gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za eelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
T e čaj
XIII.
Ljubljani v sređo 23. maja 1855.
List
občnega zbora
družbe

. krajnske kmetijske Ljubljani.
kaj ravno krompir, ta preljubi sad, bi mogel pan
"(Dalje).
kert biti, da naj mu je vsak svet prav?
2. Obdelaj njivo za krompir že p o p r e j
Gosp. odbornik Mihael Ambrož je potem be
sedo poprijel in rekel: Ker se zmiraj ne moremo reci da bi nas bila zapustila krompirjeva bolezen
>
krompi nj o m
Ce je
5
semlja že od pred r o d o v i t ako mu pa gnojiš,

gnoj
mu
1
ne gnoj sred
ne p
ze v j
tedaj kmetovavcem še zmiraj prav pride, ako jim kak skušen mož dober svèt ponudi. Tak dober svèt je iz ročil tudi naši kmetijski družbi unidan gosp. U tie šil
m

dobro podelanim gnojem
in s prel
Zgodaj ga sadi
5
to je
5
koj v spomladi
ge po navadnem vremenu ni već ponočneg
5
ko
m
JZ
Ceskega
5
ki že 40 let kmetu je in je skozi zadnje
bati
kaj
3 leta pridno poskušal vse, kar se je skusalo že po svetu, in je natanko pazil na vse, da bi zvedil, odvraća tisto nesrećno bolezen, ki preljubi krompir že več let bolj ali manj napada. Mož ta pa ni sku
šal na majhni njivici, ampak odločil je vselej 5 ora
Zgodaj ga je treba saditi, da ima ćasa dovelj dozoreti, — gorka pa naj ježe zemlja, kervmerzli še s snežnico přemočeni zemlji, vsak sad mertevleži

lov (johov) suhe pešene zemlje
5
orala pa težke
5.	Za seme si izbiraj le zrel, zdrav krompir.
6.	Sadi ga ali cel ega, ali na 2, debeli krompir
bolj vlažne
5
teh
oralov je razdelil na 42 enako
velicih prostorov in na vsacega je vsadil poltretjiva gán krompirja; na vsakem prostoru je obdeloval krompir drugač in na vse viže, ki so se že skuše vale po svetu.
većem na 4 kose razrezanega
7.	Preden ga sadiš, daj ga zveniti, in kadar ga sadiš, poštupaj ga z apnom
8.	Ne pokladaj ga na brazdo, ampak v razor.
9.	Skerbi, da je njiva zmiraj pridno oplétá.
10.	Po dežji zatepeno zemljo berž okopaj in
Te obilne in z drobno natanjčnosťjo izpeljevane «rahljaj, da jo more sonce spet pregrevati.
skušnje — je rekel gosp. Ambroz
niso kakošna kar
11. Ne porezuj mu krompirjevca (perja)
o
di reč, tedaj so vredne, da jih porajtajo vsi naši kler ni do dobrega odcvetel.
5
do
gospodarji. Gosp. Utiesil je prepričan, da krompir
12. Se le ene dní pred sv. Terezijo
9
to je,
jeva bolezen ne bo zmiraj terpela, ampak da iz-	sred mesca oktobra (kozoperska) ga vzemi iz zemlje,
vira, kakor vsaka druga minljiva kuga, iz posebnih	in spravi ga popolnoma suhega v zračném (Ijuft-
zemeljnih in podnebnih bolestni h prememb,	nem) hramu, in ne predebelo nasutega , pa na
kterih ne moremo s perstom pokazati, ktere pa so	troje razločenega: debeli krompir zberi za se in za
vendar očitne iz lega , da ene leta sèm ni le krompir družino, sredn jega za seme, drob ne g a za živino podveržen gnjilini, temuč mnogo dr ugih sadežev, kar kar ga pozneje gnjije, ga pridno loči od zdravega.
, temuč mnogo drugih sadezev, kar je dobro znano vsim gospodarjem. Če pa XJtiesil pravi, da bolezen ta izvira iz zemeljne in podnebne space
?
gas
13. Kalí v hramu mu ne tergaj; če mu jih ter puuuuuiiu	ga spodbadaš s tem, da se še bolj izraša; to
kaj pa se bomo pa mu jemlje moć, da na zadnje popolnoma oslabi ukvarjali z vsim tim posebnim sajenjem ; saj bo tako da tako kiljavo seme ne more zdrav in močen sad ro in tako gnjil, če je zemlja bolna in podnebje bolno?"
nosti, bi morebiti utegnil kdo reci
diti
5
Nikar tako ne govorite
je rekel gosp. Ambroz
vsak lahko razume. 14. Ne zaupaj nobenemu tujemu semenu

