Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'-—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—. (celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 25. kos. V LJUBLJANI dne 26. marca 1938. Letnik IX. VSEBINA: 159. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske zn leto 19BR./39., s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. 160. Razne objave iz »Službenih novim. Razne občeveljavne odredbe. 159. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1938./39. Z odločbo ministrstva za finance, oddelek za proračun št. 3228/VII z dne 18. marca 1938., je odobren proračun mestne občine ljubljanske za 1.1938./39. z rednimi izdatki in dohodki dinarjev 117,821.468'— ter proračuni mestnih fondov in ustanov v skupnem znesku dinarjev 8,481.807'— izdatkov in prav toliko dohodkov. Z isto odločbo pa je bil potrjen in odobren tudi naslednji pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1938./39. s proračunskimi določbami v čl. 1. do 21., z določbami glede občinskih doklad, davščin, taks in pristojbin 'v čl. 22. do 55. in s končnimi določbami v čl. 56. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1938./39. I. Proračunske določbe. Clen 1. Proračunsko leto 1938./39. se prične s 1. aprilom 1938. in se neha z 31. marcem 1939. Po preteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nobeni izdatki. Iz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se vrše izplačila do konca računskega leta, to je do 31. avgusta 1989. Po tem roku se ne morejo vršiti izdatki iz proračunskih kreditov. Clen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1938./39. se odobruje z rednimi izdatki .... din 117,821.468'—, z rednimi dohodki .... din 117,821.468'—. Clen 3. Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 2. so sestavni del pričujočega pravilnika. Clen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, se ne smejo zviševali. Clen 5. V kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina ljubljanska od 1. aprila 1938. dalje doklade, daVščine, takse in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov proračuna za 1. 1938./39. Clen 6. Ce bi se v teku proračunskega leta 1938./39. pokazalo v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah troša-rinske oziroma uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta trošarino oziroma uvoznim) znižati. Clen 7. Vse občinske nabave nad din 10.000'— se morajo javno razpisati. Vsak tak razpis je objaviti v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z rokom od 10 do 30 dni. Oceno in oddajo teh nabav k oskrbi odbor za oceno nabavk po »pravilniku o poslovanju odbora za oceno ua-bavlc pri mestni občini ljubljanski«. Občinske nabave do din 10.000'— odobruje končno-veljavno predsednik mestne občine Ljubljanske tako, da cene odgovarjajo krajevnim in tržnim oziroma borznim cenam. V ta namen je predsedniku mestne občine ljubljanske v vsakem primeru predložiti obrazložen in utemeljen pismen predlog ter poročilo, da so bili predhodno povprašam za ceno po možnosti vsaj trije interesenti. Pri nabavah do zneska din 1.000'— slednje ni potrebno. Nakup knjig, slik in drugih stvari, kakor inštrumentov, strojev itd., katerih kot specialnih stvari ni mogoče nabaviti z razpisom, se lahko izvrši do vrednosti 10.000 dinarjev z odobritvijo predsednika mestne občine ljubljanske, preko vrednosti din 10.000— pa z odobritvijo odbora za oceno nabavk s pomočjo direktne nabavne pogodbe. Podrobna navodila o poslovanju z nabavkami bo predpisal mestni svet po zaslišanju kontrolnega odbora in odbora za oceno nabavk s posebnim pravilnikom; začasno pa veljajo odredbe, ki jih je tozadevno izdal predsednik mestne občine ljubljanske z okrožnicami z dne 26. aprila, 15. maja in 8. julija 1935., v kolikor niso s tem členom spremenjene. Za vsa izplačila pri centralni mestni blagajni in blagajnah mestnih podjetij in zavodov, ki ne presegajo vsote 5.000'— dinarjev, se ne zahteva predložitev potrdila o plačanih državnih neposrednih davkih. Člen 8. Društva, organizacije in ustanove, ki dobe iz občinskega proračuna podpore, so dolžne poslati občini svoja letna poročila. Člen 9. Krediti za osebne izdatke se ne smejo v celoti prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu določenih kreditov. Če se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna, ali