vuk (Un r«« "bot.
in p/iznlsov.
lMUed dally except Saturdays. Sundays and Holidays
PRO SVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Urodniikl la upravnilki
1007 8ov4h Lawndala Am
< ■ ■
Office of Publication: 1007 South Lawnéals Am Talaphone,, Roakwall 4M«
uto-year
XXXVII
Cena lista Ja «0.00
btterad m Moood-cUaa nutter January IS. isas, at th* poat ottiom «t Caucaso. tUisate. u«Ur tb. Act «I CoinS S SL5T*SS
CHICAGO 23. ILL« PETEK. IS. JUNIJA (JUNE 15). 1945
Subscription $0 00 Yoarly
àTE V.—NUMBER 117
Acceptance for mailing at special rate of poitage providod for In section 1103, Act of Oct ». 1017, authorlaad on Juna 4. 1010.
za posest otoka Okinawe je izgubljena!
Japonski premier Suzuki priznal, da
W0VIH mfcZDNlH
■■ ^^BMW REGULACIJAH
Ameriške čete potisnile ostanke japonskih sil v trikot ozemlja na južni konici Okinawe. Bitka za posest otoka v zaključni fazi. Japonci izgubili 71,206 vojakov v bitkah z Američani na Okinawi.—Enote devete avstralske divizije oe bližajo glavnemu mestu otoka Bornea. Del japonske sile se umaknil v hribe. Čiščenje na Tarakanu se nadaljuje.r—Kitajske čete prodrle 24 milj daleč v smeri Wenchowa. Dvajset kitajskih divizij v ofenzivi proti Japoncem na oto milj dolgi fronti.—Zavezniške izgube na morju razkrite
GUAM. 14. Jun.—Ameriški po-morščaki so okupirali važno Japonsko postojanko na Oklnawl In ameriška pehotne četa so sa-blla dve zagosdl ▼ Japonska linije na konici Okinawa.
Ameriška oboroženo slin so potisnile sovražnika v kot osamila, ki meri 10 kvadratnih milj in odbile vse protinapade. Radio Tokijo je priznal, da 10.000 japonskih vojakov, ki so obkro-toni na konici Okinawa bo moglo ismusnltl is pasti ln da Jim preti uničenje.
Medtem je Japonski premier Suxuki priznal, "da Je otok Okinawa izgubljen, ampak usoda Japonske ne odvlsl od lslda bit-b sa Oklnawo" Ja rakel Susukl.
Guam, 14. jun.—Ameriške čete in pomorščaki so potisnili ostanke japonskih divizij v trikot ozemlja na južni konici Okinawe. To ozemlje obsega le trinajst kvadratnih milj. Bitka za posest tega otoka, ki je oddaljen 325 milj, od japonske celine, je v zaključni fazi.
Japonske izgube na Okinawi, odkar so ameriške čete invadi-rale otok, so ogromne. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da je padlo 71,206 japonskih vojakov v bitkah z Američani. Povprečne japonske izgube znašajo čez tisoč ubitih Japoncev dnevno. Š^sta divizija ameriških pomorščakov, ki je prebila japonsko linijo, je pokončala 3500 sovražnikov v zadnjih dveh dneh.
Ameriške sile naskakujejo zadnje japonske utrdbe na Oki-navi. Sedma pehotna divizija je okupirala Hanagasuko in višine okrog tega mesta po ljuti bitki s sovražnikom.
Ameriški letalci so ponovno napadli mesta in industrijska središča na otoku Kyushu. Vrgli so čez tisoč ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na Kanojo in Kushiro.
D'ugi roji ameriških bombnikov so bombardirali japonsko brodovje v bližini otoka Matsu-Bombe so potopile tri ladje, *dem pa poškodovale.
Polkovnik Alfred F. Klaberer,
se je udeležil več bombnih napadov na japonska mesta, sodi. da so ameriške bombe ubile riaJ'n;,"j 1.500.000 ljudi. Samo v '"kiju so ubile čez pol milijona ljudi.
Ju|Hinci bi morali vedeti, da J'1 nadaljevanje odpora brezup-n"" J« rekel Klaberer. "Ce se
l*>do podali, bodo vsa japon-ska '"<sta razdejana. Letalska ofenziva se bo v prihodnjih tednih poostrila."
M*"ila. Filipini. 14. junija.— hrlotr devete avstralske divizije. kl v> invadirale otok Borneo P" hI j i ¿.JO proti Bruneju, glav n?*>u mestu. Prve so dospele do ki je oddaljena samo dve od mesta.
"«ilo provi, da japonske če puh ajo Brunej. Glavni de »*ke Nile se je umaknil na severni strani Bruneja umikom so Japonci pogna "ak glavna poslopja, uge avstralske čete so se iz ' na otoku Labusnu ob • jskem zalivu in počistile <M otoka. Japonci so | «mh y zapadni del otoka '•• ral Douglas MacArthur da bo otok Tar a kan kma
lu počiščen. Avstralske in ho-landske čete drobe ostanke japonske sile. Tarakan leži vzhodno od Bornea.
Čungklng, Kitajska, 14. jun.— Kitajske čete so prodrle 24 milj daleč v smeri Wenchowa, prista-niščnega mesta, ki leži med Foo-chowom in Hangchowom. Tristo milj dolg pas obrežja je pod Kitajsko kontrolo.
Wenchow, ki ima 80,000 prebivalcev, leži ob ustju reke Gow. Pričakuje se, da bo kmalu padel. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da je dvajset kitajskih divizij, opremljenih z ameriškim orožjem, v ofenzivi proti japonskim silam na sto milj dolgi fronti.
Kitajci so okupirali Junian in Pingyang v prodiranju proti Wenchowu. Redni armadi so se pridružili kitajski gerilci. Tri japonske divizije so v pasti na ozemlju pri Singfengu, provinca Kiangsi. Singfeng leži 180 milj severno od Cantona.
Washington, D. C., 14. jun.— Čez 4000 zavezniških parnikov
Francija zahteva Kolin in Frankfurt
Določitev okupacijskih con se zavlekla
Chicago, 14. jun,—George W. Paris. 14. jun.—Zahteva Fran-| Taylor, načelnik vojnega delav cije, da morata Kolin in Frank- ske8» odbora, je naznanil disku-furt priti v njeno okupacijsko ziJe 0 novih meadnih regulaci cono, je zavlekla določitev con Jüh- so povfZane s proble-med štirimi velesilami. Ameri- mom preureditve industrij, ki so ka in Velika Britanija bosta mor- zdaJ udeležene v produkciji da izrezali cono za Francijo iz orožja, streliva in drugega voj pokrajin, ki so jima bile določe- nega materiula, zu produkcijo ne	civilnih potrebščin.
Taylor je na konferenci s čas-Kolin, veliko nemško mesto, je Likarji izjavil, da bo mezdna v coni britske okupacije, Frank- formula malega Jeklu odpravlje-furt pa drže ameriške čete. V na v prjiog novemu sistemu rankfurtu je glavni stan gene- mezdne stabilizacije. Ta bo slo-rala Eisenhovverja. Francija bi ntij nu p|aej od ure, odpravi čez-rada dobila tudi Posarsko kotli- urnega dela in drugih spremem-no, ki je v ameriški coni.	bah, ki so se pojavile po zaklju-
Pričakuje se, da bo dosežen	V0Jn* v Evropi,
sporazum. Glavni zavezniški stan Vprašanje odprave mezdne ni hotel komentirati spora zara- formule je predmet študije čla-di okupacijskih con. Dejal je le,lnov voint'«u delavnkega,odbora.
da bo naznanilo o zučrtanju mej prišlo iz Londona in Washlng-tona. Ruska cona uključuje vzhodno polovico Nemčije.
Razgovori o določitvi okupa-
in ladij, med temi 543, ki so plu-i pod ameriško zastavo, Je bilo potopljenih od začetka do končanja vojne v Evropi. Izgube na morju so istočasno razkrili mor-narični department, administracija za plovbo in britska admi-raliteta.
Tonaža parnikov in ladij, katere so sovražniki potopili v operacijah na morjih, je znašala 32,-000,000 ton.
Nemške podmornice so poto pile največ ameriških in brit-skih parnikov v dobi od meseca marca do meseca oktobra 1. 1942. Naznanilo pravi, da je bila ta doba najbolj črna v vojni.
Španske čete odhajajo iz Tangierja
t-« k
ttiilj P
U ,
lir d Pr<-
Dr
krt Br
Pogajanja z britsko vlado
Madrid. Španija, 14. junija,— Vlada diktatorja Franca je in formirala Veliko Britanijo, da španske čete odhajajo iz Tan gierja, afriške pokrajine na na sprotni strani Gibraltarja, in da je pripravljena na pogajanja, da Tangier dobi mednarodni status kakršnega je imel, preden so španske čete vkorakale v pokra jino. Te so okupirale Tangier 14. junija l 1W0. Španske vojaške avtoritete so takrat pre vzele kontrolo.
Špansko naznanilo o umiku čet je uradno. To pravi, da Španija pozdravila ameriško u deležbo v mednarodni admini straciji Tangierj«, čeprav ni meriška vlada podpisala dogovora, ki je bil sklenjen s prej šnjo tangiersko vlado.
Madridski krogi so izjavili, da lahko pride v ospredje vprašanje ruske udeležbe v admini-straciji Tangierja. Ce bo prišlo, mu bo španska vlsds posvetila pozornost. Ti krogi so tudi na-glasili, da niso proti kooperaciji s sovjetsko Rusijo, če se slednja ne bo vmešavala v španske notranje zadeve.
Španija pričakuje, da se bo tudi Francija udeležil« pogajanj, ker Je podpisala dogovor glede administracije Tangierja.
Preureditev industrij za produkcijo civilnih potrebščin
ODPRAVA MEZDNE FORMULE
!):15 bo govorila pt> radiu WGN o Jugoslaviji mednar«>dno znana Kiparicu miss Mulvinu Huffman. Ona je uktivna pri organizaciji United Yugosluv Relief in bo govorila o potrebi pomoči ljudstvu v Jugoslaviji.
Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrla Francea Zorn, rojena ičan, stura 59 let in doma iz Ki-lenberga na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 etl. Bila je članica društva 135
Izgon Nemcev iz krkonoških krajev
Razvoj industrijskih podjetij
Taylor je dejal, da se1 je o tem posvetoval s pokrajinskimi od bori. On se je sestal s člani še stega pokrajinskega odbora v Chicagu. Drugi problem le tiče odnosov cijskih con so zavlekli sejo za-|med mezdami, ki ae razlikujejo, vezniškega sveta, ki je bil usta- Taylor je dejal, da Je večina čla novljen v Berlinu. General Ei- nov vojnega delavskega odbora senhower, reprezentant Ameri- zavzela stališča, naj se mezde ke v tem svetu, se bo vrnil do- ,stavijo na induitrijsko podla mov na oddih. Koliko časa bo Gotove industrija naj bi pla ostal v Amerilji, ni znano.	čeval« ieto me«*s*iieg1ede na
Glavni zavezniški stan v Evro- krajevne razlike. To pravilo so pi še izvpšuje funkcije. Velika osvojile letalska, ladjegradniška, Britanija se je izrekla proti raz- kluvnišku in nekatere druge pustu, ker bi to kvarno vplivalo Nustrije na razplet situacije. Velika Bri- Taylor je napovedal inflacijo tanija bi morala sama vzdrževa-1 cen v dobi preureditve industrij.
in
ti zalagalne linije, kar pretežko breme.
bi bilo | Mezde bodo tilčane. navzdol, dokler ne bodo osvojene skupne smernice glede cen in mezd, kar zavisi (»d kongresa. Nekatere tovarne bodo morale zapreti vra tu in delavci bodo morali iskat delo v drugih za nižjo plačo. Več tisoč delavcev l>o tudi odslov-Ijenih v dobi preurejevanja in dustrij za produkcijo civilnih potrebščin.
Belgijsko ljudstvo se pritožuje
Britske čete nočejo
zapustiti dežele	.
Poljska organizacija
Bruselj, BelglJs, 14. junija.-1zadriala obleko
Belgijsko ljudstvo je nezadovolj-ker britske če-
Domače vesti ¡Ve/isí/i dobile
Umetnica govori o JugoalavlJl	•	»• •
Chicago. - Nocoj (petek) ob pravico vetiranja
Latinske republike se vzdržale glasovanja
San Franclaco. Cal» 14. jun.— Konferenca Združenih narodov je šla preko ugovorov delegacij malih državic ln sprejela predlog, ki daje velesilam pravico vetiranja ekonomskih tu vojaških [sankcij v svetovni zaščitni organizaciji.