ako
taka beseda bi ne bila beseda pametnih mož, ki vedo, nisi prepričan, da je iz dobrega kraja; če pa je iz
da se plajšć raje
sterga, ce je
ze zlo oguljen
5
da
se škornjice pred premoćijo, če že perste kazejo, da se člověk slabo oblečen pred prehladi, kakor do
dobrega zdravega, je dobro seme včasih premenjati.
jih vsi gospo
^ m»	I M- T V	5 )	U V ^
Naznanilo teh skušinj
li U£iliwilliv *V1I OI\UOIIJJ 5 rv I UŽI j MI J 1 11 ¥ C5l ^u
darji posnemali, je gosp. Ambrož s tem sklenil
da
bro zadelan
5
kakor zmeren in trezen člověk
da bo pijanec pred za kolero zbolel
5
ce
?
puom indu , ju/ j^uisu. ni u i u Li a ic ili C51»ibuu . ua
zlasti okoli Ljubljane, pušamo krompir popolnoma
?
ali

ob kratkem dozoreti, ga bomo malo přidělali.
rečeno: tista stvar pred zboli, ktera ima že
nagnjenje -	* ^	...	.............._ «......... —j-
ga nima. Tako je tudi s krompirjevo boleznijo: z poljskih ču va jev. Gosp. Ambrož tedaj svetuje:
k bolezni v sebi, kakor tista,
ki
Pozen sad na polji je zmiraj v veliki nevarnosti pokraden biti. Da se tatvina odvraća, je treba
umnim ravnanjem, ki smo ga po skusnjah zvedili
?
naj
kmetijska družba priporočila ustanovljenje polj
moramo skerbeti, da se krompir tako rekoč ustav- skih čuvajev mestnemu magistratu, da bi po posveto
lja bolezni, in ga ne smemo mehkužnega narediti, ki
gre koj pod zlo.
vanji s slavnim vodstvom c. k. policije si postavili za okolico ljubljansko. Dr. Bleiweis je rekel, darazun
skušnje
Po tem uvodu je naznanil gosp. Ambrož Utiešil-ove mnozih druzih krajev imajo posebno v Vi pa vi
ze
kako krompir obvarovati bolezni.
lahk
V
Ce hoćeš zdrav krompir imeti, izberi mu suho,
, pešeno zemljo; če svet enmalo viši i leži
in proti soncu, toliko bolji je. Saj gospodar tud
c
seje v vsako zemlj
5
tudi
ne v
zdavnej take čuvaje, in da bi odtod naj bolje zvedili to praktično napravo, ki bi utegnila izgled biti tudi drugod. Gosp. deželni poglavar so poterdili ta nasvèt in rekli, naj bi, ko bojo na to vižo poljski ču vaji za srenjo ljubljansko osnovani, kmetijska družba se obernila do deželnega poglavarsUa, da bi ono po sako, c. k. okrajnih (kantonskih) predstojnikih tudi županijam
po đeželi priporočilo, naj bi povsod, k j e r je potreba
krajih
i
okoli vračnika (Wendekreis), «e delà iz njega p o
očitna, poljske čuvaje napravili. — Vse te predloge morski pasát, ki vleče od jutra proti večeru okro
ar
zem
je poterdii zbor. (.Dalje sledi.)
natoroznanstva
Od vremena.
9
lje. Ko seje Kolomb, ki je Ameriko najde!, pervič tje peljal, je veter na atlautiskem oceana (morji) pod otokom Madejro vedno proti večeru vlekel, da so že mornarji v strahu bili, da jim ne bo moč nazaj. Južni veter pa, ki veje iznad pasu proti severnim krajem, se v naših deželah
J -----I---— r ------* ......" »»»JV» ) ov » UUOIU UVAV1UU
Mnogoverstni so vzroki, ki napravljajo spremembe v z visav na zemljo spusa. Tukaj se srečujeta severni in
zraku. Vse kar vreme delà in spreminja, si je v natanki zvezi, tako, da posameznih prikazkov ne borno razumeii,
južni veter ail sever in jag. Zmagujeta kakor je kter mo-
y
cneji. Ker se pa ustavljata, se napravijo vetrovi, ki na
ce to zvezo pozabimo. Spremioja se zračna teza, to je več krajev pisejo. Včasi se pa samo en veter čuti, kakor zrak je včasih težji, ko je več soparjev v njem, kadar je da bi druzega ne bilo; po tem merzleje; včasih pa utegoe
pa drug
veter nastoplja in
biti ložji, ko je bolj čist ali vreme se preobraća. Znana je burja, ki delà pozimi bud
mraz in zamete. Kadar se ima vreme preoberniti, ni čutiti burje. V visavah se je že pokazal gorenec, ko se petelin
redek, kadar je gorkeje. Gorkota tudi ni povsodi enako raz
deljena, kar
jem in po suhem ni enako vlažen. Mraz se versti z gor- nic za-nj ne vé; kmalo pa pride
store vode in suha zemlja. Zrak nad mor
koto.
Stan ali podoba soparjev, ki po zraku
plavajo, se
jug
do tal
y
ia južno vreme
tudi s tem meni. Zrak se preseljuje iz kraja v kraje,
nastopi.
Skušnje uče

