj le za kratko dobo, — to je facit famoznih sklepov volilnega odseka na Dunaju, — narod v »stavni državi brez zastopnika v parlamentu pa je politično mrtev; gre se le še za čas, kdaj izgine popolnoma s površja . . . Rešiti bi jih mogla edinole še šola in z njo država, v kateri imajo veljavo etična načela, — v kulturni Avstriji pa etike pri vladi ni... Eno glavnih etičnih načel v vsaki kulturni državi mora biti gojitev materinega jezika, ohraniti ljubezen in spoštovanje do njega kakor do rodne matere same, kajti to blaži in- plemeniti človeka: na Koroškem pa se pod okriljem c. kr. oblastni z nesaslišano brutalnostjo zatira in mori ona nežna rastlinica v srcih šolske Mladine —
1, Priloga ..Slovepskemn Narodn" št 293 dne 22 decembra 1906
min j a bitka za volilno reformo. Predloga zaradi numerus clausus je fcila brea debate sprejeta v drugem m tretjem branju, nakar se je začelo drugo branje o volilni reformi.
Prvi je govoril grof Fr. Thun, ki je takoj utemeljeval, zakaj se mora priznavati za nasprotnika volilne re-Jbrme.   Dobro se zaveda,  da prinese volilna reforma mnogo nevarnosti   državi.   Ni upanja, da bi prišel narodnostni mir, temuč je prepričan,  da se bo narodnostni boj nadaljeval.   Tudi sicijalni boj se bo   nadaljeval  v  prihodnjem parlamenta, ki bo sploh  sestavljen iz radikalnejših elementov, kakor je sedanji. V volilni reformi vidi tudi nevarnost za gospodarski in kmlturni mir v državi.   Bila bi pa vendar politična nespamet-BBst, ako bi se hotelo volilno reformo   kratkomalo odklo-miti, ker tudi iz tega bi nastala nevarnost za državo.   Prepričan je, da se gibanje za volilno roformo ne da vec ustaviti. Zato bo lojalno glasoval za volilno reformo če tudi s težkim in krvavečim sTcem.   Prof. dr. MattuŠ je dokazoval,  da  so Čehi v volilni reformi zapostavljeni.  Prorokoval je, da bodo vsled volilne reforme deželni   zbori   še   bolj zgubili ■ voj   pomen,   kar   bo provzročilo dolgotrajne boje za ustavo. — Baron Berger, knez Sohonburg in grof Harraok  bo  govorili v prilog volilni ref>rmi,  dasi so grajali na njej marsikatere  pomanjkljivosti,  za katere pa naj ostane odgovorna poslanika zbornica. — Ministrski predsed-sednik baron Beck je podal še enkrat skrženo poročilo o nagibih za vladno akcijo in o vzrokih, zakaj je vlada ugodila zahtevi gosposke zbor-niee glede numerus clausus. Koncem svojega     govora     je    apeliral na gosposko  zbornico,  naj  pomaga, da se b pomočjo volilne  reforme odpre avstrijskim narodom nova pot k svobodnemu   razvoju   in dragocenemu miru. — Dr. Inama-Sternegg je nastopil za velikega zagovornika Tolilne reforme,  dočim je dokazoval knez Anersperg,  da  volilna reforma   razoroži   vlado,  dinastijo in parlament.  — Škof J e g 1 i č je govoril s prirojeno  mu  naivnostjo in zmedenostjo,   da bo  splošna volilna praviaa zapreka (?) socijalnim demokratom, ki izgube  vsled  tega ugled in vpliv. Govoril je o nevarnosti so-aijalnih demokratov. Končno je prosil   gosposko  zbornico, naj sprejme volilno   reformo. —-  Grof P i n i n-ski  se je  priznal  za očitnega nasprotnika splošne volilne pravice, ki za Avstrijo nikakor ni primerna. Nasprotnik volilne reforme je iz vzrokov:   a   ezirom   na avtonomistiČna liačela,   nerešene  narodnostne probleme in gospodarska nasprotstva, ki jia   prinese   ta  volilna  reforma. — Baron Chlumeckv in pl. Plener sta govorila za volilno reformo. — Češki pesnik prof. Emil F r i d a (Ja-roslav Vrehlvcki) je  ob splošni
ljubezen in spoštovanje do rodnega jezika. Nadalnje tako postopanje pa morejo preprečiti s svojim resnim glasom edinole v to legitimirani poslanci, — ako ostali narod nima te moralne in materialne moči, — teh pa na Koroškem ut figura docet, ne bo . . . MoČ šole, učiteljstva in sploh svobodomiselne posvetne inteligence se najsijajnejše manifestira na Koroškem. Kaka razlika v ugledu učiteljstva in duhovniŠtva med priprostim ljudstvom je na Koroškem in Kranjskem ! Na Koroškem je učitelj na deželi ?fle, a na Kranjskem? V šoli utegne zmagati nemštvo na Koroškem docela, v šoli se bo rešilo ali propadlo tadi Slovenstvo. S tem sem pa tudi •dgovori na zdaj pereče, usiljajoče se vprašanje: Ali je koroška Slovenija ▼sled volilne reforme res izgubljena, sli se jo da rešiti ? I
Cul in bral sem primero: da bi bila a izgubo Koroške Sloveniji odsekana desna roka; odsekana še ni, a sekira je že zamah njen a. Toda izguba koroške pomenja za Slovence več, — asmško valovje bo pljusknilo Čez oziroma skozi Karavanke in poplavilo aaio lepo Gorenjsko, — težko, težko
pozornosti govoril o bojih Cehov aa svojo narodnost ter končno izjavil, da bo glasoval za vladno predlogo vkljub njenim pomanjkljivostim in zapostavljanju Čehov. — Škof T e o-d o r o w i c z si je drznil v svojem govoru trditi, da je klerikalizem vzgojitelj narodov. — Seja se je nadaljevala v pozno noč.
Parlamentarni program.
Dunaj 21. decembra. Danes je bila pod predsedstvom barona B e o k a seja klubovih načelnikov, da se je določil program za zadnje zasedanje sedanjega parlamenta, ki se zopet zbere 7. januarja. V prvi seji predloži vlada zakon o podporah uradnikom. Nadalje'je treba dognati rekrutni zakon, numerus clausus za gosposko zbornico in zakon o varstvu volilne svobode. — Poslanec Hof-mann-Wellenhofje zahteval, da se morajo rešiti tudi obrtna novela, krošnjarski zakon in zakon o vajaških taksah. — Posl. Pacher je zahteval, naj se dožene tudi zakon o umazani konkurenci. — Poslaneo baron Schwegel je prosil v imenu proračunskega in železniškega odseka, naj se ozira v prvi vrsti na predlogo o lokalnih železnicah in o Llovdovih ter dalmatinskih parobrodnih družbah. — Poljaki so zahtevali prednost za kon-gruo, posl. dr. Kramar pa o odpravi § 23. tiskovnega zakona, d a s e k o ltp ortaža osvobodi. — O vseh teh željah se bo ministrski predsednik posvetoval s predsedstvom poslanske zbornice.
Hrvatska v ogrski delegaciji.
Budapešta, 21. decembra. V nadaljnem svojem govoru je povedal včeraj v delegaciji v imenu , vojnega ministrstva polkovnik Ur b an na govor del. Tuškana: „Vojni minister nima ničesar proti temu, da se na vojašnicah v Hrvatski napravijo hrvatski napisi. Ako je zakon tak, spremenila se bodo .tudi imena hrvatskih krajev na generalnih zemljevidih, kakor se je to zgodilo na Ogrskem. Glede dobave za armado se bo tudi po mogočnosti oziralo na Hrvatsko.
Srbski radikalci in skupščina.
Bel grad, 21. decembra. Klub mladih radikalcev je sklenil, da bo v prihodnji seji skuščine zahteval pred proračunsko debato odgovor o notranji politiki. Ako bi vlada ne hotela odgovoriti na interpelacijo, bodo radikalci s tehnično obstrukcijo preprečili vsako delovanje skupščine.
Bolgarske finance.
Sofija, 21. decembra. Včeraj je predložil finančni minister sobranju svoj ekspoze. Minister je povedal, da bo proračun za tekoče leto vsled ugodne letine, vsled velikega napredka trgovine, industrije in železnic izkazal prebitka 17 milijonov frankov. Potem je razvijal načrte vlade za bodočnost glede po-vzdige industrije, trgovine in dogradnje železnic. Povedal je tudi, da namerava vlada kupiti orijental-ske železnice, ki teko po bolgarskih tleh. — Z današnjim dnem je bolgarska narodna banka odpravila ažjjo zlata, tako da je vrednost srebra enaka zlati vrednosti.
Grška in Macedonija.
Carigrad, 21. decembra Na zadnjo turško noto je odgovorila grška vlada z zatrjevanjem, da je njeno postopanje lojalno ter upa, da bodo tudi grške čete v Macedo-niji mirovale, ako bodo mirovale bolgarske čete.
Volilno gibanje na Nemškem.
Berolin, 21. decembra. Med narodnimi liberalci in svobodnjaki se je sklenil kompromis za predstoječe državnozborske volitve ter so si ie razdelili volilne okraje, obenem pa se zavezali, da se bodo medsebojno
*i/\sir\irali   samn    t\m. vrŽAlO klerikalce.
Novi sovražniki svobodomiselne francoske vlade.
Pari a, 21. deoembra. Poslaneo Pelletan, ki so ga prezrli pri sestavi zadnjega ministrstva, se je zvezal s klerikalci, da dela vladi ovire v njenem an ti klerikalnem boju. Pelletan je vodja radikalno -sooijalistične stranke. Ko je ministrski predsednik Clemenoeau zvedel za najnovejšo zaroto, je glasno izjavil v zbornici napram mnogim poslancem: „ Dosti mi je teh manevrov. Napasti me hočejo zahrbtno. Protiklerikalci me trpinčijo bolj, kakor klerikalci sami. Ne dam se od njih imeti za noroa. Dosti mi je vsega tega. Jutri se izgovorimo. Dolgo se to ne bo veČ vleklo, toda videli bomo, ali me bodo jutri vrgli."
Konflikt z Marokom.
Pariz, 21. decembra. Diplomatski zbor v Tangerju je izročil sultanu noto, v kateri zahteva, da se mora ropar R a i z u 1 i takoj odstraniti kot gubernator ter se mora zopet umestiti prejšnji gubernator Ka dur Benghazis. V političnih krogih se boje zelo resnih konfliktov, ker iina Raizuli tako zaslombo v ljudstvu, da ima celo sultan strah. Sultan je odgovoril na noto, da želi izvesti reforme, ki so se sklenile na konferenci v Algecirasu, a zaradi Raizulia ni nič omenil.
Angleška pomoč Nemčiji v Afr ki
London, 21. decembra. V Londonu se vrše pogajanja med državnim tajnikom Gr eye m, nemškim poslanikom Wolff-Metternichom in gubernatorjem nemške kolonije v Afriki Lindequistom o skupnem nastopanju Anglije in Nemčije za po-mirjenje mejnih pokrajin med nemško in kaplandsko kolonijo. Tako daleč je že prišlo, da mogočna Nemčija niti ne more ustrahovati svoje kolonije.
Obrtni vestnih.
Postopanje ob razsojanju oarinskih sporov. Državni zakonik, razposlan dne 10. decembra, prijavlja določbe o postopanju v ca-r nskih sporih. Ako stranka, ki je dolžna za importirano blago plačati vvozno carino, sodi, da je vsled odločitve poslujočega carinske u ada trpela krivico zategadelj, ker se ji je predpisala previsoka carina, ima pravico pritožbe zoper ukrep carinskega urada. Do predpisa nepravilne carine utegne priti, če se blago ni vvrstilo pod pravo carinsko postavko, ali če se je navedla carina po splošni tarifi mesto po pogodbeni, ali Če se ni pravilno zaračunala tara. Ako stranka ugovarja pravilnosti predpisane carine, sestavi se takozvani kontrovt-rzni zapisnik, v katerem se opiše dejanski položaj  ter navede zahteva stranke.
V zapisniku je navesti, ali si pridrži stranka pravico rekurza ali ne. V primeru, aa stranka izjavi, da ne vloži rekurza, je carinskemu uradu tekom treh dni predložiti kontroverzni zapisnik neposredno finančnemu ministrstvu; sicer pa najpozneje tri dni po prejemu rekurza. Ako si je stranka izgovorila rekurz, pa tekom 30 dni rekurza ni podala, je carinskemu uradu tekom treh dni po preteku re-kurznega roka predložiti kontroverzni zapisnik finančnemu ministrstvu. Poleg omenjenega zapisnika kaže stranki ▼lagati rekurz še posebej zlasti 7 važnih zadevah, kadar ji je na tem, da svoje mnenje dobro podpre z razlogi. Jasno je iz povedanega, da se v primeru posebne pritožbe rešitev zavleče; v manj važnih primerih je zategadelj priporočljivo se zadovoljiti s kontro-verznim zapisnikom, v katerega se itak sprejme izjava prizadete stranke.
V carinskih sporih se često pojavi potreba, da se vpraša strokovnjake in izreden ce za njih mnenje. Ako si carinski urad zaradi lastne informacije preskrbi mnenje izvedencev, nosi finančni erar stroške, če pa stranka zahteva, da se vpraša izvedence za mnenje, jo zadenejo stroški le v slučaju, da ne obvelja njeno mnenje, ampak mnenje carinskega urada. O podanih pritožbah odloča finačno ministrstvo sporazumno s trgovinskim ministrstvom, odnosno s poljedelskim, ako gre ca vprašanja, ki se tičejo gozdarstva ali poljedelstva; pred odločitvijo mora čuti mnenje carinskega sveta, ako ne gre za zadevo, o kateri se je ta korporacija Že izjavila. O odločitvi finančnega ministrstva dobe stranke obvestilo potom carinskega mrada. S tem je oarinski spor končan končno, in nadaljna pritožba ni do-
pustna. Dohodarstveno-kazensko postopanje se vvede proti stranki, ako se izkaže, da je podala krivo carinsko napoved, ne da bi si pred pričetkom carinskega poslovanja pridržala pravico reklamacije proti tarifiranju.
Pravoobvezna carinska pojasnila. Govorili smo na tem mestu že o važnosti pravoobveznih oarinskih pojasnil za stranke in dokazovali, kako dobro bi bilo ter kako veliko vrednost bi imelo za stranke, če bi se tudi pri nas, kakor v nekaterih drugih državah, poskrbelo za urad s takim delokrogom. Vlada je sedaj uvedla to institucijo tudi pri nas Zadevne določbe so sledeče: Če je stranka v dvomu glede zacarinjenja kakega blaga ali glede zara Cunj an j a tare, se more obrniti za pojasnilo neposredno na finančno, trgovinsko ali poljedelsko ministrstvo ali pa potom carinskega urada do finančnega ministrstva. Stranka si lahko preskrbi pojasnilo tudi s posredovanjem Kmetijske družbe pri polje delskem ministrs-tvu ali s posredovanjem trgovskih ali industrijalnih feor-poracij pri trgovinskem ministrstvu Vloge je kolkovati s kolkom za 1 krono. Navedena ministrstva so opra vičena izdajati pravnoobvezna poja snila, to je taka, po katerih se mora carinski urad ravnati. Stranka, ki dobi tako pojasnilo, ve torej zane šljivo, kako se bode postopalo z blagom, odnosno z embalažo blaga, ki ga hoče importirati. V vlogi, v kateri se prosi za carinsko pojasnilo, je navesti vse za tanfiraoje važne podatke glede proveuijence, izdelovanja, sestave in namena blaga; nadalje ali je stranka blago že kdaj pri kakem carinskem uradu zacarinila in katera tarifna postavka se je navedla; ali je stranka za iste vrste blaga že kdaj dobila pojasnilo kakega ogrskega carinskega urada. Tudi je v vlogi navesti, ali stranka želi, da se o iz danem pojasnilu obvesti kateri carin skih uradov v Avstriji in na Ogrskem. Priložiti je pet vzorcev blaga. Vsak izvod vzorca mora stranka indentifi cirati. Vzorci morajo biti taki, da je moč blago preiskati. Stranka mora izrecno izjaviti, ali je pripravljena plačati stroške, ki nastajejo vsled preskuševanja; navesti ji je eventu alno tudi znesek, ki ga je voljna v ta namen plačati. Vprašanja za carinska p* jasnila, ki ne odgovarjajo tem zahtevani, se lahko vrnejo strankam v popolnitev. Ako se stranka pozivu na odzove, sme se odreči zahtevano pojasnilo. Pojasnila se izdajajo v najkrajšem času; če po preteku 6 tednov ni dobila stranka obves-tila, jo je poučiti, zakaj se je odgovor zakasnil. Carinski uradi so vezani, postopati in poslovati po zmislu izdanega pojasnila tako dolgo, da se od poklicane strani ne izda drugo navodilo Premenjena navodila ne veljajo za naz^j. Ministrstvo ima pravico dovoliti, da se blago zacarini po odločilih prejšnega pojasnila v primeru, da stranka dokaže, da je im-portirala blago v dobri veri in zana šajoč se, da ji bode plačati carino v takem znesku, ki odgovarja prejšnemu pojasnilu.
Z osnovo te institucije je kup-čijskim krogom jako usrreženo, zakaj kompliciranost nove  carinske tarife, ki je vsled številnih  trgovinskih po godb postala še manj pregledna, na-reja celo izkušenim strokovnjakom v carinskih   zadevah   težnve. Mnogo-katere   določbe   dopuščajo raziičuo tolmačenje,  prizadetim  st.rankam pa je seveda na tem, da vedo z vso za nesljivostjo in gotovostjo, kako carino bode  plačati za importirano blago Višina carine prav često odloča ob sklepanju kupčij.
Nova španska carinska tarifa, ki je stopila s 1. julijem letošnjega leta v veljavo, navaja dvojne oarinske postavke. Takozvaua I tarifa navaja carinske postavke, ki se navajajo na blago, dohajajoče iz držav, s katerimi Španija nima trgo vinske pogodbe. Tarifa U. pa velja v prometu s pogodbenimi državami Razlika v izmeri carine je mestoma jako znatna. V prometu z Avstro-Ogrsko, ki ima staro trgovinsko pogodbo s Španijo, jamčečo obojestransko vse ugodnosti, ki jih uživa katerakoli druga država, velja tarifa II Med tem se je med Španijo in Švico sklenila nova trgovinska pogodba, v kateri je Španija priznala Švici znat ne carinske olajšave, ki segajo dalj nego one tarife II. v primeri s tarifo I Španska vlada je odredila, da te ugodnosti veljajo tudi za avstroogrske provenijenoe. Naši kraji so glede prometa s Španijo interesiram z različ nimi izdelki iz lesa, s papirjem in nekaterimi vrstami železnine.
Poštnih uradov na Kranjskem je bilo leta 1906 = 172, poleg teh Še 134 poštnih nabiralnikov, tako da je bilo skupaj 306 poštnih naprav. Brzojavnih uradov je bilo 100. Na Kranjskem pride ena poštna naprava povprečno na vsakih 32 km-' Število prodajalcev poštnih znamk in vred-nostnio je znašalo 529 Skupno število na Kranjsko došlih in na Kranjskem oddanih pisem je t preteklem leta
znašalo 8.107.780, mimo teh 133.150 nefrankiranih. Število dopisnic ie zna-Salo 4,763 830, tiskovin 2,041.720, blagovnih vzorcev 205110; število došlih in oddanih bozojavk je znašalo 139 892.