Borbu za pravico vetiranju, ki
SNPJ in SŽZ. Zapušča tri hče- N* i«vu,u vrtKV ln Viharne deba-
re, štiri sinove (vse v vojni) in bratu.- Poročilu stu se Al Kulasl In Dorothy Perpar.
te, je bilu zaključena. Glavna za preka, ki je oviralu osvojitev čarterja, ki bo tvoril podlugo svetovjii organizaciji, je bila odstranjena.
Senator Connally, demokrat iz Texu.su in načelnik odseka za zunanje zadeve, je dejal, da bo no-nat ratificiral čarter. Tu baziru na formuli, katera je bilu spre-jetu na konferenci mt*d Roose-velton», Stalinom in Churchillom v Julti nu Krimu.
Dclegucije petnajstih držav, meti temi delegacije latinskih republik, so se vzdr>ule glssova-
aja.
¡Churchill apelira
Premier obljubil socialne reforme
Pritožuje se, te nočejo zapustiti dežele. Štiriletno nemško okupacijo je nasledila britska, čeprav so v Londo nu trdili, du so britske čete osvo hodile Belgijo.
Vojaška kontrola postaja nad ležna Bruselj in druga mesta so natrpana z britskimi vojaki. Belgijska vlada ne sme storiti ničesar brez dovoljenja britskih vojaških uvtorltet
"Kje je naša svoboda?" vpru šujejo ljudje. "Vojna v Evropi je bila zaključena pred več te dni, toda položaj v Belgiji se ni
VVashington, D C., 14. jun.— Leo Krzycki, predsednik Ameriško-poljskega delavskega sveta, je obdolžil uradnike Poljsko-ameriške zveze, da so preprečili pošli jate V 1,500,1)00 funtov obleke, ki je bila zbrana v Ameriki, revežem na Poljskem. Krzycki je dejal, da so pošlljatev zadržali, ker si» smatrali, da bi dostavitev obleke koristila ruskim političnim namenom
Praga. Čehoslovaklls, 14. Jun. Zdenek Nejedly, prosvetni ml nister v čehoslovaški vludl, Je dejal, "da čehoslovuškl obmejni kraji na zapadu, znani kot Krko noši, ne bodo pod kontrolo Nemcev. Iz teh bodo izgnunl celo nemški tehniki."
Ncjedly je govoril pred dijaki Zfl eilOtUOSt tehničnega učilišču v Pragi. "V obmejnih krajih s<* bodo razvila velika industrljsku podjetja/' je dejal. "Ta vas bodo sprejela. Ml jih ne bomo odstopili Nemcem, ki bi lahko sabotirali naše dalo. I London, 14. Junija.—Premier Nemci bodo poslani v Rusijo, t Churchill v svojem drugem kjer bodo morali opravljati tež- govoru od odprtja volilne kam ka dela."	I panje apeliral za i.arodno enot
Minister za industrije Laui-1 nost. V a|)elu Je naglasil, du bo man je Imel govor v PiUnu, kjer Vellkn Hrltunijn tx>tlsnjene na so ogromne Skodove tovarne Te stran, "če bomo dovolili razmah so bile poškodovane v teku Utrunkurskih strusti, da bi te do bombnih napadov, ko so bile pati minirale itttšo življenja, Trpela kontrolo nemških sil. l.uušniun I !><» solitUtiitosl meti nami, Am« je (lejul, da se je vlatlu As lotilu rlko in Huaijo, skovitnu v voj problema rektmstrukcije. Nem- nem času." ci, ki so ostali v Čchoslovukiji, Churchill je dulje rekel, da bodo morali pomagali.	obžaluje, "ker smo razgalili na
LauŠmun je ruzkril, du je bilo šo neenotnost vsemu svetu Mno 10,000 Nemcev poslanih iz Brna go držav ne razume našega nači v Zini, kjer no velike čevljarske uh reševunju notranjih /adev tovarne, Produkcija čevljev je Tovarištvo, rojenti v vojnih pri bilu obntivljetia in del te prtNiuk-1 izkušnjah, bi moralo tudi v vo cije gre v Rusijo. V svojem go voru je nagluail, "tla postavitev nekaterih tovarn pod kontrolo nu n hI ne vlade je velika sprememba v našem ekonomskem si stemu. Vladu bo nudila vso pod poro strokovnim unijam, zadrugam in kmečkim organizacijam, zueno pa bo skrbelu za vzgojo.
lililí kumpuiijt tvoriti podlagi našemu življenju. Ce ttt> stran kurske strasti lie ImnIo |adeg|e bo glus Velike Britanije ponižen Iii oiiu ne bo mogla sporedno ko rukati /š Ameriko in Rusijo."
Premier je obljubil, tla bo kon sel vat i vini slianku, če /uiugu pi splošnih volltvuh, izvajala pro
Cchoslovakija bo dobila mlado gram soeiulnih reform, ttniu bre/ izobraženstvt) v nekaj letih " stHializma On se ne lxi olaituv
Uradno poročilo pravi, da bo Ijal z izvajanjem programa, do kmulu naznunjene splošni' vo» Čeprav je Churchill apeliral zu litve, Štiri gluvne stranke bo-1 enotnost, Je vacuno udaril po de do imenovale karu,ulule. Te m> lavaki stranki in njenih voditi* KtM ialističiia, komunistična, aocl-|lji||, Dejal je, du zasledujejo ra
truman naznanil sestanek velike trojice
i Jiskuzije o pripravah za mirovno konferenco
ZBOLJŠANJE ODNOSAJEV Z RUSIJO
Waahlngton. D. C.. 14. jun.— Predaadnlk Truman, maršal Stalin in premier Churchill se bodo sestull prihodnji mesec ln razpravljali o načrtih glede sklicanja formalne mirovne konference in drugih problemih, kl Čaka* rešitve. Dolgo pričakovano naznunilo o sestanku je objavil »redNednik Truman po razgovo-ih s Hurryjem L. Hopkinsom, ki se Je vrnil v VVashington Iz Mos-cve v torek, Josephom Davie-som, ki je doNpel v Washington iz l«oiulonu zadnji teden, in Wll-iumom D. Leahyjem, šefom Trumanovegu štulm
Predsetlmk je dejal, da sta lopkina in Davies zadovoljivo dovršila svojo nalogo. Ugladila sla pot rešitvi poljskega problemu in formiranju nuve poljske vlade. Eden Izmed teh rezultatov llopktnsovega obiska Moste je izboljšanje odnošujev med Ameriko in Rusijo.
"Glavnu stvar je sporasum o kooperaciji med Ameriko, Rusijo in Veliko Britanijo," Ja rekel Truman. "Enotnost, vzajemno zaupanje In stKialovanje med velesilami je prav tako potrebno v prizadevanjih, katerih cilj Je trajni mir, kot Je hllo v naporih, ki so rezultirall v zmagi našega orofcju v Evropi."
Voditelji senata so /ugotovili Trtimuiiu, du bodo ratificirali čartur svetovne zaščitne organi« zacije tukoj po Nprejetju na konferenci Združenih narodov v Sun Franclscu. Predsetlmk Je Izrazil željo, tla Ameriku prva izmed velesil polnil čarter.
Kje se Imi konferenca meti Tiumanom, Stalinom ln Churchillom vršila, je še tajnost. Nepotrjeno (Hiročilo pravi, da se bodo sestali v Copenhagnu na Danskem. S Tiumanom bodo od|H!tovuli nu konferenco državni lujnik Stctllnftis, admiral Las* hy, člani ameriškega generalne-gu stalni In morda tudi Hopkina, Davies in James F Byrnes Sled nji lio morda nuslcdil Stettlnlu-su kot državni tujnik
General De Gaulle pride v Ameriko
Pariz, 14. jun -Uradno poro spremenil. Prej smo videli vo-Uj|o pr-vi bo general Charles jake v nemških uniformah, se-LJt, (;iU||#t predsednik začasne daj pa vidimo vojake v britskih frincogge vlade, odp<Hoval v uniformah "	. Ameriko prihodnji teden Poro
Clankai v nekem belgijskem l^ j^tavlja, da bo konferlral listu pravi: "Belgija je i»' ved- L pr<Hlsednikom Tiumanom o no pod vojaško kontrola tuje »i- problemih Sirije in U banoita
le katera naglaša, da nam je	-—--
prifcorila svobodo. Kakšna je ^l^ng/iia odlikovala svobiida, ko ne moremo boriti	. f.,Lnt)n
nobene geste brez dovoljenja \mariat0 Z**OVa bri takih vojaških svtoritet! Pi- l^ndon, 14 jun,-Kralj Jurij sanje nam nI dovoljeno, ker je Jr (Kibi,ril imenovanje ruskega cenzura atrogs To se dogaja po m-ršala Gregorija K bukova /m odhodu nemških čet Iz Belgije y|iru britskega velikega križa Nsše mnenje o zaveznikih Je odlikfrvan)a Je priznanje zaslug zdaj drugačno kot Je bilo, ko Je L^^jn v prilog zaveznikom bila dežela P«k1 okupacijo nem
volucionarne cilje, ker so s** izrekli za |*održavljeiije industrij In finančnih Institucij. Socializem bi utrl |Kit totalitarizmu In odvzel parlainenlu pravico kri tlke.
Angleti preprečili beg Nemcev
Spominske svečanosti v ariki vasi
Atene, Grčija, 14 Jun—Spominske svečanosti so se vršile na ruzvulinuh vasi Distóme, katero so Nemci izravnali t zemljo pred milm letom. Pred uničenjem vasi ao |M«klult vse prebivalce Ceremonij stu se udeležila grški notranji minister In Lincoln MaeVeagh, ameriški planik v Atenah
alno demokratska in katoliška.
Sirija proti zunanji intervenciji
Dežela se hoče rešiti francoske dominacije
Damask. Blrijs. 14 junija
Predsednik Sirije in načelnik	ao preprečili beg nemških civlli
njene vlade sta se odMno izrek	slov I/ teKa mesta. Med njimi
la proti zunanjemu vmešavanju	je nastala panika |>o objavi jio-. Wj|-hllIgtljn# c , 14. Jun
V zadeve dežele Izjavila »ta, da ......a da bodo Ruai VnOfSSSll^V | ,,llf,M , jnduatrijilrtll yrpt<M
se ho^e Sirija iinebitl framtiake 8chwerin,
dominacije.	P,uvl
Predae«lnik Shukri el Kuwatly IJ
ernier Jamil Mardem sU sej to provinco. V Hchwerinu ae na
haja več tisoč- nemških b«*guri Cev
Schwerin, Nemčija, 14 Jun. Uradniki britske vojaške vladu ÇfQ zahteva
mezdne garancije
„xiia, oa uoao nuni vao,«a«., v,	^ |ll<|uirtriiikih organiza-
Bchwerin ki le glavno mesto^	kliniiHin)0f katere cilj
province Mecklenburg. Por.Vlld ni||| ,Hn|h doh<K|kov de |e trdilo, da bo<io Ruai okupirali ¡-v"ct.v Tilkn tfArMn<.tju Mj bi
ških sil. Obljubovsli so nam avo bodo, toda obljube nusi izpiilni
11.
Belgijska vlada je morala is kati dovoljenje za preklic poli
Parniki pripeljali vojake iz Evrope
New York, 14 Junija-Devet parnikov je d'* pelo v tukajšnjo «'!"'"
Ameriške čete v Nemčiji ustavile Ruse
ciiake ure'pri briUkih vojaških I jug0 iz Evro|x In pripeljalo avtoritetah Listi trdijo, da je |«m ameriških vojakov. N belaiiska policija brez irv*i in kateri Izm^i teh b^-io po do mora držati le navali teh av-| pustu v Amerik» poslsnl na I s
tor I tet
ciflki
I In pr |
izrekla proti konferetiel repr ! /eritantov pelih velesil, na kste M naj bi ti razpravljali o rešitvi problemov držav Srednjega In Bližnjega vzhoda Taks konfe-renta bi hr zavlekla n šitev problemov.	Wiesl>udi'|i, TifitU Ija, 14 juri 1 Kuwatly m Marden sts ostro Ameiišk«f fisl« imtsvile tu olis<Kiila akcije franeueklh čet v ske vojake, ki mz skušali vkora-Damasku Primerjala sta jih sk-|katl v cono ruake okupacije v nemške tajne policije v i bližini <*th*islovaške rof je Ta Franciji Oba sta risglaalls, da cona je bila določena Rusom, ko mt francoske svtoritrte odgovor- j Je bila Nemčija razkosana Na-ne za bitke v Damasku, v kate- zoanilo, da »o ameriške rih je bilo več sto ljudi ubitih J ustavile Hum», ao ibjavile zavez in lan jenih. 1 nlške vojaške avtoritete.
dali delodajalci. Philip Murray, predsednik CIO, Je dejal, da ne 1 iUtf take Karulnije «al vlade ali
k'rtigieMi
Kongres odobril načrt zviianja plač
Washington, D C, 14 Jun — Nižja kongresna zbornica je sprejela načrt, ki določa zvišanje plat piaartilškim delavcem v federalnih depai tmentih, s 317 čete I p'oti M glaaovom. Načrt je bil potem poalan v senat, kjer bo, kakor vse kaže, tudi aprejet.