da poleti naj bolj ohlade južni vetrovi.
in veter veje. Stan zračne elektrike je tudi mnogim po- So sicer gorki, pa veliko soparjev sabo prinesó, dostikrat godbam podveržen. Vse to ima svojo moč do vremena; v severnih krajih dež dado in ohlade. Severni vetrovi pa
kar se godi v suhem in vlažném zraku, prinesó suh zrak, zjasnijo nebo; če je poleti, pride gorko
vse ga spreminja
v gorkih in merzlih krajih, po zimi in poleti.
gorah m po
doliuah

po
Te in še več druzih okolistav bi imeli premišljevati,
vreme, ker sonce lahko ogreva; če je pa pozimi, pa na pravijo velik mraz, ko sonce podne vi nima kaj moči,
noc
je pa dolga ter
da bi vse dobro razumeli kako in zakaj se to godi, kar vi- delajo s ne g in tudi južno vreme.
se vse ohiadi. Južni vetrovi pa pozimi
dimo v zraku. Nam bo pa treba le toliko omenjenih vzro- dej0 od snežnikov, prinesó
Vetrovi, ki pri
kov k premisljevanju sabo vzeti, kolikor jih vsaka zdrava
mraz ;
veter iz Afrike prinaša
gorkoto. Toraj vetrovi kakor iz raznih krajev prihajajo
glava brez posebne učenosti razumeti zamore. Toraj bom tudi vreme preobračajo. (Dalje sledi.)
tù govoril od natornih prikazkov v zraku, kakor jih vsak
ogledaje.
lahko leto za letom pogledati, kako se kje drugodi godi
Treba bo pa kaj vec po svetu
da pri domaćih pri-
Starozgodoyinski pomenki

>
kazkih nam ne ostanejo unajni neznani.
Vetrovi. Pozimi, ko se vrata odpró, se pri tleh bela
Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških
rimskih kamnih.
niella v hišo zavali, pravijo
m
» ;>
da mraz noter gré
a
Pri
verhu vrat pa
zunajni mraz
gré gorkota
včn. Kakor hišna gorkota in
napravljata, da spodej
gré mraz v hišo, zgo
rej pa gorkota včn, tako se po gorkotnem razlocku v
zraku napravljajo vetrovi. Gorak zrak se kviško dviguje in odteka v merzleje kraje, pri tleh pa merzel veter v gorke kraje dohaja. Izgledi so nam primorski in otočni vetrovi. Kmalo po sončnem vzhodu začne veter po morji proti bre-govom vleči, ker se suhe tla na soncu hitreje ogrejejo kot morje; zrak gré od ogretih tal kviško, pa drug od morja doteka: veter vleče. Od zjutraj «do dveh ali treh po-poldne zmiraj močneji prihaja, po tem se pa veter manjša in po sončnem zahodu potihne. Zvečer se pa zemlja hitreje ohladi in veter začne vleči z dežele na morje. Mor-
ki se po morji vozijo, ga dobro poznajo, ker poire-
Razlozil Da vor in Terste nj a k.
(Dalje.)	- _
Po loti, znamenji rođenja, so dobili priimena Brahma.
Visnu in Shiva in sicer Kamalasani, „na loti seđec , ali
Tamara žena
pa Tamar
Latov. Lotov. Tudi Visnu
a

krasna", Benfey
La ks mi (kar Paulin prestavlja „lepa , pa „die Begehrungswurdige", Hotimira, Hotislava, sever-noelov. Krasopanj, Krasina, Krasatinka, ker so jo, ko se
je iz
mlečnega
morja rodila
primeri „
Venus Aphrodite64

