Inneratl hii iprojpiimju iu volj«
trlntopuu vrHl.it.
8 Kr., Je ne tlaka tli nit,
K ,, „ ,, U
Ift ,1	„ M ® i
l*. v večkratnem tUkiuijt «o ueuii primarno »tnaigiSa.
H okopi »I
■e ne vračajo, uofhuikovatiu
piimta nu mi nprojeiniijd. Naročnino prejemu opravnUlvo (admiiilntrnoijii) In eknpediolja uit Dunajiikl renti St. Ifi v Medlja-tovi liiiil, II. miilKtiopjl,
Političen list za slovenski narod.
Po poiltl	pretentan veli«
/.» eelo ieto	u) ^t, — kr.
i* poU«t*	4 ., „
ta mirt leta	. . I M) „
V admlnlatriolji velja:
/.« o»io leto , , H jI, 40 kr »a pol leta . . a „ 20 „ »a tiatrt leta . . I „ 10 ,.
V Ljubljani na dom polil mi veli »v 80 kr. voe na ieto,
VredniJtvo je Klorljftllik« ulice it. 44.
Irhala no trlkra nn teden in nieer v toreK, četrtek m »umito
Zarad praznika izidu prihodnja šte vilka „Slovenca" v soboto 5. novembra I8»l
Kujte železo, dokler je vroče!
PinuIi Hino zadnjič, da ho vanj v bližnji prihudnjosti m bati ustnvovemo nli ueniškoli-berulue vladu. S tem pa Se ui rečeno, tla je ta stranka z» vse čuso zavržena; vse ho spre-meni nu svetu, sreča je opotečn, stranke naraščajo in pudujo; poleg tega tudi runajna politiku dostikrut merodajno uplivn uu notrujni razvoj. Ustuvoveriiu strunka zna dobiti spretnega voditelja, lu bo znui dogodke nu svojo korist porabiti, m uemškol beraici so vtegoejo vnovič pospeti do vladnega krmila. Nu tu slučuj so je treba že nujirej pripravljati. Zuto bi naša avtouemist čuu stranka j»ko nepremišljeno delala, uko pusti vse v ucmar, v dobri veri, du se rotmere nikdar vrč ne Hpreinenč; tako popustljivost bi zuulu enkrut Se hudo obžalovati, pa bo morda že prepozno. Kukor so centrulisti, dospevši nu krmilo, neprenehoma vtrievali svoje ograde in trdujavn, du bi zu-branili vsak preobrat, tuko mora tudi nnšu stranka utrditi se, dokler ima večino, kovati mora žele/o, dokler je vroče. Ni> sme se presit piti pustiti po omahljivi vlu/i, kiitiru hoče za vleči uarodnostne zahteve, ur povdurja, tla je pred vnem treba skrbeti zu gospodarske reči. Mi pač pr,znuvamo, du jo treba nu gospodarske zadevo posebno nkibno ozirati se, i ii naša strunka je tudi desetkrat bolj pripravljena, dati svjjo pomoč za zboljšanje gospodarstvu, ko (ifejšiija ustuvovernu večina,
Vkljub temu pu bo oatalonekaj času tudi za politične obravnave, v katerih si moramo zagotoviti boljšo prihodnjost v izvršitvi nurodnih zahtev. Ko so ustavoverci vladali, brigali se niso prav nič za dobro gospodarstvo, ter vedno uganjali le strankarsko svojo politiko; od naših pn se zahteva, če v večino pridejo, du bi narodne pravice čisto nn struni pustili iu se brigali samo za gospodarstvo. Nemškoliboraleem bi bilo pač prnv, ko b; vse pri Btnrem ostalo do tistega času, ko bodo spet oni vlado prevzeli, da bi potem toliko ložej podrli našo večino in jo uničili zu dolgo let brez vsucega usmiljenja, brca ozira na pravico.
Du se toruj državni zbor loti gospodarskih vprašanj, ter pomoru kmetu in obrtniku do boljšega stani«, to po vsem odtibravnmo; du bi se pa naša strunlui suma z obč 'državnimi rečmi pičulu, nu svojo varnost pu popolnem pozabila, to so nam zdi nepremišljeno in pogubno. Pred vsem jo treba zavarovati se zoper novo nemškutarsko vtč.uo; trt ha je premeuiti in popraviti volilni red tuko, tla central,steni ne bo litliko mogoče, du !u vzeli crdn avo vt-Cme z naskokom pri novih volitvah. Nušu večina je nastala m je mogi č.t bilu le vsled kompromiHa med pluineuituši nu Loškem in MoravBktin. Ker pa liberalci ta kompromis obžalujejo m pravijo, du v prihodnje nočejo nič slišati n njem, ker Imajo v obeh deželah več, no v velikem posestvu, zuto je neobhodno potrebno, <lu državni zbor v prutres vzame in s prej uio Zeilhumcrjevo postavo, vsled ktere se bodo čuski veliki posestniki razdelili nu
Sest volilnih okrajev, in v štirih okrajih j Cehom večina gotova, samo v dveh pa Nem cem. Ako so toraj ta postava sprejme, tn> bo voč treba kompromisa, Cehi bodo im Ii k.tkih IG poslancev im velikega posestva, Nemci pit le 7; vsled kompromisa pa j'h imajo Čehi 10, Nemci pa 13. Tudi se mora delati zu sprejem volilno postave, kakor jo predloga Ilohonvvar-tov klub, ker hoče tu načrt volilno pravico razširiti, kur bo naši stranki mnogo kon.-tilo, zlasti oslabilo mogočni upliv uradništvu pri volitvah.
Ker se je pu bati, da gosposka zbornica v sednjni sostuvi teh predlogov no bo sprejela, zato je treba pritiskati na vludo, da bo dola gosposki zhornici nov obraz po imenovanji novih federalističnih udov v to zbornico.