PROSVETA
^—><
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IK LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORI«
JEDNOTE
Oeyan ot «ud pubH»h«U by Slovan« National Banafil Aoctaty
Naročnina >• Zdrutan« dri««« U*»«n Chicaga) In Kanado MM n. ia«o »3.00 ta |»ot lata. ll.iO aa ¿»trt lata; sa Chicago in okahco Cook Co.. S7.S0 sa esta lato. »3.75 sa pol lata; ta inosamalvo MU Subscription ratasi lor lha Unilad Slalas («xcapl Chicago) and t a<M4a UÛO par yoax Cbvca*« and Cook County $7.50 par yaar. tuémà^rn utumkttm M 00 pe* y«av.
ctm* o^iaaof po do^^orv^ Rokopisi dopisov ln nanaročanih člankov sa na «raéajo. Rokopisi literarna raabina (čriiea. pora.lL dram« p^mi Ud.l sa «maj« poiiljalaljtt ta v slučaju, ¿a Ja ptitašU paatnsoo. *
Advertising ratas on agraaman!.—Manuscripts of communications •nd unsolicited articlos will oot ba ralurnadL Oibar manuaaripta. auch as stones, ptays. po« m s ate., will ba raturnad to sandar only »i.«n accompaniad by sail addrassad and stampad an«alopa
Naslov na vsa. kar ima stik * lialomi
PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlnota
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
Glasovi iz
naselbin

Datum v oklepaju na primer (June 30, 11)45), polet vušeita imena na naslovu pori.eui, (ta vam p * tem datumom potekla naročnina. Pono-«rta jo pravočaano. da sa vam list ne ustavi.__■ ' • ' ' ♦ '
Obvezna vojaščina—proti komu?
V	veliki debati, ki je odmevala širom dežele dolge mesece pred japonskim napadom na Pearl Harbor, je bil eden glavnih argumentov s stiani pristašev Kooscveltove zunanje politike: Ako zmaga Hitler in postane absoluten gospodar Evrope, tedaj se bo Amctika spremenila v eno samo oboroženo vojašnico in ameriško ljudstvo bo postalo žrtev mogočne militaristične mašine.
Argument je bil, da je v inteiesu ameriške demokracije, ki je nasprotna vsakemu militarizmu, da poskrbi, da je do kraja strti nacijsku morilna mašina in nemški militarizem uničen z junkerji vi cd enkrat za vselej. Le z dosego tega se bo Amerika lahko ote-pala velike stalne armade in ae tudi v'bodoče izognila posnemanju militaristične Evrope.
Ta m gumeni je bil zelo dobro utemeljen, kajti v slučaju Hitlerjeve zmage bi se vsled strahu preti nacijsko Veliko Nemčijo tresla tudi Amerika in se v lastno protekcijo oborožila do zob in mogoče uvedla tudi prisilno vojaščino. Sploh je bil to najmočnejši argument v onoto Kooseveltov» zunanji politiki: da bo z uničenjem nacljskt ga imperializma in militarizma dežela lahko zoput svobodno dihala, brez du b» ječula pod težko butaro oboroževanja in velike nrmade.
Prvotni cilj ameriške intervencije je bil v Evropi sicer dosežen in dosežen bo tudi na Pacifiku. Toda ta grozna vojna je pognala na površje tudi zelo močne sile, ki zahtevajo in delujejo noč in dan nu tem, du dežela tudi po vojni ostane ne samo do zob oborožena, marveč da posveča vso svoje energije in vsu svoja sredstva oboroževanju in gradnji velike stalne armade z ohiigatno vojaščino za vse mlade funte— in pozneje lahko tudi za vsa dekleta, kajti
militai izem je tudi v ženskem spolu našel nov vir rekrutov.
* * *
Vprašanje je, proti komu t<> militariziranje in prusijaniziranje
dežele? Proti lu/biti in na tleli ležeči Nemčiji sigurno ne, kakor tudi ne proti Japonski, ki bo lahko enako razbita in uničena, ako se piej ne poda. Mur naj velja to oboroževanje proti latinski Ameriki ln njeni fevdalni ekonomiji? Mar proti Angliji? Ali pioti gospodarsko uničeni in razkosani Evropi? Ali proti Sovjetski Rusiji???	j
Svet se danes nahaja v zelo čudni in skrajno nevarni psihozi.
V	Ev ioni št niso odjeknili zadnji streli tega pokolja, na Pacifiku vojna Ae ni končana in lahko traja še par let, vendar se slišijo iz vseh dežel, tudi i/, skoraj popolnemu uničene Evrope glasovi, ne po potiebi splošne razorožitve kot najboljši garanciji miru, marveč v iskunju miru v čim večji oborožitvi in v čim večjih in čim modernejše oboroženih urinadah po tej vojni.
In kljub temu, da v San Franciscu pristavljajo temelje novi svetovni organizaciji za zaščito svetovnega miru, menda vanjo ne verujejo niti njeni navidc/no najbolj vneti pristaši in zagovorniki.
V	mislih imamo predvsem visoke diplomate in tudi vse one, ki sc navdušujejo za osedlanje Amerike z. obvezno vojaščino in militarizmom po tej 'vojni.
Kdor išče miru v oboroževanju m militarizmu, sigurno ne more imeti vere v kolektivno zaščito m»ru skozi novo organizacijo. Že navadnu pamet pove človeku, da oboje ne more iti skupaj in da je humbug eno uli drugo. Prosvetu stoji na stališču, da je humbug, velika prevara in nevarno slepilo militarizem. Novu svetovna organizacija, ki militai istom mi impeiialistom sicer lahko služi kot ? lepilo, bo" postalii farsa le tedaj, če svet tudi po tej vojni ostane ali Izostane do zob oborožen, to ie. če se podu v naročje militarizmu, nun.esto splošni razorožitvi in ščit« u ju miru |x> resnični kolektivni zaščiti.
* * *
Ako bo svet iskal miru v orožjU »n militarizmu, je gotovo to, da ga ne bo našel. Znašel ae bo v it nit « v tretji svetovni vojni. To je netepodbit nauk vse zgttdovoic. Norman Thomas je zadnjič pied kongresnim odsekom piavtlno poudaril, ko je dejal, da Amerika ne bo našla zaščite v obuto/t vaiiju in v obvezni vojaščini po vojni, marveč je njena lastna varnost, kakor tudi svetovni mir C red vsem odvisen od t« ga, kakšno notranjo in zunanjo |>olitiko I o zasledovala. Izvajal Je, da )•• v interesu te dežele in vsega
veta, du piitlobi Rusijo zu splošno razorožitev.
V	leMticl le tri not diz.t v svetov n< mir. In vzrok, da je že danes nasičeno ttiednuiodno ozračje z. neko fatalno slutnjo o neizogibnosti tretje svetovne vojne, dast so v Kvropi komaj utihnili topovi, mi Pacifiku i ni vojna ni nrlšla št nit» do viška, sta predvsem Ame-lika ln Rusija Amritka se boj< Itusije, Rusija pu Amerike
Glavni v/rok temu n» v tem. ker ie Rusija komunistična, Amerika pa kiipitalističnu, marveč v delstvu, ker živimo v dobi "povver politk-a" in ker Je Modama volna «/ ol»eh ustvarila dvenajmočncjil si It. Toda namesto, da bi ae obe državi z vsem ostalim svetom vred oklenili politike, katero je tako elokvtmtno, toda žal tuko zaman n.-t|«1ašal Maxim Lltvinov v ibornlcl Lige narodov splošno razo-i oži te v in kolektivno zaščito za obrano svetovnega miru pu olie dižavt drvitn v nasprotno smer—v naročje čim večjega oborofe-vanja po tej vojni.
In medtem, kt» gre vsa ameriška vladna politika za tem. du se ottedla dežela a trajno obverno vojaško slu.'bo in da tudi |>o vojni ostane do zob oborožena, prihajajo enaku znamenja tudi iz Rusije. Zadnjič je ttuka vlada vpoklicala v vojaško vtžbanje celo dečke s 15. letom naprej . . .
če Amerika in Rusija ne zaobrneta te zlovešče politike, ne bo svet po vojni znašel v največ ji oboroževalni tekmi v vsej minlernl zgodovini. Du bi to ne vodilo drugam kot v tretji, še veliko strašne Jii' svetovni požar, Je sigurno.' In glavni krivec temu bo Ame-rika, danes taktično največja gospudarsk.! in tudi vojaška sila na svetu Ako kongres osedla «Uvelo « trajno obve/no vojaščino kar
SHOD V PRID PRIMORSKE IN PROSLAVA ZMAGE
Cleveland, O.—Zmaga zaveznikov nad Nemčijo in Italijo je
pustila za seboj mnogo nerešenih in zamotanih mednarodnih problemov, s katerimi se žogajo diplomatje velesil. Največji glavobol za te diplomate bo nedvomno začrtanje novih državnih mej bodoče Evrope in Azije. Tu se križajo gospodarski interesi mednarodnih kartelov. ki še vedno vladajo pretežni del sveta. Pred njimi stoji poreče vprašanje narodnih manjšin, ki je v preteklosti igralo važno vlogo v mednarodnih sporih.
Za Slovence pride v postev primorsko in koroško ozemlje, ki spada z narodnostnega in gospodarskega stališča k novi federativni Jugoslaviji. Proti koncu vojne z Nemčijo, je to ozemlje zasedla jugoslovanska armada. Pa je prišla mnogo močnejša angleška armada in pričela rožlja-ti s sabljo. Da se Jugoslovani izognejo konfliktu, so se začasno umaknili s Koroške, dočim imajo na Primorskem še vedno civilno administracijo v svojih rokah. Sporna točka je važno in moderno pristanišče Trst, katerega usoda je zavita v diplomatsko tajnost. Propagandni a-parat je v tej zadevi vse preje kot naklonjen Jugoslaviji. Očitno se gotovi interesi bojijo močne Jugoslavije. Tej propagandi je nasedlo tudi ameriško časopisje in radio-komentatorji.
V svrho boljših informacij o tržaškem vprašanju ameriškemu časopisju in javnosti sploh, so sklenili elevelandski Jugoslovani, sklicati velik javen ljudski shod, v nedeljo, dne 17. junija. Začetek ob treh popoldne v Slo venskem narodnem domu na St. Clair ave. Ta shod se bo vršil pod imenom "Združeni odbor elevelandskih Jugoslovanov." V odboru so zastopani: Slovenci, Hrvatje, Srbi in Macedonci, ne-gledc na stranko ali vero. Sodelovali bodo tudi ostali Slovani, člani Ameriškega slovanskega kongresa.
Na vzporedu bodo prominen-tni jugoslovanski in ameriški govorniki. Glavni govornik pa bo član jugoslovanske delegacije iz San Francisca. V program bodo vključene tudi glasbene in pevske točke vseh štirih narodnosti. V zvezi s tem bomo na tem shodu proslavili tudi dan zmage nad nemškim in italijanskim fušizmom.
Odbor apelira na vso slovensko jnvnost v Clevelandu in o-kolici, da rezervira nedeljo, dne 17. junija, izključno za ta shod in s tem pokaže solidarnost za pravične zahteve našega Primor-ja in Korotana. Cim vec nas bo, temvečji vtis bomo naplavili na navzoče poročevalce in ostale Američane. Poleg tega Iki pa ta skupna sijajna manifestacija tudi v veliko moralno oporo hrabri jugoslovanski vojski in novi, prerojeni in demokratični Jugoslaviji.
Za puhlicijski odbor:
Frank Česen.
S POTA
Premišljam o svojem potovanju, ki s« je pričelo 1. 1893, pravzaprav že nekaj let poprej, ko sem pfvič zapusti! svoj rojstni kraj Planin«, ki j« več ur hoda od Trata. Tedaj sem se odpeljal služIt cesarja Franca Jožefa, polena pa v Združene države. O avojem potovanju sem že večkrat poročal v raznih naših listih.
Prepotoval sem večkrat Združene države in nekajkrat tudi Evropo. Zlasti se spominjam potovanja po Češki in Morav-skem. Češko ljudstvo me je ja-ko zanimalo in ugajala mi je vljudnost tega naroda. Na neki njihovi narodni slavnosti sem opazil svečenike, ki so imeli rdeče nageljne na prsih. O Čehih moramo reči, da se zelo pametno in diplomatično obnašajo v tej vojni in za združenje slovanstva in prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo delujejo tudi češki duhovniki v splošnem.