narji
bujejo větra, da jim barke goni.
V zraku je vedno nekaj vodnih soparjev. Kadar se zgosté, se napravijo dostikrat hudi vetrovi in silni viharji. Velik poliv prinese v kratkem času veliko vode na tla. Leta voda je popřej v podobi soparjev po zraku plavala ; lahko m mislimo, kako veliko prostora da je posedlá. Kakor se pa soparji na širokém prostoru zgosté in dež napravijo, se ečisti zrak, pa tudi nekaj gorkote dobi, ki so jo poprej
vsi bogovi zavoljo njene lepote poželeli) se veli Lotos, Tamara, Pad mal ej a. Ravno tako se veli Shiva „lo-tovenčani", ker tudi on je bil predstavnik vode, zato se
severnoslovenskemu
to
severnoslo-
veli Si dika u da (moker, vodén) Mokoslavu; tudi Nara, Sagara, Gangadhara
y
je
y
voda
y
morje
y
Gangonosec, Vršadeva
venskemu Daždbogu 1
La ks mi se tudi veli Shri beata, Indra, pohotna,
poželjiva, Logamada, svetá mati, Logagenani, svetá roditeljca zz: severnoslovenski Zememateri, Ram a prijetna, Ka nj a ga
2
virgo
severnoslov. Dzivici, Divici, Devici
Liiki
nemškemu Gliick 3
soparji v sebi imeli. Zdaj
pa se ogreti redkeji zrak kviško
leti, od strane
pa plane bolj gost zrak v tišti prostor, ve
Shri pomeni toliko, kar slovenska beseda srita, sreta, sreča od korenike shri ankommen, willkommen, zato v slovenskem jeziku besedi srečati in sreča ste iz jedne
ce
ter se naredi m se vleče naprej. Ob hribih se veter nizko vleče, dostikrat drugam oberne, kakor se to vidi po velikih mestih, kjer iz vsakih ulic drug veter vleče, če prav nad mestom le na en kraj veje. Dostikrat se megle na drus: kraj vlečejo kakor petelin kaže; megle, ki visoko po
korenike.
Da so boginjo Shri
S r e č o
stari Slovani
zraku plavajo, gredo drugam kot spodnje, toraj zgorej včasi veter na drug kraj vleče kot pri tleh.
Vejejo pa tudi po suhem in po morji drugi vedni ve-
p a sát i. V vročih, južnih krajih
častili, pričuje AlbericusJMunachua določno v svoji kroniki 4),
Iz njegovega popisa se vidi, da je boginja Sreča imela ravno takošui rog (cornu copiae) kakor S veto vi t, in vso pravico, ker ni samo bila njegova žena, temuč tudi boginja obilnosti. Sveto vit ssvojimi ćvetirimi obrazi ni no-beno drugo božanstvo, kakor Visnu
Kršna
s pri
imenom Dža^ranat.
D ž a g a
trovi, tako imenovani
v sanskritu ne pomeni samo svet mundus, temoč tudi svet lux; hat je končnica in
okoli pasu (Aequator) leti gorak zrak od tal v višave in se steka proti tečaju (polu); pri tleh pa merzel veter od tečaja proti pasu veje. Severni veter, če bolj proti jogu pride, bolj se obraća na zabodne kraje. V južnih vročih
i
2
Glej
yy
A m aras i nil a" edit. Paulini str. 28.
Na Štajarskem še je beseda ka nj a, to je, deki ina poznana litvanski kaunis
mládenec.
3>l Priimena so iz Amarasinhe str. 21
4
23.
Albericus Mo na clius „Chronicon" II. ad ann. 1003
Spis.
163
po Boppu izrazuje „gospodarja", torej S ve t o vi t „«iveta go- naj ne verjamejo krivim prerokom, zadene
spodar
a i
njega po tem kn
imajo
,	natake, kiceló
Al komur ni mar zato.
Prav torej ima oštroumni Bohlen 2), ako misli, Džaganat sonce v svoji polni moči. Tudi indiški resnico, ker na zadnje vendar le resnica obveljá
____■	v	• w	^
da jo
ako ga nevedneži ali hudobneži križajo, govori brez strahu
Višnu
Kršna
Džaganat se je obrazoval s čvete
Da se boš pa lože in do dobrega prepričal
kaj jo
rimi obrazi, kar njegovo priime,
V	• Mjig	ÉÉMHH
najde, Caturmukha,
ktero se v Sundu 3
„čveteroobrazec",
poterjuje.
maknjenst

ti hočem danes povedati, kako
d
da se člověk zamakne. Siišim te že zavzeti se
>
Shri se tudi veli Luk i 4) in Indi so jo častili, ka
»
kaj pa je spet to novega, da se zamaknjeni tudi nare
kor Shri kot
boginjo
o
sreće in obiinosti. Kakor je iz
Shri postalo slovensko Srita, sriča, sreća, tako iz Liike nemško Gluck s predpostavljeno gerloglasnico, ka-
JaJ
sta