Slovanski poslanci morajo nadalje skrbeti zu to, da se 11)., ki govori o ravnopravnosti jezikov, dejansko izvrši. Treba bo v ta namen posebno dopolnilne postavo k temu paragrafu, ki bo natančno določila prav ce raznih narodov, ter jih jim takoj zagotovilu. Ako se tu stvor v nemar pusti, ostal bo §. l!). tako dolgo brez veljavo na papirju, da pride zopet kaka nem-, ška stranka nn krmilo; tu nam bo potem šo to vzelo, kur nam sedojua ustava v tuko borni obliki šo nurodnih prmic dovoljuje; proglasili bodo nemščino kot državni jezik in pioguuli vs« druge jezike iz uradov in šol. Alio si jih te pravice zagotovimo s posehuo postavo, ne bo jih tako lahko prezirati uli odstraniti,
Nadalje moramo ua čisto priti z ministrom naučnim, du bomo zvedeli, kaj ou
Flavija.
Prizori krŠČaieksga Življenju iz Četrtega stoletja.
A. Jurol. Pred. Vlliimki.
........Probroslu
Altlor ltulla ruiiiU,
(Dalje.)
XIX.
Jlsoituin CluiHtl voriiuns lloribuit, Po dogokih, ktere jo bila v kratkem doživela Klavij njena moti in Pretekstat, je Uike povesti brnspotiti ko pOSlllHllIu lil Celo ollll ševljena c>iUi zu-nje. S cer je pu tuko do-živko kuj »do pravljica prepreglu.
Tuko J pravil etlon najstarj li puščavnikov titnijidskii da je bil nav/očt-n pri zboru pe-klenakih tlhov, nekegu dne prag templa nevedt prestopivi. Sutnn je bil prušul enega nučel-mkov svjih pekleniikih čet: od kod si prišel?
— 1'išol s e ni a /emlje, odgovori prušanec, kjer m zupolil vojsko in u tajo. Kako dolgo hi trutilias pri tem delu? Trideset dni. Kuj tuko di<o? se čudi sutnn: bite gu, topite gal veli pejeni knez. Drug pristopi: od kod si prišel? Z motjU, kjer sem vihar v/dlguvul inj
burke ru,-bivol. Veliko j.h je potonilo. Koliko času? Dvajset dni. Bičajte ga I Tretji pride: od kol pu ti? Iz mesto. Bilo je žiinitovanje. Unel sem prepir; kri je tekla; mladi ženin jo mrtev. Kako dolgo si delal V Deset dni. Na šibujtegul Četrti se prikaže: in ti? iz puščave. Štirideset let sem se trudil iu neprenehoma potil, tla bi nekega pušfuvniku v greh zadrgnil ni še le nocoj se mi jo posrečilo t, največjim prizadevanjem. Cuvši te besede, se vzdigne satan ves vzradosten, objame prišlecu, mu nu glavo dene svojo krono in posadi zraven sebe rekoč: Veliko delo si dovršil, prejemi od meni pohvalo.
In Homotar, ki je to noflim potnikom pravil, prlstuvi! ko sem to videl, sem rekel sum pri nebi: Zares, blago in vzviSeuo je s nio-Hiuiukit življenje 1
Potovali so daljo m med potjo šo marsikaj zvedeli. N umori ho, tla pri Kgi, ob veliki cesti v lat'o, mladega suiuotulku srečajo, ki ho je stresnil zagliduvši l'\uvijo. Ko gu pa vprušujo po uzroku njegovega preairošenja odgovori, pokrivši si z rokami obruz, lu so ga polivale toplo Holze: Ah, spominjate me ih-hote mojega zlodejstva. Kakega? llil sem mlad nespametni zaljubljen; hodi 1 sem za nek m
dekletom in ga nadlegoval z mojimi sitnostmi. Devica jo bila bogusvetega življenja, soma, zaprla v Hvoji slanici, kteie ni zapustila, čo ni Sla v cerkev uli pa milošnjo delit. K takrat sem ji bil ji z na poti. Naposled si več ni upala, du bi se pokazala; pošl|o k meni, proseča me, tla pridem k njej. Uitim kur največ morem, Devicu jo sedela nu počivali!, iteče mi: Prosili te, brate moj, povoj mi, zukoj mi nadlego delaš in za mano stopuš? Ljubim te, ji odgovorim, tvoj pogled me vzruiloatl. Kuj |iu je tnkega na meni, du te tuko utisno? Tvojo oči, pravim jez; ono so mi zapeljivke. Nf besedico ziniti, prime zlato iglo iu si lepo oči prebode, ugasnivši luč Bvojega obličju, iz kterega je svetila nje čista duša. Prestrašen n kaki r zdrobljen pri tem prizoiu ji pnlein pred noge. Ko se zavem, podom so nemudoma v puščavo. Pet let je že preteklo, odkar močim Škilijo pesek s solzami in te solze, tako upam, mu bodo oslepile.
i/govorivši poslušalci' svoje takoj popu ti m odide v svojo al"iie.e. Pretekstat in Klavni guijenoBti svoje nista mogla prikrivati.
Čez nekuj ur se približa,o nuši romarji neki stanici, ki je bila videt', da jo prazna 'oterkujo, duri se udado, prikaže se samotar,
miali o naši ravnopravnosti in koliko nam hoče privoliti, kajti brez narodnih srednjih šol kratko malo ne moremo shajati. Tudi ukaz ministra Pražaka nam ne zadostuje, ker samostojni iu neodvisni sodniki niso pnmorani, ozirati se na ministerske ukaze, tudi nadsodnija v Gradcu, pa najviša sodnija na Dunaji se zna ministru upreti, in mi amo zopet tam, kjer smo bili. Treba je tukaj posebne, jasne in stroge postave.