Ob zaključenju prve svetovne vojne so tako čutili tudi v Ljubljani in pokojni vladika Jeglič je odklonil odlikovanje, s katerim so ga hoteli Lahi odlikovati.
Kaj pa se je vse počelo v Ljubljani v časna te vojne, rajši ne ponavljam; vsakdo, ki ima le količkaj narodnega čuta, ve, da so gotovi elementi izdajali slovenski narod Hitlerju za Jude-ževe groše ter udobne službe. Izdali niso samo slovenskega naroda, ampak tudi vero in za njih valjajo Kristusove besede: "Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Te besede so izrečene za izdajalce.
Da, šli so v Hitlerjevo in Mus-solinijeve družbo in nastopili s fašisti vred proti dobremu, vernemu slovenskemu narodu. Prav tako izdajalsko se obnaša jo gospodje v Clevelandu, O., ter napadajo slovenski narod. Menda ne mine dan, da ne bi napisali kakšno dolgo klabaso. Posebno se v tem odlikuje pi-sun, ki piše kolono "Čez tri gore, čez tri vode ..." Enako huj-skajoči in protinarodni so tudi drugi članki v A. D.
Pred menoj leži precej obširen slovaški mesečnik. V aprilski izdaji je članek, v katerem avtor poudarja, da moramo Slovani skupno nastopati. Na 24. strani pa je slika in opis skupine Slovakov, ki so obiskali predsednika Roosevelta. Skupina šteje 14 odličnih Slovakov, med njimi je tudi rev. Kazimir Cverčko. Z njim sem se seznanil pred leti na konvenciji KSKJ v Waukeganu, ko je bil še duhovni vodja KSKJ. Sodeč po spisu v omenjenem mesečniku, so tudi katoliški Slovaki za združenje s slovansko Rusijo.
Pa se povrnimo k cleveland-skim gospodom. Ali oni neprestano ne ščujejo proti Rusiji? TI elevelandski hujskači so se prodali za Judeževe groše. Za vse delujejo, samo za edninost ne. Ta izdajalska gospoda je šla tudi v Washington, toda ne z namenom, da združi Slovence, temveč da jih razdruži. Pomni-
Značllna slika nokoga marina, katerega jo fotograf ujol na sliko, ko j® letel preko "Doline amrH" na Okinawi.
pomeni militariziranje dežele po vojni, bodo temu sigurno sledile vse države, velike in majhne, čeprav slednje v novem svetovnem konfliktu ne bodo nič več pomenile kot v sedanjem, oziroma še manj.	r.
Iniciativa za zaobrnitev in likvidiranje te zla noseče politike lahko in tudi mora priti le eni Amerike. Od Sovjetske Rusije tega skoraj ni mogoče pričakovati; in tega ni mogoč« pričakovati vsled
njen,h i/k,,»,,,. k„ jc bila v«, kta obkmiena pu kapitalističnem I r^d^edni iltatelj "emIoV .svetu, k-itrn j, j,- stalno St,eMei p,, življenju in v veliki mer, tudi!	i .oni ¡!Ji
vsled tena |k»magal Hitlerju oborožiti Nemčijo.
te, gospodje, če bo Slovenija izgubila Trst in Primorsko, ne bo tega nihče drug kriv kot vi, ki rušite narodovo slogo.
Lahi so potrošili že 20 milijonov dolarjev za propagando proti Jugoslaviji, poleg tega pa jim pomagajo še slovenski izdajalci s tem, da zlobno razbijajo vse, kar jim pride naproti, samo zato, da ustvarijo še večjo mržnjo med narodom. Vse to počenjajo v imenu vere. Ako bi jim resnično bilo kaj do vere, bi sodelovali z ostalimi Slovenci, kot so v času slovenskega kongresa v Clevelandu. To kar sedaj počenjajo je proti versko, je delo Judeža Iš kar i jota. Njim gre samo za mastne službe in čast!
Ker sem že omenil bivšega duhovnega vodjo KSKJ Kazi-mirja Cverčka, naj še povem, da so baš elevelandski gospodje pomagali pahniti me za več let iz KSKJ. Pred približno 15 leti pa me je poklicala delegacija na waukeganško konvencijo in, me zopet nazaj sprejela.
V Ameriški Domovini sem tudi pred kratkim Čital, ko je nekdo zapisal, da se mora poslušati škofa. To je resnica, kar se verske resnice tiče, nikjer pa ni zapisano, da se mora poslušati škofa, kadar gre za narodno e-dinstvo.
Na misel mi je prišla zadeva pisatelja in pesnika Andreja Smrekarja. Ko sem prišel v Cleveland, da skupaj spravim rokopise, je bil tam tudi neki slovenski duhovnik in rohnel nad menoj, češ, da so rokopisi ukradeni. Mirno sem mu pokazal pisma in zavitek rokopisov, z opazko naj pazi, kaj dela z narodnim blagom, on pa je dejal, da mu je škof ukazal to delo. Povedal sem mu, da mu je škof ukazal, naj cerkvene reči pobere, ne pa narodne. In kakor so tedaj trošili laži gospodje po vsem Clevelandu, tako jih tudi danes. Dobro je, da nimajo veliko posnemalcev, ti brusači tujega meča.
Matija Pogorele.
TO IN ONO
Cleveland. O.—Čital sem dopis Josephine Mežnaršič, članice št. 137 SNPJ iz Clevelanda. Sicer me ne zanimajo krofi, zanimal pa me je oni del, ko piše, da je bila rojena v Ribnici na Spodnjem Štajerskem.
"No, ka j pa ti veš o Ribnici na Pohorju?" me bo morda vprašal
v mesecu avgustu 1. 1901, ko sem za-< pustil Voitsberg, zapadno od
Rusiji je tudi znano, da se v reakcionarnih in antisovjetskih gJlT	n7ZZ
krogih v tej deželi že danes slišijo glasovi, ki b, bili zelo navdušeni	''iS" ^f™
za vojno proti USSR. In prav t. elementi so najbolj glasni v za-^o ,5 ^o za L stekiar-'
htevi za osedlanje dežele s trajno obvezno vojaščino. V svoji .t;; iZIT /, , ^	je nedelja. NeNdo me pozdravi
mržnji proti sovjetom in sploh vsak, socialni revoluciji so priprav-!	' S	u ™ fkrifiSfu%(Fiw Po,nts>- Bil
redila se je noč, zato sem stopil v gostilno in vprašal za prenočišče. V sobi so bile tri postelje. Ko sem se zjutraj prebudil, je bil v sobi orožnik in mi voščil dobro jutro. Napotil sem se v tovarno. Tudi tam sem poznal nekega fanta iz Zagorja. On je po nekaj mesecih odpotoval domov. Zakaj, ne vem. Lahko, da je bil fant od Jožefe, sedaj Jose-phine Mežnaršič, kajti bil je če den fant in vreden lepe dekline.
Moj mojster v Zagorju je bil tudi doma iz Ribnice na Pohorju. Pisal se je Anton Korath. Peter Drama, njegov pomočnik, je tudi prišel od tnm, a pozneje je odpotoval v Osjek. Tedaj sem bil jaz že v Ameriki. O njegovem odhodu v Osjek sem čital v nemškem listu v Pittsburghu. Oni so imenovali Ribnico Reif-nitz in tako mi je ostala v spominu.
Ako bi tedaj vedel, da tam živi šivilja Jožefa ali Pepca, bi šel k nji, da bi mi prišila "dušice" na moje hlače, ki so se mi v ne sreči potrgale. Tako blizu sva bila in vendar sva šla tako daleč narazen. Vendar pa je ona moja sestra SNPJ, čeprav nisem bil povabljen, da bi malo poku-sil krofe, ki jih je sama pekla za svoje presenečenje ob priliki njene 60-letnice. Torej midva sva si po SNPJ v sorodu in njena mama in moja mama sta pod enim solncem sušili perilo. O tej stvari sem zato spregovoril, ker je prvič v Ameriki, da sem slišal, da je nekdo prišel v to deželo s Pohorja.
Naš drugi Clevelandčan je Frank Lunka, tehnokrat, ki si je prizadeval, da bi rešil mojo nespokorno dušo in me pri vedel k tehnokraciji. Ampak sem nepoboljšljiv človek in me je tež ko spraviti s tira, prav tako kot mojo poulično. Dal mi je priznanje, češ, da sem postrežljiv uslužbenec ljudske naprave. Če bi bili tudi drugi taki kot jaz, bi bilo manj nezgod. Vendar pa se tudi meni prigode, kljub temu, da sem pazljiv. Vendar pa sem bil zadnja leta še prilično srečen v tem oziru. Prav danes zjutraj ob dveh je neki motornik do smrti poškodoval avtomobilista. Slednji je namreč zavozil na napačen tir na St. Clair ave. in 1M. cesti. Sinoči je bil tudi te-pež na ulici, ali ker delam podnevi, sem rešen teh nadlog. Frank Lunka je tiskarski delavec, a kje je sedaj uposlen, ne vem. Nekdo mi je rekel, da pri Enakopravnosti«
Menda sem resnično vzoren in postrežljiv na mojem drtu. Bila je nedelja. Nekdo me pozdravi
Amerik , ^P0^« * ^hnornOorŠkom " no -ledajo na leta kakor konju Amerika Springfielda.' John je bil "Hi- na zobe. Ko smo s poulično pri-
V interesu te dežele in svetovnega miru torej je, da se
ne podaja, v nikak militarizem marveč da naša vlada čim prej tzVntrle^r, jaz""pa "Gla^hlei-jasno in odločno pove vsemu svetu, da bo porabila ves svoj vpliv 1 frr» Tllko wJnJ	kJti
ln mt>č za dosego maksimalne splošne razorožitve vaek držav po v ,tekIarni „ tcdaj	J
tej vojni. Taka politika bi bila najboljša zaščita »vetovnega miru. Več nemško-	J
Ako na drugi strani prevladajo sedanje smermi*« politike sile
i, w	-	s,,ni jirišel v Travnik sem
in oboroževanja po vojni; ako se Amerika m Sovjetska Rusija „ najprej oglasil v tamkaišnM
i tdNur naJm°KOinej*1 iUi s*n,5,,t'1 v l<,kmw * ^vlado «veta, ateklarhi in vprašal za delo Tam J , *	,VrtwVn> orK»ni**ci)* '*brer pomena. poznal nekaj fantov iz Za-
kajtl človeštvo se bo prej ali slej znašlo v novem svetovnem po- gorja. Ker ni bilo drla *em na-zaru. kateri bo po destruktivnosti še veliko strašnejšl od sedanje daljeval pot peš proti Maren-vojne Ameriško ljudstvo «e mora tega zavedati in preprečiti burgu ob Dravi Prekoračil «em odvijanje dežele r militarizmom, katerega osnovni del je obvezna reko in prišel v Ribnico, kajti vojaščina.	i tudi tam je bila steklarna Na-
WHtfttTHKFJJKLOOCS
12,500 gallons of
PETEK, 15. JVKUA^
Šli do remize pogledam nazaj m vidim Ludvika, ki je spal bJpn nje pravičnih tajnikov Kaj
J**»njalo, ne bo težko i * mtt Najbrže je sanjal o k £ šnem članu, ki rad pozab,, k£j je zadnjega v mesecu in ne nfJ ca pravočasno asesmenta Tai niki imajo to smolo, da moram opominjati mnoge člane radi ni^ plačanega asesmenta. Kdor n. verjame, kar naj vpraša nal tajnike in povedali mu bodo o sitnostih ki jih imajo s tak,mj člani. Naš Jože Dum pr™
Ä inJff	* toliko
časa. Dobro vem, da je Lud
vikov dom Slovenski narodni
dom na St. Clair ave. Sc enkrat sem pogledal nazaj, da ugotovim, ali je imel s seboj budilko Ker je ni imel, sem poklical sprevodnika Johna Evansa in mu naročil: "John, zbudi tiste-ga fanta, ker je to njegova p0. Utaja." Ludvik je pogledal in vprašal, kje je, nato pa pristavil: "Aha, sem že tukaj!"
Ker že govorim o postrežbi naj vam povem še to: Magnati so imeli banket, na katerem je bi-lo toliko govorjenja kot na ban-ketih naših konvencij, kjer se servira včasih kaj trdega za pod zob in morda kdo odnese tudi kakšne vilice ali žlico iz pozabljivosti, ker misli, da je od njegove stare in bi se jezila, ako je ne bi prinesel nazaj s konvencije. Na govorniški listi je bil predsednik velike oljne družbe mr. Odirajjih, ki je zaključil svoj govor z besedami: ". . . in tako jjostrežbo dobiva ljudstvo od naše oljne družbe."