Glasovi z Jesenic
— Občinska seja z dne 19. decembra 1906. Seja je bila izvanredna, ker jo je zahtevalo 13 klerikalnih odbornikov zZabukovcem in Pongratzem na čelu. Župan dr. Kogoj konstatira sklepčnost ter otvori ob 4. uri popoldne sejo. V kratkih besedah opominja odbornike vseh strank, da naj opuščajo predloge, ki le razburjajo duhove — Za-bukovec se ironično smeje — in je bolje za občino, da se združimo na skupnem gospodarskem delu. Vsaka stranka je v odboru toliko močna, da lahko onemogoČuje uspešno delo. Župan poudarja, da je to njegovo osebno mnenje, prepušča pa prosti volji posameznika, da stori, kar se mu zdi umestneje. Nato se prečita zapisnik prejšne občinske seje. Odbornik Za J buko veo se oglasi k besedi in pravi, da je župan pri Pongratzovem predlogu strankarsko postopal, ker jo dal besedo odborniku Fabinou, dasi je baje odbornik Čebulj že prej predlagal — konec debate. Se sprejme v zapisnik. Odbornik Z a b u-kovec predlaga, da se da na glasovanje predlog o odstranitvi obč. tajnika Humra iz občinske službe. Župan: Preidemo k glasovanju, in sicer odredim poimensko glasovanje! Pri teh besedah vstanejo odborniki narodno napredne stranke kakor en mož ter se odstranijo iz zborovalne sobe. S tem seje zopet začela v jeseniškem občinskem odboru obstrukcija, ker hočejo klerikalci na vsak način nekaj doseči, kar se jim ne bo nikoli posrečilo. Postavno število klerikalno-nemških odbornikov je zopet takoj po seji zahtevalo izvanredno obč. sejo.
— Gregorčiču v spomin. Pri predzadnji obč. seji je govoril župan posmrtnico umrlemu slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču ter predlagal, da se dovoli 30 K za pesnikov spomenik, čemur je odbor soglasno pritrdil. Gregorčič je n aj prilj u b 1 j en ej ši si o v enski p es-nik. Bil je duhovnik, katerega so njegovi tovariši-duhovniki, podobni našemu Zabukovcu, svoje dni hudo preganjali. Fanatični rimski hajduki so ga duševno umorili in od takrat je tudi prenehal peti in je bil podoben ujetemu ptičku, ki le včasih bolestno zaječi v brezmejnem hrepenenju po — svobodi!
— Savski vodovod bo zopet zaspal za dokaj časa, ker vsled neumnega početja klerikalno-nemških petelinov obč. odbor ne more delovati. Savčanom svetujemo, da primejo ma ega Pongračka za ušesa, ker jih tako imenitno zastopa. Mesto da bi se brigal za vodovod, hoče odpraviti obč. tajnika iz službe iz gole mašče-vanjaželjnosti, ker misli, da je tajnik kriv, da je tako žalostno propadel pri znani pravdi proti uredništvu nStražeu, ki mu je hotelo dokazati zakonolomstvo in vlačugarstvo. Upajmo, da se Pongratzu polagoma shladi prevroča kri!
— Stranka vlačugarjev in goljufov. Imenitno stranko imajo sedaj klerikalci na Jesenicah. Kristusov naslednik Zabukoveo je lahko ponosen nanjo. Po ngratz, ki je pokazal svoje znanje v neki zelo neka-valirski stroki, je strankin reprezen-tant in zastopnik. On vodi pisarniške posle, zastopa stranko pri sodnijah in opravlja sploh vse, kar služi v okrepitev in obrambo klerikalne stranke, torej na vsak način vse v večjo čast božjo. Blagajniške posle opravlja bivši jeseniški župan, o katerem smo pred kratkim Čuli v nekem odprtem pismu, da je znal izborno upravljati občinsko gospodarstvo za — svoj žep. Nad vsem pa drži svojo blagoslovljeno roko župnik Zabukoveo kot nebeški zaščitnik, da se lahko gode največje svinjarije in 1 u m parije v obrambo — svete vere. Ni vrag, da bi ne obstala Petrova skala — katoliška cerkev do konca sveta. Ljudstvo, kdaj se pač spametuješ in uvidiš sleparijo, ki jo uganja rimska duhovščina!?
— Katoliško klerikalna po-božnost. V torek je prišel na Jesenice neki jud ter priredil v Počivav-Sekovem hotelu predstavo „Nur fttr Herrenu. Županstvo je predstavo prepovedalo is nravstvenih o žiro v, ker je bilo pričakovati, da se bodo kazale največje svinjarije. Predstava seje vršila vkljub tej prepovedi. To pa je bilo nekaj za naše pobožne klerikalce. V celih tro-pah so pridrli pod vodstvom Petra Rozmana k predstavi. Nemške klerikalce sta pripeljala Anton Pon-gratz in poznati gentleman Baoh-m a n n, ki baje zelo drži na katoliško moralo. In potem so pasli oči na n a-gih ženskah in zaljubljenih žreboih, iavršujočih usmiljeno delo na bolj Šili
konjskih polovioah. Sivolas možiČek, Član Marijine družbe, ki je tudi del k predstavi, se je potem izgovarjal in pral, češ, da je mislil, da se predstavlja — Kristusovo trpljenje. V izvoljeni družbi je manjkal torej samo še Zabukoveo. „Brezverski" liberalci so bili toliko pošteni, da se niso brigali za svinjarsko predstavo, ki je bila kakor nalašč ustvarjena za pohotne katoliške Marijine otroke in tretjerednike.
— Karntner "\V o o h e n b 1 a 11, če stopiš psu na nogo, cvili in grize okrog sebe. Takemu psu je podoben ta koroški „Schuudblatt" za kojega lajanje se nihče ne zmeni. Na Jesenice prihaja v dveh iztisih, in sicer v tovarniško kantino in — hotel Po-Čivavšek. Vsakdo saj ve, kaj mu je storiti!
— Jeseniški „Sokol" priredi dne 24. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer pri bratu starostu v Guštinovi restavraciji na Jesenicah „Božisnico" s sporedom: Govori, deklamacije, razdelitev daril in prosta zabava. Člani, ki imajo društveni kroj, nastopijo v kroju, drugi v navadni obleki. Vabijo se vsi prijatelji sokolske ideje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22 decembra,.
— Gosposka zbornica je snoči ob V^lž. sprejela načrt volilne reforme brez premembe tako, kakor ga je sklenila poslanska zbornica. V tej zgodovinskopomembni seji je govoril tudi ljubljanski Škof in njegov govor je moral biti tako v oratoričnem, kakor v stvarnem oziru naravnost fe-nomenalen, ker poročajo današnji graški listi o njem tako, kakor se poroča pri nas o deželnozborskih „govorih" gospodina Drobnica!
— Izjava.  V polemiki zastran kostne moke in Tomasove žlindre je g. Kramer objavil v imenu vodstva tukajšnjega kmetijsko-kemičnega pre-ekušališča uraden spis, kjer me osebno žali in smeši.   Sestavil sem skrajno oster in obširen odgovor, ki sem ga 20. t. m. izročil uredništvu „Sloven-skega Naroda41 s prošnjo, da naj ga objavi 24. t. m.   Primoran sem bil dotakniti se uradnih in osebnih reči, kar bi moralo imeti važne posledice, zato sem smatral za korektno, da svoj izvršen korak prijavim gospodu predsedniku c. kr. kmetijske družbe, obenem načelniku kuratorija kmetijsko-kemičnega preskušališča ter gospodu kulturnemu  referentu  c. kr. deželne vlade. Upošteval sem izražene tehtne razloge in želje, zato sem izjavil svojo pripravljenost, zapostaviti osebno korist in za sedaj umakniti svoj odgovor, če dobim zadoščenje drugim potom , ter sem sam  stavil naslednji predlog: „ V skupni seji glavne ga odbora c. k r. kmetijske družbe kranjske in kuratorija kmetij-sko-kemičnega preskušališča, kamor je povabiti odbor „Gospodarske zveze", ki je tudi prizadet,   dalje vse kranjske strokovne učitelje km e ti j s t v a in dva izvenkranjska kemik a-veščaka, je presoditi nagibe in   upravičenost   polemike z vseh stališč ter je uspeh posvetovanja objaviti." — Ker je bil ta moj predlog sprejet, sem danes v uredništvu ^Slovenskega Naroda" naroČil,  naj  tisk  mojega odgovora ustavijo, a rokopis sem tamkaj pustil na razpolago uredništvu. —To izjavo sem priobčil z izrecnim dovoljenjem.
— V L j ubijani, 22. decembra 1906.
— Gustav Pire, ravnatelj ces. kr. kmetijske družbe kranjske.
— „Gradba šentjan&ke Železnice"* Pod tem naslovom se je že mnogo pisalo, posebno da bi se postavili kolodvori v prilog občinama Šentrupertski in Mokronoški. Da" se zadeva nekoliko spozna tudi v krogih, kjer krajevne razmere niso znane, bodi tu nekoliko pojasnjeno: Smer od postaje Trebnje, kjer se ta železnica odcepi, je nekako najkrajša direktno tako po sredini, da ostane na levo Šentrupert kake 3, na desno pa Mokronog kaka 2 km oddaljen od onega kolodvora kjer se namerava (na Puščavi, napraviti splošni kolodvor za obe okolici. Vsako ustrezanje eni teh občin bi šlo v kvar drugi, ali obema ustreči, podraži građenje za najmanj 400 000 K, oziroma podaljša progo za kakih 5 km. Neovrgljiva resnica je, da sta želji obeh teh občin popolnoma opravičeni in hvalevredno je, da se
oglašata sedaj, ko se gre za odločilno besedo,  da ne bodeta potem večno zdihovali, kakor n. pr. zdihujejo Vr hnika, Škofja Loka, Kranj in več dru gih  takih  krajev.   Ali gre se tu za vprašanje, kdo naj plača to po draženje gradbe v prilog tem a občinama, kdo naj plača približno 400 000 kron? Nasproten željam rečeuih občin ni nihče, a položaj je sledeči: oentjanŠko železnico gradi akcijska družba  dolenjskih železnic in ostane tudi nje last. Stroške te zgradbe je železniško ministrstvo preračuualo ,   da   bodo   znašali od 1,800 000 K do 2,400.000 K, katero slednjo vsoto tudi podjetnik te zgradbe zahteva.   Akcijska  družba dolenjskih železnic pa je dala na razpolago samo 1,800 000 K, katero vsoto ima na dispozicijo, ostalih 600.000 kron pa mora družba šentjanŠkegapre-mogokopa   sama prispevati, ako hoče sploh do železnične zveze priti, in ta šentjanška družba mora tudi jamčiti za obrestovan je investicije za železnico in prometnih stroškovna leto z 4 1.000 K.  Iz tega jasno sledi, da k tej železnici največ prispeva šentjanška premogovna družba, in da je iz tega sploh vse sile morala napeti, da je to zgradbo omogočila. Niti država, niti dežela, še najmanj pa interesenti prispevajo tu kak vinar. Da pa danes šentjanška premogovna družba na noben način no Če že prevzeto veliko breme pomnožiti še za celih 400.000 K, je pač naravno.  Interesovanima občinama ne preostaja drugega, Če hočeta imeti svoje kolodvore, kakor da poskrbita za pokritje tiste vsote, za katero se zgradba podraži ali pa da se zadovoljita s tem, kar jima železnica že sedaj zastonj nudi oziroma more nuditi. Najbrže sta ti občini svoj Čas zamudile, se okleniti svojih poslancev, da jim izbojujejo potrebni prispevek, ali sedaj je že prepozno, in ako danes te občine vztrajajo strogo pri svojih zahtevah, bi bilo mogoče, da zgradba te tako potrebne železnice sploh po vodi splava, in splava obenem tudi ta ugodnost, katera se v trenotku nudi tema občinama in celi kranjski deželi takorekoČ zastonj.
Pn.
— Klerikalne laži. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjem okr. sodiščem razprava o tožbi župnika Berceta proti posestniku Čarmanu iz Senice pri Medvodah zaradi razžal jenja časti. Ta čarman je namreč dolžil tožitelja, da je imel ljubavno razmerje z neko žensko, kar ni ostalo brez posledic. Pri današnji obravnavi je toženec priznal, da je res govoril te žalilne besede, povedal pa, da jih je prvi govoril bivši medvodski župan prosluli oČa Smovc. Razprava se je preložila in pride zdaj škofov ljubeznivi prijatelj na zatožno klop, na kateri je že tolikrat sedel. Smovc bo imel zdaj najlepšo priliko dokazati svoje zlobno govorjenje. Vemo pa, da ljubljanski škof ne bo popravil župniku Brce tu storjenih nečuvenih krivic, čeprav se bo izkazalo, da je Smovc Broeta z namenom ob-rek oval. Da je bil Brce pri škofu počrnjen predvsem od Smovca, je več kakor gotovo, po kaj pa naj bi bil letal ta dannadan v škofovo palačo ?
— Dajte Gregorčiča narodu!
Malokateri pesnik je znal ubrati tako narodne strune, kakor naš Gregorčič! Po pravici se sme zahtevati, naj se njegove pesmi razširijo med ljudstvom in v to je po mojem mnenju — v prvi vrsti poklicana Družba sv. Mohorja !*) Namesto kakega molitvenika naj kar najhitreje izda „Zlato knjigo Gregorčičevih poezij" z njegovo sliko na Čelu, s primernim življenjepisom. Nekatere pesmi bi se dale ilustrovati. Na ta način bi pripravila Družba sv. Mohorja društvenikom prekrasen književni dar in Čitateljem izreden užitek! Pesmi — posebno dobrih prinašajo društvene knjige malo. Berite n. pr. posamezne koledarje! Stritar je zadnji čas nekoliko odpomogel tej veliki revščini v poeziji, — a se poslavlja
*) Priporočam Mohorjevo družbo pred Matico, to pa radi velikega števila udov!
a letošnjo  knjigo!  Dajte torej Gregorčiča narodu, odkrijte  mu doslej skrite zaklade naše poezije! Res je, da je Gregorčič med našim ljudstvom najbolj  znan,  —  a za svoje bogate misli je še vse premalo znan! Seveda ga pozna šolska mladina,  pozna ga vsak naobražen človek — a poznati bi ga moral   vsak   Slovenec! Vsak Slovenec,  brez  razlike stanu in izobrazbe!  Pisalo se je nekje, naj se izdado „Gregorčičeve izbrane pesmi!" Dobro,  a nikar naj  se  ne izbirajo preveč! Mislim  namreč, v tem slučaju : Naravnost greh bi bilo izpuščati pesem „človeka nikar"   ali pa konec pesmi „O nevihti" ! Vse te pesmi, ki so se svoj  čas zdele našim ozkosrč-nim kritikom heretične — niso nikomur nevarne! Sploh nimamo  v naši literaturi  knjig,   ki  bi   bile nevarne veri! Prazen strah v Ljub. Zvonu in SI. Narodu, — katera Čitati je menda prepovedano le v Ljub, škofiji — nam je dovolj tehten dokaz za to! Kar se tiče   Gregorčičevih   verskih pesmi, velja: nBrez dogme naučite narod vere" —in njegovih ljubavnih J „Brez moralizovanja ga naučite nravnosti!" — Zato Gregorčiča med ljudstvo — narod vam bo hvaležen ! Za Gregorčičem dajte narodu Aškerca! Njegove balade in romance posebej pa epos : „Stara  pravda"   bi  morali  biti že davno   v tisočerih zvezkih med ljudstvom! Zakaj pravim to? Letos seje osmelil pisatelj  župnik  Lavtižar ter je v svoj  potopis Pri severnih Slovanih vpletel Aškerčevo pesem: „Iz-poved mutci osojskega!"  Kako drugače   Čutijo  in  umevajo  to pesem bralci — kakor one stihotvore v Koledarju! Ali bi bilo res nekaj nemogočega, podati Mohorjanom enkrat prave poezije? —
V......a
— Ne igrajte se z ognjem! Zadji „Domoljub" poživlja svoje somišljenike, naj zdaj o Božiču, ko imajo mnogo nakupovanj, ne hodijo v liberalne trgovine. Ogibajo naj se onih, ki so „naročniki brezverskega liberalnega Časopisja". Svetujemo našim klerikalcem, naj se ne igrajo z ognjem. Udariti znamo na/aj, in da bo potem marsikak klerikaleo zmrznil s svojim podjetjem, se lahko zaneso. Značilno pa je „Domoljubovo" pisanje, s katerim vabi na bojkot slovenskih naprednih trgov in. Proti nemškim trgovinam se še ni nikoli oglasil. Seveda: vera je zopet v nevarnosti!
— Sadovi klerikalnega časopisja« V tukajšnjem klerikalnem listu beremo, da prihaja v Mirno na Dolenjskem 5 „Slovencev", 37 „Do-moljubov" in 11 ^Bogoljubov". Sadovi tega berila ne izostajajo in če se ozremo na divjaŠtvo, ki se je pred par meseci zgodilo v Mirni, kjer so katoliški fantje in udje izobraževalnega društva na kanibalski način ubijali nedolžnega Človeka, je klerikalcem uprav častitati. Tudi tisti Franc Rugelj, ki je roparsko napadel v Delnicah pri Reki gostilničarja Majnariča, je srkal nauke gori omenjenih katoliških listov. Nismo nič zavidljivi!
— Stara ljubezen ne zarjavi.
Pod tem naslovom prinaša zadnji Domoljub" sledeče: „Gosp. župnik v Preski bi rad svoj društveni dom vzdignil in uredil. Zato pa potrebuje mnoga lesa. Okrog Preske pa je papirnica že jako pobrala smrekovino in jelovino in radi tega se je gospod župnik kakor Izraelci v puščavi na egiptovske lonce mesa spomnil na lepe črne gozde gori v svoji prejšnji župniji pri Sv. Gregorju. Potrkal je pri svojih nekdanjih faranih in ti ga še niso pozabili in so mu radi obljubili cela debla ali posamezne krclje. Pa naj kdo reče, da ni res: „Stara ljubezen ne zarjavi — trikrat se povrne, ponovi." — Tisto staro ljubezen je seveda predvsem občutil preški fajmošter Brence, kakor jo občutijo naši duhovniki do ljudstva, kadar ga mislijo zopet spraviti ob kak krajcar. Da Brence s svojo faro ne more shajati, in da se mora zatekati v druge fare, kjer drugi božji namestniki mol-zejo dobro slovensko ljudstvo, je pa znamenje Časa, čemur se bo marsikak naš duhovnik uprl, kadar mu bo njegov dušni sobrat prišel posegat v nje-
govo „last". Sicer pa temu dogodku ni pripisovati tolike važnosti, da bi se ljudje morda uprli vedno večjim zahtevam kranjskih dušnih pastirjev.
— Odlikovanja razstavljalcev na vinski razstavi v Ljubljani, ki
je bila dne 17., 18. in 19. novembra t. 1. O kr. kmetijska družba kranjska, prirediteljica  vinske razstave, je naprosila vse navzoče strokovnjake, naj izreko sodbo o posameznih razstavljenih  vinih.  Tej  prošnji  so se odzvali gg. pot. učitelj  Bel le, ravnatelj Dolenc, pot učitelj Goričan, dež.  vinarski  komisar  GombaČ, c. kr.  vin.   nadz.   MatjašiČ, pristav R oh rman,  drž. pot.  učitelj San-cin, c. kr. vin. nadzornik Skalicky drž.   pot.   učitelj   Štrekelj i. t. d. Na podlagi izrekov teh gospodov in upoštevaje  sodbo  občinstva, ki se je pojavljala  v   tem,   kterega  vina je najbolj zahtevalo, in upoštevaje zasluge posameznih   razstavljalcev za napredek domačega vinstva je o. kr. kmetijska  družba  kranjska priznala naslednje  odlike: častno diplomo za izredne  zasluge:   1. Državni kleti v Novem mestu. 2. Kranjski kmetijski šoli na Grmu in 3. Vinarski zadrugi v Vipavi. Častno diplomo prve vrste so dobili: 1. Barbo Anton, grof. Rakovnik. 2. Bučar Lavoslav, Kostanjevica. 3. Colarič Martin,   Slinoveo. 4. Del Cott Gustav, Kostanjevica. 5. Fer-janČič Alojzij, Slap. 6. GregoriČ Ivo, Gadova peč. 7. Guštin Franjo, Metlika. 8. Hočevar dr. Janko, Krško. 9* Hrib Štefan, Vipava. 10.   Hrovatin Anton, Vipava. 11. Kavčič Fran, Št. Vid. 12. Lanthierv  Karol,  grof,  Vipava. 13. LavrenčiČ Ivan, Vrhpolje. 14. Perhavc Mirko, Vipava. 15. Pfeifer Ivan, Les-kovee. 16. Schoner Albina, Leskovec. 17. Schwickert Julijana,  Vipava. 18. Tavčar Edvard, Št. Vid. 19 Turnska graščina   (Jos.   Lenarčič), Lf»skovec. 20. Ulm Anton, Kle^evž. 21. Wutcher Ema,   Št.   Jernej.   Častno diplomo druge vrste: 1. GloboČnik Ivan, Dobrava. 2.  Gorenjec  Ivan,   Sv. Duh. S. Koncil j a Marija,   Gorenja Straža. 4.    Miklavčio   Franc,    Sv.    Križ. 6. Premru Ivan, Št. Vid. 6. Raj mer Anton, Metika. 7. Semič Filip, Št. Vid. 8. Skušek Friderik, Metlika. 9. Ur-bančiČ Anton, Čatež.