Prijatel! ne čudi se, to ni nič
ega
9
t
je ze
rec, pa pred Mes m erom, zdravnikom na Dunaj
kor v besedah asthi indiski, k.ost slovenski, nidha, in-diški, nid os latinski, N e st nemški, in g n e z d o slovenski.
leta 1772
zdaj
ni b
tako natanko znana učenim, kakor je
?
od učenih pa so jo posneli tudi drugi. Ce ti povem, da vsegamogočni Stvarnik je vstvaril
Na kamnu pri svetem Pavlu v labudski dolini svetu mnogo m
* f
kterih bistvo je le Njemu popoinoma
9
najdenem je napis LATOVO AVG. SACRVM 5), od kte- nam pa le malo znano, mi boš to toliko raje verjel

ako
rega
smo že v ,,Novícahu govorili, in rekli, da pomeni te prasam: kaj je blisk in tista
fe >	*	a	*	a ^	—	__—
m
i
ktera blisk nareja
Brama-ta, ker se na
drugi
strani kamna naiđe ime m ki jo
ktrik
imenuje
2
kaj je tista
dii
IAVBRAMA, kterega razlaga se najde v časopisu
»
slo
m
»
ki vleče železo in dru
»
stvari na se, da se mo
venska Bcela" leta 1853 6). Da je Bramovo častje ras mocno napeti, ako ces zelezo ji potem odtergati? bilo v labudski dolini navadno, pričuje ime doline po ptiću, Vidiš strune napete ob kolih poleg ceste, to se imenuje
kteri je bil Bramu svet, in še danes se najde vas v bii
Andreja F ram rach gotovo ponemčeno ime
ziui
svetega
telegrafi Po teh strunah šviga čuti,
»
tista dvojna moć
slovenskeffa v Bra ml j ah, ker je Nemec b povsod v \V nam iz Dunaja v Ljublj
pa je nihče ne vidi in ne
električno-magnetična
čez 50 m i 1 j dolgo pot
)
ktera malo
ali pa
spremenil, n. p., Bistrica Feistriz, Lubno Laufeo
mi nut ah donasa naznanila.
itd. V labudski dolini najdemo več lastnih imen krajev, kteri
0
na častje staroslovenskih božanstev opominjajo, u. pr
Glej pre ćud
m
9
ktere člověk sedaj vpre
v
La-
svojo službo. Precudne so tako, da nevedni člověk jih
d i u g, to je, Ladinje na častje Lade, S ta dli ng, to je zapopasti ne more, ali jih za „copernije" ima. Cudež božji
Stadlinje na Stado ali Turice, soncni praznik
9
La-
je ta moc, to je gotovo, ravno tako gotovo, kakor je
buda nemški Lavamiind na labuda Bramovega
U U U U UiaiUUVV/^U , »f IV»«.,	--------j - -------- — '	, »1 1HUVV« X.I	VW VI
Stadlinje. K tim imenom služuje od Baga vstvarjenih reći, bi bilo pregi
V	_	..	»_• _ » ■__•	v	,	i .	. ..	- i	r
Witsh. dez bozj
to j
«
Vitje
Viče 7
«e pristej Sobota, Kopla, Biela na Štajarskem kraji in prepričan boš, da je tukaj bilo častje lučí, ktero je Brama ocitoval, kteri toraj se velí „sonce rojeno v jajci
sveta
k a travica, ki raste. Al — če člověk se po-
ešno Njega,
ki nad nami
k P
ali
icastno vlada, vtikati v stvari, ki jih clo-
P
p ocenj
s takimi močmí
Take močí pa prebuja člověk z mnogimi napravami
1 uci semena
(Dalje sledíO
se le iz stvari, v kterih tako rekoč skrit
spe
9
ali pa
i
se
bujajo same po sebi, kadar okoljši
to nanesó
V
Za poduk in kratek čas.
Pisrnice od zamaknjenih.
Dragi moji Pišeš mi, da se ne moreš prečuditi, kako da so mogli unidan škof monakovski tako ojstro pre povedati, da so nihče ne smé pečati z zamaknjenimi in da so te homatije večidel za sleparije spoznali. „Novice"
so nam ravno to že ob mnogih prilikah ter-
vidiš
dergni pa
polenu je ogenj, pa ga ne čudiš in ne poleno ob poleno, in unel se ti bo. V dlaki, posebno mač-kini, je tišti ogenj, kakor v blisku, pa ga ne vidiš in ne
cut
; — gladi pa mačko, in če je tema, bos vidil iskrice in jih čul po pokanji. Sto druzih izgledov take baže ti bi lahko povedal, pa mislim, da že ti so zadosti, da zapo-
pades, kaj se pravi: ta moč skrit
P
?
ta pa je
b
si rekel
m
J
diie
kar so višji škof sedaj še z bolj terdo besedo oklicali,
j
i al predramljena.
Le še nekaj, preden pride va do zamaknjenih
te
pa nikoli nisem
mogel
prav verjeti, da bi iz zamaknjene
moram spomniti. Povej mi
î
dragi