Za njim je govoril drug govornik, ki pa je govoril takole: "Poslušal sem govornika Odiraj-jiha in njegove besede me spominjajo časov, ko sem bil deček na farmi njojega očeta. Nekoč me je oče poklical in dejal: "Albert, pelji to kravo k farmarju Jonesu in mu povej, da krava Želi postrežbe." (Vedi, čitatelj, da je farmar Jones imel bika, ali kakor Gorenjci pravijo "bička".) "Kakšno postrežbo?" sem vprašal očeta. "Oh, kaj vprašaš, farmar Jones bo že vedel, kakšna naj bo postrežba," je odgovoril oče. In peljal sem kravo k Jonesu. Ko sem prišel k Jopsu, sem dejal, da je ata rekel, da krava želi postrežbe. Mr. Jones je dejal, da je stvar v redu, jaz pa naj med tem časom okrog pohajam, nakar je kravo zaprl v hlev. Ker pa sem bil radoveden kakšno postrežbo bo dobila naša krava, sem šel okrog hleva, kjer sem zasledil veliko špranjo, in pogledal v hlev. Oh, da bi vi videli, kakšno postrežbo je dobivala naša krava! In prav tako postrežbo dobiva tudi ljudstvo od oljne družbe, katere predsednik je mr. Odirajjih!" Tako je govornik zaključil svoj govor. Ali je imel prav ali ne, to pa konštatirajte sami. i Ker ODT ni dovolil konvencije organizaciji "Disciples of Christ" v vseučilišču Hiramu. je povedal rev. Herald B. Monroe, da je bilo poslanih mnogo protestnih pisem in tudi predsedniku Trumanu ter ohijskim kon-gresnikom, a do sedaj niso protesti vseeno nič pomagali.
Tajnik ODT je odgovoril re-verendu Monroeju in pojasnil, ako dovolijo obdržati konvencijo tej organizaciji, potem bodo zahtevale isto tudi druge organizacije. Nadalje jc pojasnil, da bo transportacija v prihodnjih 12 do 15 mesecih zelo obte/ew radi potovanja 250,000 vojakov, ki imajo prednost v prevažanju Torej ni zgleda, da bi pričeli * našo konvencijo 13. avgusta In če je ne bomo Imeli, potem si b" mo prihranili denarja, kar je naša želja.
Čital sem, da so se ruski delegati, ki se nahajajo na konici Združenih narodov v Franciscu. izrazili, da »maj<» ameriške ženske prevelika u»t* Rusom pa ugajajo naši m«stou poslopja, ceste, sladoled itd ugajajo jim pa naši filmi. J pečenka, nebotičnik, itd. M»s« so, da so ameriške ženske W lepe kot so v resnici So n... preveč vitke, a zobe imaj« ( bre. Ti opazovalci ao doma Kijeva, Moskve in Minsk.« Žene države so bogatejše 'J5 ^ višji kulturni stopnji. *<" domnevali. Revšum nl ' ! kot so si predstavljali v M' listični deželi. Pohvalili 1 Golden Gate in most v San ^ ciacu, nihče pa ni om<' ■■ 'Big Tony ja" in ne Petra *
nicka.
Frank

Slovenski vodniki in preroki
Dr. iTtn Lak
(Nadaljevanje)
Josip Jurčič (1844-1881)
M d pisatelji in pesniki, ki so nastopili na našem slovstvenem i ^d vplivom Levstikovega in Stritarjevega literarnega pfo-ama se nam sveti dvoje najdražjih imen: Josip Jurčič in Simon
GStntar pravi, da je od nekdaj hvalil in poveličeval proti drugim naiod slovenski, da--
dvigajo nad slamnatimi strehami. Tam je Muljava. Tri četrt ure rabimo do tja. Hodimo po ozki cesti in kdor je čital Jurčiča, se mu zdi ves kraj čudno znan.
Tu je hodil Lovro Kvas svojo pot na Slemenice. Tam nekje na
iSno i" zvesto Prebira' a TZo to, da si s tako ganljivo
Lirtvovalnostjo omišlja slovenje izdelke.—Tega narodovega priznanja je bil pred vsem deteta, Josip Jurčič, ki je od svojih nrvih povesti do danes ostal naš „ajpriljubljenejši ljudski pisa-
tel^nes ko imamo skoraj v vsa-Viču med gozdovi so Slemeni-ki hiši že malo knjižnico, si tež- ce. Tu ob potoku je mlin, kjer ' -- je hodila naša znanka Neža Kož-marinka. Potnik nam prihaja nasproti. Zdi se nam, da smo ga srečali v Jurčičevih povestih. Tu ie kraljstvo desetega brata. Morda bo zdaj stopil izza ovinka ali samotne hiše pred nas sam Martinek Spak — deseti brat. Tam se kaže koča na koncu vasi, skromna, za silo zbita in podprta. Taka je bila Krjavljeva koča.
Ako se ozremo nazaj, vidimo pod zelenim gozdnim grebenom belo zidovje starodavnega stiške-ga samostana. Na levi se dviga par višjih gričev: tam je Kozjak in Kravjak—ostanek starih malih gradov. In tam zadaj se dvi-
ko predstavljamo, kako je bilo ob časih, ko še ni bUo dobrih budskih povesti. Besedo so imeli modri stari pripovedovalci, ki so imeli sijajen spomin, vedeli zgodbe starih časov in jih znali lepo, zanimivo pripovedovati. To se je vršilo zlasti na dolgih umskih večerih pri predicah in pn raznih domačih opravkih, kamor so se zbirali sosedje na skupno delo. Kakor je bila babica ali stara teta živa knjiga bajk in pravljic za otroke, tako je bil ded ali stari stric zabaven pripovednik za odrasle. Razen pratike in pobožnih knjig ni bilo nič tiskanega pri hiši.
Šele ob Prešernovih časih smo dobili nekaj prevodov znanih Šmidovih povesti, med njimi n. pr. "v. Genovefo", ki se je mnogo čitala po slovenskih hišah. V tem času se je rodila tudi prva domača povest "Sreča v nesreči", ki jo je leta 1836 izdal župnik Janez Cigler. Ta povest, ki so ji rekli "bukve od Svetinov", se je od leta do leta prebirala na zimskih večerih. Nato so prišle "Novice". Za njimi pobožne "Drobtinice" in Mohorjeva družba A manjkalo je dobrih ljudskih pisateljev.
Po letu 1848 so se začeli oglašati Janez Trdina, Luka Svetec in drugi; najbolj je pospeševal naše pripovedno slovstvo leposlovni list "Slovenski Glasnik", ki ga je začel leta 1858 v Celov-Ai izdajati profesor A. Janežič in so pri njem sodelovali pisatelji: Fran Levstik, Fran Erjavec, dr. Janez Mencinger, Simon Jenko, Frank Cegnar in drugi. A vse je s svojo pripovedno umetnostjo prekosil Josip Jurčič, ko se je pojavil med njimi.
Rodila nam ga je dolenjska vas Muljava. Težko si je misliti bolj primeren kraj, ki bi mogel dati pisatelju toliko zgodovinskih spominov, toliko vsakdanjih domačih dogodkov in tako zanimivih narodnih tipov, kakor jih ima okolica Muljave. Še danes «e nahajajo po teh krajih ljudmi originali, zabavne osebe in «taropreprosti ljudje, ki jih sre-čavamo v Jurčičevih povestih. Tudi jezik tega okraja je nekaj posebnega: poln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, poleg tega pa ®°gat na izrazih in narodnih pregovorih.
r.iko se jc vse pripovedno in jezikovno bogastvo tega kraja družilo v Jurčiču in on ga je s Jv"jmi izrednim leposlovnim ta-''n,om prinesel v slovensko literaturo m dal svojemu narodu vrnajlepših ljudskih knjig. M" si- vozimo po dolenjski od Ljubljane, se nam od-P'ra nov svet zelenih gričev in fl"lm. skritih s širokimi gozdi lomnimi njivami, ob njih '' "'JMo preproste dolenjske " m samotne koče, živeče
,,f)' a dela »lužka Tu gr
in bornega za-in tam se še pokaže
v ";' 11 1 vfx»min starih časov— Vl '-Ji gori pa se spomnimo naših starih mest, ki se le se v slikoviti sku-naloženih druga vrh kakor da bi se tiščale ta-'paj zato, ker so jim od-'"> srednjeveško obzidje /1 <J brez varne obrambe V|h časov. Med njimi se «lina starega gradu in * kJ«' se skriva skrivnostni v"Jimi ponosno-junaški-Vlak vozi po le-; dolini ob cesti Tu se U*. Jurči
Wú,
pial drij^-i
ko - i,
V« 1, ir
boj« k-'i t-rr, polž
fr- /i
hi » P-
xa< it
gajo pobočja zelenih vrhov. Tam1 je Krška dolina. Prišli smo do Muljave.
Sedaj šele vidimo, kako lepo lego ima ta pristna dolenjska vas. Od Jurčičevih časov so vaščani nekaj svojih hiš prezi-dali, a vidijo se še one stare domače kmečke hišfce, ki s6 ravno vsled svoje preprostosti imele na sebi toliko vaške poezije. Taka je tudi Jurčičeva rojstna hiša. Stopimo s ceste po obronkih navzgor Jn Obstojimo pred njo.
Koliko lepih spominov nas obide pred to tako našo kmečko hišo! Ob hiši je vrt. Tam stoji še ona tepka, pod katero je ležal Jurčič, ko je prišel v jeseni 1879 obiskat svojo oslepelo mater in se je prehladil. Iz hiše stopi prileten mož, Jurčičev brat. Prijazno nas pozdravi. Začne se razgovor. Marsikaj zanimivega izvemo o pisatelju in prejšnjih časih.
Vstopimo. Še vse je tako, kot je bilo. Mala kmečka soba kaže še vse znake svoje preteklosti. In peč—najpriljubljenejše bivališče in zavetišče naših kmečkih otrok—stoji v kotu kot nekdaj. Ob nji je prostoren, nekoliko v steno vdolbi n zidek ali zapeček. Tam so sedeli ded, Jožek pa je ležal na peči, poslušal in premišljal. In vrstila se je zgodba za zgodbo zdaj o čarovnicah, zdaj o roparjih, o Turkih in ciganih, o vojskah in kralju Matjažu, o tihotapcih in vojaških beguncih, o Francozih in čudnih dolenjskih dogodivščinah.
(Se nadaljuje)
Virginia Gildersleeve, ameriška delegatka v San Francisca
Virginia Gildersleeve, predsednica kolegija Barnard (ki je del Kolumbijske univerze) v New Yorku, je edinu ameriška ženska delegatka na mednarodni konferenci, ki je sedaj v teku v San Franciscu. "Zelo globoko me interesira misel, da bo moja dežela, ki jo ljubim, igrala veliko vlogo kot državljanka sveta. Med pravim internacijonahzmom in res-
Predsednik Truman hoče sporazum z Rusijo
Napisal Herbert Seligmann Na podlagi nepobitno zanesljivih virov je zdaj možno reci, da
ničnim patrijotizmom namreč ni nasprotja." Tako je dejala delegatka Gildersleeve.
Ustanoviteljica in dvakratna predsednica Mednarodne federacije univerzitetnih žena, je dobro podkovana o Evropi. Kot delegatka ameriške podružnice te ženske organizacije se je u-deležila zborovanj na Dunaju, v Parizu, Londonu, Oslu in Stockholmu in pri vseh. teh zborovanjih je aktivno sodelovalu. V Parizu je bila načelnica odbora. Iti je vzdrževal rezidenčni klub za ameriška dekleta, ki so tam itudirula. Po njenem posredovanju je prišel marsikateri profesor iz drugih dežel poučevat n« Barnard in po njeni zaslugi je bila tudi dana spodbuda za vpisavanje študentk iz drugih dežel. Celo tekom te vojne so bile v seznamu kolegiju Barnard vedno vpisane študentke iz zunanjih dežel—v letošnjem letu, ko je doseglo število študentk višek—preko tisoč dijakinj, med njimi tuili 68 dijakinj iz zunanjih dežel- iz Bruzillje, Islandije, Francije, Italije in celo iz Kine in Indije.
Oče Virginije Gildersleeve je bil sodnik na vrhovnem sodišču države New York. In ona je očividno podedovala uli se navzela nekaj njegovega justične-ga temperamenta, kajti vedno je zbruno-hladna in mirna, dostojanstvena in nekoliko nedostopna. Z ozirom na konferenco v San Franciscu se prav dobro zaveda, da čarter, ki ima
je predsednik Truman odločen najti temelje za sporazum in sode-' biti tam izdelan, ne bo popoln, lovanje z Rusijo. Moje informacije, da se je predsednik odločil za, "Sestavila in izdelala ga bodo to smer svoje politike, dalje pravijo, da je to sledilo neposredno nepopolna človeška bitja," je porazu Molotova v vprašanju sprejema Argentine v krog zedinje- dejala, "in zato ne bo zadovo-nih narodov in ostremu poslab
šanju odnošajev med Zedinjeni-mi državami in Rusijo, ki je postalo jasno v trenotku, ko se je odigravala ta diplomatična zadeva.