To je nekaj predmetov, kterih naša veČina ne sme iz vida pustiti v bodočem zasedanji državnega zbora, ki že toliko let zastonj čakajo svojih pravic; spodkopala pa bo s tem tudi sama sebi tla pod nogami, kajti ustavoverci bodo toliko ložej podrli našo večino, menj ko ta zdaj skrbi za ograde v lastno varnost.
Politični pregled.
V Ljubljani 31. oktobra.
Avstrijske dežele Vse zanimanje je obrnjeno zdaj na delegacije. Vitez Schmerling je otvoril avstrijsko delegacijo s pričetnim govorom, v kte-rem je med drugim tudi omenil pogubnega delovanja judovskega naroda, ki vseka-pitale v svojih rokah zbira. Odobraval je nekako protijudovsko agitacijo na Nemškem. S tem pa si je nakopal sovražtvo judovskih listov, iu „N. fr. Presse", ki je Schmerlinga še nedavno v zvezde kovala, izliva zdaj v uvodnem članku žolč in strup nad njego glavo, ker se je predrznil, žaliti izvoljeni Abrahamov rod. Vitez Schmerling bo zdaj vsaj vedel, da ne zadostuje, biti Nemec in liberalec, ampak, treba je pred vsem podpirati judovstvo ih njegove špekulacije, kdor hoče biti v časti pri „N. fr. PresBe" in njeuih vrstnicah. Ta „ustavo-verni' list gre v svoji jezi tako daleč, da od reka Schmerlingu vsako pravico, govoriti o politiki, ker on o tem nič ne vd, ampak le minister zunajnih zadev. Drugi uzrok, zakaj se „N. fr. Presse" tako togoti, je ta, ker je bil voljen grof H o h e n w a r t za podpred sednika avstrijske delegacije. Ta kompromis s federalisti zdi se jej čisto nepotreben.)
Iz rildeče knjige, ktera se je predložila delegacijam, razvidimo na svojo žalost, da je Avstrija pod IIaymerletom tirala ves časpro
ti slovansko politiko, Haymerle se nam kaže v podobi turškega prijatelja in slovanožrca. Vselej, kadar je Angležka vlada predlagala, naj se Turčiia trdo prime, da bo izpolnila berlinsko pogodbo glede Grkov in Črnogorcev, vselej so se tem nasvetom pridružili ruski in laški diplomati; nasprotno pa se je največ upiral Haymerle in se izgovarjal na javno mnenje v Avstriji, o kterem je rekel, da je Turčiji prijazno (sic!). Kar so želeli Madjari in nemški liberalci, to je proglašal na zunaj kot „javno mnenje" cele Avstrije, na vse miljone Slovanov, Rumuncev in Lahov, ki so druzega mnenja, se prav nič ni oziral. Gled<5 balkanskih narodov je rekel, da mora Avstrija podpirati Grke proti Slovanom I Kar v srce zbadajo besede „rudeče knjige" vsacega avstrijskega Slovana, če bere, da se smatrajo v njej Slovani kot sovražniki države, da so pa v veliki Časti in ljubezni divji Turki in zviti Grki, od kterih Avstrija še nikdar ni nobene dobrote užila. Upati hočemo, da se bo v delegaciji vendar našel kak mož, ki bo energično protestiral proti taki zunajni politiki 1 Tak je bil toraj Ilaymerle, kakošns da bosta Slavy ali pa Kalnoky, kojih eden bo njegov naslednik? V istini, pri našem zunajmm mini-sterstvu je za Slovane še čruo kakor v hudourni noči. Kam pride Avstrija s tako politiko?
JVIadjari hočejo ustanoviti tretje vseučilišče na Ogrskem, in sicer še niso edini, alt bi Be napravilo v Segedinu ali v Požunji (Pressburgu).
Vnanje države.
Nekaj volitev na Nemškem je že znanih. Katoliško Bredišče je zopet precejšno število Bedežev pridobilo ! Nemški katoliki se radujejo. Liberalci so zgubili že do zdaj nad dvajset mandatov. Nasprotno so pa ,,n a-prednjaki" mnogo sedežev pridobili, ker so z judi zvezani in imajo toraj kapital na razpolaganje. Stranke, ki niso „ne tiČ ne miš", kakor prostokonservativci in narodnoliberalci zgubile so največ tal.
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 26. oktobra. (Škandal v mestnem zboru.) Mnogo se je že govorilo in pisalo o razstavi, katera ima tu biti,
ali jaz se nisem namenil stvar razpravljati, eamo o i z v a n r e d n e m škandalu, kateri se je včeraj pri in po seji mestnega zbora godil, hočem poročati.
Odsek rastave je namreč prosil, mestno starešinstvo naj mu dovoli prostor pri sv. Andreju za zgradbo razstave, naj prevzame stroške za zidanje brega na dotičnem prostoru in za donesek k razstavnemu fondu.
Pri generalni debati oglasi se meBtni svetovalec Vidacovich in objavi, da bode nasproti glasoval. Ou zasleduje stvar že od početka in je popolnoma prepričan, da stvar ne bo mestu nič koristila (?), tudi bode zato nasproti glasoval, ker je njegova; misel okrepljena, ker je mnogo trgovcev razstavi nasproti in radi teh uzrokov se je odločil, predno Be kaj dovoli, izreči svoje prepričanje, katero tudi potem ne opusti, ako se stvar še tako odobruje; dalje trdi, da bi se potrebni znesek 400000 gld. raji porabil za občno blagostanje. (Burno odobravanje na prenapolnjenih galerijah, katero se kljubu ponavljanemu zvonenju ne poleže, in še le ko bolj zmerni poslušalci mir zahtevajo, se poleže.) Kot mestni svetovalec mora zaradi slabih financ pri vsakih 50 do 100 gld. gledati, da se dobro obrnejo m bode že radi tega tudi zoper glasoval; ko bi mestu kaj dobička neslo, ne bi se upiral. (Burno odobravanje, katero se kljubu zvonenja župana zopet ne poleže.)