— Napredna stranka na Bledu.
Piše se nam z Bleda: Dne 20. t. m. so se zbrali zaupni možje napredne stranke na Bledu. Iz neke umazane ovadbe je nastal prepir v naši stranki. Avktorji te ovadbe, ki sedaj delujejo prav pridno v prid klerikalcem, hočejo še vedno biti navidezno liberalni. Kdor deluje zaradi osebnosti očitno proti celi stranki, tega ne moremo smatrati za pristaša nego sodimo, da bi rad nevidno skočil v klerikalno stranko. Prihodnjič hočemo te naprednjake razkrinkati. Naša napredna stranka na Bledu je bila 12 let na Čelu občine in zdraviške komisije. V tem času je občina kar je bilo sploh finanoijalno mogoče napredovala. Ustanovila je stranka različna društva, tako posojilnico in sezidala Blejski dom". Občina je zidala novo 4 razredno ljudsko šolo, nakar smo dobili tudi obrtno šolo, potem je napravila ubožno hišo, drevored Zago-rioe - Grad, in ravno tam več novih oesta, nov trotoir iz Zagorice do pošte. Kupilo se je veliko zemljišče, park Straža ter tam zgradila nova cesta; dalje se je napravila pešpot okoli Straže, in kupilo zemljišče razgled „Osojnica", in tam napravila pešpot. Dalje se je napravila občinska cesta od kolodvora proti mlinu, pešpot od kolodvora do jezera, sedaj so napravljeni načrti za vodovod in elektrarno. Občinska uprava izdaja vsako leto tiskan občinski račuu, kateri se razdeli med občane. Zelo veliko so napredovale tudi deželne in okrajne ceste, vse po delu in trudu naše napredne stranke. Sedaj je prevzela zdrav, komisija zdrav, dom v last. V zadnjem času deluje obsežno naše društvo za promet tujcev, ker nam je potreba velike reklame da postaue naš Bled „svetovno zdravišče". Tako nas čaka še veliko dela, ki se ima uresničiti občanom v korist. Pri sedanjih občinskih volitvah preti nevarnost, da dobe občino v roke na-zadnjaki, klerikalci, ki se bodo z vso močjo vdeležili volitve, da bi potem lažje plačali z občinskim de-
narjem neopravičeno preko-koračenih 46.000 K za nove cerkev. Zato opozarjamo vse napredne občane, da se nam je ravne
sedaj velika potreba zediniti, ker stat mogoči le dve stvari: ali zmaga napredna stranka ali pa klerikalci. Gotovo pa je le zaslepljenost, Če si kdo do misij nje, da sta na Bledu dve napredni stranki. Napredna je samo eaa stranka in zato z vso resnostjo opozarjamo naprednjake: „Vsi zedinjemi na krov pri občinskih volitvah!"
— Organizacija „Narodne stranke" na Štajerskem lepo napreduje. Okrajni odbori so že sestavljeni skoro v vseh 27 okrajih na Spodnjem Štajerskem. Glavni odbor bo imel svojo prvo sejo v nedeljo po novem letu dne 6. januarja 1907 v Celju. Na dnevnem redu te seje bo konstituiranje glavnega odbora, volitev izvrševalnega odbora in raznih odsekov. Na tej seji se bo tudi razpravljalo o bodočih državnozbor-skih volitvah, o stališču „Narodne stranke", ki je naj zavzame na zaupnem shodu v Mariboru in o dele-krogu okrajnih odborov. Seja bo trajala dopoldne in popoldne.
— Bodimo odkriti! — Iz slov. Štajerja se nam piše: „Domovina e dne 18. dec. t. 1. opozarja, da bode narodnjaki, ki danes Še niso pristaši „Narodne stranke za Štajersko* vedae delovali tam, kjer se gre za skupne interese našega naroda! Nova politična struja ravno stremi po tem, da bi se vsi dobrovoljni sloji našega ljudstva našli pri nesebičnem, intenzivnem delu v blagor tistega! Ravno to je glavni povod, ki je povzročil porod nove stranke v nas ale-venskih Štajercih! Ne slepim« nikogar, naš program je jasen! Mi ne odbijamo nikogar, le da je dobre volje in — nesebičen. Mi ne iščemo osebne koristi, marveč le dobrobit naroda našega! Zato pa bodemo vedno le za istinite želje ljudstva našega in bodemo skrbeli tudi za to, da se ljudski glas pravilno izrazi, a ne, da bi bil tisti le odmev — nekateraikov! Dobro znamo izza nedavno preteklik Časov, kako se pri nas dela v nna-menju „ljudske volje!* Ta „ljudska volja" bili so le nekateri po mariborskem kapiteljnu propagirani „go-spodje." Nas pa ni več volja, te komande slušati! — In v to j« že bil skrajni čas! Kajti tudi drugi naši „ve'jaški" krogi bili so po tej ke-mandi že tako „panani", da niti niše več kaj reagirali, marveč le — seveda vpoštevajoč zloglasno „slogott — pri ki m o v ali in ee — udaj ali povelju, izdanemu v Mariboru in podkrepljenemu po naših poslancih a- la Robič i. dr. To ne gre in ne more iti tako dalje! — Zato pa — komar jo res volja, odpraviti te nezdrave ran-mere ter učiniti radikalno remeduro v našem zavoženem političnem življenju; tisti naj se loti resno dela v pravo smer, kakršno si je napisala na svoj prapor nova stranka na slov. Stajarskem! —
— Celjsko gimnazijsko vprašanje. Celjski „Narodni List" piše, da je dobil iz Ljubljane obvestilo, da hoče vlada celjsko in mariborsko gimnazijsko vprašanje rešiti na ta način, da bi dala Slovencem za vso Spodnje Štajersko popolno gimnazijo v Mariboru, celjske samostojne gimnazijske razrede bi pa opustila. List pravi, da so baje tudi nekateri kranjski poslanoi (seveda klerikalci) izrazili svoje soglasje s tem načrtom, češ, boljša ena popolna gimnazija, kakor dve nižji. „Narodni List" naglasa, da se mu zdi ta novica neverjetna, potem pa nadaljuje: „Toda spominjamo to nesrečne koroške in prodaje koroških Slovencev po dr Šusteršiču in zaradi tega tudi tej neverjetni novici posvečamo iz previdnosti svojo pozornost, Pri nas je vse mogoče! Naše stališče o srednjem šolstvu smo izrazili s sklepom shoda 8. decembra in je to najmanj, kar Slovenci zahtevamo. Če bi se naš položaj skusil mesto izboljšati poslabšati, če bi se kateri slovenski poslaneo le trenotek spuščal v razmotri-vaije, da je 1 več ali toliko kakor 2, tak človek  bi zaslužil,  da se ga na
■V* Dalje v prilogi. "VI
2 P*iinfl" ..Slovenskemu Narodu" St 293. dne 22. decembra 1906
mestu zadavi! — Celjsko gimnazijsko vprašanje je pa sedaj, to vemo iz nemških virov, zopet perece in se reši morebiti prej nego se misli. Zato pa trikrat pozor! Č& treba, nastala bode burja, ki jo Štajerci doslej še niso doživeli!"
— Slovenščina in občinski uradi. Od Dravinje se mm piše: Glede slovenskega uradovanja pri naših občinah na slovenskem Štajerskem se je poslednja leta dokaj izboljšale. A vse preveč še imamo ljudi, k> kar ginevajo same obzirnosti. To ne ve'ja v javnosti Trd bodi neizprosen mož jeklen, kadar se gre za svetinje narodove! Glejmo, kako delajo naši nasprotniki, kjer imajo premoč. Niti besedice slovenske ne dado od sebe, zgolj nemško uradujejo. Zato pa : kakor ti meni, tako jaz tebi! To zahteva pravica, pa tudi naroden ponos. Na svojih tleh prostost v vsem in nobenih spon! Občine slovenske po Sp. Štajerskem poslužujte se v svojih uradih le slovenščine, dopisujte samo v slovenščini, ter kažite tako. da vam je biti Slovenec ponos. Kdor biva med nami, ta mora znati in spoštovati slovenski jezik. To načelo nam bodi kažipot v vsem našem javnem življenju! —
— Kompromis   v Šoštanju.
Piše se nam iz Šoštanja: Dne 21. t. rn. se je končala volitev za občino Šoštanj s tem, da se je po posredovanju vlade sprejel kompromis glede delovanja in funkcijonarjev. Županom je izvoljen tovarnar Han s Woschnagg, podžupanom pa posl. I van Vošnj ak.
Nemška nestrpnost V Celovcu je prepovedal gostilničar gostilne rPri medvedu", kamor vedno zahajajo Slovenci, slovenskim kmetom govoriti slovenski. Slovenski denar mu diši, le slovenski jezik mu smrdi! To je pač že skrajna nestrpnost, proti kateri je treba odločno nastopiti.
— Volitev v predstojoištvo in razsodišče delavske zavarovalnice V Trstu- < >braeamo so do vseh županjskih in župnih uradov, istotako do vseh delodajalcev, ki še niso glasovnic vposlali, s prošnjo, da iste pravilno podpisane nemudoma pošljejo na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice.
Tržaška zavarovalnica zoper nezgode. Rodoljub nam p Temeljiti šlanki dr. V o duška zaradi tržaške zavarovalnice so zbudili po celi Kranjski m Primorski splošno pozornost Ne vem pa, ali se kaj dela tudi v Dalmaciji. V enem teh rlankov je pozival namestništvo v Trstu, naj vzame volitve v zavarovalnico v svoje roke. Ta poziv je treba nekoliko podpreti. Govorice o mnogih neredno s tih pri prejšnjih volitvah (kojih nekatere so v „Slov. Tfvr^I1' r uvedene), so nam res vzele vse zaupanje v dosedanje vodstvo zavarovalnice v volilnih zadevah. Treba bi tedaj bilo, da se razun trgovske in obrtne zbornice kranjske obrne na tržaško namestništvo tudi deželni odbor kranjski, a ob enem bi se moralo bra pro-vzročiti, da stori isto tudi trgovssa in obrtna zbornica v Zadru (ako odločujejo v njej Hrvati) ter dalmatinski deželni odbor. Tako skupno akcijo bi tržaško namestništvo moralo vpoštevati.
— Ponižno vprašanje na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Piše se nam: Skozi več let vozila je vozna pošta iz Postojne proti Vipavi ob polu 4 uri, to je po prihodu poštnega vlaka iz| Ljubljane (ob 3. uri), V sredo zljubilo se je menda iz dolgočasnosti poslati v Postojno ukaz, da mora odhajati pošta že ob polu 3 uri kar se je tudi zgodilo. Ob 3 uri pride z vlafcom iz Ljubljane več pa-sažirjev na pošto, hoteč peljati se na Razdrto in Vipavo. A kako presenečenje — pošta je odšla na ukaz poštnega ravnateljstva. Kaj je ostalo pasažirjem. Ali naročiti si drag voz, — ali prenočiti v znano ne ceni Postojni — ali pa gaziti sneg v hudi burji? Naj nam slavno ravnateljstvo vendar raztolmači — kaj namerava s to bedasto vpeljavo. Tedaj bode hodila poŠta popoldan popolnoma prazna V
Kaki dobiček pa ima ona — ako dospe v Vipavo mesto ob polu 7 uri, že ob polu 6 uri? Nasledki tega bodo, da se sploh nobeden Vipavec ne bode peljal po južni železnici skozi Postojno. Pri celi stvari je največji škandal, da se spreminjajo vozni redi kar nenadoma in brez poprejšnje objave v časopisih. Slovenskim poslancem pa zopet toplo priporočamo, da se zavzamejo za toliko potrebno vipavsko železnico — ker današnje zveze so bol culuka-frske kakor avstrijske. Vipavec.
— Travo rasti slišijo v uredništvu „Slovenca**  sredi hude zime.
V snočnji številki namreč pripovedujejo, da je bila predsnočnja tajna seja občinskega sveta jako burna. Koliko je na tej abotnej novici resnice, pove najjasneje dejstvo, da sta bila Lauter in dr. Zarnik imenovana soglasno, prvi za magistratnega policijskega, drugi za magistratnega svetnika.
Promocija. Danes je bil na Graški univerzi promoviran doktorjem prava g. Robert Krzen, c. kr. finančni koncipist v Ljubljani. —Na češkem vseučilišču v Pragi je bil promoviran za doktorja prava goriški Slovenec gospod Josip Ferfolja iz Doberdoba, sedaj odvetniški kandidat v Tolminu. — Čestitamo!
— Odvetniški izpit je napravil pri nadsodišču v Gradcu g. dr. Gvi-don Sernec iz Celja
— Sodne vesti- Sodna kanclista gg. Franc Lorber in Ivan Mesner v Kamniku sta imenovana za oricijala.
i,0saiC. Stev. 7. — Vsebina: Pesem ricmanjskih „brezvercev". (Po narodnem napevu.) — Gospe tercijalki. — Nezakonski oče. (Črtica po življenju.) — Literarne novice. — Njen jubilej. — Latinsko-slovenski slovar. — Iz predavanja dr. Derma-stje na zaupnem shodu itd. — Podobe) Prešern in titularni pesnik A n a s ta s i u s G r ii n. — Prebrisani mežnar.
— Iz  pisarne slovenskega
gledišča. Jutri, v nedeljo, popoldne se uprizori prvič v sezoni slovita Anzengruberjeva narodna igra s petjem „Podkriževalci". Pri predstavi sodeluje moški in ženski operni zbor. Zvečer se poje zadnjikrat v sezoni priljubljena Verdijeva opera „Rigoletto". V torek, na sveti dan, zvečer se uprizori za dobrodelne namene zadnjikrat letos Smetanova opera „Prodana nevesta" (za par). V sredo popoldne je otroška predstava, in sicer se uprizori priljubljena „P e p e 1 k a", za zvečer pa se pripravlja tretja in zadnja letošnja repriza Cankarjeve komedije rZa narodov blagor".
Silvestrov večer. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani priredi dne 31. decembra t. 1. običajni Silvestrov večer. Odbor se trudi, da napravi s primernim programom, ki ga priobčimo prihodnje dni, večer slavnemu občinstvu čim zabavnejši.
— Sokolova maškerada. Od odbora ljubljanskega Sokola se nam javi, da se vrši prihodnja društvena maškerada pod geslom „Vesoljna selitev".  Podrobnosti navodila tlode.
Žensko telovadno društvo
V Ljubljani naznanja, da je razposlalo vabila za javno telovadbo, ki se vrši v torek 1. januarja 19 0 7 ob petih popoldne. Slavno občinstvo, ki pomotoma ni prejelo vabila, vse one, ki se zanimajo za telovadbo, ter slednjič one adresate, posebno p. t. Članice, katerim pošta navzlic natančnim naslovom ni dostavila vabil — vljudno prosimo, — da se blagovolijo zanje zglasiti v trgovini g. L oz ar j a na Mestnem trgu, kjer se dobivajo tudi vstopnice.
— Opozarjamo Še enkrat na predavanje g. koncertnega vodje M. Hubada, ki bode v nedeljo, dne 23 t m. ob pol 11. uri dop. v pevski dvorani „ Glasbe o e Matice". Vstop imajo Člani v „Zvezi slov. pevskih društev" stoječih pevskih društev.
— VI. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur11 se vrši, kakor vsako leto na sv. Treh Kraljev dan, to je G. januarja 1907 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, blagajnika in preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. Gospode člane vabimo k obili udeležbi
— Druibinski večer priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" v nedeljo dne <*>. januarja 1907 v sokolski dvorani v „Narodnem domu". Spored: 1. Pevske točke pevskega zbora našega društva. 2. Godba Ljubljanske društvene godbe. 3. Vinska pokušnja. 4. Po 10. uri ples. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Toaleta navadna. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Go-
spode društvenike in prijatelje društva opozarjamo na to prireditev že sedaj ter jih vabimo k prav obili udeležbi.
— Mestno drsališče. Na Mestnem drsališču pod Tivolijem se razvija drsalni šport prav živahno. Izvršile so se od strani mestne uprave vse potrebne poprave. V garderobni paviljon vpeljal se je vodovod in je srednji trakt prirejen za buffet, kjer postreže restavrater g. Kenda z mrzlo in gorko pijačo Igral bode ondi tudi večkrat na teden ljubljanski godbeni sekstet. Ob nedeljah dopoldne in ob četitkih popoldne svirala bode na drsališču „Društvena godba". Upraviteljstvo mestnega drsališča pomnoženo je vsled sklepa občinskega sveta z drsališkim odborom, kateremu načeluje odvetnik g. dr. Albin Kapus in tega namestnik gosp. deželni računski oficijal Pavel Dreni k. Za zdravniško pomoč v slučaji kake nezgode na drsališču skrbel bode zdravnik gosp. dr. J e r n e j D e m š a r. V to potrebna obvezila in zdravila dodal je brezplačno g. Ubald p 1. Trnkoczv. Drsališki odbor prirejal bode tudi v drsalni sezoni razne zabave event. kostumne veselice na drsališču. Pričakovati je, da občinstvo v interesu družabnega življenja prav mnogobrojno obiskuje drsališče ter s tem podpira ta vsekakor zdravju koristni in zabavni šport.
— Iz Turjaškega trga se nam
piše: O božičnih praznikih se bosta dobivala v Turjaku na hiši št. 40 „Slov. Narod" in „Osa". Tudi kleri-kalski backi ju bodo lahko brali ali dobili brezplačno. Leta 1904. je bila ta hiša trikrat oblegana od ponočnih klerikalnih backov, ki so kakor divjaki razgrajali in šipe pobijali, češ da se v tej hiši uči kriva vera, da nikdar ne gre nihče k maši, da ne moli. Seveda je bila stvar ovadena in so prišli orožniki iz Vel. Lašč, da so „nedolžne" backe Črne garde izročili sodišču, kjer so dobili primerno kazen. Nedolžna garda pa še sedaj ni oken plačala, najbrž po naukih katoliške cerkve, da je treba storjeno škodo plačati ali poravnati. Se7eda store katoliški poštenjaki to samo takrat, kadar jim s o dni j a sede za vrat, drugače pa ne.
— Zvišanje poštnih tarifov. Pred kratkim je šla po listih vest, da se s 1. januarjem zviša porto pri vseh pismih za 2 vin. Ta se zdaj preklicuje, ker posvetovanja v tem oziru še niso končana.
— Sokol V Šiški ima v nedeljo dne .'30. decembra, ob dveh popoldne v društv. telovadnici svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu sta poleg poročil tajnika, blagajnika in načelnika še dva predloga odborova glede premembe društvenih pravil in zvišanja članarine. Odbor je v svoji zadnji seji sklenil, predložiti občnemu zboru pravila, ki jih je izdala S. S. Z., ker so ta veliko popolnejša in precizne j ša, kakor pa stara pravila, ki so se izkazala kot jako pomanjkljiva. Drugi predlog odborom se tiče zvišanja letne članarine za eno krono. Dosedaj se je plačeval letni prispevek na S. S. Z., — po eno krono od vsakega Člana — iz društvene blagajne. Ker pa bi moralo na ta način društvo plačevati čez 100 K vsako leto, bi se množilo društveno premo-žeoje le malenkostno, če se ne bi celo manjšalo. Zato bo predlagal odbor na občnem zboru, naj plačuje prispevek na S. S. Z. vsak član zase, kar se ne bo toliko poznalo, ako se pobira ta prispevek v dveh obrokih, to bi bilo potem 50 h vsakega pol leta. Odbor vabi vse Člane k najobil-nejši udeležbi že z ozirom na sklepanje o teh dveh predlogih, ki sta za nadaljno razvijanje društva zelo važna.