Dejstvo, da je predsednik Truman poslal Harryja Hopkinsa v Moskvo, v London pa Josepha Daviesa, ki je brez tekmeca med našimi diplomati kot poznavalec ruskih razmer, je dokaz, da predsednik ni nameraval le nekoliko popraviti, kar je bilo treba nekako poravnati, temveč, da je nameraval tudi nanovo potrditi one smernice naše zunanje politike, ki so bile temelj politike predsednika Roosevelta.
Osnova predpostavka te politike na dolgo roko je, da sicer ni nobenih neposrednih sporov med Zedinjenimi državami, da pa spori med Rusijo in drugimi državami niso nemogoči, tako du bi utegnile biti Zedinjene države zapletene, ako ne bo zunanja politika pazljivo zasledovala vseh takih zadev. Trenotno smatrajo odgovorni krogi, da- spopadi niso nemogoči v nuslednjih ozemljih:
1.	V vsej vzhodni Evropi vključno Baltika -in Balkana, kjer si skuša Rusija ustanoviti varnostno ozemlje, da ne bi |>o-novno prišlo do sanitetnega kor-dona.
2.	Srednji vzhod, kjer se nahajajo ležišča petroleja, obenem pa tudi dostop do pristanišč- na gorkih morjih. V tem pogledu
ima Rusija izredno tehtne argumente na razpolago, kajti, ako bi bilo v tej vojni mogoče dova-žati v Rusijo vojni materijal skozi Dardanele mesto skozi Perzijo, bi bilo morda prihranjenih na milijone življenj.
3.	Daljnji vzhod Kitajska— kjer spor med kuomintangom in tako zvanimi komunisti preti dovesti do položaja, kjer bi Rusija podpirala eno stranko, zahodni svet pa drugo.
4.	Nemčija. Tu zahteva Sovjetska unija, da je treba dogovor iz Jalte zvesto izvesti. Glasom tega sporazuma morajo zavezniki popolnoma uničiti nemški militarizem in razpršiti nemški generalni štab, brzo in pravično kaznovati vojne zločince, izkoreniniti nacistično stranko, razveljaviti njene zakone in pod riti njene institucije. Načrti za odškodnino morajo biti izdelani v Moskvi po reparacijski komisiji.
Trumanova administracija priznava, da je za Rusijo največje važnosti, da se čim prej popravijo opustošena ozemlja evropskega dela Rusije, katerega je nemško vojaStvo porušilo in nemška uprava izčrpala Največja sedanja nevarnost na je po naziranju Trumanove vlade v tem. da utegne nasilno in boja-željno govorjenje različnih vojaških, mornariških in političnih krogov poglobiti nezaupanje in prepričati Rusijo, da se zahodni
svet pripravlja na vojno proti njej. Ako se bo Rusija čutila osamljena, bo še mnogo težje Izvesti splošno organizacijo varno-sti. Že zdaj je zaujmnje Rusije v uspeh delovanju svetovne organizacije — radi nespametnega ameriškega vodstva v San Franciscu globoko padlo, ker se jo delalo mnogo manj v prid rešitvi velikih svetovnih vprašanj kot pa manjših problemov, katerih važnost je bila v to svrho po-večana in napihnjena.
Tudi Rusiju bi mogla jmnogo pomagati—ustaviti bi mogla širjenje komunistične propagande v tej deželi, pomnožiti izmenjavo medsebojnih informacij in občevanju in nam dati zagotovilo, da bo zahodnim narodom olajšan dostop do ozemelj, osvobojenih izj)od nacistične dominacije. Čim bi bila Sovjetska Rusiju varna na svojem zahodnem delu, bi mogla poseči v vojno proti Juponski, skrujšati vojno in rešiti desettisoče ameriških živ-ljenj.
Visoke osebnosti v Wuahlngto-nu so že izjavile, da je določi? videti možnosti izboljšanja ume-riško-ruskih odnošajev. V nekaterih pogledih je l/boljšunje celo ie doseženo. Trenotno gre pred vsem za to, «I« se odpravi sumniČenje in nezaupanje, katero še povečujejo in poslahljajo kampanje hujskanja, katerim se vdajajo najrazličnejši neodgovorni elementi. ONA.
Ijeval vseh." Dejala je tudi, da se zaveda, da bodo mnogi delegati na konferenci pod težkim živčnim pritiskom, kajti z njimi bo pač zavest trpljenja in ponižanja, ki so ga doživele njihove dežele tekom te vojne.
Predsednica kolegiju Barnard je bila od mladegu deležna polne izobrazbe v najboljših pri-» vatnili šolah ter je svoje študije završila na kolegiju Barnard, dočim je dobilu svoj doktorut na Kolumbiji. Učiti je pričela na kolegiju Barnard ter je že leta 1911 postala predsednica te učne ustanove. Politično je neodvisna demokrutka. Prepričana je, da je bila ameriška delegacija poslunu na konferenco v San Francisco močno pok lepljena spričo dejstva, da stu se obe glavni politični stranki zedlnili glede "temeljne ideje konference in glede predlogov sprejetih v Dumbarton Oaksu (ko mi delegati Zdr. držav, Sovjetske Unije, Britanije in Kine položili temelje za svetovno organizacijo miru, o kateri se sedaj razpravlja in zaključuje v San Franciscu.)
Delegatka Gildersleeve je bi-la že početkom vojne aktivni» v komisiji za študije v svrho zgraditve organizacije miru in njeni nasveti so bili vedno da-lekovidni. Delavnu Je bila tudi v organiziranju deklet za vojaško službo—precejšnje število dijskinj, ki študije na kolegiju Barnard, Je vstopilo v vrste WACS, WAVES, SPARS ter v službo lidečega križa.
Prod odhodom v San Francisco ji je bil prirejen obed v New Yorku in ob tej priliki je
Slovensko Norodnà Podporno Jednoto
2SS7-SI So. Lawndala Ave.	Chlca»o 23. Illinois
GLAVNI ODBOR
la vrtal odaak
VINCKNT CAINKAN. (L predaednlk ... MAT So Lawndala A v«. Chicago «a. IU. r A VI OKI». «I, umik .	WM No Lawndala Ava. Chuago U. III
ANTON TROJAU. gl pitmoini tajnik ....... mi No Lawndalr Ava . Chicago U. III.
M1IIKO (1. KUIIKL. «1 blagajnik	a*7 s«. Lawndalv Av«, Chicago S3. 111.
IAWKKNCB ONADItUlKK. tajnik bul, ...1.1 SM? s«» Lawndala Av««. Chicago SS. III. MlcMAKL VMMUVNIK. Uliakt mlad. oddol mi Ho Lawndal« Ava. Chicago SS. III PIULIP UOniNA, upravitelj glaaila	»UM Hm Lawndala Ava, Chicago U. Iii
ANTON OARDKN. uiednik glaaila	mi Ho Lawndala Ava, Chicago SI. 111.
Podpradao4«tka
Mir It A KI. H Kl'MKH. prvi podpredardnlk	11..« M. tfnlvvval. Pa.
CAMU.UH ZAHNlCK. diugl pottpinUvUnrk	M7I» W Mtlt SI.. Ctav>iamfa. Ohio
Dlalrtktel po*pra*a«4at*t
JOS. CULKAM. pi vo okrotj«	411 WootlUml Ava. Juhnakiwn. I'a
J A MKS MAOl.U II. diuau "krolja	It O No. I, Oakdal«. Pa
HAYMONO TltAVNIK. Uatja okrolj»	TIMM MltlUI»tH>lula. Daartmrn. MlcV
JOIIN SPILI KH. totrto ukio&ja ............... avni Haiuiall SI.. SI Lool« 10. Slo
linam.A AMUMOZICII. pato okrolj»	O« Plorv« SI. Kvaiath. Mmn
LOW AHL) TOMSIC. ftaato oklotja ................MU W Ith Hl , WalaMibuig. tok»
Ooapodarakt «4aak
matu prrnovtcH pi.u«anik
VINi KNT » AINKAII
r. a vimen ...........................
mihko o. kuiikl ..............
JACOM ZUPAN ......
I.UNAU) J LOTU ICII ............
RUDOLPH LISCH ..........................
ANTON HHULAH. pradartlnlk
KHAN K VHATAIIICH ......
fil ANK IIA H11IC ANDMKW Vinnil'H JOMSPHINK MOl NIK __________...
»hank kaitz. pieUaoiintk jtMiKi'ii ruroLT
ANOIIKW «.HUM
john UL1P ......................
KRKI) M ALU AI ....................
dil. john j. zavkhtn1k
......................................SM B Ulli Hl. Clav« Und 10. Ohk>
.......— mi Ho LawmUli' Ava , Chicago U. III
.......	»41 So. l-awnüala Ava , Chicago H, III
............ mi S.i UtwnUala Ava , Chwagu U. III.
.... ..... I«00 So. Lombard Av» , «ierwyn. III.
...rr-, IM1 Ho. Trumbull Ava. Cltloagu ta. III.
. ............. ......— 1U0 K snout SI . ttucitd lt. O.
Poro i ni odaak
..........................Hon 11. Arma, Kartami
...... ...	SIS Tenor HtLurvrna, l'a,
lUAII Mtuktika Ava., CWvvland Hi, Ohio IWl Kinckl Ava, Jolinatown. Pa, . .... ....... m K. IMIlt Sti««t. ClavaUnd 1». Oblo
Madaar Ml u4aak
>aoi Hu Lawndalv Ava.. Chicago U. III, IM1 K «Olli St , ( k vrUnd S. Oblo 11ia> tH»owdaii. Uli Oll »1, Mk Ii. aal Ho. Pruapvcl Avti, I laramlun Htlla, III.
... - ••	..... aa W rate loa Ava, Paiu. III.
Olaval ««travma
................. ISIS So. Hldaeway, Cltluago SS, III.
Okupacijske armade v Nemčiji
London.- -ONA— E d e n vzro-kdv zu nezaupanje med zuvezni-ki je morda dcjHtvo, du ni nobe-nega jusnegu sporazuma med Zedinjenimi državami, Veliko Britanijo, Sovjetsko unijo in Francijo glede številčnega obsega njihovih okupucijskih armad v so -završile «^K Nemčiji. To Je morda prepreči-
Unllii UuinuiH I .*	,	, ,	,
lo tesnejše sodeltivunje in zavla-čevulo vzpostavitev kontrolnega ustroja za skupno okupacijo.
Več zuvezniških opuzovuleov m* je izrazilo v tem smislu. Trenotno more Imeti vsukteri izmed zaveznikov toliko čet v Nemčiji
dejrn« peroè«v»lc»m In	mu j. dr.K«, o«lr.,m. U.llk»
Žencem, da konferenca v San1, . , . n <	«
Franciscu ne bo določaiu mej, niti ne bo jemalu v pretres zadeve, kako pi»stopati s poraženimi deželami—glavna naloga te konference, jo dejala, bo vzpostavitev temeljev in načrtov ter vzorca za ustroj, ki naj omogoči bodoče sodulovunje med narodi.
Predsednica Gildersleeve je dejala, da je bila nedvomno iz-brana kot delegatka zato, du bi
bile nu konferenci zastopane tudi ameriške ženske, ki so v tej vojni veliko doprinesle k skupnemu vojnemu napotu. Poudarila je, du so žene Rusije, Velike Britanije in drugih dežel, ki so trpele pod nuvalom nacl-fašističnih hord, igrale veliko vlogo pri poruzu sovražnika.
Ženske po njenem mnenju Ac bolj globoko sovražijo vojno kot moški, ker instiktivno streme zu obrano rodu in ne za uničenjem. I/, tega razloga bodo tudi pripravljene sprejeti In piHlpirati efektivno svetovno organizacijo miru, ker bo tu pomenila srečo in blagoktunje zu otroke In družine, kur ženo najbolj Interesira in skrbi.
Ker Je Vilginia Gildersleeve vedno delala mod mladino meni, da lahko apregovori kako
kot misli, da mu je potrebno zu popolno varnost, Ttula tu ju mnogo različnih načinov, kako razumeti ta pojem varnosti.
Jusno Je, du obstoja nevarnost, du utegnejo tuzllčni zavozniki smatrati, da so potrebne čute, In sicer ne one, ki morujo biti tu za varnost okupacije napram nem-škamu prebivalstvu, temveč one, ki odgovurjujo okupacijskim silam drugih zaveznikov.