Ko se mir povrne, vpraša župan, ako še kdo besede zahteva, ko se nobedeu ne oglasi, preide na špecijalno debato.
Pri prvi točki Be nihče ne oglasi in sprejme se z veliko večino (proti je samo 10 glasov levice).
Tudi druga točka se brez debate z enako večino sprejme (čuje se posamezno žvižganje ua galeriji).
Pri tret,i točki nasvetuje mestni svetovalec vitez pi. Rittmayer, naj se dovoli v to svrho 15-000 'Id. (žvižganje na galeriji)
Ko župan podporno prašanje stavi in je bilo tudi dovoljpodpirano, preide na glasovanje in se z enako rečino sprejme. (Vpitje, teptanje in žvižganje na galeriji, župan zvoni in zvoni, a zastonj in slednjič vrže zvonec ob tla, da se zvonec razleti in vendar žvižganje in hrup ne poneha).
In ko se vendar hruj poleže, poprime
ogovore ga, odgovora ni- Kukulja mu je bila potisnjena na oči v zemljo uprte. Menili so, da je v zamaknjenosti. Spoštljivo odstopijo. Drugi dan Be oglasijo vračajoči se pri pobož nem puščavniku. Toda v njih največje izne-nadenje ležal je po dolgem nepremaknjeno. Pripognejo se k njemu, majo ga, sprva rahlo, a potem krepkeje. Prisluškivajo, tipljejo. Spal je, toda spal je Bmrtno. Vsi trije delajo priprave za pokop. Komaj so nekoliko razgalili glavo iz namena, da ga umijejo in mazilijo, že odskočijo prestrašeno vskliknivši: bila je ženska.
Na tak način je prišla marsikaka ženska v puščavo, da ondi samotniški oblečena daleč od sveta živi, ker ni vedela drugoga sredstva, kako bi se odtegnile nevarnostim svoje mladosti in lepote. Pogledovaje mlado mrtvico, bledo kakor zid, v grobni hali, bila je Flavija neizrečeno presunjena. Morda je bila plemenitega in bogatega rodu. Morda se je trenotno zibala v sladkih sanjah in zcabiti, da je ua svetu pustila drage svoje.
Take misii so Plavijo cel dan obhajale in še drugi dan jo spremljale, obiskujočo naj-skrajneja in Bkoro najdivjiša bivališča.
Bajtice te so čepele na grezeh in Bkalah Halkjde. Čestopot so bile naravne votline, če-sto ro bile pa tudi v strmovitem pečevju iz-globljeue ali pa so bile narejene iz zamotanih :n zapletenih korenin mecesnov, ceder in zelenih dobov. Manj so bile podobne človeškim stanovanjem, kakor grobljevinam. Nektere Staniče so bile k večjemu pet čevljev visoke in njih dolgost se je ravnala po telesni. Samotar je vsak večer tjekaj legal, kakor v grob. Čez dan pa je bival na pekoči gorečini solnca ali ua viharnih dežjolitnih plohah pred tem ber-logom.
Bližajoči Be tem raztresenim samijam, ki so bile toliko narazen, da je bilo občevanje z glasom ali pogledom nemogoče, opazili so z neke višave nekega puščavnika, ki se je čez delo sklonjen držal. Obdan je bil od bukev pa pisal je. List se je pod njegovim črtalom vedno daljšal. Bil je videti brezmesnega črnega obraza, pleše glave in grobnega ohalja. | Ni jih bil koj zapazil. Gledali so ga molče, dokler bi se mu ne zljubilo, da odstavi delo in z njimi govori.
Medtem pa Flavija ni mogla zapopasti, zakaj da se je lasti tolika vznepokojenost. Neka
nezmagljiva sila vlekla jo jetlagoma k samot-uiku, ki je neprestano pisal, takor da bi iskre okrog letele. Spusti ae na Mena in nekoliko sklonjena čez list,, ki je proti njej molil, pogleda pisavo in ua moč vsklike. O tem kriku samotnik vzdigne, osupnjen glao.
Eusebij in Flavija sta se bila mahoma spoznala.
Obadva poklekneta, vzdigne,a roki in oči proti nebu k nemi molitvi in e zahvalujeta Bogu.
Po prvih besedah bereta nalistu, ki ga je bila Flavija pobrala, to-le :
, Moji dragi hčeri Flaviji, Eusoij, pozdrav v gospodu !
„Čuj, moje dete, ti, čegar uša mi je draži kakor na svetu kterakoli stva ti, ktere duhnvno življenje ae je vzbudilo o^stih objemih moje molitve, čuj, kaj ti imampovedati kaj ti pošiljam iz daleke jiuščave , »z morje in čez otoke, v sredo tistega Ilima,kterega pad je v meni odjeknil, kakor polom ušečega ne ozemlja. Poslušaj, kaj ti zamoredovršiti Čudovito začeto in žalostno ustavljen delo, ktero imam za tolažbo mojega življenj tukaj, tamo gori pa za poroštvo moje blažentti.
župan besedo in ostro graja pobalinsko početje na galeriji, in s premolklim glasom naznanja, da je to otročje zadržanje, katero najsvetejše pravice prostega meščana in prosto glasovanje i nogami tepta in da od civiliziranega in prepričanega občinstva kuj tacega ui pričakoval. {Na to večji del druhali zapusti galerijo.)
Potem se je odobrilo še nekaj druzih točk dnevnega reda, ki niso znamenite, da bi jib tu objavil. Cela drubal podala se je potem na glavni trg, kjer bo se razsajalci gnetli in glave skupaj Btiskali in se pomenkvali o dogodjaju. In ko se po končani seji prikaže iz mestne palače vitez Rittmajer, spremljan od druzih Bvetovalcev, pričela je druhai žvižgati in vpiti (celo besedo „porco" sem čul), a g. Rittmajer Be jim zaničljivo odkrije in prikloni, na kar ga druhai eu čas spremlja s strašnim vrišem. Potem Be pak zopet vrne pred mestno palačo, & Bedaj poseže policija v to neBramno početje in nadkomisar energično zahteva, da se mora druhai raziti in prostor zapustiti in protil je, da kedor se povelju UBtavlja, bode aretiran; to ni bilo brez uspeha, druhai se je razšla.