— Vodovod za Kranj in okolico. Zakon, ki ga je sprejel deželni zbor kranjski v predzadnjem zasedanju glede vodovoda za Kranj in sosedne občine Predoslje, Dvor in Šenčur, je bil te dni predložen cesarju v potrjenje.
— Prijet vojaški begun. Cigan Simon Hudorovič pravBrajdič iz Gmajne pri Litiji je bil letos potrjen in dodeljen k 17. polku. 7. oktobra bi bil moral vstopiti v vojaško službo. Peljal se je v Ljubljano, tu pa mu je zasmrdela vojaška suknja in vrnil se je iz Ljubljane. Potepal se je po gozdih, zdaj ga je pa orož-ništvo izsledilo. Na vprašanje, zakaj ni prišel v vojašnico, je dejal, da ni mogel najti pota. Da bi se mu ta nesreča v drugič ne pripetila, dali so mu za spremstvo orožnika.
— Kako klerikalci kolodvore Zidajo. Pred kakimi tremi tedni je bil tudi v Šentrupertu sklican shod radi novega kolodvora Šentruperskega na novi Sentjanški železnici. Na shod je prišel tudi dr. Schweitzer iz Ljubljane. Neki star hlapec pripoveduje o tem približno takole: Prišlo nas je več na ta shod, tudi mojih somišljenikov je bilo več in tudi farovški hlapec je bil zraven. Tisti gospod dr. Schweitzer iz Ljubljane so pa rekli: „Ljubi moji kristjani! molite in prosite boga, da bi vam gospodje nare-
dili štacj on prav v Šentpetru Molite, molite in prosite boga,- pa bo dobro Šlo." — Tako tolažijo klerikalni poslanci svoje „ovčice".
— Is Idrijo se nam piše: Tu-kajšna moška podružnica sv. Cirila in Metoda je kakor še mnogim Idrij-čanom v spominu, svoja prva leta pa do 1. 1897 vrlo dobro delovala in donašala lepe svote. Od tega Časa naprej pa peša. Občni zbori so vsled skrajno pičle vdeležitve izostali, toliko težje je bilo mogoče vsled razcepljenih strank prirejati živahne veselice kakor prva leta in tako je vtih-niia kakor žal mnogo njenih tovaršic na Kranjskem. Ostalo ji i*^ do letošnjega leta zvestih članov le malo šte-vilce s svojim skromnim letnim doneskom. Po pravici seje popraševalo, ali sploh še obstoji v Idriji moška podružnica sv. C. in M.! Zadnja leta so se razmere začele nekoliko zbolj-ševati. Pristopil je k glavni družbi rodoljub kot neimenovan pokrovitelj in med nekaterimi mlajšimi rodoljubi pojavila se je zadnji čas dobra misel idrijsko podružnico zopet spraviti k vspešnemu in rednemu delovanju. Priglasilo, oziroma je plačalo letnino že nekaj novih članov pa za mesto Idrijo Še premajhno in nečastno število. Vsakdo ve, da se kaj znatnega more doseči le z združenimi močmi, vsled tega vabimo vse spoštovane rodoljube, ki vedo ceniti blagi namen te koristne šolske družbe, naj se blagovolijo zglasiti bodisi kot vstanov-niki z jednokratnim doneskom 20 K ali kot letniki z doneskom 2 K na leto, ter jih h krati prosimo, ako okol-ščine dopuščajo, da v tem smislu dobrohotno posredujejo tudi med svojimi prijatelji in znanci. Zaradi lažje priglasitve obišče znane rodoljube z nabiralno polo tekom meseca decembra društveni sluga g. Ivan Koder, kar naj se blagohotno na znanje sprejme.
— „Sokolski dom" v Celju.
„Celjski Sokol" je na svojem izrednem občnem zboru sklenil, da se ima v najkrajšem času sezidati v Gaberjih „Sokolski dom". Občni zbor je pooblastil odbor, naj kupi stavbišče, in sicer prostor za bivšo Kosmovo hišo. Poslopje se prične zidati že prihodnjo spomlad.
— Ljubezen nemških uradnikov do slovenskega kmeta. ^Narodni List" piše: Ta se je v žalostni luči pokazala ob priliki, ko se je na Ljubečnim pri Celju Šola stavila. Stavbo je pri licitaciji izdražbal kmet Jožef Jošt proti popustu 22 [odstotkov od stavbne vsote Od njega sta pa za četrt, odstotka po nižji ceni prevzela kmeta Martin Bincl in Franc Stožir, popust Četrtinke odstotka je pa Jožef Jošt podaril občini Škofja vas, katere župan je bil. Ker so se zgodile neke napake, se je izgotovi-tev stavbe zakasnila. Krajni šolski svet in prizadeti občinski zastop sta soglasno sklenila, naj se za zakasnitev ne naloži podjetnikom globa, ker ni nikake škode in ker sta podjetnika imela itak mesto dobička izgubo. Saj sta pa zaradi te nesrečne šole tudi res posestvi obeh na boben prišli. Vendar pa okr. šolski svet celjski ni slušal ljudskega glasu. Naložili so podjetniku Joštu 19 000 K globe, katero so potem znižali na prilično 3000 K. Ker Jošt tega zneska ni dobil, ga tudi Binclju in Stožirju ni mogel izplačati. Ta dva sta Jošta tožila pri okrožni sodniji v Celju. Oba zastopnika in senat so se trudili, stvar z lepa poravnati. Prekinilo se je postopanje in se vložila na deželni šolski svet v Gradec prošnja, podpisana od obeh odvetnikov in od okrajnega šolskega sveta in občinskega zastopa, naj se okr. šolskemu svetu ukaže, da dovoli krajnemu šolskemu svetu naloženo globo odpustiti. Za posredovanje sta bila na-prošena dva deželna odbornika. Pa vse zastonj. Deželni in okr. šolski svet sta bila mrzla in gluha in sta rek*a, naj sodnija spozna. Sodila je dvakrat okrožna sodnija v Celju in enkrat višja deželna sodnija ter se je sodnijsko spoznalo,, da ni bila primerna niti globa 19000 K niti 3000 K ampak k večjemu 500 K. Stroške pravde so naredili na obeh straneh nad 1000 K. In kdo bode plačal in škodo trpel? Občina Škofja vas! In zakaj? Ker ni hotela plačati? Ne, denar je bil v posojilnici pripravljen, ampak ker ni smela plačati, kar je v soglasju s krajnim šolskim svetom kot pravično spoznala. Ta slučaj je preveč kričeč, da bi ga ne objavili in naravnost v nebo vpije. Birokratje, kje imate srce? Tako se ne postopa z ljudstvom!
Orožen prizor se je nudil v
Četrtek ob polu 5 zjutraj v Celju. Zasebnica gdčna. F. K. je nekoliko umobolna in si je hotela končati življenje s tem, da je nameravala skočiti skozi okno. Bila je z životom že Čisto zunaj okna, ko je prihitela dekla in zgrabila nesrečnico za roke. Poleg stanujoči dijak je prihitel na pomoč in da je šla dekla klicat ljudi, je on držal umobolnico za roke cele četrt ure. Ako bi ne bilo ljudi v pravem času na pomoč, bi bil gotovo omagal,
kajti ženska je visela med zemljo in nebom.
— V pijanosti je padel pod voa v Mariboru hlapec Serdinšek iz Poberža. KoVsa so ran šla Čez prsi in trebuh. Hlapec je močno poškodovan.
— Vlak {e pOVOZil v Leiters-
bergu pri Mariboru železniškega delavca J Ferka, ki je kidal sneg s tira
— Vojaško veteransko društvo za Brežice in okolico priredi
v nedeljo, dne 6. prosinca ob 7. uri zvečer v veliki dvorani „Naro I nega doma" koncert s plesom, pri katerem svira vojaška godba o. kr. peŠpolka iz Karlovca.
— Nasledki slabe vzgoje. V
Šoštanju so prijeli loletnega Antona Kresnika, ki se je potepal okrog in kradel že kake dve leti. Najljubše so mu bile kokoši. Lovil jih" je po trgu in kjer je ukradel kakšno, jo je hotel prodati takoj pri sosedu. Vzrok te sprijenosti je slaba vzgoja. Starši so mu šli vedno na roko, kadar je ucinil kak prestopek. Kolikokrat so starši krjvi, da zaidejo otroci na kriva pota, ko jim dovoljujejo vse in jim dajo neomejeno potuho, ne pomisleČ, da se jim bo to kdaj Še bridko maščevalo.
— Odbor abad. tebn. društva „Triglav" v Gradcu javlja, da je bil izvoljen na mesto odstopivsega podpredsednika iur. Konrad Šmida in na na mesto odstopivsega blagajnika iur. Mihael Stajnko.
— Prijeli SO v Blatogradu na Koroškem Marijo Smole iz Mokronoga. Odšla je že oktobra z doma.
— itCigaoi" v Bojanu pri
Trstu.   V nedeljo  dne  16. t. m. je
vprizorila „Narodna čitalnica" v Ro-janu ob nabito polni dvorani novo izvirno igro „rigani", v kateri je nastopil kot gost v glavni vlogi gospod Danilo, član slovenskega gledališča v Ljubljani. Rojanski čitalnici je le čestitati na tem velikem uspehu, ki ga je dosegla- s to igro. Da je pa igra tako dobro uspela, je pa v prvi vrsti zasluga gospoda Danila, ki si je takoj v prvem prizoru pridobil simpatija občinstva. Pokazal nam je v v svoji težki vlogi mladega živahnega zaljubljenca tako naravno, da je bilo naše občinstvo, ki ni vajeno videti na naših odrih takih igralskih moči, kar najprijetneje iznenađeno. Želeti bi bilo, da bi ga ie večkrat videli na našem odru. Pa tudi vsi p. n. dile-tantje so svo e naloge prav dobro rešili.
— Strašna nesreča pri razstreli e vanju. V Se ljani pri Trstu se je zgodila v kamnolomu velika nesreča, kakor smo poročali že včeraj. 181etni Juri Milačičiz Črne gore in 221etni Josip Pahor s.ta pripravljala mino za razstreli te v kamenja. Kar se je dinamit sam užgal, vsled česar je nastala silna eksplozija. Mi -lačiČ je bil dobesedno raztrgan na kosce, tako da še njegove glave ni mogoče najti. Njegov tovariš je zgubil samo roko, katero mu je popolnoma odtrgalo od telesa.
— Tatvina. V urade okrajne oblasti v Zlatarn na Hrvatskem so vlomili neznani tatovi, razbili železno blagajno in odnesli okrog 5000 kron denarja.
— Mednarodna panorama na
Pogačarjevem trgu ima od včeraj naprej razstavljeno novo, zelo privlačno serijo: strahoviti potres v San Frančišku dne 17. in 18. aprila 1906, ki je razdjai skoraj popolnoma velikansko in cvetoče to mesto. Pogled na razdjano mesto je res strašen. Takozvano trgovsko mesto, kjer so bile najkrasnejše palače in razkošne cerkve, je le kup kamenja, le jekleno ogrodje nehotičnih hiš štrli v zrak. Drugje podirajo vojaki z dinamitom ostalo zidovje, da se ne zruši na mimoidoče. Celo tlakovano ceste je potres razdrl in razoral, drugje pa so se ceste pogreznile. StrahcvitejŠi prizor je pač komaj kje provzročil element. Slike so neposredno po potresu napravljene nalašč za panoramo. — Prihodnji teden se razstavi otok T e n er i f a.
— Glavni sestanek za prireditev ^Fantovskega plesa" bode v soboto, 22. t. m. ob 6. uri zvečer v kavarni „Union".
— Zalaga tel jica z meblji. Kakor smo svoj čas poročali, je policija prišla na sled hišnici hotela „Uniou", Juliji Novakovi, da je kradla v hotelu razne nieblje, knjige, perilo itd. ter potem vse prodajala pri starinarjih. V tem, ko je tekla proti nji kazenska preiskava, pa je v gostilni g. Avgusta Zajca v Sodnijskih ulicah ukradla tri steklenice vina. Novakova, ki je podvržena tudi ti lepi čednosti, da se posebno ne brani alkoholičnih pijač in je bila zaradi tatvine že predka-znovana, se je morala danes pred deželnim sodiščem zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine in je bila obsojena na 10 tednov zapora.
— Izgubila je gospa Štefanija Handljeva Črn ženski muf, vreden 60 kron.
— Lovski pes, rujav, po prsih bel, dolgodlak, košatega repa, se je
zatekel iz Roženskega gozda v ljubljansko okolice. Kje da je, naj se blagovoli naznaniti na mestni polioijski urad.
— Na drsališču bo svirala „Društvena godba" jutri, v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri, v nedeljo se vrši koncert v restavraciji hotela „Union". Začetek ob 8. uri.
— Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstop prost.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur . V službo se
sprejmejo:  1 poslovodja, 2 potnika,
1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke,
2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke. 1 prodajalka, 7 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespoudenta, 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke. 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 11 kontori-stinj, 4 blagajničarke, 3 prodajalke.
— Jugoslovanske vesti. Originalen hrvatski list. V Dalmaciji na otoku Braču izhaja v trgu Postiri list „Narod" ki je znam samo onim, ki prihajajo v Postire ali tamkaj žive, a to iz tega razloga, ker se ta list ne pošilja nikomur izven mesta. To je torej lokalni list v najožjem zmislu te besede. Toda v tem ne tiči njegova originalnost. To je časopis, edini svoje vrste radi tega, ker se ne tiska in ne prepisava, vobce ker se ne razmnožuje, marveč izhaja samo v enem izvodu, a vendar ga vs9 mestece, ki šteje okoli 2000 prebivalcev, lahko udobno prečita. Ta čudež se napravi takole: Edini izvod lista, ki izhaja vsakih osem dni v rokopisu, se razstavi v kaki izložbi, koder hodi mimo največ ljudi. Mimoidoči se ustavljajo pred oknom in Čitajo časopis Kdor ima dovolj prostega časa, prečita ves list brez prestanka. Kdor pa ima kaj opraviti, pregleda površno na;novejše novice in se vrne kasneje nazaj, da prečita ves list. Vsaka Številka ostane izložena tedeu dni, dokler ne izide nova. „Narod" prinaša različne krajevne novice, poučno in zabavno čtivo, Članke o dnevnih vprašanjih in o stvareh, ki se tičejo ljudske izobrazbe. List je ustanovljen baš radi izobrazbe nižjih slojev in sodelujejo pri njem vsi naobraženci v trgu. Učitelj je glavni urednik, občinski svet je pa nadzorovalni odbor. — S takimi listi se bi lahko poskusilo tudi pri nas. morda bi se s tem dalo več doječi kakor s knjižnicami in predavanji!
— Vzgojitelj otrok bolgarskega kneza. Dr. Lujoknez Vojno vi v je imenovan za vzgojitelja otrok bolgarskega kneza Ferdinanda in je že odpotoval v Sofijo. Že pred meseci seje govorilo, da bo Vojnovič poklican na bolgarski dvor, a je takrat to vest dementiral sam Vojnović.
* Najnovejše novice. Bolgarski knez se baje ženi ter je le v ta namen potoval tako tajinstveno preko Berolina v Meklenburg-Šverin.
— Konzularni tajnik — ženska. Veliko začudenje zbuja v Čikagu razkritje, da je bil ravnokar umrli tajnik pri ruskem konzulatu Nikolaj da Ravlan ženska. Nihče, tudi njegov šef ni vedel za to tajnost. Navidezni Nikolaj da Ravlan je bil 12 let pri konzulatu. Bil je trikrat oženjen (?), kadil močne smodke, pil več kot marsikateri mož ter bil izboren jahaiec.
— Nadina Slavjanska, voditeljica znane ruske pevske družbe, je umrla v Monakovem.
— Švicarski narodni svet je sprejel novo vojaško organizacijo.
* Boj med časnikarji. V Flo-renci se je razvila ostra polemika med demokratskim listom „Nuovo Griornale" in radikalnim „Fiera Mosca". Demokratski časnikarji so prišli končno v tak ogenj, da se je vzdignilo celo uredništvo ter šlo pred redakcijo radikalnega časnika, na kar so prihiteli tudi radikalni na bojišče, in vnel se je boj pod vodstvom obeh glavnih urednikov. Bojevali so se, dokler niso vsi okrvavljeni obmagali.
* Kaj je Odločnost?   Neki angleški Časopis je razposlal svojim naročnikom vprašanje:   „Kaj je odločnost?"   Za najboljši odgovor je razpisal lepo nagralo. Nagrado je dobil sledeči odgovor: „Boriti se z nožnico, kadar se meč prelomi." — Med ostalimi  odgovori so  bili  tudi sledeči: Moralna hrbtenjača. — Levje srce v moškem telesu. — Odsotnost strahu v prisotnosti nevarnosti. — Element, iz katerega se ustvarjajo junaki. — Premagati ovire, ali pa umreti v boju.
— Odločnost živi, kadar umre upanje.
— Gospodar strahu. — Neki zakon-
ski mož je zapisal sledečo definicijo : „Odločnost je sila, vsled katere pravi mož „ne", dasi ve, da žena hoče, naj bi rekel „da". — Neki drugi zanimivi odgovor se je g'asl: „Odločnost je para, ki rdela ljudski stroj sposoben da pnde skozi tunel ovir"
* Nenavadeninsorat. v „Frankfurter Zeitung" je bilo nedavno citati sledeči oglas: Poroka. Kateri plemeniti, dobro situirani gospod, vdovec z 1—2 otrokoma ni izvzet, bi hotel izobraženo, nesrečno siroto, kateri se je po štirih letih ljubČek izneve ril, napraviti zopet srečno ? Premoženje je izgubila, ker je bila osamljena. Stara je 32 let, dobra gospodinja, v vzgoji otrok in godbi izobražena. Ponudbe pod K. N. 3356. — Morda še ni prepozno za vlaganje ponudb, akoravno je že par tednov preteklo.
* Kitajci v tujini. Tudi v Evropo so v novejšem času začeli v ve-Čem številu zahajati sinovi „nebeškega carstva", in kmalu utegnejo večja evropska mesta imeti svoj kitajski oddelek. Anglija ima že znatno kitajskega prebivalstva, in Liverpool ima svojo malo kitajsko kolonijo, ki ni sicer tak"> velika kakor sta koloniji v San Frančišku ali v New-Yorku, ki pa ima isto organizacijo. Izvzemši svojih trgovskih opravil, niso Kitajci v Liverpoolu v nikaki zvezi s prebivalstvom mesta. Vzemajo si za žene sicer bele ženske, toda te bele ženske postajajo kmalo bolj kitajske, nego njihovi možje. V kitajskem oddelku v San Frančišku živi do 40 000 oseb, v newvorskem približno 7000. Vsaka taka kitajska kitajska kolonija je zase malo mesto; ima svojega lastnega župana, ki vzdržuje strožji red, nego li beli župan in njegovi redarji v svojem področju. Noben Kitajec se nikdar ne zateče k sodiščem dotične dežele. Trgovskih sporov ima malo, kajti znan je kakor pošten trgovec. Trgovske listine so mu celo neznane. Beseda Kitajca velja pri belih trgovcih kolikor njegov podpis. Ako nima sreče in ne more plačati, se umori in zapusti svojim upnikom vse kar ima. Osebne spore med Kitajci razsoja vedno kitajski župau; ako je pa razsodba pretežka, rešuje to kitajski generalni konzul dotičnega mesta. Ako se kdo ne ukloui razsodbi, tedaj ga obsodijo na smrt in smrtno kazen izvrši tajna družba, ki je v to svrho organizirana. Večkrat najdejo na ulici mrtvega Kitajca, z nožem oziroma z rano, ki prihaja od strelnega orožja. Preiskave policije v tem oziru imajo pač malo uspeha. Kitajci v svojem oddelku molče, ako pride detektiv ali redar. Celo kar se tiče nabave raznih živil, so Kitajci popolnoma neodvisni od belokožcev. V njihovem oddelku so različne prodajalnice z vsemi možnimi kitajskimi živili, poleg tega prodajalnice s kitajskim manufakturnim blagom, s svilo, z razno posodo, pohištvom, kar vse prihaja iz njihove domovine. Vobče so mestne oblast nije s svojimi kitajskimi someščani zadovoljne, ker policiji provzročajo le malo dela. Le ena pritožba je vedno na dnevnem redu, uživanje opija, kateri strasti zapade tudi marsikateri belokožec.
