Leto V.
Szombathely, 3. marciusa 1918.
Štev. 9.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
pleb v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
III. postna.
Jezus je zganjo vraga i on je bio nemi. Luk. 11.
Grehšnik je nemi na hvalo davanje Bogi i na vadlüvanje svojih grehov. Kak Izajaš piše: Vsi nemi psi, šteri ne morejo lajati.
Približava se vüzemska spovid. Ne bodite nemi, nego vadlüjte svoje grehe. Vadlüjte je, kak vas düšna vest za grehšne toži. Tožite sebe odkritosrčno, tožite sebe, od drügih ne gučte, tožite sebe od vseh velkih grehov. Pravim: Od velkih grehov, ar znamo, da velki grehi se samo vu svestvi pokore odpüstijo. Mali grehi se odpüstijo po dobrih delah, po posti, almoštvi, nego je dobro i nje vu spovedi vadlüvati.
Düh pokore vam vleje vu vaše srce premišlavanje od moke Kristušove.
Kristuša so židovje na velki petek zaran pelali k Ponciuš Pilatuši.
Pilatuš je nika krivoga ne naišeo vu Kristuši, ne ga je šteo na smrt osoditi.
Da bi se Pilatuš rešo celoga dela, poslao ga je k Herodeši, ki je tistoga časa v Jeruzalemi bio. Herodeš je Jezuša ošpotao i ga nazaj poslao k Pilatuši. Tak so Jezuša po Jeruzalemi se pa ta gonili.
Pilatuš je zdaj drügo priliko isko. Židovom je vsako leto ednoga razbojnika na vüzemske svetke odpüsto. Pitao je zato: Koga vam odpüstim? Barabaša? Tak je Jezus vküp postavleni bio s ednim hüdodelnikom, ešče menje cenjeni bio, kak lüdomorec Barabaš.
Pilatuš je Jezuša li ne šteo osoditi. Apeliro je na smilenost ljüdstva. — Mislo si je: Dam ga ostro pokaštigati i s tem do zadovoljni. Jezuša so vojaki peljali na dvor, tam so ga privezali k stebri tak, da je nagnjeni stao. Te so pa vojaki v roke vzeli, eden šibo, drügi bič. Mimo so šli Je-
zuša i so ga bili, bičüvali. Potem so z trnja venec spleli i Jezuši na glavo potežili. Vzeli so bote i Jezuši trnje v glavo kukli. Zdaj je te Pilatuš Jezuša k sebi dao pripeljati i ga je pred ljüdstvo postavo s rečmi: Ovo človek! Kak bi pravo: To je tisti človek, šteroga ste ví k meni pripeljali. Je li ga ešče poznate. Vse je razčesani i krvavi. Na smilenost je šteo genoti lüdi. Dobro je šteo včiniti Jezuši pa samo vekšo mantro njemi napravo. Vse zaman bilo. Lüdje so li kričali: Razpi ga, razpi!
Na slednje so se lüdje proti Pilatuši obrnoli i pravili: Či ti toga človeka odpüstiš, si ne prijatel casarov. Šli mo v Rim pa mo te tožili. Na to reč se je Pilatuš zbojao i je Jezuša na smrt osodo.
Grehšnik! pred sebe postavi Jezuša, kak ga gonijo se pa ta po ulicah Jeruzalemskih. Glej, kak ga bijejo na dvori. Glej njegov mili obraz, kda ga pred ljüdi postavijo. Smilenost prosi pa more čüti velki krič: Razpi ga. Smilenost prosi ga more viditi, da telko pritiskavajo Pilatuša, da na slednje vöpove smrtno sodbo.
Ecce homo. Ovo človek. Kristušov mili obraz s krvjov vse polejani naj pred tebom bode, posebno zdaj, kda se pripravlaš k vüzemskoj spovedi. Amen.
Mir.