ali se ti ni vcasih ze
u
se ne slišal poseben božji glas
Vém, dragi moji da marsikaj, kar se Iju lem čuduo zdi, nekterim koj veljá za čudež božji, in kdor ljudi svari,
prav kaj neumnega, prav nemogoče
J
mi
ali se ti ui vcasih ponoći že kaj s a nj
i? Povej
cesar po-
dnevi se mislil
?
Ali se ti ni vcasih kaj prav z ivo
Pred dvema
rekli
9
da S
smo v članku „Jařmog
Aug
m
u
pomeni světli vitez. Posvetovali smo se
z ucenimi jezikoslovci, kteri so nas prepričali, da S
je prilog
itd
da Jarmog ni S
sanskritski obliki vat, n. pr., ag
ognj
sanjalo? ali niso slišali drugi, ki so zraven tebe bdeli, te v sanjah marsikaj govoriti? ali nisi v sanjah celo more-
očel? Ali nisi slišal od me-okrog, kadar jih, kakor pra-
biti vstal in to in uno reč
h ljudi
ki ro

vilij
P
Med tem smo tudi našli sliko Jarmoga in se prepričali
vimo, luna terka? Misli si vse to

?
Ugr s gem ar,
beseda J
Mah
ampak S h
S
s priimenom Mah
w
J
9
Mog
serditi mogocni. V bukvah it, Jaru, večkrat najde v
J aroslav,
codex Suprasl
M
znanju
njarij
makujenstva, le s tem razločkom
in na poti si k spo ki tudi nič druzega ni kot sa
9
da j
zamaknj
(magn
51
zmislu
se tudi tično) spanje še višja stopnja oterpnjenosti teleane
0 v 0
10 ZI
2
3
4
5
6
7
Codex Suprasl." ed. Mikl
c I. 248.
• v
str. 156
Bohlen „Indien S un du s III. 28.
Barth „Altdeutsche Relig.« II. 129 Eichhorn JBeitrâge" II. 67.
9
286
Bog daj , 306.)
W ej
vejše izbuj
duha
in s tem razločkom, da cloveka
po
zamaknjenemu spa tudi drug člověk v to spanje spraviti zamore, pa ne
eebno tacega, ki je bolj pod
nju , IUUI Uiug vivvviv * vv	r	--------7 '
s petjem ,,aja pupaja", ampak da ga na posebno vizo po
Glej tudi „Novice"
životu glad
Nektere osebe pa so
i
oosebno mlade zen
1853. str. 267
lerg, kteri na stari slovensko-rimski postaji Up
ske
veli V_______
p in to od
Upele pomeni to kar B
apei bog
I p o 1
Opa
ap, iz kterega ap postale slovenske oblike
P
m
Terb vap í
stoji, se [) vli e od
9
že takošne natore, da zapadaj
kemu spanju
9
ali da jih kdo drug,
m
P
b
ta
kadar so v pripravnem
Iz
P
P
a, zato polabski Ip Turbog, Štirbog, Štribog, in imena rek Iplj
V,
stanji
9
in ce je tudi on takosne natoi
lahko zamakne
Slovenska beseda ..zamakojen
a
nemski He I Is eh
Ip
Up
z digamo Vip reke na zemlji
J
9
S
Strij
h Slovanov. Na noriških
po franeozki C la i r'voj a nt) dobro zaznamuje ta stan čio
*	w	,	V « 1 .	•
veka, v kterem je tako rekoč vse telesno življenje omam
9
kamnih najdemo lastne imena Uppon (Mittheilung. des histor Vereins fur Steierm. 1.42.) in Kalupa = Samator,
V
B
d Kal
K
torej spet pomen vode in bika
ator, Voltar od glagola kal, sprudeln
Ijen
jas
I ti le duh se povzdigne v posebne o vidi ali sliši marsiktere prikazni
anje, kterih
koreniki
Spis
9
zavedil ni, in govori in
ovarja na vprasanja
v kterih se sicer Ce svo-
jih
dni h sanj ne smemo čudežev božjih imenovati
>
í 64
ki so dostikrat pregresne, tedaj tudi teh bolj nenavad-	sil za odvezo od višjega poveljstva, in da je cesar Naponi h ne smémo,	ki izvirajo iz enacega studenca. Te sa-	leon uslišal to prošnjo in namesto njega postavil generala nje imajo ravno	toliko rcsnice kakor navadne sanje; mar-	Pelissier-a; Canrobert bo vprihodnje zapovedoval le sikteremu so se	že številke sanjale, ki jih je v loterijo	kardelu, kteremu je dosihmal Pelissier poveljnik bil; sta tedaj stavil in terno	in se več zadel, — desetkrát pa so se	menjala službi. Slisi se, da tudi angležki višji poveljnik mu spet sanjale merek je bil.
pa ne ene ni srečne bilo. Gol pri- lord Raglan se je ze zlo vtrudil in da tudi namesto njega
pride drug.
V postednjem novičarji se je pri novem re
Lahko tedaj zapopadeš, kako lahko goljuíiva osela krutiranji, ki ga je razpisal car Aleksander, tiskáren po-
kdo ž njo zastopljen, babjoverskim grešek vrinil: namesto 100 beri 1000 daš; od 1000 duš
v
se
sama, ali ce je
ljudém kvasi, kar je za nje namen ali za njeno mavho se bo namreč vzelo 12 novincov; rekrutiranje mora od 1 dobro. Iz tega pa tadi vidiš, da ni treba, da bi vsaka za- junija do 1. jali ja dokončano biti. Kar pa se brambov-
maknjena ravno mogla sleparica biti; včasih ktera zamak- cov (milicie) tiče, ki jib je že rajni car sklical, jih mora
164.000 sknpaj, zakaj vsaka četa obstaja
. da
njena nič dražega ne govori, kakor to, kar ji res v sa- biti dosihmal
V
ze
nj a h po glavi blodi, kuje še sto druzih reci.
druga
pa
5
ki je goljufiva, pr i ti- iz 1000
mož
>
in ker je bilo unidan na znanje dano
je že izvoljenih tudi 164 zapovednikov, mora tedaj že
fr
ori
Zdaj pa ti bom povedal, kako zamore clovek člověka omenjeno število skupaj biti.— Tudi armada zaveznikov
se v Krimu zmiraj pomnožuje; 14. t. m. je prišlo 6000
za m a kn i ti« (Konec sledi.)
Pieoiontezov v Đalaklavo
>
Angleži
so nabrali že 4000 do-
Novíčar
austrijanskih krajev