Po prvi svetovni vojni je obstojal sporazum med zavezniki glede števila čet, katerim Je bilo poverjtmo struženje Porcnju, toda v tej vojni še ni prišlo do takega sporuzunta.
Pomanjkanje teh določb Je važen fuktor pri rsziimevanju atn-llšču Rumov. Mnogo je Rusov, ki imujo čisto (»osebno nazirunjc glede navzočnosti vojaških hII zHpiidnih zaveznikov nu evropski celini. Vprašanje, kako pre prečiti morebitne vstaje Nem cev, ho tem ruskim krogom oči vidno čisto |M»NtrunNku skrb,
Kar se jim dozdeva mnogo I »olj /.Mučilno, je dejstvo, du se nahajajo danea ameriško sile, ki so bile prej vedno onstran Atlantika, in britanske sile, ki ao bile vedno onstran Hokavskega
strte preko vsega evropskega kontinentu in celo v samem osrčju Nemčijo— na pol poti. od Atlantskega oceana do ruske državne meje.
Jusno je, da je mnogo ti|Hire-katl implikacijam, ki so mtvidez-no vključene v tem naziranju, toda to ne pomaga mnogo, kajti dejstva so tu in nazirunje tudi.
Te vrste suninlčenju lunin morda |iopolnoma izginila, čim pride do sporazuma za razorožitev in do Izvedbe tegu sporazuma, toda trenotno ni mogoče tajiti, du tu problem okupacijskih armad obstoja. V kolikor znano, se državniki tega problemu številčne sile okupucijskih ur-mutl tudi še niso lotili.
Junij§ke poroke
Dlšeču, romantična cvetica, posebno vzgojena zu neveste, se Je
pruvncasno pojavila v cvetličarnah Ime tegu voščeno-belega cveta je stephunotls. Postala je tradicijonalna za nevestine šopke, korsuže, Itd., In Je nadomestila poprejšno navado šmarnlc.
Te moderne vrste stephanotls se lepo prllegH gardenijum, orhidejam, vrtnicam in drugim priljubljenim cvetom za nevesto. Cvetličar združi |ailno razvite cvetove z zaprtimi popki In z nenavadnimi okraski, kakor na primer "ivy." Tu cvetica Je krasna nujsibo v šopku, v korsažl uli priprla v laseh.
" "VB0U ^
'»ptrr
»cev kraj. Tu po tej
"bl v iolo v Vianjo go-
Stifni Prot, jugu Krtttki aovega datavaliaga P-'M J-^- ^¿toffl pred krllika m »voll prvl prel.kui '•«kim gri^evjem Meie boljilk gla^v prtfUi«ük k.pel.lk Mark W,mow. tsl.lk ' k' J" zapira mal pa- njl. Od leve na deano ao: Koncertna pavka Benay	. " _ I-x. ---- —w. Mal

•lo
Jagnjedi, ki se vitko Beoseil.
*rkvlco. z nekaj centralnega unllakega svets
CI OSsulMllispevevod J s sbora Simon Rady I» c^rna p^rk. Mirni
besedo v Imenu mlaillne našel#r«liva, v posteijsh, ki so ra^ia širne dežele, V tem duhu, tu ko Je dejala, Ihi tudi zustopulu Ameriko na konferenci—v svežem in čvrstem duhu mladine, ki vedno vidi pr«fci ael^oj nio> nogt ustvaritve lepšega In bolj šega sveta. Nu konferenci Je bllu imenovana v dve vužni ko misiji, ki irnata oanovuti v sodelovanju z drugimi komisijami in odbor načrte za svetovno or-gani/arijo miru — FI.IH.
Francoška vlada odpravila cenzuro
Paiiz, 14 jun Olunl kabineta so se izrekli za odpravo cenzure IMiročlI in" vesti. Na se JI je bil sprejet zaključek, ds se morajo uredniki listov posvetovati r. vlado glede gotfrve vrste izročil. preden Jih objavilo, dokler bo trsjsl« vojna na Pacifiku
Zasega nemških
ieleznic v Švici
Ixindon poročs. da
14! Jun.—Radio Bern a. da Je švicarski vladni ' svet nO red 11 zaaego nemških Že-, lr/nic V iivici » Z«tleznure ao pilile p<xl admmutiacijo vlade-
lot aoc h Q<jy »v o nI PMONf HtnVAtiONi »ASlf fü fOUÊ HOÊltt
i t h I
Voe« ftort* cae Tategrop* fkmtt lo Any foUd m Aaterlco
dur t it 9
v i j ra i Ao
U
I iN
im
i/it tin lom
PROSVETA
IZ MODERNEGA SVETA
Spisal F. S. FINŽGAR
/
(Nadaljevanja)
"Ali ste prebrali?"
"Da, gospod ravnatelj!"
"Ali imamo toliko blaga?"
"Ne—ne vem!"
"Ne vem, ne vem, ne vem! Poglejte v knjige! Ali je to red?"
, Nadzornik je odpiral debelo knjigo o tekočih izdelkih. Direktor je prižigal portoriko.
"Ali ste dobili?"
"Takoj, prosim!"
"Takoj—seveda—za pol ure! To je pri vas takoj! Naročilo mora biti v štirinajstih dneh izvršeno in zloženo na vagone. Razumeli?"
"Da, gospod direktor!"
Direktor je odšel v svojo pisarno—po sobi je donelo škripanje njegovih čevljev.
Po pultih so drsala hitra peresa. Seme je začel računiti.
"V štirinajstih dneh! Ni mogoče! Vrag te — — Pač, pojde! Uro več dela na dan! Tudi dobro. Ti mene draži in renči nad menoj—jaz si ohladim jezo drugje. Sam ne bom pil tvojega žolča."
Sfme je jezno potegnil kos papirja in sestavil nanj nekaj besed. Nato je vstal in velel trem pisačem:
"Vzemite kvart papirja! Pišite!
Oklic. Zaradi velikega naročila, ki se mora izvršiti najkasneje v štirinajstih dneh, se podaljša vsem oddelkom delovni čas na dan za eno uro in se to prične z današnjim dnem.
Za vodstvo vsem mojstrom, delavcem in delavkam na znanje
nadzornik Egon Seme.
Raznesite sedaj to takoj po tovarni. Če komu ni všeč, lahko precej gre, tako mu povejte!"
Pisači so šli v tovarno in hodili od oddelka do oddelka.
Kamor je prišel oklic, povsod so mišica za nekaj časa odnehale, kladiva in klešče so se po-besile—bremena so sredi pota obstala. Nekaj oči se je široko odprlo, nekaj ustnic je šlo po sapo, da bi izrekle glasni ugovor—nekaj zob je škrtnilo in ustnice so se zaprle: kletev je zdrsnila z njih in se prilepila na sikajoče osi bežečih strojev—roke so prijela trše za ročaje kladiv in klešč, razširjene prsi so se skrčile in izbruhnjeni vzdih je utonil v bobnenju turbin in potresanju poda.
Vse je obstalo za trenutek, vsaka mišica—le stroji niso čutili in čuli oklica—le bobneča voda se ni ustavila za sekundo. Vendar pa je donelo nad tovarno Bičanje strojev kakor strašna kletev, ostra, segajoča v človeški drob, in ječalo je kakor vzdih Abeljnove krvi od zemlje do neba.—
XVI.
Nad pokrajino so zveneli zvoki poldanskih zvonov. Pomladansko nebo se je svetilo kakor lističi ancijana.
Maretka je privedla iz hišice okrevajoČo mater. Pred vrata na solnce je postavila stolec, na katerega je sedla mati. Skrbno ji je ogrnila veliko ruto čez pleča, noge ji je zavila v plahto in vprašala, kaj bi mati Še želela.
"Nič, Maretka, le pusti me. Eno uro, dve uri posodim t a ko-le na solncu, potem se vrnem sama v sobo in te počakam. Nič ne skrbi zame. Hvala Bogu, da sem le zopet na solncu. Še dva dni, Še dva ne, en dan samo, pa bo dobro!"
Starica je držala suhe roke, na katerih so se grbile debele plave žile, na kolenih in je čutila ugodno gorkoto mladega solnca. Zadovoljno je gledala za hčerjo, ki je hitela po klančku na pot proti tovarni.
Maretka je Izvedela, da imajo tovarišice mnogo dela, da sede uro, tudi dve dalje v tovarni zaradi obilnega naročila. Se bi bila rada doma
nekaj dni. Toda sedaj ni smela Biti. Ne Tri bilo lepo, če bi se odtegnila v zadregi delu zdaj, Vo mati že vstane in je že čisto iz nevarnosti. Sicer je pa tudi bolezen segla s koščeno roko po zadnjo kronico v skrinjo, treba je bilo zopet zaslužka.
Ko je bila Maretka prvi dan doma, da ni šla v tovarno, se ji je zdel to velik praznik. Da ne bi bilo bolezni, gotovo si ne bi bila želela lepšega življenja. Pri materi, v lepo pobeljeni hišici, v najlepšem miru—to je življenje!
Ali danes, ko je nastopila pot v tovarno, ni hodila s težko nogo. Kar vleklo jo je nekaj in zaželela je zopet po ropotu, po smehu in veselju tovarišic; hotelo se ji je, da bi zapela z njimi in potem poslušala novice, ki so se stekale z dekleti vred iz cele okolice. Majhna je bila radost, nekaj smeha, nekoliko nagajivih dovti-pov, otožna pesem—tako majhna je bila in preprosta, kakor košček suhega kruha. In vendar je prevladala danes vso grenkobo dela, zaničevanje in ponižanje—vse se je potopilo v kaplji veselja. Pozabila je celo nadzornika in mislila je, da bi ga danes morala veselo pogledati in se mu zasmejati. Vleklo jo je z veselo silo in njeno srce je prepevalo kakor škrjanček nad njivo: hrepenelo je po življenju.
Pet minut pred njo se ji je pojavila bela hiša, ki je potrkala na vrata njenega srca, kakor znanec, ki potrka veselo in krepko ter stopi v sobo.
Tako dolgo ga že ni videla; bogve, ali je že okreval. Morda bo Peter sedel na solncu in se grel. Lahko bo nekoliko postala pred njim, saj ima še časa za tovarno. Kakšen neki je? Morda je bled in otožen?» Peter je bil večkrat zamišljen in otožen.-* Nemara že hodi, morebiti gre prav danes že na delo.
Pospešila je korake in gledala nepremično na cilj svojih misli. Prišla je že skoro vštric bolnišnice, ko se zaguga na bergli nekdo skozi vrata. Maretko je prešinila gorkota, pri srcu jo je stisnilo. Človek ob bergli je pa obstal pred vrati in gledal po cesti—in se Zagledal v Maretko. "Peter!" "Maretka!"
Oči je povesila in dala mu je roko. Peter si je izpodmeknil berglo in jo postavil pred se ter se ozrl na bolno nogo.
"Ali si se me ustrašila, kaj ne? Fanta z berglo nimaš več rada?" "Peter, Peter! Ali te še hudo boli?" * Maretka je vzela berglo iz njegove roke in jo sukala, da je naredila majhno jamico v pesek, Pogledavala ga je s črnimi očmi in pobe-šalo pogled ter zrla v pesek.
"Povej, Maretka, ali se me sramuješ, ko sem tak?"
"Peter, lepo te prosim, ne govori tega!" Dvignila je predpasnik, kakor bi si hotela obrisati solzo. Pater je videl, kako so ji postale oči vlažne.
"Ko bi ti mogla pomagati, Peter, ne veš, kako bi ti rada."
"Ni treba, Maretka. Vidiš, saj že zapuščam bolnišnico; še teden dni počitka nogi in poslovim se od te palice. Sedaj grem domov. Naveličal sem se tukaj!"
"Pojdi k nam, Peter. Mati so pred hišo. Bodi pri njih do večera in počakaj, da se vrnem. Pri nas boš večerjal, potem greš lahko domov!" "Torej mati ao ozdraveli?" "Prav trdni ie niso. Pa da so le iz postelje! Ne veš, kako bi bila rada prišla do tebe. Ali nisem mogla. Mislila sem pa vsak dan stokrat: Ko bi bil še Peter pri nas. Kako lahko in roda bi obema postregla?"
(Dalje prihodnjič.)
Osmica iz vrvice
Tona Čufar
(Se nadaljuje.)
Pokazal je novinca s prstanom in fanta z denarjem v robcu. Jetniki so vstajali. Kdor jc spal, ga je Ulja prebudil, kdor se nI takoj dvignil, mu je s palico pomagal na noge. Tudi hodnik je oživel. Odpiranje vrat, hoja, glasovi. V sobi so zložili prične druga na drugo. Stražnik je odprl vrata, izpustil jetnike na hodnik ln Jih postavil v vrsto. Elza je dobil metlo, ščctko, krpe ln posodo za vodo. Ilija je nadziral. Ordonanc, suh, a žilav črn moški z izrazitim koščenim obrazom mu je prinesel cigareta. Ko sy je stražnik vrnil, ao uredili prične in ljudje so se zgnetli nazaj v sobo. Ulja je nekaj čaaa ukazoval, kam naj kdo leie, ko pa mu nI vse obveljalo, ae je pobrigal zase in je utihnil na ležišču.