S Ukrajnov smo mir sklenoli. Holm i Podlesje, štero Poljaki za svoje držijo, je prikapčeno k Ukrajni. Pa so se Poljaki vüpali i je tak njim obečano bilo, da vse polsko zemljo zjedinijo. Poljaki protestirajo proti miri s Ukrajnov sklenjenim. Ljüdstvo prepeva po Galiciji roto Konopnicke: Mie bedzie Niemec plul nam twasz, Nie dzieci
nam germanil (Nemec nam ne bo plüvo v obraz i otroke nam germaniziro — ponemčo.) Varšava je slovesno protestirala, vse kavarne, oštarije, trgovine so zaprli. Po ulicah krožijo pomnožene pruske patrule. Poljska ruska armada pod vodstvom generala Dolobera Mušničkoga ide proti Nemcom. Poljski listi cenijo moč poljske armade na 700000 možov.
Nemci idejo proti Rusom — boljševikom.
V Ukrajini boljševiki železnico gori trgajo. Kak mo pa te odnet krüh vozili. Na Dunaji pa Rumuni stojijo. — Mogli mo ali mir sklenoti s Rumunom ali pa ga vküp streti, ovak po vodi Dunaje ne moremo iz Ukrajine živeža voziti.
S ednov rečjov položaj je zamotani, mesto mira smo dobili zapletjaje.
Austrijski ministerski predsednik dr. Seidler pravi, da na Ruskom je vse zmešano, vsaki se bori proti vsakomi. Naš cil je bio, našemi lüdstvi živež spraviti. Što bi to znao naprej povedati, je-li se to posreči i vu kakšoj meri. Či ne mo mogii spraviti iz Ukrajne živeža, i drüge pogodbe ne bodo valale. Edno smo pa i te dosegnoli, da ne mamo več vojnoga stana s Ukrajnov i s petrograjškov vladov.
20. febr. Nemci so močno stopali proti Rusom. Vlada Rusov — boljševikov — je glas poslala, da podpiše one pogodbe, štere so Nemci vu Bresti-Litovskem postavili: Nemci so odgovor dali, naj svoje nakanenje vu pismi pošlejo, ka so i Rusi obečali. — Kak nemški državni tajnik Kühlmann pravi, s Trockijom se je žmetno pogajati, mir je ešče ne vu našoj žepki. Dogodki do zdaj hitro eden za drügim šli. Veselje nad dejanskoj sklenitvi mira s Rusom nihajmo na on čas, kda se že tinta posühši na mirovnoj pogodbi.
2.
NOVINE
1918. március 3.
Ka je pa s našimi prekzgrabljenimi? Wekerle pravi: Rusi so je razpüstili. Prisiljeni so, da si krüh sami morejo iskati. Samo v Petrogradi i v Moskvi je tak. Na Južnom Ruskom je ne tak. Više 20000 zgrabljenih je na granici. Ne de dugo, da naši domo pridejo.
21. febr. Na Francuškom bojišči bitje. Na Ruskom Nemci naprej idejo.
Ruska vlada je mirovno ponüdbo vu pismi ponovila. Nemška vlada je pripravna se znovič pogajati, či Rus sprazni Livland, Estland, či spozna Ukrajinski mir.
Začnolo se je pogajanje s Rumunom.
Na Innsbruck so Taljani iz zraka 8 bomb po 20—25 kil vrgli. Tri so vužigajoče bile. Bombe so razpoknole, 4 žen je mrlo, več je ranjenih. Edno letalo se je doli püstilo na 300 metrov i s strojnov puškov strelalo prazen vlak ranjenih.
Nikaj ešče od vojne podpore
Britko se toži vojak K. Q.
„Jas trpim že štrto leto bojno z držinov vred, ranč, je tak pri nas, kak Slovenske Novine pišejo. Ka sam prvle, kak se je bojna začnola, spravo na deco i na ženo, so že raztrgali, küpiti so si ne mogli. Podpore so ne šteli dati, ka ritar i notaroš sta gor dalá, ka, prej, grünt jeste. Grünt je, delavce je žena mogla plačati, či pa kaj pridovala, tisto so joj pa vkraj vzeli.“
Što bi njemi ne dao pravice? Ne je samo tisti siromak, ki nika ne ma, nego siromak je i on, ki, či včasi grünt ma, obdelati ga ne more.