če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, med katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnih podjetjih, prejemajo v proračunskem letu plačo samo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki predvideni, ne glede na to, ali so med letom premeščeni iz kakega oddelka v mestno podjetje ali obratno. Člen 10. Za vsako nastavitev, bodisi v mestni službi bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katere ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta, je potreben sklep finančnega odbora mestnega sveta ljubljanskega. Samo v izjemnih in nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občine ljubljanske, ki ji mora slediti naknadna potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sv.eta. Člen 11. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likvidaturo za osebne prejemke mora biti opremljena z navedbo partije in pozicije, iz katere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki, To velja tudi za vsa napredovanja. Brez takšnega dekreta ne sme likvidatura za osebne prejemke nakazovati službenih prejemkov. Člen 12. V mestni službi in v službi pri mestnih podjetjih sme biti samo po en član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spadajo starši in otroci, slednji, dokler nimajo lastne družine in dokler žive v skupnem gospodinjstvu. Člen 13. V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest. Člen 14. Mesini uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) ne sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven mestne službe, če dosegajo skupni mesečni prejemki iz mestne službe din 1.500'—. Če ne trpi mestna služba, velja izjema le za inženirje in za zdravnike. Za prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek nepooblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglasu), za druge pa velja pravilnik Zveze zdravniških zbornic (»Službeni list« št. 573 z dne 9. septembra 1936.) v zvezi z določbami čl. 15. pravilnika o izvrševanju proračuna za 1. 1938./39. Vsak mestni uslužbenec je dolžan javiti vse postranske zaslužke ob disciplinski odgovornosti. Člen 15. I. Vsakokratni' mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse, niti ne sme imeti kakršne koli izvenuradhe stranske honorarne zaposlitve. Enako se more odrediti, če to zahtevajo službeni interesi, tudi za njegovega namestnika. II. Vsem drugih zdravnikom se prepoveduje bodisi v okviru privatne prakse, bodisi kot honorarne službe kakršna koli zaposlitev pri kateri koli bolniški blagajni in podobno, v kolikor to ni dopustilo in dovoljeno po določilih točke III., 2. b) teh predpisov. III. Kot ekvivalent za zdravniške posle, ki jih vrše mestni zdravniki po službeni dolžnosti izven uradnih ur in ponoči, se dovoli: 1. mestnemu fiziku stalna mesečna nagrada v znesku din 1.000'—; 2. vsem ostalim mestnim zdravnikom: a) opravljanje privatne prakse z omejitvijo kot pod II. navedeno, , b) po ena postranska honorarna služba^ vse pa šele na osnovi posebne dovolitve predsednika mestne občine. IV. Zdravniški posli pri mestni delavski zavarovalnici in mestnem zavetišču spadajo med redne službene posle mestnih zdravnikov in se ne honorirajo posebej. V. Zdravniška služba pri bolniški blagajni mestnih nameščencev v Ljubljani je postranska honorarna služba. VI. Prepovedano je sicer dopustna postranska opravila izvrševati v uradnih prostorih ali med uradnimi urami, izvzemši zdravniške posle za bolniško blagajno mestnih nameščencev. Člen 16. Členi 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbenih dokladah v »pravilniku o funkcijskih in gradbenih dokladah, o nagradah za dežurno delo in potovalnih pristojbinah« se razveljavljajo. S posebnim pravilnikom se bodo priznale in uredile gradbene nagrade za vodstvo- in nadzorstvo pri mestnih gradnjah. Morebitne doklade ostalemu uradništvu se urede s posebnim pravilnikom. Clen 17. Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno iz službenih ozirov, se praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja samo za ono osebje, za katero so v zakonu, v službeni pragmatiki za mestne uslužbence ali po občinskem svetu potrjenih pravilnikih predvidene nagrade ter za osebje mestne finančne uprave, ki je zaposleno na sestavi občinskega proračuna oziroma občinskega zaključnega računa. Clen 18. Onim mestnim uslužbencem, ki prejemajo nižje prejemke nego državni uslužbenci ustrezne stroke, se morejo urediti njihovi prejemki s posebnim statutom. Isto velja tudi za regulacijo službenih prejemkov mestnih uslužbencev III. kategorije 1. plačilne stopnje. Člen 19. Disciplinsko in materialno odgovoren je tisti, ki kakor koli in kadar koli pravnoveljavno ustvari obveznost mestne občine, ne da bi bila zadevna naročilnica oziroma spis opremljen s klavzulo vodje kontrolnika angažiranih kreditov’ glede angažiranja potrebnega kredita. Preračunane izdatke je mogoče izvrševati le v toliko, v kolikor so na razpolago predvideni dohodki. Ne velja pa to za one kredite, ki so določeni za plačilo anuitet že v proračunskem letu 1937./38. ali prej obstoječih plačilnih dolžnosti, plačil po specialnih zakonih ter neob-hodno potrebne izdatke. Da bi se proračun izdatkov mogel izvrševali le v okviru teh načel, more mestna finančna uprava predlagati zaporo kreditov ter z odobritvijo predsednika mestne občine ljubljanske odkloniti predlagano angažiranje kreditov’. Mestna blagajna ne sme izvršiti izplačila brez podpisa predsednika ali tistega, ki ga ou v tit namen pooblasti kot nakazovalca. Podpis nakazovalca odpade pri izplačilu rednih mesečnih službenih prejemkov ali izrednih prejemkov, utemeljenih v službenem dekretu. Člen 20. Stroški za pobiranje občinskih davščin se izjemoma krijejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu. Potrebna pa sta za to utemeljen predlog mestne finančne uprave in odredba predsednika mestne občine ljubljanske. Občinski kolki se izročijo lahko v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah. Člen 21. Predpisi člena 20. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936./37. z dopolnilom v členu 25. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1937./38. veljajo tudi za proračunsko l.eto 1938./39. II. Določbe f/lede občinskih doklad, davščin, laks in pristojbin. Občinska doklada na vso državno noposrodno davko. Člen 22. Na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, se pobira občinska doklada v unificirani izmeri 00%. Občinska tohtarina. Člen 23. Za tehtanje tovorov na motornih vozilih na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske se pobira tehta-rinska pristojbina, in sicer: za neto težo do 500kg . , . . . din 4'— „ „ „ „ 1000 kg ..... „ K— „ „ „ „ 2000 kg...............„ 8'— „ „ » „ 3000 kg............„ 10—* „ „ „ „ 4000 kg............„ 18- „ „ „ „ 5000 kg............„ 15'— „ ,, „ „ 6000 kg............„ 17'— . ,, „ ,, ,, /000 kg • . « . . ,, 19* - „ „ „ „ 8000 kg..........„21- za konje in goveda za komad ... „ 5 — za drobnico..........................„ 3'— za osebne in tovorne avtomobile . . „ 10'— Za tehtanje tovorov z vprežno živino na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske: za bruto težo do 500 kg...............din 3'— ,, ,, ,, ,, 1000 kg ..... ,, ;) — „ „ „ „ 2000 kg ..... ,, (> „ „ „ „ 3000 kg................„ 8' — „ „ „ „ 4000 kg.......... 10'- „ „ „ „ 5000 kg............„ J 2'— „ „ „ 6000 kg............„14— „ „ „ „ 7000 kg............„ 18'— za konje in goveda, za glavo ... „ 5'— za drobnico ............................ 3'— Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo radi tarnanja, so prosti plačila tehtarine. Občinska tržnina. Člen 24. T a r i f a . za občinsko tržnino: Od vsakega blaga, v kolikor ni odmera v lej tarifi posebej predpisana: 1. ocl voza z 1 konjem din 4'— z 2 konjema.................* . „ 6’— od tovornega avtomobila . ..... „ 10'— 2. od vozička..............................„ 2— 3. od jerbasa, koša „ 1'— 4. perutnina, mala.................glava „ 1'— • 5. perutnina, velika (race, gosi, purani).......................... „ „ 2'— 6. teleta, prašiči................. „ „ 5'— 7. ovce itd........................ „ „ 4'— 8. kozlički itd.................... „ „ 3'— 9. jajca (do 30 komadov jajc prosto) do 100 komadov................................. .2'— za vsakih nadaljnjih 100 komadov še . „ 1—- 10. novi vozovi kos ,, 20'— 11. Stojnice, barake, lope itd.: do 5 m2.....................................din 1'— nad 5 m2 do 10 m2................................. 2'— nad 10 m2......................................... 