Torej taki so ti razposajeni irredentovci in to se je le zaradi tega zgodilo, ker ima razstava patrijotično političen namen. Ali more pri takem nesramnem početji še vlada roke križem držati in celo podpirati irredentovce povsodi, bodi si v šoli, uradu in kjer si bodi, nas zveste Slovence in Slovane pa v nemar puščati ? Nas naj podpira in nam da, kar nam gre, in prepričan sem, da bosta Trst in Avstrija kmalu drug obraz dobila.
V nedeljo 81. t. m. kakor že znano, napravi politično društvo „Edinost" v Dolini veliko veselico, pri katen se bode postavil spomenik v spomin tabor leta 1848. Na kterem je nad 4000 Slovencev priseglo zvesto vdanost mogočni habsburški kroni. Kolika razlika med nami tlačenimi Slovenci in protežirami Lahoni, ki vedno v rešeno Italilo škilijo in po irre denti vpijejo. Ako nam vlada da, kar nam gre in nas pri vsem podpira, ne bo se nikdar zgo dila želja irredentovcev, prej morajo vsako ped zemlje naše slovanske prsa pokrivati in napo-jena biti z našo krvijo, predno jo odstopimo. Torej upamo, da ne bode vlada prezirala naših svetih tirjatev, ker skrajni čas je.
Domače novice.
V Ljubljani, 11. oktobra. (Katoliška družba) je imela v sredo 26. oktobra odborovo sejo, v kteri je sklenila na državni zbor po zgledu nekterih društev po-Blati peticijo ali prošnje pismo za bolj cerkveno-krščansko posvečevanje nedelj in praznikov. — Prihodnjo nedeljo 6. t. m. napravi zvečer ob 6. uri v svojih prostorih tombolo z obilnimi dobitki, k kateri vljudno vabi vse Bvoje ude.
([Občni zbor kmetijske družbe kranjske) bo po sklepu centralnega odbora 23. t. m. ob 9. uri v mestni dvorani.
(Vrhbosenski nadškof dr. J. Stadler) se je v nedeljo z Dunaja došedši mudil v Ljubljani. Pri oo. frančiškanih je daroval sv. mašo, potem je obiskal dr. Jegliča, msgn. Jerana in bogoslovsko semenišče, kjer je opoludne obedoval. Včeraj se je podal naprej v Rim, kjer je bil nekdaj posvečen za tnašnika, da bode sedaj tudi za škofa. Službo Bvojo v Sarajevem utegne s kanoniki vred nastopiti okrog novega leta. Naslov „VrhboBenski" dala mu je cerkev za to, da ostane dosedanji naBlov „Bo-senBki" biškupu Djakovskemu. Z nadškofijo v Sarajevem so za vso Bosno in Hercegovino vstanovile se še tri škofije: vBanjiloki, v M ost aru in v Trebinju. Poslednjo bode oskrboval škof iz Dubrovnika, dokler se kaj drugače ne odloči. Za škofa Mostarskega je 12. oktobra imenovan dosedanji apostoljski vikar Fra Paskal Buconjič. Kdo bode v Banjiloki, se še ne ve. Vsa Bosna in Hercegovina ima po najnovejši štetvi 1,158.440 sta-novnikov, poveri kristjanov 70G.352, muhame-dancev 478.613, judov 3 426. Kristjanov je grško-vzhodnje cerkve 496.761, rimsko katoliških samo 290.391. ProBtora poobeh dežeiah 1030 štirjaških milj. V Sarajevem je sedaj stanovnikov 21,300; pred poslednjo vojsko bilo jih je dvakrat to liko. Katoliški nadškof, kteremu se ima pre-stolna cerkev in poslopje še le zidati, bode imel v Sarajevem na državne stroške štiri ko-rarje in bogoslovno semenišče tudi za podško-fije. Pa tudi grško-vzbodaja cerkev ima v Sarajevem metropolita in vladiko v Zvorniku in MoBtaru. Minister Sz!avy je te dni ukazal, naj se pravoslavni viši pop iz Zadra Jurij Nikolajevič poda v Bosno, pregleda stan vzhod-
Inje cerkve ter vstanovi pravoslavno semenišče tudi v Sarajevem. Razmere cerkvene se bodo
tako polagoma vstanovile; bodo pa jako težavne. Za tajnika Bi je nadškof Stadler izbral g. Ivana Goszla, Bedaj veroučitelja na samostanski viši dekliški učilnici v Zagrebu, duhovna vrlega in marljivega. Prav tacih bode živo potreba, da zašije ne le prebivalcem, marveč katoliški cerkvi sploh v onih krajih boljša doba. Bog blagoslovil
(PreskuŠnja učencev vino- in sadjerejske šole na Slapu) vršila se je v četrtek v nazoč-nosti g. deželnega glavarja grofa Thurna, gg. deželnih poslancev Navratila in Lavrenčiča, in mnogo župnikov, županov in posestnikov domačih in iz okolice. Trajala je preskušnja dobre tri ure. — Učenci — dvanajstorica — odgovarjali bo večinoma prav dobro na vprašanja vrlih svojih učiteljev. Po končanem izpitu pohvalil je g. deželni glavar v gladkej slovenščini g. ravnatelja in adjunkta g. Pirca, pohvalil tudi pridnejše učence in zaklical,,slava" presvitlemu našemu cesarju, ki je bila navdušeno sprejeta. Za tem je govoril g. Navratil in priporočal osobito tistim učencem, kateri se vračajo domov, naj delajo po nauku šole, naj pokažejo domovini koriBti Slapske šole. Pri okusnem obedu za 26 osob slišale bo se sledeče napitnice: g. ravnatelj Dolenec napije g. deželnemu glavarju, ta pa njemu kot ravnatelju šole; nadalje se nazdravi tudi deželnemu poslancu gospodu Navratilu, ta pa vzdigne čašo za slovenski narod, ki je bil po krivici stoletja brez nauka, zdaj pa v prvej vrBti terja vse potrebne šole; g. deželni glavar napije čestitej duhovščini, katera hvalevredno pospešuje napredek naroda tudi v šolah in literarnih društvih ; gospod župnik Tomažič posveti zdra-vico gospodu deželnemu glavarju kakor možu, ki nad strankami stoji, katerega se tedaj le veseliti mora naša miroljubna domovina. Še nazdravi g. Navratil Ipavskej dolini, katerej želi srečno regulacijo preobilne vode iu še večji rod plemenite trte. G. Koder pa sladkej kapljici belokranjskej in g. deželni glavar se preprijazno poslovi na veliko obžalovanje ostalih gostov, ki so se potem tolažili s preizvrstnim Slapskim „rizlingom" in ,,rulandcem".