Zvün podpore se da i podpora na arendo. To podporo dobijo i oni, ki vu lastnoj hiši prebivajo, nego dug na njoj majo i te dug je vzeti bio na povanje hiše.
Vojna podpora i podpora na arendo na en mesec:
Vojna podpora: podpora na arendo:
Za edno (prvo) osebo 36	K
Za dve osebi	60	K	10	K
Za tri osebe	80 	K
Za štiri osebe	100	 K
Za pet oseb	115	K	15	K
Za šest oseb	130	 K
Za sedem oseb	145	 K
Za osem oseb	160	K	20	K
Za devet oseb	175	 K
Za deset oseb	190	K	     25 K
Za deset više	200	 K
Či je arenda menša, kak pa više popisana podpora na arendo, za podporo se odloči dejansko plačana arenda.
Podpore na arendo se za telko oseb odloči, za kelko je odločena vojna pod-
pora, či včasi dejansko več arende se plača za hišo.
Ki šče podporo meti, more se pri notarijuši glasiti, da se vu pismo vzeme. Te pisma pridejo pred veško komišijo. Pri grünti poleg nove odredbe se ne pita, kelko plügov je, nego to, kelko je čistih dohodkov na edno leto. To je, moremo doli zračunati porcijo, drüge bremena, stroške na plačo delavcov. Do zdaj je za toga volo največ tožbe bilo. Samo so na plüge gledali, či pa grünt kaj noso, tisto nišče ne pito. Či štoj vu šparkasi ma peneze, ne gleda se či šumo pocerao, poživao.
Okolnost, da drüžina na eden mesec več čistih dohodkov ma, kak pa bi njej podpore hodilo, ešče je ne zrok, da bi se držini podpora odpovedala. Vu takšem slučaji se more preiskati, da dohodki čisti na kelko oseb doidejo i či na celo držino ne doidejo, za ništerne kotrige se slobodno predlaga dobivanje vojne podpore.
Na pr. drüžina ma šest kotrig, nego ne je potrebno telko podpore, kelko za šest oseb hodi, teda veška komišija mesto šest za pet ali ža štiri ali za za tri osebe predlaga podporo.
Po podpore za osebo več ne ga. Deca pod 8 letami celo podporo dobijo. Nezmožni so zaslüžka, potem podporo dobijo deca pod 12 letami i starci više 60 let stari.
Vojna podpora nikoga ne sme pelati na manjost, nego ne sme se podpora odpovedati onim, ki za volo male dece ali betega dela najeti si ne morejo.
Podporo na predlaganje veške komišije okrajni glavar (főszolgabiró) odloči. Od odločbe vsaki dobi pismo. Ki je ne zadovolen — pod 15 dnevami — slobodno apelira. Či bi notarijuš apelacijo ne šteo vu protokol vzeti, slobodno se tožba notri da pred komisijo za apelacijo. Da nevredni ne bodo doblavali podpore, vsaki slobodno apelacijo notri da pri okrajnom glavari.
Podpora se stavi, pomenša ali povekša, či veška komišija v pamet vzeme, da stališ drüžine se je pohüjšo ali poboljšao. Na priliko: Drüžina je erbala, vekšo slüžbo dobila, edna ali drüga kotriga držine se dale ogiblje. Za toga volo, da je edna kotriga mrla ali se je pa dete narodno, se podpora ne pomenša, niti ne povekša, vö vzevši, či je mati do zdaj mela slüžbo, zdaj pa poleg deteta more zavržti. Ne more se podpora staviti na sprotoletje ali v leti zato, ka je, prej, zdaj več zaslüžka, vö vzevši, či se pri šteroj drüžini posvedoči manjost.
Či so prémočni starišje s sinom ali s zetom pred bojnov vküp živeli, za drüžino sina ali zeta podpora ne hodi, vö vzevši, či za volo pomenjkanja moške moči se drüžina ne more poskrbeti za prehrano. Či starišje svoje vnüke ali sneho ne ščejo hraniti, hodi njim podpora.