3'— Pripombe k tržninski tarifi: 1. v primerih, kadar stranka uvaža z vprežnim vozom do 30 kg celokupnega tržnini podvrženega blaga, plača tržnino v izmeri, ki je določena za ročne vozičke; 2. tržnine ni pobirati od blaga, za katero stranka verodostojno dokaže, da je blago že vnaprej prodano; 3. pri uvozu peska, gramoza, desk in tramov ni zaračunavati tržnine; 4. kadar uvozi stranka blago iz tar. post. 4 do vštete 9 tržninske tarife, je zaračunavati tržnino od blaga in od vozila oziroma posode. N a r e d b a o pobiranju občinske tržnine. § 1. Za blago vseh vrst, ki se vnosi, uvozi ali kakor koli izloži radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske, je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina. § 2. Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmestni producenti, trgovci, obrtniki, sploh vsakdo, ki postavi svoje blago na prodaj. § B. Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo tržnino na trošarinskih linijah pri vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačilne bolete. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega poglavarstva ter jim sproti izročajo dotična potrdila. § 4. Potrdila o vplačani tržnini se morajo zaradi kontrole dobro hraniti, ker se morajo prodajalci ob vsakem času izkazati kontrolnim organom, da so tržninb v redu plačali. § 5. Tržnino plačujejo poleg najemščine tudi vsi lastniki in najemniki barak, lop, stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, ne glede na obrt. § 6. Tržnina se v nobenem primeru ne vrača. § 7. Tržnina je plačljiva takoj; za to jamči prodajalec s svojim blagom in eventualno vprego. § 8. Kdor se kakor koli odtegne plačilu te davščine, temu sme mestno poglavarstvo, ne da bi uvedlo zoper njega kazensko postopanje, predpisati lOkratni znesek prikrajšane davščine. Občinska sejmarina. Clen 25. Sejmarina se pobira ob živinskih sejmih v izmeri, kakor sledi: za vole, konje (izvzemši žrebeta) in bike po ..........................din 10'— za krave, telice................................ 8'—■ za prašiče, male, odojke do 5 mese- cev starosti din 2'— za prašiče, velike, klavne in plemen- ske nad 5 mesecev Starosti ... „ 5'— za žrebeta „ 5’— za teleta „ 4'— za drobnico „ 4'— Občinska mestarina. Clen 26. Mestarina se pobira od tržnih stojnic ob gotovih primerih (Miklavžev sejem, božična drevesca itd.), in sicer od din 4'— do din 25*— po prostoru. Občinska vodovodna naklada. Clen 27. Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode«, objavljenem v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« št. 191/26A ex 1937. Občinska vodovodna naklada znaša od starih in novih hiš 6'5% za leto 1937. uradno ugotovljene kosmate najemnine. Od novih hiš, ki postanejo zavezane vodovodni nakladi šele v teku leta 1938./39., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1938./39. Občinska pristojbina za porabljeno vodo. Clen 28. Po »pravilniku o občinski vodarini in.pristojbini za .dejansko potrošeno količino vode«, objavljenem v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« št. 191/26A ex 1937. A. Pristojbino za porabljeno vodo plačujejo lastniki hiš, ki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, in sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko porabljeno vodo po din 3 — za vsak in3. Oni odjemalci, ki rabijo vodo v industrijske namene in jo plačujejo samo po vodomerih, plačajo: a) do letne porabe 1000 m3. . . din 2'50 za 1 m* b) od 1.000 do 5.000 m3 . . . „ 2'— „ „ c) od 5.000 do 10.000 m3 ... „ 1‘50 „ „ č) preko 10.000 m* „ 1— „ „ B. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo tudi oni lastniki hiš, kjer se je porabilo več vode, kakor je to dovoljeno s § 4. zgoraj navedenega pravilnika. Pristojbina znaša za vsak m3 preko dovoljene količine vode din 1'50. Občinska vodomerščina. Clen 29. Vodomerščina (pristojbina za vodomere) znaša: za vodomere od 7—15 mm svetlobe letnih din 24'— 99 99 „ 20-25 99 99 99 36'— 99 99 30-40 99 99 99 99 48'— 99 99 „ 50 91 9) 99 99 60'— 99 99 ,. 