Ne oliko statistike o prebivalstvu zemlje. O naraščanju prebivalstva na zemlji je pravkar izšla neka angleška knjiga, iz katere posnemamo nekoliko podatkov < • naraščanju prebivalstva glavnih dežel na svetu v zadnjem desetletju. Skupno se je od leta 1895. do 1005. prebivalstvo pomnožilo za 03 milijonov. Posamične dežele kažejo nastopno statistiko :
1VH35. 141,200000 a3,143.000 <>0,ti05 000 47,075.000 43,221 000 39,300.000 • '»3,603.000 27,241.000 20,114.000 18,900.000 54,1W> 000
Rusija Zdr. države Nemčija Japonska Angleška Francija Italija Avstrija Ogrska Španska
1895. 125,000.000 68.934000 52.379 000 42,271.000 39.221.000 38 459 000 31,296 000 24,971 000 18,257,000 18,157 000 Manjši narodi 47,732.000
Velika mesta imajo prebivalcev: London 4 872 710, New- York 3,437.000, Pariz 2,714 000, Berolin 2,040.000, Tokio 1.819 000, Ćikago 1,699.000, Dunaj 1,675.000, Filadelfija 2,294.000, Petrograd l,2<»5.< M MJt Moskva 1 o;i!>(>)0, Buenos Ayres 1,026.000. — Državni dolgovi najznatnejih civiliziranih narodov dosegajo 1000 mil. funtov šterl. = 90.000 milijonov kron. Francija ima največ dolgov, namreč 1.038,379.000, za njo pridajo Angleška s 796,736.000, Rusija 747,518 000, Italija517,247(XX),Avstrija386,480.000 Združene države 296,222 000, Ogrska 226,343.000, Nemčija 161,314.000, Belgija 126,183.000.
* Kako ie nastal mul? Naše dame, ki tako rade skrivajo pozimi svoje ročice v tople mufe in na strah svojih mož izdavajo toliko denarja za dragoceno krzno, niti ne slutijo, da je to modo iznašla — ljubezen. Bilo je v Benetkah v 16. stoletju. Mlada lepa madona Beatrice je bila na veliki slavnosti. Tam je videla tajno ljubljenega Leonarda Messera, ki jo
je samo pogledal, ji poljubil roko ter rekel: „Vaša roka je hrapava, gospodična, zrak Vam v Benetkah ne stori dobro. — Dona Beatrice je prišla domov od slavnosti in briko zaplakala. Kaj storiti, kako naj skrije roke zraku. Začela si je ovijati roke v robce, pozneje je skrivala roke v rokave, a končno si zmisli ter si da napraviti iz krzna prvi „muf". In kmalu so nosile vse lepotice v Benetkah take mufe. V 17. stoletju so jih nosili tudi moški, a pozneje se je ta moda razširila po celem svetu.
* Senzacionalna najdba. V kleti neke dunajske hiše so našli za kopan okostnjak, ki so ga zdravniki spoznali, da je 40—50 letnega moža, a v zemlji je 70 — 00 let. In ravno pred tolikimi leti je bila hiša pozo-rišče velike afere. V njej je imela shajališče družba, ki je ponarejala bankovce; poglavar ponarejalcev pa je bil eden najuglednejših med dunajskimi odličnjaki, ravnatelj in akci-jonar raznih denarnih zavodov in podjetij, baron Boer. Baron je s svojo ženo, rojeno grofico Chotek, mnogo let ponarejal bankovce, dokler se ni policiji posrečilo, izslediti zel» dobro skrito delavnico, ki je bila v omenjeni hiši. Baron in grofica sta bila po takratnem strogem zakonu zaradi pouarejauja obsojena na smrt, toda kazen se jima je spremenila v večletno ječo. In ravno v tisti kleti, kjer so imeli svojo delavnico, so izkopali sedaj okostnjak, o čemur se po Dunaju mnogo govori in komen tuje. Policija vestno preiskuje, toda uspeha skoraj  gotovo  ne   bo imela.
* Bolni perzijski šah sa zelo boji smrti. Ker mu vsi dosedanji zdravniki niso mogli pomagati, brzojavi li so v Gottingen po profesorja in tajnega svetnika dr. Otona Dam-scha. Da pride čiinpreje v Teheran, je vlada odredila, da ga morajo povsod čakati pripravljeni brzoparniki, na suhem pa na vsem postajah novi konji. Ko pride v prestolnico, mora takoj priti v šahovo palačo, kjer mu je pripravljeno stanovanje. Z*a nagrado dobi 80 000 mark. '
* Podpisana svinja. V vasi N.
pri Hanovru se je zatekla k nekemu posestniku tuja svinja, Drugo jutro je dal županu nabiti sledeči razglas: „Podpisana svinja z dvema črnima usesoma, ki tehta kakih 300 kg, se je v torek zvečer zatekla pri Kristjanu Sutfrianu. Lastnik si lahko pride ponjo, ako povrne stroške za krmljenje ." — In ta razglas je imel ta uspeh, da je prišel po svinjo tujec, ki ni bil njen lastnik: pravi lastnik je prišel dan prepozno ter sedaj toži ubogega Kristjana Sutfriana za odškodnino.
* Retourbilet papeža Pija X.
Grški kralj Jurij je obiskal povodom svojega bivanja v Rimu tudi papeža Pija, ne kot cerkvenega poglavarja, temuč kot svojega starega znanca in tovariša pri zbiranju starin. Papež in kralj sta namreč oba enako strastna nabiralca poštnih znamk. (Papež je razen tega tudi nabiralec — pruskih mark, francoskih frankov in avstrijskih kron.; Poznala sta se že davno poprej, kadarkoli je prišel grški kralj v Benetke, je obiskal takratnega patrijarha Sarta. Pri sedanjem obisku sta si izmenjala razne starinske zanimivosti, a papež je padaril pri tej priliki kralju retourbilet. ki si ga je kupil pred tremi leti, ko je odpotoval v Rim na konklave ter niti mislil ni, da bo izvoljen. Biletu je dodal papež tudi primerno potrdilo.
Redka poštenost Ko je bil
dne 6 novembra t. 1. republikanski kandidat K M Pollard v Lincoln, Neb., zopet izvoljen za državnega poslanca (kongresmana), je vrnil državi 1900 dolarjev in uposlal v Washington to vsoto z opombo, da je toliko več prejel kot je zaslužil, ker da ni bil navzoč pri vseh zasedanjih državnega zbora.
* Svetovna razstava v San Frančišku se pripravlja za leto 1913. v proslavo 4001etnice, odkar je Vasco de Balbao našel Tiho morje: obenem pa se z razstavo proslavi tudi naprava Panamskega predora, ako bo do tedaj dokončan.
* Za misijonarje. Med divjimi
narodi se njihovim duhovnikom, ki opravljajo obenem tudi službo zdravnikov, res izvrstno godi. Verniki jih pitajo prav čedno in dobro; vsega imajo dovolj. Če pa kak tak duhovnik, ki je debel in tolst, kakor gos okrog sv Martina, hoče svoje vernike le preveč farbati, ga oni (ker so ljudožrci* lepo rumeno spečejo in — pojedo. Dobro je, tudi v duhovniških zadevah previden biti.
* Drage VOtnje. izr junalo se je, da nemški cesar Viljem i .da vsako leto za potovanje po železnicah nad 2 milijona mark. Vozi se vedno v specialnem vozu in plača zanj običajno ceno — seveda ne iz svojega žepa! Kje pa so še drugi stroški?! V novejšem času pa se vedno bolj pogosto poslužuje avtomobila: le kadar potuje v državnih poslih, zdi se mu železnioa primernejša.
*  Najstarejša  mirovna pogodba.   V Angori (Anatolija) so ne-
davno izkopali srebrno ploščo, na kateri je v klinopisu zabeležena mirovna pogodba, ki se je sklenila ieta 1272. pred Kristom med helitskim kraljem Hetaforo in egipčanskim faraonom Ramzesom II. Pogodba ima osemnajst točk s sliko kralja in kraljice, a nad njima sedeči bogovi ju blagoslavljajo. Plošče je dobil arheološki muzej v Stambulu.
Književnost.
— Han s Kflrcbsteiger; Pod spovednim pečatom. Lansko leto
je bivši gorenjeavstrijski kaplan Kirch-steiger obelodanil v nemškem jeziku roman, ki je vzbudil občno senzacijo Ta roman je velezanimiva slika iz duhovniškega življenja naših dni. Sedaj je ta roman v gladkem prevodu Ktbina Kristana izšel tudi v slovenskem jeziku v založništvu so-cialnodemokratičnega časopisa „Na-prej" v Idriji. Cena prvemu delu 2 K 50 v. Knjigo priporočamo prav toplo.
— Mitteilungen des Mnseal-vereines fur Krain. 5. in 6. snopič imata naslednjo vsebino : Beitrii^e zur Geologie Krains. Von dr. Ernst K r a mer. — Ueber den Gerbstotf-gehalt des in Krain \vild wachsenden Sumach Hihus Cotinus L.) Von dr. Ernst Kramer. — Ermahnungen des Fursten Johann Weikhard von Auerspergan seineTochter Aloisia. Von Anton Mell. —Zur Geschichte der Bergvverke Weissenfels und Labiz. Von K. Buchberger. Literatur -berichte. — Aus Vereinen, Archiven, Bibliotheken, Museen. Berichtet Fr. K orna t ar. — Personalnachricten. Berichtet M. P.
— Stenski koledar za prihod
nje leto je izdal  trgo-ec s papirjem Jernej Bahovec v Ljubljani.
— Koledar za kmetovalca 1907, ki ga je uredil državni mlekarski nadzornik Legvart,je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstva v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različne razpredelnice o krmi, krmljenje goveje živine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, naprava umetnih travnikov, osuševanje travnikov. — Umetna in naravna gnojila, gnojenje rastlinam: sadjerega, naprava sadovnjakov, oskrbljevanje sadnega drevja; vinoreja. kletarstvo, bolezni vina, priprava dobrega vina. Najvažnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodo-pravni zakon, lovski zakon, živinorejski zakon. Zadružništvo, posojilnice, konsumna društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnice za setev in žetev, preraču-nanje funtov v kile, oralov v hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je izborno sestavljen in se vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K 1 60, s pošto K 180. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani.
izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Cesarja je žalil. Cigan Janez Rafael je v tukajšnji prisilni delavnici v pričo drugih prisiljencev snel cesarsko podobo raz stene in jo vrgel za duri, potem se pa še žaljivo izrazil o cesarju. Upiral se je paznikoma s silo. ko sta ga hotela odvesti k nadpazniku. Obdolženec ničesar ne taji in pripomni, da je cesarjevo žaljenje storil premišljeno. Obsojen je bil na S mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo iztiral iz Avstrije.
Boga je preklinjal. Miha A m b r o ž i č , posestnika sin v Gor. Košani, je sumničil Antona Cucka, da mu je na travniku pri košnji čevelj skril Prišel je v hišo Jakoba Cucka, kjer stanuje Anton, ter jel tam kričati in Boga proklinjati, obenem pa obema grozil, da naj po noči ne hodita iz hiše, ker ju bo ubil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Otroka je povozil 19 letni hlapec Jakob Ncvak v Čevcah, ko je peljal voz gnoja skozi vas. 20 mesecev stara deklica, hči posestnikove žene Marije P a vi o v Či č, se je igrala brez nadzorstva pred hišo ter zašla pod voz tako, da ji je zadnjo desno kolo zmečkalo glavo. Marija Pavlov-čic je bila zaradi te neskrbnosti obsojena na 3 dni strogega zapora hlapec Novak je bil pa oproščen.
Puške ni hotel prodati. Urar Jakob KunčiČiz Gor. Dobrave je prišel dne 5. listopada okoli 11. ure po noči s tremi drugimi tovariši pod okno delovodje Antona Poljšaka ter od njega zahteval, naj mu proda puško za 3 K, katero je našel Poljšak pred hišo v neki vreči zavito. Na odgovor, da mu jo ne proda, je pripomnil KunČič, da ne ve s kom govori, češ da je tukaj nadgozdar.  Ker pa vse te zvijače
niso nič izdale, jel je KunčiČ groziti, da bosta Poljšak m njegova žena mrzla, če mu puške ne izroči in da ne poj de drugi dan več na „Šiht". Zaradi te grožnje je bil obdolženec obsojen na  tri   mesece težke ječe.
leiefoiiskD m utmm*
poročilo
Dunaj 22. decembra. Zgodovinska seja gosposke zbornice, v kateri je bila sprejeta volilna reforma, je snoči trajal* malo manj kot do 12. Glasovanje je bilo ob polu 12. Zadnji govornik v generalni debati je bil grof Schonborn, ki je pre cej ostro polemizoval proti knezu Auer3pergu. V specijalni debati sta še riajinteresantneje govorila bivša ministra dr. Unger in dr. Kanda. Vobče pa debata ni bila na tisti umstveni višini, kakor se je to pričakovalo Predlog zastran pluralitete je bil odklonjen z vsemi proti23 glasom. V 3 branju je bila vsa volilna reforma izvzemši osnovni zakon o državnem zboru sprejeta z vsemi proti 8 glasovom. Omenjeni osnovni zakon reši gosposka zbornica, kadar sprejme poslanska zbornica numerus clausus.
Ounaj 22 d c mora. Na ve čemi konferenci pri ministrsken predsein ki Bjcku je b lo napc-s'ed fck'enjeoo, da se smde delegacija 3. januarji v Budimpešta kjer bo zborov*ia do 5, dn^ 7 se znpet snid^ prs'anska zb rtrca
Ounaj 22 d c^mbra Danes je gosposka zbornica sprejela budgetoi provizorij, zakon o vojaških taksah, zakoa o kr dajar-stvu in o nafti.
Dunaj 22. decembra M n str-ski predsednik Beck je bil včeraj in d.n^s v dolgi a^dijenci pn ca s rju Danes je bil v avdijeuci naučni minister Marchet, za jutri sta zopet nar Čena ministrski predsednik Beck in minister notranjih del B»enerth.
Dunaj 22. decembra. C'sarski patent, s katerim       skliče.o ne kateri   deželni  zbori  izid i v torek.
Praga 22 decembra. Prstno osobje je danes izd d j okhc, d* ie nemud <ma začeti s pasivno rezistenco.
Geno/a 22 decerrbra. V tu kajšnii operi se je zg dil ?zredjn škandal. Med 1. in 2 deianjem opere „M'ga n~ je prm^doni Pampelini naenkrat skodla z cdra v orkester ia je d>iig^iti strahov t} okicfutala in opraskala. Vzrck: nezvestobi.
Varšava 22 dec mbra V skladišče tiskarja „Lodzer Zei tungtt je vdilo nekaj revolucijo-narcev, ki so ustrelili poslovodjo, baje žito, ker ni hotel socijalnim demokratom tiskati vo-Mnega oklica
Pariz 22 decembra. Parlament je sprejel d>slej štiri člene novega zakona zjper revolucijo duhovnikov in sicer s tako ve liko večino, da je prejetje ostalih členov popolnoma zagotovljeno.
Pariz 22 d^mbra. Pri iz praznenju semen-šČa v Vesoulu so bili tstri konflikt'. Orržaiki so morali po lestvoh pazti čez z J m s s lo odpreti vrata. Duhovniki in semen seniki se niso hotel; pokoriti postavi, vsled čes^r ie prišlo do pretepa Končno so orožniki duhovnike in semeniščnike ven pometali. Aretiranih je bilo 30 izgrednikov, med njimi 12 duhovnikov.
Izjava.*)
Na izjavo pivovarne Fisoher v „Slovencu" od 15. t. m. odgovarjam za sedaj samo toliko, da vztrajam vkljub vsemu zatrjevanju pri svoji izjavi v „Slovencu" od 7. t. m. in v „Slov. Narodu" od 8. t. m. o odstopu. Kar se pa tiče nerodnosti, p* pravim samo nasprotno.
V Lescah na O-orenjskem. 23. decembra 1906. (4617) Anton Besman
*> Za vsebino   teg*  spisa Je urednic » 0 odgovorno le toliko, kolikor določa i*kon.
Poslano.*)
„Slovenski Narod" z dne sep-embra 1906. štev. 201 je priobčil na d-etji strani v prvi  koloni  nod Zasavjem „NeČuvana podlost* notioo, £ izhaja brezdvomno iz peresa go-^oda Antona KovaČiča, bivšega pobožnega kondukterja pri  Južni že->znioi v Udmatu štev. 83 — kakor je to iz notice same  povzeti — nastopne vsebine:   ^Sprevodnik Južne {eleznioe  Anton  Kovačič  se je na jeleznici ponesrečil in je vsled tega nastopil proti Južni železnici pot tožbe. V' prvi instanci je  Kovačič deloma zmagal in stvar je zdaj na višji instanci.   Dne 3>. marca t. 1. se je pa umirovljeni sprevodnik Anton Ojster »glasil pri ljubljanskem postajenačel-3iku. rekši,  da  mu vest ne da miru u ia mora resnici na ljubo naznaniti -v s ačiča.   Rekel je,   da je Kovačič klepar, in da si hoče na stroške Južne -eieznice zagotoviti brezskrbno eksi« ,reuco. Obdolžil ga je tudi.  da hoče uied Ljubljano in Borovnico spraviti }rzovlak  s tira  in povzročiti veliko nesrečo.   Končno je  še  izjavil, da ,taatra KovaČiča za popolnoma spodobnega takega hudodelstva. Stvar se e seveda skrbno, vestno in natančno ■tiskala in nadzorovali so KovaČiča kakor kakega cbčenevarnega razbojnika.   Končno se je izkazalo,  da je bila   vsaka   beseda   Ojsrova   v tej vadbi   od    konca   do   kraja zla-gai.a. KovačiČ je šele  zdaj izvedel to  brezmejno podlost A. Ojstra, obrekovalca več ne more tožiti, a bi dokazal »vojo nedolžnost pred odiščem,  skuša zdaj  Ojstra prisiliti > tožbe. Temu namenu služi njegovo inašnje „Poslano". Bomo videli, če ho Ojster porabil to priliko,   da do kaze svoje obdolžitve."
Resnici na ljubo omenim le to: „ Tožba gospoda Antona KovaČiča proti Južni železnici na plačilo mesečne, dosmrtne rente po 70 K je bila glasom pravomočne razsodbe Tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča, nahajajoča se v aktu Cg II 3<> 6, odbita in g. Anton Kovačič te razsodbe niti ni izpodbijal instančnim potom.
Dokaz: akt tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča opr. štev. Cg II 3H 6.
Vse obdolžitve, ki jih je izrekel g. Anton Kovačič v „Siov. Narodu" z dne 3. septembra 1H06 št. 201, je :>n preklical dne 15. novembra 1906 ? gostilni pri rKankertu" v Spod. Šiški št. 20 ter me prosil za odpuščanje, z besedami: rOdpusti ti meni, jaz sem to moral storiti, jaz imam uroke 1 Nikar ti meni ne škoduj !"
Dokaz temu priče: Alojzija To-nich, trgovka v Spod. Šiški, Ivan >vetlin. sprevodnik v pok. iz Spod. >»ške ter Frančiška Ojster iz Spod. Šiške.
Sedaj naj pa javnost sodi/ na liga vi strani je resnica in pravica in na čigavi „nečuvena podlost".