Ki so odebrani vu veško komišijo, naj gledajo, da siromaki dobijo podporo, nego naj na to tüdi gledajo, da sirotam ženam i deci kmetov se podpora ne odpove, zato ka grünt i živino odati ne slobodno. Grünt pa samo te nosi, či se dela. Či ga ne morejo delati i njim ne nosi za dosta, — njim tüdi podpora hodi. V kraj s nevoščenostjov, ki pri zapretih dverah pod strehov spite. V kraj s finančnimi mislami. Što, prej, to plača? Povem ti. Plačam jas, plačaš ti, plača sosid, — plačüvali mo vsi, či včasi vu našoj vesi nišče ne dobi podpore.
Gospodarski navuki za našega kmeta
Nastane zdaj med nami veliko pitanje: Kaj pa bodo začeli z decov oni, ki so brez premoženja, ali ga pa majo premalo? Kde si bo srmak krüh za svojo deco iskao, s kim jo preživo in oblačo, če je ne bo na repo pošilo? Vekši posestniki do to že lehko napravili, ali kučarje in žalarje, s koj bodo pa ti iskali svoj živež?...
To so važna pitanja, ravno te me silijo pero vroke, da pišem te članke; tem moro v prvoj vrsti veljati moji gospodarski navuki. Kak pomagati v socialni nevoli siromaki, ki je rad, či njemi s slamov pokrita hišica stoji, okoli njé pa samo teliko zemljišča, da si malo zelja, nekaj smrkevce, krumplonov in repice za silo pripova, pri vsem tem pa ma obilo decé? — Dam popolnoma prav na opombo g. Vrednika na moj prvi članek gospodarskih navukov: „Vsaki to glede, kak ležej i boljše vöpride.„ Zato more vsaki skrbeti. Če pa stvar dobro opazüjemo, je narastla velika socijalna škoda, ki se den za dnevom vekša pri nas, ravno iz reparske slüžbe. V to slüžbo je prisilila srmaščina one, ki so bili zakopani v dugé in so se s toga na drügi način ne znali pomočti. Mogli so iti. Pri vsem tem so pa svojega gospodarstva šče itak ne zboljšali. Počasi so šli tüdi takši, ki bi lehko brez nje živeli na svojoj domačiji, K tomi so pa največ zakrivili tak zvani palerski kurtaši in fasmejstri, ki so od hiše do hiše hodili in tak rekoč po sili pogajali in s priliznjenostjov tüdi deco pre-
1918. marcius 3.
NOVINE
3.
mežnih kmetov na to zepeljali. Šlo njim je tü za lastni mošnjiček pa ne da bi z tem kmeta pomagali. Navada se je vpelala, domačija se je počasi zapüščala in vsi so šli na repo od najsrmaškejšcga želara, do najbogatejšega krčmara. Pa to že troja od 15. do 20. let. Mladina se je vdala razkošenosti, starišje so dobili nekši mali dobiček tüdi ztoga in tak je to dnesden pri nas železna srakica postala.
„Kak lastvice pridejo k nam in sprotoletje nam glasijo, mali idejo na repo, vekši so pa šli na Štajersko, na Tirolsko. Nihče je nemore nazaj držati.“ — To je žalostno za našo gospodarstvo! Nemamo na svojem teliko, da bi se mogli preživlati, v tühino si moremo iti krüh iskat... Bog, ki nas je stvoro in za gospodare slovenske zemlje postavo, bi mogeo pač poskrbeti, da bi sad te zemlje njenim prebivalcem tüdi zadostüvao. Bog je pa neskončno pravičen in moder in se zato v tom deli ne mogeo sfaliti niti snoriti. On je že tak zravno, da bodo vsi prebivalci te lepe naše slovenske zemlje iz nje za svoje potrebe zadosti sada dobivali, če bodo li znali modro ravnati z njeno vrednostjov in si pomagali na takši način, ki vsikdar zboljšao naše gospodarske razmere. Da bi več meli kak za sébe in za svoje, za to je pač naš Bog ne storo. Za samostojnoga gospodara te je postavo na to tebi odločeno zemljo, da bi si s svojim trüdom in razumom na njej skrbo za svoj obstanek, in ne da bi hlapec pa sluga onih bio, ki se tvoje požrtvovalnosti in tvojega dobroga srca znajo poslüžiti, da se s tem vekšajo svoje že tak velike kapitale.