lz Ljubljane. V nedeljo dopoldne so gnali skozi Lju- Rusov pa je nek 270 000.
brovoljcev v ptojih deželah, iz Švajca se jih pričakuje se 3000. Vso armado v Krimu mislijo na 180.000 spraviti,
V hudi zadregi ste zdaj dan-
bljano na bližnjo grejšino na Lešićje (Geyerau) 29 švaj- ska in švedska vlada. Francozka in angležka ste jima carskih goved, ktere si je dal sedanji lastnik te graj- unidan nek precej ojstro pisale, naj odkritoserčno po-
veste: al deržite ž njima ali z Rusom, ker nezane»ljiv
sine vitez Sornó, bivši landaman ali kantonski poglavar v Švicu, iz Švajca sčm priti. Bila je živinica 22 dni na poti,
, prijatel je nevarniši kot odkrit sovražnik. Đozdaj ste se preden je čez Monakovo, Salcburg, Bruk , po železnici v danska in švedska vlada tako obnašale, da nobeden ne vé,
Ljubljano došla.
Večidel so telíce v drugem letu, 2 sta
pri čem da je
?
to pa ne bo moglo dalje terpeti.
Od
juncka po pol leta stara, ki bota za pleme; sploh vsa živina zadnje ure ob glavo djanega Pianori-a pišejo nekteri čas-
da je brez kčsa, brez spokorjenja umerl, da nič ni
niki