Pripomnim, da sem to poslano radi tega šele sedaj priobčil, ko sem uvedel, da je razsodba Ug II 36/6 11 pravomoćna, kar sem pa doznaL te Ini. 4607
V Spod. Šiški,  20. grudna 1906.
Anton Ojster,
Tiakovodja v pok. iz Spod. Šiške 225.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo •:govomo le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska porabe. Gotovo m domačega zdravija, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mo!lo-vo francosko ^an.ji' in hoJ", ki je takisto bolesti atesu-«>če, ako se namaže ž njim, kadar koga -rga, kakor to zdravilo vpliva na tniSice in *ivce krepilno in je zatorej dobro, da so priliva kopeli in. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ Tuchlauben 9. V zalogah po dežen' zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat, zaznamovan z varnostno D&mko in podpisom 6 31-17
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni krauiiini ui pogodim kousorciji Prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije dajo uradnikom, častui&om, učiteljem, duhovnikom itd. «»sebn» kredit pod pogoji, ki omogoču jejo dolžnika lahko vračanje in kakršnih pMgojtiv, kakor je dokazano, drugi de nami v:n enako ugodno ne morejo dovoliti. Žal da je več slučajev, da se ljudje* ki iščejo denarja, poslužujejo posredovalcev na podlagi največkrat sto« n-mn h oglasov, posredovalcev, ki *i dajo pismeno zagotoviti provizijo in honorar in zato pošljejo samo naslov iakega uradniškega društvenega konzorcija ali kakega drugega kreditnega društva. Tako si človek, ki išče kre lita, napravija Ktroške, preden sploh 7e, kje bo dobil posojilo. Uradniki, šistaiki, itd. ravnajo tort j sebi samim v korist, ako se obrnejo, kadar potrebujejo kreriira, zaupno na centralno vodstvo Prvega uradniškega društva aa Dunaju, I., Wipplinger-strasse 25, bjer jim brezplačno povedu naslove diuio, ki dajo posojila in dajo vsa pojasnila. 4513 1
0 velikih stiskah
ie v dnevih do svetih boilčnth praznikov vsak rodo vin tki ote. Po znanem pregovora, ds Ubiranje dela skrbit si večkrat ne ve svetovati, ks| ns| i;ubim svojcem pokloni za božično darilo. Vendar pa ob tej priliki izbira ni prav posebno tetka. Kjer Šivalnega strofa sploh nimajo pri nisi ali kjer imajo kak nborni, zastareli stroj, ki ropotajo in škripaj e čaka konca, tam gotovo podari oče katerega onih elegantnih, moderno opremljenih šivalnih strofev, ki so pravzaprav danes neutrpljivi vsaki rodovinL Pa tudi na vprašanje, kje naj kupujemo take strofe, fe laie ogovarjati, nego bi kdo mislil. Kreniti fe treba samo na Sv. Petra cesto št. 4, v tukajšnjo zalogo SINGER & Co., delu. družba za Šivalne stroje, ki fo spoznamo ie po velikem «„,S»S znani tvorniški znamki družbeni, ki fo tudi tukaj opazimo v izložbenem oknu. Neprenosljiva zmožnost Stnger-evega rod o vinskega Šivalnega stroja je znana po vsem širnem svetu in je tu ni treba hvaliti Se pssebej. Opozorjeno bodi posebej samo na izvistne nove modele s pogrezl.lvim gornjim delom, ki jih občudujejo vse dame. Tistega pogosto nepripravnega pokrovca nimajo ti rod o vinski Šivalni stroji, ki se dobivajo poljubno opremljeni v obliki kabinetne mizice ali omarice in so tako v okras vsakemu salonu. Preprost prijem zadošča, da je miza ali omarica porabna za delo, ravnotako lahko se pa tudi pogrezne gornji del v notranjščini. Vsakemu bi se izplašalo, da obišče zalogo Singer Co., deln. družba za šivalne stroje, ki ima že nekaj časa tudi edino zastopstvo šivalnih strojev Wheeler & Vilson. 46 2
Darila.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Regulacija telesnega odvajanja je
piavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
885 neobhodno potrebna zo&na U-eme 41]
vzdržuje 2obe čiste, bele In zdr.«ve
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DIVU, VI. Waltause 31. Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevainositi, P»>raba l'4kr. na aro 3911—8
FnNtnvno vhrdTtmo Y nafti o i>onMrejnnje in po*
Tlhlisi- dWl!! <     ■ >.7Jil».
Edino pristen je Ttiierryjev balzam
le b celeno znamko ,.redovnica"
NtMroHlavno, uepreko >
proti slabemu prebav I jaujn, krčem želodcu, koliki, katara, pršu m boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatiu steklenic  »li 1  velika spAoialna steklenica  *   patent. z;unaakom K  U-— franko.
Thicrryjero cenlifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti T»nm «e tako -larira ranam vnetjem, ranitvam. ..b-icMon ia oteklinam vseh vrst.-Cena: 2 lončka H. a HO ite pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Itilerry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura a tisoči originplnih zahvalnih piaem tpr.it i o in franko V aalotri v akoro vseh veojih lekarnah in mediciualnih irogerijah. 4U5U- 62
Proti zobobolu in gnilobi m
Izborno deluj* dobro znana antiseptična
Meluaine ustna in zobna voda
ki otrdi «fIe»Mnio  ia «<l»*lr-»ai JmJ c n*prlJt*(no Mapo lz «■«*. f »tf>klenl«» z iiikirodci ki 1 R.
BI gorodrsemu gospoda M. L* e v »i i It u, , lekarnarja v Ljubljaui.
Vafia izboma Melosine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je nepreko&ijiv pripomoček proti gnjiiobi zob, zato jo vsakem a najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oongt, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna MU Leustek* i Ljubljani, Rtsljm mit it. 1
le« novozgrajenega Pran Joželovegr rabil, moatrj 48- to
U pravni št vu našega lista so poslali: Za drnlbo sv. Cirila  In nato««:
Gospod Milan Zn'daršić t Matenjivasi K 6' , iz nabiralnika Milan ŽnidVrSičave gostilne „Bog in na od-. Gospod dr Jos. Červanv, okrajni zdravnik Cerknici K »7'—, nabranih v prijateljski dražbi. Gg slov. sodmofiolci I. drž. gimnazije, v Ljubljani K 1540, mesto prispevkov za venec na ki sto tovariša g. Benedikta Goapic Josipina širceljeva , uradnica južne železnice K 3*— kot odkupnin > ia poHarje o knjižico deeau Skupaj 41*40. Srčna bvala!
Živeli!
Za »Domžal kega Sokola": &o*p.
Slavoljub pl. ŠuSković nabral med hrati in prijatelji ^Sokola** K f 4il z geslom: V prvi vrsti Je naša dt-lžnoat razšir ti Sokolstvo, in vsakega posebno, da se vsaki družbi in veselici spomnimo naše narodoe dolžnosti in da prispe vsak kak mali prispevek za sokolsko telovadnico v Domžalah. Naprej za narodno stvar. Eden od Sokola.
• l
Slovenei In Slovenka I Ne zabite družbe sv Cirila in Metoda t
l
Umrli so v Ljubljani.
Dne 20. decembra: Avgnst  Trgina, MS-
nikov sin, 1 in pol leta, Prešernove ulice 11, Vsled katara.
orzna poročila.
Ljubljanska
Ljubljani1'.
decembra iy06.
»Kreditna banka v
Uradni kurzl diin. borze 22
Nalolbsni p&pirH
42 42
*
4
V . 4d 4° 4' 4' 4»
/'O
g majska renta. . • ■ 0 srebrna renta . . • avstr. kronska renta.
zlata        •    • • ogrska kronska renta .
B     zlata p posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet • Zadar bos.-herc. železniško oosojilo 1902 .   . -češka dež. banka k. o.
ž. o.
0 zast pisma gal. dež.
hipoteCne banke . . fe pest.  kom.   k.  o. z
10 or......
a zast.  , isrna Innerst
hrani'";ce.....
0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . •
1 z. pis. ogr. hip. ban. ,0 obi. i?gr. k kalnih železnic d. dr.    .   . .
. obl. češke ind. banke prior. lok. žeiez. Trst-
Poreč......
pripr. o lenjskth žel. . prior. juž. žet. Kup. ' :
avstr pos za iti v- o.
3icčk-j od i. UfcO1 4  .  . . ,    cd l. 18M .  .  . .
m    ilaske ......
„    zera. kred. I. emisije
, ogrske Hip. banke . 9 srbske a frs, 100"-9 turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne •     .  . .
[nomošKe •    .  . .
Krakovske 9     .   . .
Ljubljanske        .     .   . .
r\vstr. rdeč. križa B ...
Ogf.        n m      m        •    • •
Kudolfove m    • • •
Salcbnrške • . . . Dunajske kom.   „     . .
Dch.ica.
lažne železnice .... Državne železnice .... Avsir.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke   . . Ogrske
/ivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške že!, ind. dr.   . . .
Rima-M'iranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Vatlut«.
C. kr. cekia......
30 franki...... .
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke.......f.
Laški baakovd.....
Rublji
Dolarji ....<..♦
Denar 1	Blago
99 -	9920
10«>3 »i	100 5"
98 00	<9 JO
117 IfM	117 3 1
95 65	95 75
114 20	114*40
96-60	99 HO
, 10050J	101 50
99 30'	100 30
99 HO	100 75
99."	99 70
99 60	99 70
100-45	101 45
106'-;	106 —
j j 100 —	101 —
i 130-	100 25
. 100--,	100 Ć0
,i 100 --j	100 20
i| 100'—	101--
99 90!	
	100- -
11 314-- !	316 -
1CM i-40	101 4)
1 1 117 —	219
1 ik68 -	270 —
152*75	154 75
275 -	285
1 287 75	297:5
	2rtS 5)
i 101 -	; l»TQ
162 40	i 163 4
22 SO	24 30
46400	455 -
I   79 —	87
	92-
60 -	65-
46 60	48 60
i 2750	29 50
55	60
74	82 —
499 -|	509 —
176 8<	i*«780
682 £0	f83 5a
1780-	191 —
: 6X8 90	689 90
i 837 —	837 75
H 243 -	244-
i; 753 -	758 —
!' 62^75	630.75
i^700-	710
; 672 25	57325
283 -	281
5S5 —	566 —
146 —	148 20
11-34	1139
191?	13* 16
2348	23 56
j   24 02	24 C8
; I17-C0	117 80
95 50|   95 60	
2 531 254	
4-84	6
žitne cene v Budimpešti.
Dne 22. deoembra 1906 Tctrnaln.
Plenica za april . , fta . april    . .
Koruza , maj 1907 . Ores      .   april   . .
za   50 k$ K   742
60 60 60
654
6 20
7 43
Nespremenjeno.
Mcteorolosifiio porodio.
aa '-v» «t»orta<B   o«'.    '.reci'.:1 »r»o»i tla> 7B«.C
a Ča» "z 9paxo-	▼ mm i h 5	V«tr-jv»  j Neb«
21. J9. mv. j 749 4 ( —2 5 22 7. »J. | 7491 | —36 , 2. pok; 7491 j -11		■1- j vzhod oblačno al. jsah. oblačno nt. svshod' oblačno 1
8r«vnji »krajini* t«ap«r*t«r» aul« : *2'2     — fad»» ma v mm 0 2
3*4 , n«r-
Oajcncc
m ■•allaOTfce obrt se takoj sprelme prt r. Vlsjam, Lfabltau, Rtauka •Mte 1L
Matevi TnrslČ posestnik in go-atilmČtr v Bfzuijaku nad Cerknico daie v svojem in invnu sv jih otrok Ivana, Franca, Josipa, Alojza, MaiiAe, Ivanka, Ančke, Angeli ce m zeta IvajM Sovka, imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prež loatno ve»t o prerani smrti svoje pre'jabe, nepozabne soproge odnosno matere, tašče, gospe
Marije Turlič roj. Svete
ki jf po dolgi in mučni LOlezni previđena s tiv. zakramenti za amiraju^e, v sredo, 19. decembra ob po>u reh popoldne, v starosti 51 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice je bil v petek, 2 decembra dopoldne ob 8. uri iz hiše žalosti na pokopališče.
Svete maSe zadušnice «e bodo darovale v domači cerkvi v Bezuljakn in v župni cerkvi v Begunjah.
Blaga pokojnica se priporoča v pobožno molitev In blag spomin.
V Bezuljakn nad Cerknico, 20. decembra 1906.
4014 Žalujoči ostali.
(Brez vsakega posebnega obvestila.)
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, izkazanega nam med bolezn jo in ob smrti našega ljubljenega soproga ozir. očtta, tasta in starega očeta, gospoda
Josipa Cimermana
»e tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo slav. društva Sokol v Šiški in g. drju. Jos. Fiirlanu, odvetniku v Ljublj-ni, za prekrasna venca in zadnje spremstvo, g dež. sod. svetniku dr M. Travnerju, vsem cenjenim gg. soduim urada kom in vsem, ki so v tako mnogo broj nem htevilu spremili rajnika na zadnji poti. Srčna hvala vsem!
Sp. Šiška, 22. decembra 1916
14*16 Žalujoči ostali.
•Ikalična kislin*
kaiera je kot zdravil ii vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Tzvrstna je za otroke prebolele in mej nosečnostjo. 94—7
lajboijše dijetetici in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju iD Petru Lasnik-u in v vseh lekarnail, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgoviDah.
8 1. iannarjem 1907 sprejmem v svojo špecerijsko in dei:katesuo trgovino pridnega, vzornega, 18 — 25 let starega
pomočnika
ki bi govoril slovensko in nemško ter ako mogoče hrvaško.
Ponudbe v nemškem iezikn na moj jDaslov. Josip Lakowitsch, trgovina s špecerijo, vinom in deli-katesami v Opatiji. 4619 i
4611—1
blagajna
(wertbeimeriea), ako je Se v dobrem stanju.   —   Ponnrlhe  na  Peter Ale-
šovec v Zgornji Beli (Obervellach) na Zg. Koroškem. 4*03—1
"Jcl .sic Se sli -Sic sle *ir *ir •!* *»* Jf
gfy rm ^ *.?b gfg gfg tfefft sjg efa 1*9. <m
V nedeljo
dne Z3. decembra l!. bo
trgovina s perilom, klobuki In
modnim blagom 4577-3
C. J. Hamann
odprta
dopoldne in popoldne,
Elegantne, lahke
sani
(skoro nove)  za  enega konja so na
prodaf. 4679-s
Kje, pove upravništro „Siov. Naroda4*.
Učenca
za   Žično   pletarski   in   s-t^r^ki obrt spreime tako) Evgen Ivane, izde lovatelj   žičnih   mrež   in trgovec  z lesenim blagom v Sodražici. 46O8-1
Lepo
stanovanje
v I. nadstropjn, obstoječe iz 2 sob, knbinje, jedilne shrambe, drvarnice in pralnice se zaradi prevzetja kupčije odda takoj ali za L maj.
VYč v Spodnji Šiški, Nove ulice 228* 4609-1
Z dnem L februarja 1907 se odda v najem
prodajalna
na Savi-Jesenice Št. 18 oziroma se da v najem vsa hiša z vnemi prostori in rovi .m ali  pa se za nizko ceno
proda tudi vse posestvo.    46m —1
Nataućna   poja-onia   daie lastnik
Urban Zupanec v Ljubljani.
Mladenič
v najlepši dobi, lepe zunanjosti, posestnik, trgovec in obrtnik, imajoč veliko posestvo, trgovino in obrt v večji vasi blizn Trsta, se želi seznaniti z gospico ali m Kdo vdovo z gotovino od 10 000 K naprej. 4500—6
PoDU^be naj se pofiiljaio pod ,,BfJ-
dočnost 164" poste restante, Trst.
Aro mogoče s siko. Za taiuoat se jamči. Več se izve v upravmitvu
eaz«c*Jon>«lcio I
M 18— Ročni Šivalni stroj K 18-
PoŠtnine prosto dobavljam na d m na pariški razstavi odlikovan ročni bivalni Atroj Id- al" z vsemi aparati in navodilom vred. Stroj šiva vsako bli>go in gaje priporočati za vsako biŠo.
Singerjev stroj na noge K 48" — RingachiiT „ „ , . 74 — Bobbin 86* -
z elegai tod omarico vred 10 let jamstva. Razpošiljam proti napovedi in po povzetja.
Cenovnik zas'on . A. Weissberg, Dunaj II., Untere Do-pautjtrasse td. 43^0—3
Vabilo na osled
ki bo razstavljen
o ponedeljek, dne 24. t. m.
v gostilni pri
ter na poizknšnio izbornih vin V Steklenicah kakor tudi cenejših vin iz lastnih vinogradov.
Z odličnim spoStovaojem 1620-1 gostilničar.
Krasne
Dlatie
iz fin. In močnega an$l. platna
za vse letnike listov:
Cec>a s pošto :
,,Ljnbljanski Zvon11 (različne
barve)....... 1-50
„Slovan" (7 nI i vk. moder, platnn) 2*60
„Dom in Svet11 (različ. barve) 1*60
»Zvonček" (različne barve) 90
dobe se pri 4431—3
IVANU BONAČU v Ljubljani
Znesek naj se blagovoli po nakaznici z naročilom do poslati.
nrampinapi
3^1461
1288
MHU
MHH
r Thleiejeu razdebelilnl foj
znano uspešna »»peeialiteta proti debe-F. torti,   sajamčeno   neS vodljiv. Zavitek
K 2*—. — Prodaja *ra lekarna „pri Angelu" v Celovcu. 332o U
Prf prvovrstni avetrijski zavarovalni aru žbl proti požaru  In za življenje najdejo
34    posredovalci ,fi5C
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postrauski ponel, kot glavni zastopniki in Htalni potovale' pa dobro trajno slešbe Ponudb* pod ,,15 305", Gradec, po*te restante.
Leno stan
s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico se odda za februar termin pri A« Sil* talku na Zaloški cesti. 4588-
Gostilničarja
na račun se išče za jako dobro idoči bottl.
Kje,   pove   npravništvo „Slov. Naroda". 44 5 3
prostor za trgovino
s policami se da s 1. januarjem za 180 gld* letno v najem.
Kje,   pove   upravništvo *Slov. Nar »da-. 4587—1
AI m k ^
v pno
inženir in pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Telefon ?%&3?.     368;* 11
Ustanovljeno leta 1842.
V ČRKOSLIKdRJđ, SUKAKJA aJ <S NAPISOV IN QRBOV 1397
{BRATA EBERL
UCJBUR
Ig,
Telefon št. 154.
55 S čim
se nagio gorko zakuri ? S
salonskimi briketi Paulus!
6000  kalorij   (vročine;   močni. Samo prodaja   pri   Jos.   Paulinu, zaloga trboveljskega in dolenjskega ualonekega
premoga v koscih, v Ljubljani, Nove ulice 3. (Telefon 32). 46U6 2
Panorama-kosmorama
Dvorski trž št. 3
pod..Narodno kaverno".
Od 23. decembra do 29. decembra 1906:
Zanimiv obisk
Palestine, Jeruzalema, Jafe9 Betlehema, Nazareta, Da-mashe iti_
Ravno za polovico ceneje kakor vsak prodajal e na cbroke poSiljacn cisto nove
Singerjeve šivalne stroje
prav    popolne    konstrukcije, trdno.   M no opremljene, ki se £0i ijo z nogami, s pokrovom 50   kron;  ročni   šivalni stroj 44   kron :   Singerjev stroj „Ringschiffza  rodbine 78 kron;   „Rmgscbiff,   velik za krojače 115 K; „Zentral Rob-bin"   92 kron ;   51etno reeloo jamstvo. 15 kron se plača takoj ostanek 'po ž Ieznškrin povzeljj. Bogato ilustr. cenovnik koles, pisalnih in šivalnih stiojev Št. 82 brezp ačno. Slovenska korespondenca.
n. Iti \ »iS % 14 I\
DUNAJ, Liechtensteinstr. 23.