(Gorelo) 'je po noči od nedelje na pondeliek na Viču. Pogorel je prazen hlev, ki je bil menda nalašč zapaljen.
(Sekundarij v bolnišnici) je postal g. dr. A. Klemenčič, rojen v Ščavuici na Štajerskem.
„Poveriano mi je bilo, dete moje, da neki mladeueč poseBtvuje biser in obleko necenljive dragote. Takoj sem se odpravi). Po mnogem trudu sem našel mladenča in se mu vergel k nogam. — Kaj češ od mene ? mi reče nato. Za mojo preljubljeno hčer želim obleko in biser, ki ga ti posestvaš. — Tedaj poznaš ti ta biBer in to obleko? mi odgovori potem. Da, gospod, pravili so mi o tem in jaz sem verjel; vem, da jo oboje prelepo in da je največja Breča temu, ki je z njima olepšan.
„Pokaže mi Btvari in sicer najpred obleko. Videl Bem jo, ah moja hči, videl sem jo in besedi ne najdem. Sneg je črn, zlato brez leska, če se z njo primerja. Potem Bem videl biser, ah biser in zgrudil sem se.
„Zgrudenemu na tleh mi reče nekdo : Spoznaj koristi te obleke in tega biBerja. Obleka se ne spremeni, ne obledi, Be ne omaže , se ne strga, se ne zgubi : ostane kakor je. In biser ima tako moč, da kdor je z njim ozu-lišan, ga ne napade ne bolezen, ne staroBt, ne smrt.
„Pri teh besedah, o moje dete, užge se mi hrepenenje, žalijo me neprestane solze, da
kličem: Gospod, usmili se me; usmili se mojega življenja. Če ne dobim tega bisera in te obleke, bodem nesrečen in moja hči, ko bi tudi živela, bode zgubljena za-me. Daj mi oboje, ako tudi bi moral život dati.
„Koj me vzdigne in reče : Ne morem ti jih odreči, toda pogojo postavim. Ta obleka je taka, da se ne strinja z drugimi oblekami od svile, bagra in zlata. Biser ne trpi drugih dra-gotin, ker te se dobivajo iz zemlje in iz morja, moj biser pa prida iz nebes. Poprej ti je zvedeti kakovosti tvoje hčere in po kakovosti nje odgovora ti spolnim prošnjo.
„Nato, dete moje, sem vesel odšel, da ti pišem to-le pismo. Prosim te v vseh solzah svojih, ovaruj se za biser in obleko. Spričujem ti, dete moje, pri Bogu nebes in zemlje, da ni drajšega, kakor je ta biser in ta obleka in da je v tvoji moči, ako jih češ dobiti. Le reci, kadar ti ponujajo s svilo in zlatom tkano obleko: Zadovoljna sem z volno svojh jag-njetov iu z naravno lepoto svoje tkanine. In če ti ponujajo dragotiuo, da bi jo nosila na vratu ali na prstih, odgovori: Ne uklepajte me s tako nepridno in malovredno lepotijo;
jaz pričakujem neizrekljivo drage, koristne in lepe krasote, ktera mi večni blagor podeli.
„Moja hči, preudari tedaj mojo skrbljivcst, beri in čitaj zopet in zopet moje pismo, pa odgovori mi ti, samo z nikomur drugim se ne posvetovavš'. Tvoj sklep mlademu gospodu sporočim. Povem ti, kdo du je, kaj če, kaj obljubi in kaj more ...
Tukaj je bil nehal pisati. Flavija vzdiguje počasi svojo mislečo glavo, nehote Pretekstata pogledovaje, ki se je tudi na-njo oziral. Hitro sta bila oba spoznala pomen prilike. Ničesar ui bilo prozorneje, kakor pregrinjalo, ktero je razprostrl nad sklepi; pa je bil Flaviji naložil. Ali mu je mogla odgovor dati ta trenotek pred maternimi očmi in Pretekstatovimi, ki se je vendar imela sama odločiti ?
Evsebij je zapopadel nje pomudo in ni mogel popolnoma zatreti čutljeja bojazni. Slutil je, da bi bil zadržek ta mladeneč. Tako jo je on nekako odvračal od vzvišenega poklica, za kterega pa Eusebij ni nehal pripravljati plemenite hčeri Scipionov.	(Dalje prib.)