"Vsakdo ae ¿nkrat užene," je pripomnil gospod na njegov ra-i čun.
Bil je v družbi jurista in pravičnika. Ugnezdili so ae blizu okna in vdihavali čistejši zrak.
"Težko bo vzdržati med temi
ljudmi," je potožil jurist.
"Ali ste res jurist?" ga je spraševal gospod.
"Res. V šestem semestru."
"Kaj so vaši starši?"
"Trgovci."
"Z limonami?" se je zbadljivo vmešal pravičnik.
"Prosim, naša trgovina nI navadna branjarija. Podružnice 1-
mamo."
"No, če je tako, potem vam je res nerodno tukaj. Kako ste zašli v naš hotel?"
"Zaradi potnih listov. Pravijo, da nima vsega v redu."
"Cisto mogoče!" je pritrjeval gospod. "Torej malenkost. Prav za prav nič! Tudi popolnoma nedolžni zdrsnejo za ključ."
Iz nejasnega vzroka, kakor bi m- opravičeval, jf razlagal, zakaj gs včasi zapro. Pred leti je živel slab zakon. Moral se je ločiti. S tem je izgubil oba otroka. <>d tedaj se pa včaal tudi sam l*gubi. Pijača! Po teden dni In še delj se ne strezni. Venomer kolovrati "krog, hodi iz gostilne v gostilno in samo sredi noči
zadremlje za kakšno uro. Zadnje dneve prav nič več ne ve, kaj potenja. Tedaj se požvižga na vso dostojnost. Ko se izkoplje iz vsega tega, je zdrav za nekaj mesecev. Po navadi prepozno. Prva takšna romanja so ga spravila ob imenitno službo
v banki. Pozneje se je udinjal drugam, seveda za manjšo plačo. Čim je prišel njegov čas, je pozabil na vse.
"Z mano se godi kakor s kitajskim lirikom, ki je v cesarskem plašču ležal v obcestnem jarku," je tolmačil svoja početja. "Ko sem lepo oblečen in bi lahko živel kot doatojen meščan, ne morem po vsakdanjem tiru dalje. Tudi to pot sem iztiril. Pa so me kar za dvajset dni!"
"Precej!" je sočuvstvoval jurist.
Pogovor je zastal. Tedaj je pravičnik povedal, da mora čez mejo. Doma je pustil ženo, ki pride morda za njim. Jurista ni strpelo brez nasvetov. Govoril je. da se človek prej upogne kakor železni zakon. Zato se je bolje izogibati nevarni politiki in vsem nepremišljenostim.
"Kje bi stal danes svet," ga je vprašal pravičnik, "če bi se ljudje vselej vsega izogibali? Niti pravljice o Noetovi barki bi ne poznali. manj Ameriko
ali kakšno drugo, imenitnejšo deželo."
Gospod mu je pritrdil. Pobirala ga je še dremavica. Mnogi so že spali. Ilija je že nekajkrat zarenčal, naj bo mir. Pravičnik je vzel z okna ostanek salame in kruha. Hotel je deliti z gospodom in juristom, pa nista marala. Bilo je malo, vendar ni vsega pospravil. Pičli ostanek je dal nazaj na okno.
"Če se komu zljubi, tukaj ga čaka."
Precej utrujen se je zleknil počez na kraju pričen. Tudi gospod se je spravil na ležišče. Ob zidu se je zagozdil med speče. Jurist se je razgledoval po primernem prostoru. Legel bi na tla, pa se mu je smilila obleka in bal se je mraza. Buljil je skozi okno v temo, hodil med pričnami in pogledoval speče tovariše. Telo mu je postajalo vse težje. Na srečo je nekdo vstal, ki ni mogel spati. Odstopil mu je svoj prostor in se je pozneje, ko je spet legel, stisnil kar k njemu. Preden je jurist zlezel na deske, je poškilil na okno, segel po papirju, ga razvil in poučil preostalo salamo. Potem se je zleknil po deskah. Noč se je vlekla v neznosnost. 3.
Zjutraj zarana, še preden se je "prav zdanilo, je Ilija budil jetnike in jih metal s pričen. Za pospravljanje je določil si-nočnjo trojico, ki se mu je brez velikdga upiranja pokorila. Marsikdo bi rad še ležal, lažje je bilo za človeka, če čas v zaporu prespi. Vsem je krulilo v želodcu, a ričet je bil še tako daleč. Odpiranje vrat jih je razgibalo. Sprememba! Umivanje, dirindaj po hodniku, straž-nikovo vpitje, tihotapsko pogledovanje v druge sobe in na dvorišče, kjer človek vidi svobodne judi, življenje po pisarnah in vežah. Takoj je lažje kakor v zaklenjenem prostoru. Jurista je zamikala soba, kjer so vrešča-e ženske. Dvignil je zaklopec pred lino na vratih. Mnoge so aile samo napol oblečene. Od vseh se jc odražala sloka, raz-kuštrana blondinka. Razen nekaj mestno opravljenih žensk, so bile vse siromašne, beraške. Poleg odrevenelih stark je videl živahne ciganke. Ilija ga je o-sorno napodil. Težko se je ločil od line. Vsi skupaj so se pa neradi vrnili v sobo. Uredili so prične. Maks je obstal pod ok-
nom in gledal na prazno policp. Ostro se je ozrl po jetnikih.
'^Sramota! Zadnji košček salame je nekdo pouzmal."
"Ali je tvoja?" je zadirčno vprašal Ilija.-
"Od človeka je, ki nam je sam vse razdelil. Krono bi ukradel s Kristusove glave, te salame pa ne bi vzel."
Juristu je udarila kri v glavo. Razložil je Maksu, da mu je pravičnik dovolil vzeti. Maks se je pomiril. Soba je zaživela v po-menkih. Govorili so o jedi in si dramili lakotna poželjenja. Vsem je čas prepočasi potekal. Nekateri so se prerekali zavoljo političnih nazorov. Izmišljevali so si zajedljive dovtipe in se zbadali z njimi. V kotu je nekdo pripovedoval iz svojega življenja. Gregorja je obšlo, da so tudi jetniki ljudje, ki morajo skrbeti za svojo zunanjost in se očediti. Iz površnika je privlekel skrito rezilo za brivski a-parat. Med poraščenimi možmi je vzbudila najdba mnogo radosti. Od pričen so odkrušili košček lesa, izdelali nekakšen
Ne samo kopalna oblaka, pač
pa tudi, kar Je v kopalni oblaki, ja atraktivno . ..
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes of All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
$3.00
^^ Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^—
Recepti ao naplaanl v angleškem Jaziku; ponakod pa ao tudi v Jaziku naroda, ki mu Jo kaka jad poeebn« v navadL
Ta knjiga Je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za
kuhanja in se hočejo v njem čimbolj izvežbatl in izpopolnltlr
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO,
21« Waat 18th Street	Hew York 11. N. Y.
ročaj in s sukancem pritrdili nanj rezilo. Ilija je dal milo in jetniška soba se je na mah spremenila v brivnico. Na vratih je vselej kdo zaslanjal lino, da bi jih ne zmotil nezaželen stražnikov pogled, prili so drug drugega.
Drugi so med tem počivali, lia deskah so našli mnogo več prostora kakor čez noč in so se lahko poljubno raztegnili. Na eni krajnih pričen je zadremal fant z denarjem v robcu. Ilija je nekajkrat poškilil nanj. Ko so bili jetniki najbolj zaverovani v pomenke in britje, je mimogrede obšel drnohajočega fanta. Brž se je prepričal, v katerem žepu ima robec. Spretno mu ga je izmaknil, stopil v stran in vrgel robec pod ležišča. Ko je okradenec pogrešil svoje beliče, se je prejšnji vrvež že polegel. Sprva sploh ni verjel, da je ob denar; Nerodno si je pretipal. žepe, buljil je okoli sebe, potem pa skočil pokoncu. Bil je zbegan, nič ni vedel, kam naj se obrne.
"Nekdo me je okradel," je za-tarnal.
Skoraj nihče se ni zmenil za njegovo nesrečo. Njega je pa grabil vse večji nemir, najrajši bi vse od kraja pregledal, pretipal vsakogar, pa se ni upal lotiti niti najbližjih sosedov.
„PETEK, iwuktm
Slednjič je stopil k Hi« "Starešina!"	J1
"Kaj bi rad?"
"Denar so mi vzeli." "Briga me tvoj denar" Malomarno mu je pok bet. Ker pa okradenec odnehal in ga je vztrajno 1, dova , naj preišče jetnike ^ skrbi za njegove grose se L* grdo spačil pod nos. 'U J< (Dalje prihodnjič)
AGITIRAJTE ZA PROSVETO
Razni mali oglati
HIŠNIK "JANTTOR* ^ Dobra plača. Vprašajte Suuorin, denta na 8 So. Dea, bo,■„ st.^H
Razni mali oglati
ZAPUŠČAM MESTO: rabim dober in čist avtomobil takoj. Plačam dobro. Kličite Juniper 7810.
PRODA SE zidana 4 in 5 sobna hiša, peč gorkota, zaprt porč, 1023 So. Komensky, 2. floor.
ELEVATOR MAN OR BOY
Majhno poslopje, za poletne mesece. 407 So. Dearbom St. Room 340.
SPLOŠNO HIŠNO DELO, mala družina, ni pranja, dobi svojo sobo, izvrstna plača. Columbus 8757.
POMOČNIK NOČNEMU HIŠNIKU
Oglasite se pri inženerju v 3270 Lake Shore Drive, Chicago
Prve vknjižbe na posojuT^ novljenje in refinanciranje dob po zmerni obrestni meri pr»- 1 KORUNA SAVING & LOAN ASSOCIATION 2832 W. Cermak Rd. Chicago n __Rockwell 0538 '
delo dobe
HIŠNICE "JANITRESSES"
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Dalovna ura od 5:30 popoldne do 12. ura zvočtr. Vojno nujna industriji.
Rabimo iudl pomočnice v Jadllnld
VPRAŠAJTE pri:
nUNOISBEll TELEPHONE COMPANY
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street

v «
TISKARNA S.N.P.J.
■projoma vsa
v tiskarsko obrt spadajoča dola
. u 1 .Tlaka vabila za veselice ln ihode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarja, letake itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE JkPELUtA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI
.... Vaa pojasnila daja vodstvo tiskarni unUako dalo prva vrsto
Pilita po Informacija na naalov:
SNPJ PR1NTERY
M7-U S. UmU, Atmm . . Chlcigo 2S, IUlnoto
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklopu 12. redne konvaneija sa lahko naroči aa list Proevoto Is prišteje odo», dva. trt štiri ali pot članov la mm družina k oni ns*oi-ninL List Prosvota slano sa vso onoko, aa člane ali aačlaaa 1800 so
ono letne aasočnlno. Vet oa ftlaal fto plačajo pri asesa»atii |M0 m
tednik, se Jim to prišteje kaaročniaL Torej sedaj al vsroka. rod. de Je liri predrag bo člane «NPJ. List PreeVeta Je vaša lailnlns Is gotovo Jo v vsaki drufial nekdo. U bi red «tal list osek daa.
Pojesallot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenoha biti član SNPJ, ali če se preseU proč od družina ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlltvu listo. In obenem doplačali dotično vsoto listu Prooveta. Ako trgs no stori, tedaj «nora vpravnlltvo cnilatl datum ca to vsoto naročniku.
Cone dstu Prosvete Jot Ze Zdruft. drftave la Kanado SMS Za Chicago In okolico )e
1 tednik ln t tednika la. » I tednike In.... « tednike ln I tednikov In
140 1.2S
Za Evrope Jo.
1	tednik ln
2	tednike ln-----
t tednike fas.------
4	tednike In.—
5	tednikov
_ I*
... ITI
-
rvoajl kupon, prlloilte potrebne vsoto dañarlo «j» v pismu In si nerečlte Pveeveto. lleL ki Je vsia Isatnia»
pitoavrrA. SNPJ.
MST Se. Lawndale Ave.
21. X1L
poAllJei
aa Ust Pveeveto vsoto I
_ČLSnUmšL
t -
Osterito tednik In «o pripišite k moji aseočelel od Članov mojo drušinet
t.---------CL*u*tvašti
S.___tL dušitve št -
* ____ČL draètr. *
S.--------------------__ČL društee it.