Uatan. 1874 I 3859- 3
OTjcaMrtno do-v oljčna Se 15 let obstoječa najstarejša Ijubljansfeft
posredovaln?cB stanovanj in služei
G FLUX
Gosposka ulice št. 6 4592
priporor* Id namr^ra 1> holjHe
službe iskajoče vsake vrste
wn* IJtil»IJt»no In dv*ii*«o«l. Hoffiln» tuUuJ* — \u(auenr|e % pisarni. ltKtitt«  In kolikor možno hltrir poatreal** Kf*aotOTlJ«*nct.
finanjMn ^opisof^ jo priložiti znamko za odgovor-
Destilacija žganja
v y,vezi z izd« lovaniem nealkoholoih <>Hve£ilnib pijač se lahko izvršuje takoj a najboljšim uspehom Za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajo se jamči in Vam uredi prav na mestu izveden strokovnjak brezplačno temeljito manipulacijo. Primeren pouk v dosego brze prodaje. Brezkonkurenčne vrtate in reklame na razpolago Resni nonndniki naj pišejo pod „GoldttTube 2500" na anončno ek*oedic»|.. Eduard Braun na Dunaju, L, Botenturm-strasse 9. 44žo 6
Za paaco rodovus vaiu
itofitrovaao knjigo o premao , ^ gam bKg^alDva z otroki ras
pjšilja a preptak red ti*oce»| p    zahvalnih  ptsem tajno
. 90 n w avetr. znamkahj m\ gospa  /L. K\IP%
Berlin S. W. 2%.
ImmŠt artr mm 9C
Tritimpti-štedilna ognjišča
*&ćx - - * v- rr^f za gospodinj-r^lŽ^V-V   ts      •     stva, ekono-
/"   ^ ____—jjjmjf mije i. t. dr. v
sagrr-.-. v       vRakorani izpeljavi. Ze 30
priznana. Priznana tudi koi naiboljS) m naj-crpcjZuejSi t^delefe. Nai večja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilnt ognjišča sa hotele, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Cenik; m preračun' na razpolago Giavm fcataiog franko proti doposisni znamki. 1435 36
fofarna za štedilna ognjišča „Triumph"
N, OoItlachiuicLt A. -m
*XT*1m    is,    0-ox«s\?» ' uja: z-
e
samo. ampak  poizkusiti morate ataro pre zknseno zdravilno
I liis omUcna^cni o S eeksnefe d
Bergmanna & Con Draidane in Dećin na Labi
prej    Rergmanaovo lilijskoinie^nato milo (znamka 2 škrata),  da dobire belo  polt   brez   peg  in   nežno kožo na obrazu.       2349 - *2(j
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljan i
lekarnar J. MAYR, drong. A. KANC-VIKTOR  SCH1FFER,   parf. OTON FETTICH-FIiANKUEIM.
I
A. KUNST
SildLo^'<*iKa ulice
Velika zaloga obuva!
lastnega  izdelke za damt, gospode In otroke Je vedno na Izbere
Vsakršna naročila   «e izvršujejo fco&ae m po nizki cenL Vse mere m shrauja-H jejo in  zssnamenajejo. — Pri zunanjih * naročilih  naj ms  blagovoli  vzorec vpo-alati.
3
Sprejemališče
Šeienburgo^e ulice štev. 3.
Postrežba točna. Sslid.is cona.
= MlllUlillMIlllllllMIMIMIIIIHIlUliriilMlilllllllllllillllilllltMlIlliT
Srni
■■■■
CD
V    7^ .... ■■ "<A \
fcJrjBkV
cd
SpredisJ ravna oblika,
no tisoi žeiodee.
priporoma v sajve^i isberi
Alojzi] persehi
v LJubljani Pred ^bofsjo *t. 2f.
Prav^r požitek
Iv zavitkih z zgoraj&njo varstveno znamko se dobiva povsod
-v
■■it
•ž
m
s
m
m
m
Pekarija slaščičarna
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta
^ ^ jfl ^   ^ .^ft ^ ^ ^ ?fe ^ 0
*3l
»J «
•i
š«
ai
i*
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št, 9
velika zaloga ■
I
domačega in tujega
Trpežno biago. —  Cene s lldne.
Točna postrežba.
__ ___B>
K .Vw- «JL. ^ -fc-
Važno!
- y«u..   M Važno! ,
1 |ospo.iajsf tipm ii iimjss. h
j Najboljša In najcenijša postrežba *~
- za drogve, kemikalije, zelišče, cvetja, -i korenine itd. tud po Kneippu, ustne
2 vode In zobni prašek, ribje olje, re-^ dllne In poslpalne moke xa otroke, i dišave, mile m eploh vse toaletne j predmete, fotonrsjllrnc »parat« ; in |» ti'''',H('<jfl-', klrurglčna obve-•4 zli« vaeke vrst«, sredstva za dasln- r j fe<c'ic, vosek In paste za tla Itd. — L * Vojika zrJogR nejflnejeege rum« tn l -i unnjaaa. — Zaloga svežih stal- r ^ »rr»iialh voli In aollj se kepei. j.
Oblastv. ^oncBS. oddaja sirupov.
V^pgoo' priporočljivo: grenke sol, dvojna »olj «oliter, enejsn, kolmoi,
krmilno »p^o Ud. -  Vnanja naroCiJa
<jo cf.v ft^ojj t<rfoo in solidno,
. .^^g-erijel **- 51
r-h
r-
Lepi lokali
pripravni za raako trgovino ali z.a pi sarne ge dajo takoj v najem. Odda ae tadi
hlev za dva konja.
Naroda*.
Naulov  pove  npravnidtvo n
Slov. 2845 co
IUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiim.- <^
i     0stanoviJeno leta 1845.       . [
I JOS. REICH"'
j    Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna ■       MMtUL par. ■
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
jiihijana 2idnvsk8 ulice šU [
f^upujr yo naj visini eetit razne L '.eliftca (roiTe), <wetje, korenine, ee-
ioet at ak<.-ne itd t:d r
• '-v- • —r' "^T" "V---f "v* —v~ MU
Lj ode vit Boroviuk
pUMksr   v   Boro vi J aH (V>rfaeto)
so priporoča   v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce tn strelce po najnovei&in sistemih pod popolnim jamstvom Tndi predeluje s tare eamokresnice, vspr&joma vsako vrstna popravila, ter jih točno in dobro tzvr&nje. Vse paške so na c. kr. preskaSe calnici in od meno preskn8er\3. itustro 50 vanl ceniki zestonl. 51
N*vo|i I* w v o jim T
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljiiba na edino hrvatsko zavarovalno zadrago
CROAT
pod p-'krsviteiistvom kr^Ijov. gl&^«i«ga mesta ZAGREBA.
leta zavaruje na dtajerekem, Kranj-ekem In Koroškem vse premičnine, ilvlno   In   pridelka   proti   ognlu po najnižjih cenah.   20u9 30
Vsa poiaenila da?e-
Podružnica „CR0ATIE" v Trs*«,
Zastopniki »e iščejo po vseh vetjih kiajih
dtalerske in Koroške. Za Kranj »ko »prejema vRa zavarovanja in iSče potnikov in posredovalcev pod agod nimi pogoji.
Zastopstva „CR0ATIE" v LjrtlN
Cesta ne juž. železnico št. 28.
po ncioi^n ie barvilo za lase
u i 50!"
I Bergmanna & Co., Min »a L: bi,
■ jđEk   Dobiva se v .steklenicah fjBJP     po k 2 50 pri brivca
U   Otonu Fettich-FrankhBimu.
^rajkoristae)Ša
božično daril
1_11 Unu h
I HI!
I I III
lil
llllllllll
<lol»lte v prndajeilnleah r. s;or«»-njlsti kazalom.      i>B—51
Sin$er Co. deln. družbo za Slualne stroje o LJubljani,
na Sv. Petra cesti 4.
h t« O 5 ro D K> > II-* E b     c     CL*«" tn
C4
6
O
e
2 m
t A
- O eo v   - c
«5 I
CL O
Krošn jarji-agenti
se proti visoki proviziji ali stalni plači 164^ takoj »a prodaisnle patent preem* Is. Ponmjk pod „A. E. 104*4 odpošilja Halael m Wlt&t§|0 Dona I L Graben 28. 36ib-^lJ)
Angelo Aita r Dragi pri Stadenii|pr
T^n išče
žeorja lajarsl
(Gattersager) z dobro piaeo.
Več pove A Aita sam. 450?-*
Kupi se dobro ohranjena
agajnal
Takojšne  ponndhe  pod   §ifro j
J." poste restanta Bibnioa, Dol lenjsko« i&ti
Revmatiki in
r P
astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoljno in brezplačno pojasnilo, kako je  bi's mojem« ffočetu pomagano pri zgorajSnjih boleztrn
Herman BaumgartI
S SrTberbacIi pri Grasslitzu na Češken, i\ti. 327.
Inteligenten mladenič, nemške
slovensč ne   zm<>že:j,    prt%npl)ive vnjf1
Djp8ti;  ižče  mesta pri odvetniki
zdravnika ali v trgovini kot
Gre tudi na deželo. Ponudbe se pJ sijo   p<*d   , Albin"   glavna  pošta rj
etante, Ljabijaua. 449&-
7. jamčevino, h  sedežem v LjiiMj
išče pod prav ugodnimi pot zavarovalna zadruga.
Ponudbe pod „A. B. C. 1906"
Uprmvn. .Slov. Naivria*'. , -
-+5I
Poskusite
Hin pri po roći k = izdelke =
] Tydroi7e torarnc hran
I d Pragi VIII. Cmomihi
Posojila! Predujmi! Kredit]
*wm^   stanove Z
Veliki in mrijhni zneski pod najogodiu -.3 pogoji. Nizkt- ohresti, puvraievanj** ▼ majhu pripravnih n. sečnih odplačilih Toena in hiti izvršitev, eventualno tako.išoa pomoč, fir^z prej stroškov.   Na nžittte, dedsčine, volila, eej
in   na   vsa   nživanja   •>: re-ti   najvišji id^iIi!
hJ a brez amortizacij'    Natančna VpnSsajl f*e nosljajo pod w Soliden vir denarja- sa aiion ekspedicijo .VI. Hlui«  «m mm»I, I>mu AVollzeile 9. 446;
Pristni dobri
■ni
se dobi pn
L. ŠEBEHIKU V Spod. Šišl
P1Đ
J
Viii dam
dobro in ceno, preglaSevanje brezplačno
G. F. Jurase1
prvi   kraojski   noiralec ^lasovirje1
LJubljani, Stari trg 17 II. nad si
Prevzame tudi igranje na glasovir F veselicah. 1        4 4
V vili o Spodnji sliki it. 21!
se odda
ai
vec up s
I dvema in tremi sobami poleg knhiDJ kleti, ih-varnice. vrra. podatrefiue shrani^ perilnicc in kopalnico za lebruari termin. — Eno stanovanje i d»«^
Sobama in knbiujo se o»lda tako*.
Vpraša uai se ravnotam v pro<w jalnici Marije Večaj. 417°
mlada gospodična
stanovanje in hrano
pri ogledni slovenski rodbini.
Ponudbe pod MA. Z. SI«'*. Naroda1*.
ti
na npravn.
4fiO* l
Vsestranska poraba
Maggijeve zabele
z varstveno znamko ..Zvezdni križ'* je Se marsikateri gospodinj' neznana. Ne samo juham in alab>m bilijonom, ampak tudi omakam, sočivju, ealatam itd. daje majhe > dodatek te izborne zabele neprimerno fin, krepak okus. Natančno navodilo je pri dejano vsaki izvirni steklenici 3G86
Kritna zvezd«
+
Varat, znamka
Prua domačo slouensKa piuouarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavuemu občmstu in spoštovanim gostilničarjem svoje »MF~ izborno
4012 20
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
ater Alesovec
f Zg Beli (Ober»ellach) na Zg. Koroškem prosim sorodnike za naslov. Iščem tudi
oziroma 2 vajenkl poštenih staršev \i\ pekarsko obrt oziroma v prodaialno. mćui    pogop    zelo    u^o lun. Naslov
lg«»ri»j. 4604
primerna
vr
n m no eina oan a
kakor parfume najboljše kakovosti ta in inozemskik tvrdk, mila in sploh vse toaletne predmete, loto grafične aparate in potrebščine 1.1 d. priporoča po _ najnižji ceni
ćLr serija,
ANTON KANC
1 a\nt>l jana ZiHeu^e ulice stet>. 1.
Dobro izvežbanega   4594 1 |
Žagarja
na parni žagi (Gatter) sprejme
Peter Keršie
tovarna voz v Šiški, Ljubljana.
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni1
LJUBLJANA
Resljeva cesla 3 Sv. Petra cesta 37.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcijo za gospodo In =   dečke. =
Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine  za gospode.
A LUKIĆ,
4202 14 poslov.
■■■I
Okoli 150.000 konjskih sil imamo u napravah n
sesalnesa plina
našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva.
J »41 obrat
V*e obifnjnr   vrrllkostl do 1«»0
so   >f4no %• rl^ln ~ In   ur-   dobl%i»Jo w
3119 — 17       primernem robu.
Langen & Wolf
tovarna za motorje
ftT na Dunaju X., "vi
Laženbargerstsrasse 3.
4
j?
Velika božična prodaja!
primerna božična darila!
Pc čudovito zniženib ecnel} 5« prodaja - -Konfekcija za gospode, dame in ctreRe v
Angl. skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana 9 Mestni trg št. 5
45C8 4
SUKNA
Tvornlške cene.
in modno 12 Ma$o za obleke
priporoča lirma
Karel Kociai
tvornica za sukno V Jfumpolcu
na Češkem. Vzorci Iranko.
Primerni darovi za Božič in Novo leto
Trpina * zalopnMii
Josip Kaplan
Dolga ulica  9 A 15 D E D Telefon štev. 12     L M Vili L D    štev. 245.
(m
je znana kot najaolidnejSi in najcenejši izvor za nabavo slik v modernem al gu z okusnim okvirom kakor tndi kot naj večje in najcenejše skladižče okvirov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Izšel je težko prltakouanl
r^eledar
4f 66 - 4
za
Hit i
Uredil dež. nadzornik J. Legvart.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena a pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonacu v LjublfanL
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
I
I
Optični zavod
Velika
zaloga pravih
Švicarskih ur.
Srebrne uro od gld. 3*80 naprej.
Zlatnina in siebrnina kakor mtt žice, prstani, ufcani, BioSke itd.
Ilustrovane eenlke posti am brezplačno.
i?", a*. Xb)oo, ursr
Velik vrt vnajem!
Veliki vrt, v katerem se nahajajo tudi sadoa drevesa in rastlinjak, se da
v najem s 1. januarjem 1907.
Natančneje se izve pri L. Valenta, Slomškove ulice št. 6, L nadstropje — samo ob nedelji.h m pratuikib od 9 do 12. are dopoldne.
Postvetovanja se vršijo ie osebno z najemnikom brex mečeta rja.     4601—l
AaJiuodernrjMl
KLOBUKI
. , a~ c vaeh vrat   a ^
v najbogatejši izberi
V^LjUDljani^
1^ prt 4489-7
c-J.hamann
Klobuki se sprejemajo v popravo.
4 gl. krasne ženske
in de^lil^e 5i>ilnatc bluze nejncuejšegei I^rcja
in rozličnilj baru. 456S-3
= pripravno božično darilo! = 4    Angleško skladišče oblek
|J xr Ljubljani, Mestni trg &t. 5«
m99\
IMaprcdaj Ja
gostilna, peMja in prodajalna
mešanega blaga, posebno veliko se proda v gostilni in prodajalci, tudi na debelo. Vpelje se tndi kavarna v najkrajšem času. So tndi lepi prostori za stanovanja, kjer se lahko vpelje hotel, kar bi prav dobro neslo, tndi bi bil še prostor za mesarijo ali kaj enakega. Zraven je nekaj gozdov in pol|a H>Ša se proda ali da račan, DO V najem, tndi prodam tako, da obdržim sam nekaj obrtov. Vsega pa ne morem i bdržah, ker imam premalo delavnih oziroma zanesljivih moči. Hiša stoji v trga Zg Bela (Obervellacb) Zg. Koroško kjer se gadi nova Želez-n»ca (torska železnica), kjer bode v bliimi postaja, torej dobra prihodnost vsestransko zagotovljena. Hiša ima tndi vse trške pravice. Kopna cena je 20.000 fi. Pnbliiuo polovico bi bilo takoj plačati, za drago bi bili zelo ngodni plačilni POgOJi- 4605—1
Več pove lastnik Peter Alešovec v Zgornji Beli (Obervellacb) Zg. Koroško.
Podružnica:
Resljeua c. Z
prej J. Černe.
Podružnica:
ResIJeoa c. Z
prej J. Černe
Glavna trgovina Jurčičev trg št. 3.  Ustanovljena leta 1852. IVajstarejia  domača tvi*aiaau
Božična in novoletna darila.
Ker  sem   ravnokar  dobil   veČin   partijo   pravih švicarskih
žepnih zlatih, tula srebrnih, jeklenih in nikelnastih ur, tedaj opi zarjam cenj. občinstvo k nakupu, posebno ker bodtin rg,r. j imenovane ure po jako nizki in ngodni  ceni razprodajah — V zalogi imam
tudi vsake vrste verižice, prstane in uhane.
Zahtevejte moj najnovejši cen k, katerega pošljem na
=   zahtevo poštnine prosto. -
Vsa v to stroko spadajoča dela Izvišujem sam solidno In po nizki ceni.
V nedeljo, dne 23. t. m, bo trgovina ves dan odprta.
j£ Z odličnim spoštovanjem se priporoča
f> Milko Krape«.
64
Prva ljubljanska velika žjalnlcaknoe
Karel Planinšek LJubljana, Dunajska cesto.
o   o   o   o   u   o   O oooooo
ElektriČai obrat, tedaj večkrat Da dan sveže igana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste ln za najpri-znanejse zmesi.   -  -  -  --  --  --  -- --
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
3936 8
THE MUTUAL E
zavarovalna družba 3a življenje v Neu Vorku.
Ustanovljena 184Z. Docela vzajemno.
Splošna rtUliv« «l«e 1. i *mi tria 1906: 2.333.?4$536 25 kron.
dobiček n » I« ori »t zararov. 1. 1905: :V2AHHi.'24 *<»•«» kron. 4593-1
1
131
y
:
Pokritna glavnica za v Avstriji sklenjena zavarovanja je založena pri c. kr. drž. centralni blag. na Dunaju.
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: na IIiiiimu. I. ULaiiituerrin^ 28.
Generalno zastopstvo za Kranjsko: v Iijubliani, na Dunajski cesti št. 20.
Gene brez konkurence!
Cene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs $L 11
priporoča največjo
zalogo 3662—16
ir
in
2
■ •
Zunanja naročila se Izvršujejo hitro in točno.
I Grand hotel „UNION". I
^  V nedeljo, 23. decembra 1906 ^
$   popolne Društvene sodbe. *
Začetek ob osmih zvečer.  Vstopni; a 20 kraje.
4i>86
Prvič se bode nastavilo svetovno znano črno
i ftnfpnueljsko pivo. I
KljačaTiučarstro
gn. Fasching-a vdova
Poljanski nasip
St. 44.055.
Salon I
za moderne damske *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za zimsko sezono 1906/7.
i
51
Svoj bogato M u stro -vanl cenovni* nakice-nih damskih klobukov za lato 1906/7 pošiljam gratis in franko. Popravo se izvrše hitro In kulantno.
i
■
j
i 1
Od» kovan t zlato kolajno v Parizu 10O4 In z zlato kolajno In križcem v Londonu 1005.
I I
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 I
pripor^Ca svojo veliko zaloero gotovih I
oblek za gospode In dečke, Jopic 1
In plasčev za gospe, nepremoOlji- 8
vih havetokov Itd. itd. 1
Obleka po meri se po najnovejših i
nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. I
000*000
Preobleke. ,^^%^opravila.
000*000
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za 1907. leto pričelo se bode z 2. dnem ^ nuarja 1907.
Ta davek je plačati v okroijn I juMjannke^a me*ta od vsakega p«, izimši psov, kateri ao za varstvo rsamljeaib posestev neobhodno potrebni.