(Oledi zadnjega zborovanja našega deželnega zbara) hdio se ukrbuo ugibali vsukotere sodbe, da bi ne vzbudili kakega nepotrebnega in domači stvari škodljivega prepira. Tudi danes bi tega pretmeta nu jemali v misel, ko bi ne bil v zadnjem „Narodu" od J50. t m. g.—t.— sjiiHiil jako plitvega vvodnega članka, v kterem pobi jo vprašanje „Novic": kaj ho naši narodni poslanci dosegli v tem zboru O. —d.— zlasti meni, da je bilo zarad 600 letnice, ki so bode obl ajala v pomin združenja našo dežele b Habsburško rodovino, jako prav, da bo ho narodni poslanci odločili iti v ta zbor. A ko bo oni ta korak storili, so jim menda šo sanjalo ni, da bi ta reč prišla v razgovor in je tudi pri nobeni priliki prej niso omenjali in povdarjali, kakor še le v nedeljskem „Na-rodovem članku. Tudi so zarad te reči ni to)-kanj mudilo, ker bomo imeli morda še dve seji deželnega zbora, preden bo bode ta sve čauost obhajala.
Ker to menda je vsakemu jasno, da tako izvauredne spomenice, k kteri se povabijo sami cesar, ktere se bočo vdeležiti cela dežela naša, ne bodemo obhajali 27. decembra i. 1882, ampak prav gotovo o jtriličnejšem in ugodnejšem času, kakor o najhujši zimi in o Božičnih praznikih. Ker ho KranjHki Htanovi še lo 11. julija 1283 prisegli Ilabsburžanom zvestobo, je pruv za prav še le ta dan pravi oblotni dan in bi se najbolj prištevalo tudi (100 letnico obhajati po 11. julija 1. 1H83. Tedaj bodo pa sedanjega deželnega zbora gotovo že konec, ako ga tudi vlada nikdar razpustiti ne misli, ker 7. julija 1883 sami po sebi poteko man-; dati. Ako konečno g. — r. — piše, da bi bil v zadregi, ko bi moral odgovoriti, kaj so naši poslanci dosegli tedaj, ko Hta še gospoda Bleiweis in K lun zahajala v zbor, mu moramo odkritosrčno reči, da tudi mi ne vidimo nobenega vHpeha, da pa ravno zarad tega tem laglje umemo, da omenjena gospoda nistu hotla več prazne slame mlatiti.
Ako g. —r. nasprotnikom svojega mnenja priporoča, naj beto Btenogrulične zapisnike, mu moramo odgovoriti, da bi bili že večkrat radi pogledali v te zapiBiiike, da jih pa nikjer še ne dobimo, iu da bomo morali še nekaj časa čakati, preden bodo natisnjeni in razdeleni. Sicer pa hiiio tudi mi tega mnenja, da bode še le prihodnost učila, je bilo prav iti v zbor ali no, zato jia tudi nobenega zarad tega ne uatolcujerno in ne napadamo.
(Mestna klavnica) ho danes odpre; za opravitelja ji jo izvoljen domačin g. Martin Le Bar. Nasproti klavnice zida g. Predovič hišo, kjer bode gostilna in prostorni hlevi, da bodo mogli vnanje gostje sprožati svojo ž.vino.
Razne reči.
—	Slovenske pridigo ho se poleg italijanskih pričele v nedeljo 23. t. m. v prvo-stolni cerkvi Goriški za vse svete.
—	I) u h o v h k e h [i re m e m b e v g o r i fi k j Dad škofij i: (")• g. Golja .Jos,, dozdaj vikat na Ponikvah, jo šel v Kamne pri Kobaridu. (j. g. Znidarčič And. Mlajši, dozdaj koop. v Moši, je premeščen za kaplutia na Šenviško goro. Č. g. Alojzij Qug)la je postal 1. kaplan v Ogleji. (). g. G. Pnvletič je šel za duhovnega pomočnika v Mošo. — V Semenišče je »topilo 10 gospodov, vseh skupaj jih je 50.
—	Duhovttke premembe v lavautin-ski škoiiji: 0, g. M. Bručko postal je župnik pri hv. Antonu na Pohorji, za župnijo v Pernicah Jia je prezentiran č g. Anton (M,rožnik,
—	f L i t o m e r i š k i škof dr. F r i n d je v petek 28. oktobra zjutraj za pljučnico umrl, ki ni jo je nalezil pri kanoničnem obiskovanji svoje škofije. Hojeu je bil I. 1823, tedaj je bil še le 58 let Ntar. Mašuik j« postal 1. 1817, potem je Hlužbovul kot gimnazijski vodja v Hebu (Eger) ln kot kunouik v 1 ragu. Za litomeriškega škofa je bil imenovan 22. junija 1871). Primi je bil izvrsten govornik in duhovit, cerkven pisatelj; med njegov.nn sji si zlasti slovi njegova krščanska apologetiku.
—	Iz H i mu bo poroča, da je umrl kardinal Ca te rini, kardinal Borromeo pada je prav nevarno zbolel in da se je bolezen zadnje dni še pohujfiala. Ilorromeo je zlasti pri slovenskih romarjih v blagem spominu, ker jim je bil v porabo prepustil svoje hrame iu jirostorno dvorane.
—	Slovstvo. ,,1'auluB in se in en apostolisehen Tugenden" imenuje sinova knjiga, ki jo je HpiHal slavno znani jezuit, Jurij Patiss, na svitlo pa dal knjigar Friderik Puste t v Ratisbouu. G. pisatelj v tej knjigi opisuje čednosti, ki jih je imel goreči aposti.dj sv. Pavel in ki so vsakemu apostolskemu možu ueobhodno potrebne, ako hoče kaj vspešuega delovali iu doBeči. Knjiga obsega na 600 strunah v veliki osmerki 6 glavnih delov, namreč: 1. Pavel pred svojim poklicem; 2. njegovo sodelovanje pri izvolitvi za aposteljua; 3. njegova ajioHtoljskn vdanost do Boga; njegovo poHvečevanje samega Bebe ; 5. njegov ajioHtoljnki trud za zvellčanje nveta; (i. njegova mučouiška smrt. V vseh teh raznih okoliščinah g. pisatelj velikega aposteljua opisuje iz njegovih lastnih listov, pa iz dejanja apostoljskega; zato pa jim knjiga razun natančnega poznanja aposteljnovega še tudi ta namen, da pojasuuje važne in pomenljiv«, pa dostikrat Hilno težko umevne liste Pavlove. (1. pisatelja je pri Bpisovanji te knjige vodila priarčna želja, da bi bil ta veliki apostelj vsem v navdušen zgled in jiosni manje, da bi ho po njem ravnali vsi učenlki in duhovniki, kar bi siluo pripomoglo k povzdigi, razširjevanju vtr ditvi in svetosti hv. katol ško cerkve. Knjiga se dobiva v katoliški bukvami v Ljubljani in velja -I marke 80 pf. to je 2 gld. 80 kr. Ni je nam treba še posebej priporočati, ker jo že dovolj priporoča ime pisateljevo iu prej ob kratkem navedeni obsejnjen.