Kak daleč nas je pa pripelala žalostnoga spomina vredna reparska slüžba? — Do toga, da je naša mladina zgübila vse ljübezen in veselje do obrti, do rokodelstva in do umetnosti; da živé od detinstva do sire starosti v en beli den brezi vsake izobrazbe, pokorna in vdana samo tühinskomi hlapčevanji. To nas pela k pogübi, to bo prepad našega prostnoga srca, na štero smo bili narajeni od naših nekdanjih prededov. Tak daleč nazaj med svetom nas je porinola reparska slüžba da nemamo več ne črevlarov, ne šnejderov, ne kovačov, ne kolarov, ne stolarov (tišlarov), ne tkalcov, ne lončarov, ne klüčavničarov, ne kleparov (špenglarov) niti malih trgovcov. Če bo naš Goričanec potrbüvo sekerico, motiko ali pa par črevlov, bo že od Petrovec pa ešče dalje mogeo iti v Radgonje na Štajersko si küpüvat podobne reči. Leder za naše
obüvalo ga črevlari vse z Radgonje ali pa z Lotmerka nosijo. Pri nas se več to nikaj ne dobi. Pred dobrimi desetimi leti so bili v P. vesi trijé tkalci in trijé lončari; zdaj več niednoga ne ga; pa ti možje še živejo. Dela so meli teliko, da njim je šče letni dugi den ne zadostüvao, šče pri posveti so mogli delati. Dobro njim je šlo. Ali nesreča nikdar ne spi. Prišli so palerski kurtaši, so je od domače obrti napeljali, popüstili so jo, razen enoga kučara in tomi šče zdaj dobro ide, šli so na repo, na kositev in na žetvo, vej prej tam več zaslüžijo pa do bogati. Ali tühinska sreča njim je ne bila mila pa so dnesden vekši srmaki kak so prvle bili. Ženske so tüdi bolj moderne postale: več ne predejo in ne sejajo lena in konopelj. Počasi ne bomo meli ne prtov niti vreč. Naš Slovenec je nekda celo spodnjo obleko z domačega platna noso. Zdaj več ne bo mogeo meti ne z domačega niti z küplenoga, ar küpiti se več ne dobi; če bo pa vojska šče duže trajala, potem pa šče menje.
En gorički kmet se mi jo tožo, da je v mlin pelo in se njemi je kolo v küp sünolo. Rad bi je dao popraviti, ali ne je najšo na Goričkom kolara; v Radgonjo je mogeo nesti; tüdi železo in črtelo na plüg je na Cankovo noso h kovači klepat.
„Prek po ramah ti je gledo, če si ga v zimi na delo zvao. Vö se je iz tebe smejao, . . . To je jako žalostno ar tü se kaže samo malobrižnost in kratkovidnost našega kmeta . . . Kak dugo bo pa to sladko vtraglivo požiranje trajalo? Kak dugo bo en takši repar lehko prek rame gledo onoga rokodelca, ki si slüži po leti in zimi, onoga gospodara, ki po leti z polskimi pridelki zaopraviti ma, po zimi pa z drügimi gospodarskimi rečmi? — Samo tak dugo bo lehko lenobo pri peči paso in podpiro nemarnost, dokeč bo šče bolj mlad in bo lehko na repo hodo. Kda pa stari postane in več ne bo zmožen se po repi potepati, s koj bo pa té živo? — „Vsaki to gleda, kak ležej i boljše vöpride.« — Tak more vsaki gledati i namreč pa skrbeti, kak bo tüdi na stare dni lehko vöprišo in kaj bo svojoj deci zapüsto. Kak bo pa potom en takši repar vöprišo, ki je za mlada leta po zimi pri peči sedo in drüge skrbne ljüdi prek po ramah gledo? Ali naj ide potem na stare dni se v slüžbo vdinjat, da si bo živlenje ohrano? —
Kerec.
Dom i svet. — Glási.