L»«tniki psov naj »i pre-krhe za to leto veljavnih pa a j h mark Dajka« neje do 20. dne febrnarija 1907 pri mestni blagajnici proti plačila
8 kroni
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranja pasiega davka 0*4 zarjaio ae lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker b« de polovil konj* od 20 febravarja 1907 nadalje vse one pse, kateri se dobe na nlicak br veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12  decembra 1906.
Pri nakupovanju božičnih in novoletnih daril, naj se ozira na domačo priporočljivo manufakturno trgovino
Cejnil^ % )V(ilauee
Cppi  *L'«e? *   i ft* u )
Cjubljana  -  -   Etngarjeve ulice
__   Postrežba strogo solidna. ,
4471-3
Velik krati.
ew-York   i.i Loadoa nista prizanašata  niti evropski celini ter je biia velika m arna srebrn ine prisiljena, oddati vse svojo zalogo zgolj proti majbnemo p uo dejavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsak. : sieaece predmete ie proti temo, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; B komadov amerikanskih patentiranih ireornih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ Jediuuh fcUfi;
12 k< madov „ a •      kavnih žlic;
1 komad amerikanska pateniirgaa t .9 r*a lajemalnica za juho ;
1 komad amerikanska patenurvr.a irehrsa zaiemalcica za mleko; 6 komadov ang»e8Kib VUtnria č&šic -a podklado;
2 komada ciefcimh \a utnih evečnlkov; 2614 :l 1 Roman oeoluilk za čaj; 1 komad najfinejša sipalmca za sladkor.
42fi  komadov M^upaj   samo   ff Icfl«
Vseh teh 42 preometov je poprej stalo gld. 4u ter jih je moči sedaj de biti po tej minimalni ceni gid. 6 60 Ainericansfco patent srebro je skozi in stwš| bela kovina, ki obdrži bi jo srebra 26 let, za kar se garaniuje. V najboljši di. kaz, da leta inaerat ne temelji n? nlkak^nl »leparl |1 zave-i zu. t m se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo biago všeč, povrniti bral zadržka znesek in naj nikuo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to ura«a*I |aruiturot ki je posebno prikladna kot pr«*kranao
HT božično darilo
kakor tudi za %«ako boijur KUK|>odarittto. — Dobiva se edino l * \|
A. III HM II B EH(i-a
eksportni  hiši  amenčanskega   patentiranega   srebrnega blag*
na Dunaju II., Rembrandstrasso 19 M.   Telefon 14597
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje,     ^% i € hatllml prairli za njo manr IO kr. a> 4A 1
Ehnstno ie z zraven natisnjeno varstveno znamko zdrava kovina).
Ir^lrrrk Iz pohvalnih |>t**«*m.
tjil «em s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro *»t-m|
»*o zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Barttuch, c. in kr stotnik v 27 pe&p. Tomaž Eotanc, dekan v M ari bon:
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi poftliete 8i| odno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bchm, okrožni in tovarniški zdravnik
Sarajevo, 22. oktobra 19°4.
S poslanim jedilnim orodjem sem pr*v zaiovo'ien
MilsH#»l K»»VH^Hvić, ra^natei r>om   »irad^v pH ^ež. vtadi v SaraiAverr
Silno znižane cene!
4470 -4
Ernestu Sarku
v Ljubljani, na Dvorskem trp 3.
Kožnhovinaste garniture vseh cen.
\ Svilnato blago za bluze, poslednja novost.
Svilnate šerpe in avhice za gledališče.
Rokavice, vse vrste za dame in gospode. Damske kravate in ovratniki (posebne novosti).
Pasovi lakasti in gumasti v največji izbiri. Damske in moške galose prve vrste.
Predpasniki in žepni robcL Spodnja krila, svilnata, klotasta in suknena.
Normalno perilo
O t]
Volnina za otroke.
Dam»ke In atroake volnale noSa«lee, mo£ke srajee, o\rwlnlUI, nianirlr,  |ir»»l, hlaf ma I, noc   Tler, ial toaletni |»rreliti«**t.   moiika*  km«Nif   %   nedoarzul    ^ ritki Izbiri ln po najnižjih rcunli.
Prepričajte se o izredno ugodnih cenah.
ML
C O in l% A C
4416-4
IE.
o CZUBA-DUROZIER & C
tranee^ka tvornica konjaka Promontor.    ■»•» »»!%•«» «-
I s:nini»ljpmi 1M*4.
A*i J<"riic|itt vozit J ti V Ameriko.
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna
pisarna
Ameriko
9 £jiibljant, kolodvorske ulice štev. 41.
1787 - 83
9 m
r
9
!\**Jfffirj-tt  voisij« v A morili o.
I
živce ojacujoce
kiepllno sred
J 1255 21
5
Hupfsldov Fhonoliszt - piano
je najpopolnejša rešitev nmetaluo igra joeega aparata.   Vsaka ptsem se igra natančno  v  umi* o  skladatelja in z
izvirnimi umetniškimi zvitki celo po   post bno»'it»   iirre   prvih p>»nifttov
eveta n. pr. Godowskega, D'Alberta, Eusonija, Carrena, Grdnielda, Sau-erja i. tir.
Iz HtraDske Kobe po&lošana uspravlja igra tega čndeža tthoike vtisk, kakor da bi kateri teb znamenitih klavirskih virtaozov na glasbilo igral sam 8 svojimi rokami. 3783—3 Orebestrioni na vzmet, na nteži alt na elektriko od K 480-— naprej. Priredi se za vsakršni novec! Dalekosežne plačilne olajšave. Za
plačilo v gotovini viaok popust. Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Cnđvik ^Cupjeld, deltu dr. na Dunaju VI.,
jtiariahilferstrasse 7 9.
V Evropi prva in najstarejša tvornica elektr. klavirjev in orchestnonov.
V zalogi tarnam lotos
Izvanredno lepe
11
s krasnim ozadjem.
Koledarji so popolnoma hrez napake. I-'inua in reklama vtisne se brezplačno.
Oii^  hm  molite % o.
Velikanska izbira božičnih in novoletnih razglednic.
I. Bonoč
v Ljubljani.    4317 10
N
9 i
m
Pred
kupo
oglejte si velikansko 60
sukneno
zalogo B. Miklauc
v LJubijani, špitalske &i uiice štev. S.
O 8taaUi pod ceno!
<§>
je najboljše!
Jfa^o je perilo čisto oprano, sosede vse gledajo ga neprestano! ffič ni zakrpano, nič preluknjano; skivati treba ni ga očem. Jfupujie, perice, te - to vam povem, ScJuvhtoro pristno /«/ei*/e *nito: trgalo nič je ne bo vam perilo.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča evoj pripomeno brmten ■"oi^IomcI « t9 tri — g 1—0 o vedno (ednakomerni, vse od avstrijskega društva in&enirjev in arhitektov določene pred-dpiae slede tlakovne in odporne trdoto daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor
tndi ovoje priznano izvrstno aiaoaao.
Priporočila In spričevala
rasnih aridof in o a j s * o v i t e j A i h tvrdk 10 na rtipoltgo
Centralni urad: W4f u
Dunaj, I., Mazimi ia.xi*itx»r sse B.
^Gričar&Mejač
Ljubljana, PreJernoue ulice steo. 9
priporočata
4147 10
svojo največjo zalogo
oblek za gospode, dečke in t^otroke ter novosti kon-fekcije za dame.
mM
z okroglim čolnlčkom
Rundsefuffctien-masch n)
št 122 iT
Pri umetni konstrukciji "kolesja tega'novega šivalnega stroja"/ uporabo pri-jemalca z obročkom a okroglim čolnlčkom se pojavlja najman.se drgnenje vseh
gibajočih se delov in se stroj najmanje obrabi radi zelo natančne montaže in vpo-rabe najboljšega materijala. Radi tega ima ta stroj največjo trpe in ost, obenem pa
dela brez vsakega šuma in vedno enakomeren, izredno lep vzoren siv. Specielno za ta stroj z zamašnjakom z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primerno za najhitrejše šivanje; velika cevka slovitq-znanega rZentralbobbin*-šivalnega stroja e še širša in kakor pri prvem, vsa zobčasta kolesa, ki bi se drgnila, nadomeščena z vrtečimi valčki in ročicami     Posebno pripraven je 4um -j
za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje golenic. — Kdor si hoče nabaviti najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno dobo na najracionelnejši način, naj si naroči ta stroj v našijtrgovini brezplačno na poizkušnjo, ne da bil s tem prisiljen za nakup.
Ivan JOX & Sin, Ljnbljai, Dunajska c. 17.
Tovarna v uncu. Ustanovljena 1867.
Šivalni stroji enostavne in lnxus-opreme za vse panogo šivanja.
lJ*«* 11*«.-   sEastonJ In Franke.
I
!
53
Lepa božična in novoletna darila ceno!
V-
V.
i
31.  10C4.    Nikljasta^j Koekopf gld. 2 70, •oljse vrate gld. 3*50, — »rebrna cilinder rem. gld. bUO, prav fina gld. 8 —.
Urar in trsoaec z zlatnino in srebrnlno
FR. ČUDEN
v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve
Največja ln najbogatejša na novo založena t v omiška zaloga vsakovrstnega blaga je deloma razvidna iz novih velikih cenikov s koledarjem za leto 1907, ki izide s m
— 1. decembrom —
in kjer je velika Izbira raznovrstnih daril
U  O  O  O O
spomine.
O O o o o
ff. Št. 1006. 8rebr.cil.dam. gld. 460. s dvoj. fpfJ pokr. kakor podoba gld 6*40, zlata cil ■ rem. gld. 12—, s dvoj. pokr. gld. IV—.
Posebno priporočam Une precizijske zlate in srebrne ure, ki sem jih sam osebno v Švici izbral v najimenitnejših tvornicah. Gene so najnižje, ker licem le majhnega dobička. Poleg teh nr imam v zalogi tudi tn navedene po najnižjih cenah.
prosim, zahtevajte veliki novi
Razpošiljanje na vse kraje »veta.
____________jg-aaHHt--u|^^j»^--:i^;
• koledarjem za
m
MM
kjer je °mo si
moja izbira.
1T6
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
o. Icr. dvomi
Telefon 684.
peči in ognjišč
RUDOLF GEBURTH. D u
VII. Kalseratraaae 71, na voglu Burggaase.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih
nrrniion za vsaBo porabo od navadne do UglI|l0U najfinejše in najelegantne|&e izpeljave, v vseh velikostih, črne ali.bogato
emailirane.
Sušilnice, pllnoue peči, kamini.
Specialni katalogi gratis In franko.
Vt-ie vrste pe6l tudi  e trajnim gorenjem.
I božična in novoletna darila!
-S
« klobuke, klobuke iz pirco. čepice, razno moSRo perilo, | kraoate, ovratnike, $lace in druse rokavice 1.1, d. |
—•priporoča
A at al a ai ii I inleflifCMl
G. Čudež v Ljubi J nni
K?
Kožuhovina
na Mestnem trgu št. 14.
se zaradi opn-stitve odda po jako   znižanih qv u e cenah, u o p£
Za Božič!
> o
"O
o
Ui
CQ IM
V «1 £ _s i* izblpa
daril za Božič
knkr.r tudi ruAnlh
predmetov za okraSenjs božlčnln drevesc
laMtnpga In to«mwm%&m>+mm. Izde-lkfr
Nadalje se priporočam slav. p. n občinstva za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po-atrezam tndi h finimi dosertn mi vini in raznimi likerji.
IV  fini t urinski pelinkovce*
Vsak dan sveže medene, orehove in rosinove pet c-, fiarkelj, pinoe in drugo pecivo, v pekarni pa ti n domač rien kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Jak. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 4„^h Mestni t g št. 6.     Sv. Petra c. 26.
N
Bi
3 O
< O
o o
Za Božič!
Izdelovatelj vozov
FRANC VIŠJA N
LJubljana, Rimska casta it H
priporoma svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 44-51
ozov
o
g
03 ■H 1»
3
i
m
trna
m
f4
40
C
o o «
o o
k
o
o. 1.
■rl
o
r H
4
i
v i
4
e
B s
e
J Ohranitev zdravega * ŽELODCA *1
i
t»<-i uaj\*c v n.'irinit*i, paapeftorvanja in t uravnavi {,rv*'n»vlj>tur uilalunllii m-.djf.intf?* ; i:ia. Vrcrzl.u*i tui, 12 i/.hrHinh »Hjiififi ir. u*p«-i-mfc A»iraT»inib Mth fcfcrhmi nupruvljniio, tek ziiti-jajoče in prebavilK>dpePUjo^e ia lairko o<i-dotn.i'" »dr* vilo, ki at>i*z: iu .> i^jriai HHUM ii»8t»^lk»» im.liminiMti, slune 'Jirtte. j>r»ihlt*-jni'j ui aoptTK^n* KHprtja, u. pr. gorecico, nv p-iu>ni«, n«r.m*»m«» tvontvp kislin ter kro« je tir. jfmtmt tflmtn. za i*4vri*-r i* lo^rnB B. KRAGNEJUA v PRAGI
0 VARILO!*«« ^
Vsi deli embalaže J3L*J&-
5
irnain  postavno 'Je-
pori« > van; > varstveno gč*/
lekarn B. FRAGNER-ja*Pragi,
e. in kr. fvfjrneai doha—toiia
=   9,|»i'i  4*rn«*m   orlu** __:
Praga, Mati Strana, ogel Herodove alte« 203.
To poirti rasponilia se ?8s.x da_„ Cela steklenica ? K, pol steklenica t I. Prou vpočiljatvi K 150 se pošlje mala steklenica in za K  2 80 velika ste kleniea, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K *iž*— 14 velikih  steklenic poštnine prosto na vee postaje avstro-ogrsfc* monarhije
poštnine prosto Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pn «rg lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6c_y, M. Mar-a      detschlager, J. Mayr.      3352 8
_____  Vsakdo       + m&9 1   ***_»» *_s_**a_-t :
'/ mojimi tiskalnimi aparati s k_v?ukovimi črkami lahka va*k<« Tiska: posftan-e aH naslovne karte, aUzet akroŽBia«, aranaa pevabiti Enkratna sestava amo . ^nje na tisoč« odt skor y ,  Ceiia % vsemi prilik linami:
K ? 40; J :<o4 erk . K 4     ; j 4C8 irk .
66 črk   .   .   Kl*—;   »4U Črk 90 črk   .   .   K 1 40;  2»1 črk .
1:^0 črk   .   .   K 2—;  thfi Črk   .   .   K  48(';|6f»J »rk
809 ark   .   .   K tfr-y.     S4 3'— okusa * izvršena guinaita fitampitja do 4 vrt: »X neomejene -tiinovitnosti v elegantni kaseti z vedna tr^jniai karvala«'
9Jf ^   f „,< - v% - '*>-—•« v*"»   tvornica za Srampilije in liraroica gam^stik črk tViiiki zastonj. — Dunaj I 22 A4I_TgaaM 12. Peiraimiea v Odesi na Ruskem. - ZaMapiik^
|~——MBBBBHm^M————.---___.--------
! BOJ KLERIKALIZMU?
IZŠEL JE V ZALOŽBI ČASOPISA -NAPREJ!* V IDRIJI o o o o KRASNI PROTIKLERIKALNI ROMAN o o o e HAFiiM H. l-SltC UVI
■
l
„Pod spovednim pečstoi|
I KNJIGA, 312 STRANI. CENA * H 6 O V
DOBI SE PRI UPRAVI ČASOPISA „NAPREJ- T IDI V KNJIGARNI L S 0 H W ENTN E R V LJUBLJANI PRI A. GABRŠČKU V GORICI, o e •
O    il    »» »'
5czit«    tej Kn]^g"
I
r]ev jubilej,
U ponedelleK, 17. t. m., je izšlo u
L SCHMEHTHERJEOEM ZBlOŽnlŽtUU
noua Knjiga IVANA CANKARJA:
»Krpanova kobila",
Je to že deseta knjiga Cankarjeva, izišla v tem založništvu. Ta doga v* brez primere doslej v slovenskem knjigotrštvu, sta proslavila pisatelj založnik kot jubilej. Cankar je zbral v tej knjigi svoje najboljše satirično polemične spise, dodal nekaj novel in literarno povest »Poslednji Štefana Poljanca" ter napisal znamenit predgovor, nekako svojo umetni.-avtobiografijo. Založnik pa je oskrbel knjigi sijajno umetniško opremo i kakršni pač še ni izšla nobena slovenska leposlovna knjiga. Potret Ivaia Cankarja — karikaturo — risbo na naslovnem listu in druge okraske h narisal znani karikaturist Hinko Smrekar.
4431—4
Ta knjiga ie brez dvoma fenomenalen poiav v slovenski književnosti.
Cena: broširano K 4-   , elegantno vezano K 5 50, po pošti 30 via. več
V L. Schwent_cr je vi založbi je izšlo
VINJETE. Vel. 8 . Str. 328. 1899. Cena broš. K 360, eleg.vezano K 460, po pošti 20 vin. več.
JAKOB RUDA. Drama. 8» Str. 104. 1900. Broš. K 1 20, po pošti K 1 30.
ZA NARODOV BLAGOR. Komedija 8 . Str. 132. 1901. Broš. K 2—, eleg. vez. K3-—, po pošti 20v več.
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI.
Vel. 8". St. 192. 1901 Broš. K 2 50.
eleg. vez. K 350, po pošti 20 v več. KRALJ NA BETAJNOVL Drama. 8°. Str. 88. 1902. Broš. K 2-. po pošti K 2 10
nastopnih devet Cankarjevih knjig EROTIKA. Nova izdaja. 8'. St. 104 1902   Broš. K 2—, eleg. v« K 3 20, po posti 10 vin. več
HIŠA   MARIJE POMOĆNICE.
Str. 160. 1904. Broš. K 2 —, eleg vez. K 3 50, po pošti 20 vin. več
GOSPA JUDIT. Vel. 81. Str. 134. 1904 Broš. K 2—, eleg. vez. K 330 po pošti 20 vin. več.
NINA. ho. Str. 152. 1906. Broš. K eleg. vez. K350, po pošti 20v vei
M
^—————_^_^^^^^_^—~~~~~~^^^B •
---— I«
Nanovo založena trgovina!1 !Blago najnovejše vrste!
Razpošiljanje Blaga ia vse krate n.la. r 0.*.
Najcenejša, največja iks portr.atvidka. |
H. SUTTNER
urar in trgovec z zla n no in srebrnino
v Xcju_i>jaot I
na M25tn em tr$u naspr. rotuužd j
__Ee J.„z fce»fcwBiice! ^ j
Mali dob Cbk, velik pomet! j
ična in novoletna darila!
cSftlj
-
i
14 kar. zlata ura z dvofnatim pokrovom .  .  .  fl. 19*50 prav mocea, .  .     . H. 25*—
14 kar. zlata ura prav moćna . . srebrna   . • >
fL 12* n. 16-~ fL 4-75
Srebrna cil rem. ura fl. 3-90 bol Sa v kamnih tek. fl. 5-75
prav fina.....fl. 8-50
14 kar. zlata . .  . fL 25-prav fina In močna fL 45-—
3V70—11
m . • ^ - v j
Srebrna cil. rem. ura z
Velika izbira: vse najnovejše vrste prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd., tudi briljantni kamni po nainiliih cenah. Razno blago iz kina srebra.
dvoj. pokrovom . enaka Anker.   . . iz tula sbrebra. 14 kar. zlata .  . . prav močna in fina in naprej.
fL 6-50 IL 7-50 fl. 9.75 fL 39-— fL 55-
Izhoroa zaloga najtiuejžih preci zij^kib   švicarskih   ar, sloveče zoamke kafeor  Glasbiitte, ^chaff-haoseo,   Ornega,   Intakt, 8child, Bilodes, Drania, Cenit, Roskopf.
Razpošiljanje ur, zlatnine in srebrnine na vska kraj« •  sveta! :
Cenik zastonj in poŠt prosto.
Izdajatelj in odgovorni tirednik: Ras t o Pust osi emlek
Lastnina in tisk »Narodne tiakar»e
71