ni velike sorte, ampak srednje; posebno lepa pa je stfr-
reja krava, ki je bila vodnica celi čedi, ki jo je gnalo izdal od deležnikov svojega početja, in da je do zadnjega 6 švajcarskih fantov in pa en sirar. To je pervikrat
5
da
na Krajnsko pride toliko goved ob enem
krićal ,,vive
la republique !" (živila ljudovladal)
>
druïi
naravnost iz pa terdtjo, da je popolnoma skčsan umerl. Cesar ga nek
Švajca. Serčno želimo, da bi se gospodarju dobro obna- zato ni pomilostil, ker je že pred enkrat dopernesel umor
sala živinoreja na novem mestu, kjer je sicer veliko žlahne stvo.
Pomina vredna je sledeča novíca: v 13 deržavah hribovske mčrve, pa tudi še dosti zamočenega sveta, ki svobodné severoe Amerike je od 4. prihodnjega zdihuje po drenaži. Da bi se pač čislane švajcarske živine mesca julija ojstro prepovedano žganje na drobno to-
sčasoma tudi veliko zaplodilo po naši deželi I
čiti. Prepoved ta se opira na dobre nasledke enake pri
Novičar iz raznih krajev
povedi v deržavi Maine, kjer v letu 1852 ze jec in siro-mašnic ni zadosti bilo za vse tište, ki so po pijančeva-nji dopernašali hudodelstva ali so na beraško palico prišli;
Poslednje dni se je nekoliko zboljšal dnarstveni stan; zdaj čez 2 leti, kar so žganjarije prepovedane, pa se je obligacijui kurs je nekoliko višji, srebra pa nižji. Pravijo, zmanjšalo število teh nesrecnežev tako, da bojo v Port-da zboljšek ta izvíra odtod, ker po pismu, ki ga je ru- land-u, glavnem mestu Maineške deržave, prodali jet-
V veliki bolnišnici dunajski
v
je ravno zdaj zamaknjeno dekle,
sovski minister N e s e I r o d e te dní razposlal poslancem svoje	nišnico in siromašnico.
vlade in v kterem popisuje obravnave poslednjih dunajskih	sobi prof. Oppolzera
posvetovanj in razodeva, da Rusija nič prenapetega ne tirja,	hči kmečkih staršev iz doljne Austrije. — V 5 konjskih
se je up povzdignil, da austrijanska in pruska vlada	mesnicah na Dunaji in blizo Dunaja so preteklo leto 1180
se bote zedinile in dolocivno besedo potem govorile na kónj zaklali, od kterih se je 4720 centov mesa za vzitek desno in levo. Ravno zato pa, ker se austrijanska vlada prodalo po 4 in 5 krajc. funt.
Iz Siska se
noče na vrat na nos vreči v naročje francozki in angležki, ozimi na na Horvaškem in v Slavonii prav
pise, lepo stojí,
da ne
jo pikajo parižki časniki, in celó taki, ktere prešinva duh tako pa jaro žito. — Ne Ie na našem Laškem temuč tudi vládni, poslednji čas vedno huje. Kakor si tedaj Austrija na Piemontežkem in Francozkem tožijo, da pomanjkuje svil-
še zmiraj prizadeva za mirno spravo, tako se tudi po na- nim gosencam murviuega perja, ker ga mraz zader-znanilu „Times" lord Russel z mnozimi ministri nevtrud- zuje; cena svile (židej je tedaj v Milani zadnje dní precej Ijivo poganja za dosežbo mirú. — Vihar, ki je poslednji poskočila.
cas protil razrusiti ministerstvo Palm ersto novo, je spet potihnil, ko je v zgornji zbornici angležkega deržavnega zbora zoper predlog lord Ellenborougha, kteri je hotel sedanje ministerstvo spodriniti in namesto njega
Stan kursa na Dunaji 21. maja 1855.
glave
u
na celo vlade postaviti, se oglasilo
181
boljse lordov
55
1
večina
za sedanjo vlado
5
Obligacije
deržavnega dolga
5
41/
4 3
2
o
/
0
2 »
»
80 69'/
fl.
r> i v
62 %
48%
39 y
Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 95 '/
»
r>
m »
za-nj pa le 71, tedaj velika
ministerstvo to tedaj za nekaj časa spet terdno stoji. Knez Goršakov je 12. t. m. pisal, da se v Krimu ni nič važnega pripetilo. Sevastopolj slojí pri starem: Rusi noter, Oblig, zemljis.odkupa5% 72% „ zavezniki zunaj. Omer-paša je s svojo tursko armado Zajem od leta 1834
tako rekoč pribit na eno město, ker mu po poslednjih no
Esterhaz. srećke po 40 fl.
20
20
10
fl.
Windisgrac. Waldštein.
i
» »
n
81 29 29 10
5 fl. 55
2 r» r>

2 n
vicah 8000 rusovskih konjikov nasproti stojí, ki mu bra-
r> v
1839
217 116
3
» 4 r>
nijo vsaktero pocetje. V armadi francozki na Krimu je le
to novo, da je general Canrobert zavolj bolehnosti pro-
z loterijo od leta 1854
101%
I n m
Keglevièeve „ „ Cesarski cekini. . Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 58
Suverendor .......17 fl. 16
Ruski imperial.....10 fl. 10
Pruski Fridrihsdor . . . lOfl.35 Angležki suverendor . . 12 fl. 28
4 r>
r>
narodni od leta 1854
Nadavk (agio) srebra:
84
i
/
4 *>
na 100 fl. 271
/
i
fl.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Xatiskar in založnik: Jozef Bkznik.