Dnevnik. Pondelek, 4. marc. molba Olt. Sv. v Črensovci. Sreda, 6-marc. Perpetna i Felicitas. Osojene so bile pred divjo zverino. Perpetna se je ne odtrgnola od Kristušove vere. Prišo je seri njeni oča, molo se je njoj, jokao se je pred njov, proso jo je za volo sina, šteroga je na prsah naprej njoj je noso mantro, štera na njo čaka, nego vera je vekša bila. Četrtek, 7. marc. Tamaš Akvinatski. Petek, 8 marc. Janoš od Boga. Sobota, 9. marc. Franciška. 10. marc. IV. postna, Začne se vüzemska spoved.
Pri Gradi ruse lovijo. Ne davno je iz štajerskoga taborišča Feldbacha 300—400 rusov pobegnolo.
Železniška zveza Radgonov. Nameravajo izrabiti vodno moč Müre i napraviti električno železnico med Lendavov i Radgonov. Obe vladi sta že podelili koncesijo.
Čislo. Vojaki so se krepili vu oštariji poleg železnice. Eden je šteo plačati i s mošnjov je vöpotegno čislo, štero je na tla spadnolo. Smejala se je krčmarica i pravila: Vi tüdi ešče verjete, mate čislo i. t. d.
Na te špotljive reči je naprej stopo eden feldvebel i pravo: Vište, jas tüdi mam čislo. Pri Gorici smo ga večkrat vsi vküp na glas molili, nego vi ne razmite, ka je to, med žitkom i smrtjov visiti.
Či ogenj vö vdari, ne odveži na ednok vse živine, zaveži njim oči, posebno konjom. Samo vu velkoj nevoli odveži vse, edno s silov vöpotegni, ove pa s botom vö tiraj. Kokoši spolovi vu vreče i je zapri vu drugo mesto. Svinje je najteškej rešiti, zveži je i tak je vöodnesi. Ne trbe dosta kričati. Delaj mirovno. K živini tistoga prizovi, koga poznajo, ki ž njimi dela.
Mati: Jožek, kde pa ajta?
— Na Ruskom.
Mati: Ka pa dela tam?
— Ruse strela.
Mati: Kde pa Janček (Odišo je 6. febr.)
— Ajteki jesti neso.
Na podporo Novin kmetijško br-dr. v St. Ilju. 2 kor. Roz. Škafar v Sprinci 1 K Huis Jan. žena s kükeča 4 K. Talaber Janoš Bokrač 1 K. Gjörköš Jožef, sabo, Gančani 12 K. Na misije M. Slaviček z M. Salovec 3 K. Iz Večeslavec: Grlec J. žena 10 K. Mihalič Faniška 2 K. Vogrinč J. žena 5 K. Gomboc Leop. 3 K. Mencigar J. žena 2 K. Nemec Roz. 2 K. Črpnjak M. 2 K. Črpnjak Eliz. 1 K. Črpnjak M. iz Pertoče 5 K. Segeri Štef. žena z Ropoče 5 K. Vdobljeni so penezi vojaka St. Magdič Ribnica 4 K. Vrečič Mihal i Ankon 20 kor.
Pošta.
Stef. Lonkovič. Csentevölgy. Vdobljeno. Serec Štefan. Novine brezi Lista stanejo 5 K.
4
NOVINE
1918 március 3.
Nove cene! Gotove je, da ni nobenoga izdelka, kateri se od izbruha vojne ne bi najmanje za trikrat podražil, a tim prijetnejše, ako se izdelovatelj tako priljubljenih in skozi desetletij za mogo ljudi nepogrešljivih preparatov odloči za samo tako malo spremenje cene, katero komaj krijejo zvišane poštne stroške, surevine, plačilo dela in pakovanja. Ti preparati se torej izdeljujejo takorekoč samo zato, da stotine odjemalcev istih ne progrešajo. To velja za širno znane Fellerjeve Elsa izdelke in sicer za priljubljeni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ kateri olajša vsako bol in se more dobiti sedaj 6 dvojnatih ali 3 špecijalni steklenici za kor. 14·32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice za kor. 27·32 franko, med tem ko se dobi od želodec okrepčajočih in lagodno odvajajočih Fellerjevih rabarbara krogljic z znamko „Elsakrogljice“ 1 zavitek za kor. 7·37 franko ali 2 zavitka za kor. 13·47 franko. — Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) stane sedaj kor. 4·50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) kor. 4·50, usipalni prašek kot dodatek kor. 1·—, Fellerovo lilijno milo, boraksovo milo in še dragi Elsa preparati se radi prilože po današnji ceni, dokler je še zaloga. Pri danasnjih razmerah na poštah svetujemo naročilo natančno nasloviti sledeče: E. V. Feller, lekarnar v Stubici Centrala štev 146 (Hrvatsko). Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne.