V	ravno isti zalogi je izšel te dni tudi 9k in 10. snopič življenja in trpljenja Jezusovega po razodenji zveličane Ane Katarine Kmmerich, ki ga po zapiskih Klementa Breutano izdaja P. Schn.tiger. Knjiga ima krasne podobe in je v vsakem oziru jako zanimiva, zato jo prav toplo priporočamo. Vsega skupaj izide 20 sno-pičev po 70 pf. ali 35 kr.
— O Posili. Letošnje delegacije s« bodo pečale tudi z Bosno. Predsednik avstrijsko delegacije, Schmerling, je ž« v svojem začetnem nagovoru omenil ltosno in nje ujiravo ter zagovarjal vlado, češ, da ni mog a v tem kratkem času vse urediti po željah nezadovoljnih, kterih se nikjer ne manjka, Državni li-nančni minister S/,lavy pu j« delegacijam predložil posebno poročilo o Bosni, iz kterega posnamemo sledeče: Bi,sna j« razdeljena na šest kresij ali pokrajin in na 4 7 okrajev. Zendar-mov je tam 1900, med njimi 1300 Bošnjakov (810 Turkov, diugi kristjan ) m 600 avstrijskih žendarmov.
V	Sarajevu je viša sodnija, potem je šest pokrajinskih ali kres jskdi sodnij in 47 okrajnih nih sodnikov. Leta 1879 je došlo sodnijam 10.680 civilnih in 4258 kazenskih toži b, .letu 1880 pu že 38.515 civilnih iu 19.177 kazenskih tožeb. Za finaučuo upravo obstoji v Saraje\u finančna direkcija, računski oddelek, deželna blagajuica iu prokuratura, po deželi pa 47 davkarjev in 15 čolnih uradov. Ljudsko štonje leta 1879 jo pokazalo 1,158 440 prebivalcev, iu sicer pravoslavnih 45)6.761, mohamedauov 448.613, katolikov 209.31)1, judov 3426. Mest je 48, trgov iu vasi pa 5073. Leta 1880 ho j« potrosilo za politično opravo 8,993.357 gl., za pravosodje 310.786 gl., za finančno upravo pa 1,274 647 gl. Vsi upravni stroški znt.sujo toraj 8,578.790 gl., dohodki pa 5,501.292 gl., tako da ostane še 12.602 gl. dohodka. Toraj Bosna že zdaj ni paBivna, ampak si svojo upravo sama plača; prazno j« toraj pisarenje nemških listov, da je Bosna tako nerodovitna, da naše denarje požira itd Gotovo je, da postane Rušim sčasoma ena najlepših in najbogatejših avstrijskih dežel, ter ho državi v jiravo zasloni bo, in je bilo toraj čisto dobro iu pametno, da h« j« za Avstrijo pridobilo, kar so ji a Madjari m ustavoverci zabratuti skušali.
I j o. š (i ni a I o c a h a
es
i« c«
>o
a
a
<u t't i
v J
Samo /.a S j^ld.
pošljem v.-akemu popolno jedilno opravo iz britanjo srebra, in sicer teh le 51 krušnih reči:
ii nož,(iv iz britanjo srebra in angleškega jolila; (i vlilo iz brllniijo srnini jirav niofiiilh; i; moenifl žilo iz bril,nujo srobraj 1' nalili ž.llolo za kavo iz britanjo Hrobni: I moti no volilto žilno za niloko, i/, britanjo srobraj
1	tnž.ko volilo žlico zu juBo, iz najbolj oga britanjo irobrai
2	knisiift niiiiiizna ivoonlkit; ,'l lično kpploo za jiijen. ;
(i ličnih oizellraiiih |miiIčiišiiIo; I lopo posodloo za tmpnr lili sladkor I lino pvooojllo 7,a onj , li podnožllllcov Iz utekla;
teli lil reči vneli sitllpllj Velja «111110 8 glll.
To reči ho bile nakiipljenn v nokl veliki tovarni zu brltnnijo Hiobro, ki Jo |ia fallrala, ter hii prnj voljiilo II/ miiik, I »olirl stojimo za to, da ostanejo I,o reči lepo bulo.
Naroi lla proti poštnemu poilvzelju (NunhliallBio) so točno Izvršujejo, doklor linaino reči ŠO lilij V zalogi; pUllia lilij se pošiljajo pod lllvplBOIIl;
llerni fr, Itiinilhiiliiii,
Wien II. lladiVKjHHtraHsn d.
Vsuliilo so lahko brez škode prepriča, kult o fin oonl in kako krilimo jo to blago , ker se poljane reči, ako niso všeč, v in anoli lahko pošljejo nazaj in prfijoto domirjo takoj oo-vrnomo.	O-'
li c s c, m a, I o <'• a, s a!
<v
r*)< tt>
So
n< P
SO
Udajatclj m odgovorili ureituik I "lil II UttdftrUtjl,
Kuizmkovi nasledniki v Lijubi|iiu