Brezplačno za dar zlato vöro i drügo vredno dolo dobiti je takši dobiček, šteroga vsaki čtevec lehko zadobi či pri Suttner H. Laibach 386. Nr, med küpce stopi, ka je preveč lehko, ár firma ma fabriko vör na Švicarskom, zato so pa njene cene zvünredno fal. Što dobro vöro i s ednov potjov vreden dar šče meti, naj küpi pri firmi Suttner H. Laibach 945. ali pa naj prosi brezplačno lepi cenik.
Pripovest              7.
Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandor.
Hvala Bogi! Že je preplezo polovico stene. Na Širokoj polici henja in si odehne ža trenutek. Njegove oči pa iščejo okoli čüdodejno planinko. Skoro naglas skriči. Oči njemi obvisijo na beloj roži ravno pod njim na sredi gladke pečine.
„To je tista! To je moja planin-
ka!“ zajufka veselo, ka je stotero odmevalo od belih snežnikov. Že šče
samo skočiti ta doli. Pogledne dol in premeri z očmi razdaljo, pa žalibog spozna, ka je nemogoče priti do srečonosne rastline. Dugo si premišlavle. Ali kaj? Rešilne misli ne ga, Pastirček ne obvüpa. Črevlje züje, palico siurbov položi kre sebe na polico. Sam si vleže na črevo in se začne pomali spüščati navzdol. V začetki je šlo gladko. Ednok njemi pa samo spodleti. Pastirček prestrašeno zakriči in lovi z rokami okoli sebe. Kak blisk se poškali navzdol in že misli, ka je zgübljeni. Z zadnjimi močmi se zgrabi za oster rob in obvisi nad predpadom. Težko se vzdigne gor in si odehne videč, da stoji na vojkoj polici. Pogledne okoli kak omamljeni. Pogled njemi spadne na veliko planinko na sredi police. Zajufče pastirček Simonček od radosti in pozabi na vso grozo zadnjih trenutkov. Naglo se prigne in s trepetajočimi rokami planinko. Prečte žamatne lističe, zaistino trinajst jih je.
Dale.
Rešimo si vlase
da nam popolnoma ne odido. Mnogo okolščin zroküje, ka nam vlasje pred časem odido, osivijo, slabo rastojo, ka plešljivi gratamo, sa nam vlasje terejo. Zrok je to tüdi, ka se koža naglavi čisto ne drži, se gosto setkani, zrak skoz ne püščaješi klobüki nosijo, nadale vlasne igle, žganje i farbanje vlasi. Potom postanejo vlasje lomljivi, püsti, hitre oserijo, izkapljejo i ne doraščajo zadostno. Nadomesti se pa to z Fellerovov Tannochina pomadov za vlase, štere jakost potrdi vnogo jezero zahvalnih pisem. Vlasje mladih let dorastéjo po njej, püste vlesé mehči, svetli, da se dajo lepo česati. Vnogim gospam so zrasli po njej bujni lasje, gospodje so preprečili plešo, starci pa oserelost. Lonček I. Št. 3 K močnejše kakovosti II. št. 4 K 50 fill. Za negovanje brk (mustačov, bajusi) piporačamo Fellerova mazalo za brke. Lonček 1 K. 80 f. Fellerova sredstva za negovanje lási so po denešnjem stališči znanosti neobhodno potrebna za vse, ki si ščejo ohraniti najlepšo naravno diko i jo negovati. Naročajo se jedino pri lekarniki E. V. Feller, Stubica Centrale 146. Horv. Poštnina i pakivanje po sebim 2 K 30 fill.
Tei preparati so sestavljeni po znanstvenih načelah so od takših pomad i past več vredni, kakše ponüjajo nelekarniki.
Najcenejsa ura
ni navidez cena bazarska ura, ki se hitro pokvari in imate z njo vedno stroške za popravila, marveč trajno dobro idoča, zanesljiva švicarska ura, ki zaleže tri slabe bazarske ure. Svetovno znano je, da dobavlja trgovine z urami firma H. Suttner v Ljubljani št. 945. te najtočneje idoče, trpežne švicarske ure po originalnih tovarniških cenah.
Krasen cenik s tisoči ilustracij gratis in franko.
St. 410. Patent Roskopf ura, idoča 36 ur St. 698. Niklasta cil. rem. ura St. 719. Srebrna remontoarna ura St. 721. Srebrna remont ura. 6 rubinov St. 723. Srebrna cil. rem. ura, 6 rub. močne pokr.
St. 727. Srebrna rem. ura, 6 rubinov, grav. kolesje močne pokrove St. 748. Srebrna rem. ura, dvojen plašč St. 38. Amerikan, duble zlata verižica mod. fazona Niklasta verižica St. 556. Dolga srebrna ženska verižica, 150 cm dolga, masivna
Za volo bojne i nje posledice pred tiskom toga toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani.
Razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanem znesku. Če kaj ne ugaja, se vrne denar.
H SUTTNER
le
v
Ljubljani štev 945.
Ta razpošiljanica nima nobene podružnice
Lastna tovarna ur v Švici.
Znamka »IKO“ slovi po celem svetu. — Svetovna eksportna trgovina z boljšimi urami.
12 glaskov brezi postnine 14 Korone 32 filerov
Vüpačno domače i lüdsko sredstvo, šteroga skušano vrednost dosta zdravnikov i več kak jezero pisem spozna, nikdar ne more za drago držati. Dobročutnost i zdravje človeče od vseh penez je več vredno. Fellerov dobroga zdüha „Elsa-fluid“ je ne samo dober i vspehen, nego i fal. 12, malih ali 6 duplišnih ali 2 specijal glaška brezi poštnine samo 14 Kor. 32 fil. 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specialnih glaškov samo 27 Kor. 32 fil. 48 malih ali 24 duplinskih ali 8 specialnih glaškov brezi poštnine samo 51 Kor. 32 fil.
Ništerne kaplje so zadosta,
da najhüjše, najbole boleče boleznosti stavimo, šteri se dostakrat vu glavi, vu žalodci, vu zopah skažejo. Ribanje vala pri bolah vdoblenih od prepiha, mokroče i prehlajenja, či včasi so tak močni, potem vu slücaji reume, protina, pri neuralgikus bolah lica, vüha i šinjeka, pri trganji, pri boli prsi hrbta, pri rezanji vu ledevjah i trganjih i. t. d. Vsaki se lehko prepriča, svedočijo to jezerke zahvalnih pisem, štere vsaki lehko pregledne. Dosta jih hvali rabo proti neodnemoglosti, slabosti očam, proti nesnemi, kak domače sredstvo, štero
bol vtihša, kašel prepravi, ozdravi, žile i živiče ojači.
Čuvajmo se imitiranoga blaga; ki pravi Fellerov Elsa-fluid i Elsa-pilule šče, naj naslovi točno:
Lekarnari V. EUGEN FELLER, Stubica Centrale Nr. 146. Horvatska.
Razpošilanje proti naprej notriposlanih penezah. Dobro je peneze na nakaznici naprej notri poslati, ar posta
za povzetje več računa.
Fellerove tečne i žalodec okrepčajoče, po mali poganjajoče Rebarbara
„Elsa pilule“ so
najboljše
sredstvo za žalodec
tečnost prineso, stolec regulira. 6 škatul brezi poštnino 7 K 37 fil., 12 škatul brezi poštnine 13 K 47 fil. V. Eugen Feller, lekarnar Stubica Centrale Zup. Zagrebačka.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.