100 9» 99 99 99 120'— 99 99 50/10 komb. 99 99 99 99 90'— 99 99 50/13 „ 99 99 99 99 120'— 99 99 50/15 „ 99 99 99 99 150'— 99 99 60/13, 60/15 99 99 99 99 180'— 99 99 80/13 „ 99 99 99 99 240'— 99 ' 99 100/13 „ 99 99 99 99 300'—* >! « 125/20 „ »» 99 99 99 360'—1 Občinska pristojbina od .hidrantov. Clen 30. Pristojbina od hidrantov znaša: po velikosti, in sicer: za hidrante 20—25mni . . letnih din 48'— „ „ 40 mm . . „ „ 72'— „ „ 50, 60 inm . . „ „ 108'— „ „ 65, 70, 80 mm . „ „ 216'— Občinska pristojbina od izlivkov. Clen 31. Osnovna pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 izlivkov znaša din 750'—, za vsak nadaljnji izlivek pa din 75'—. Ta pristojbina se zaračunava za ona poslopja, kjer so lokali ali drugi obrtni prostori, medtem ko se za izključno stanovanjske hiše ne zaračunava nobena pristojbina. Gostaščina. Člen 32. Na podstavi za leto 1937. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: I. od starih hiš.......................................3'5%; IT. od vseh novih hiš, dokler uživajo davčne olajšave po uredbi o pospeševanju produkcije novih stanovanj iz leta 1922. oziroma po čl. 37./II., zadnji odstavek, zakona o neposrednih davkih..........................................2%. Od novih hiš, ki postanejo zavezane gostaščini šele v letu 1938./39., se bo pobirala gostaščina na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1938./39. V hišah, kjer ne presega uradno ugotovljena skupna najemnina v koledarskem letu 1937. din 5.000'—, se gostaščina ne bo pobirala. Ta olajšava ne velja, če ima lastnik več hiš, katerih skupna najemnina znaša preko din 5.000'—. V takem primeru je zaračunavati gostaščino od skupne kosmate najemnine vseh hiš, ne glede na to, koliko znaša najemnina posameznih hiš. Kanalska pristojbina. Clen 33. Na podstavi za 1. 1937. uradno ugotovljene kosmate najemnine se pobira kanalska pristojbina na naslednji način: od vseh hiš...............................................3%; od novih hiš, ki postanejo zavezane tej pristojbini šele v letu 1938./39., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1. 1938./39. Za ona poslopja, katerih lastniki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, znaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega m2 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. Taksa za bivanje tujcev. Clen 34. Pravilnik o pobiranju takse za bivanje t u j e c v. § t Vsak tujec, ki biva v hotelu, pensionu, podjetju za prenočevanje tujcev ali pri privatniku, ki sprejema tujce na prenočevanje proti plačilu, je dolžan plačati mestni občini ljubljanski takso za bivanje tujcev. § 2. Za tujca se smatra oseba, ki ne stanuje stalno v mestu Ljubljani. § 3. Taksa na bivanje tujcev znaša 15% od mestnemu poglavarstva s ceniki prijavljene kosmate oddajne cene, za prostore. § 4. Od plačila takse na bivanje tujcev so oproščeni samoupravni in državni uradniki, če so na službenem potovanju in to dokažejo z uradnimi potrdili. Ta oprostitev velja tudi za člane banovinskega sveta za ves čas zasedanja tega sveta. § 5- Tisti privatniki, ki sprejmejo tujce na prenočevanje proti odškodnini, morajo imeti za to posebno dovolilo od mestnega turističnega odbora, ki je po čl. 4. uredbe o pospeševanju turizma pristojen, da odobruje privatne sobe in pogoje, s katerimi se morajo te sobe oddajali tujcem za prenočevanje. § 6- Take odobritve se bodo izdajale po komisijskem pregledu. Komisijo sestavljajo: mestni referent za turizem, zdravnik, inženir-arhitekt. Stroške komisije plača tisti, ki prosi za ogled prostorov. Odločbo o tej odobritvi izda turistični odbor na podstavi mnenja navedene komisije. § 7. Vsi tisti, katerim bo dana odobritev po § 6., so dolžni v 24 urah javiti mestnemu poglavarstvu (turističnemu odboru) prihod in odhod vsakega tujca. Takšne osebe so dolžne voditi tudi posebno knjigo o bivanju tujcev pri njih. V to knjigo morajo vpisati ime in priimek tujca, njegov poklic, kraj in čas rojstva, dan prihoda, odkod prihaja, dan odhoda, kam je odšel ali se preselil in popis vseh oseb, ki so prišle s tujcem in ki jih je lastnik prenočišča istočasno prevzel na prenočevanje. § 8. Vsi listi, ki so po § 1. tega pravilnika dolžni plačevati takso na bivanje tujcev, morajo v 15 dneh pred vsakokratnim proračunskim letom, t. j. v času od 15. marca do 1. aprila vsakega leta predložiti v žigosanje mestnemu poglavarstvu cenike vseli sob, namenjenih za prenočevanje tujcev. Predložene cene sobam veljajo za vse proračunsko razdobje, v kolikor se izpremembe v cenah ne javijo mestnemu poglavarstvu. Takšne izpre-membe pa je javiti najkasneje v roku 8 dni. Občinsko takso na bivanje tujcev so dolžni plačevati tudi oni tujci, ki stanujejo v hotelih ali drugih podjetjih za prenočevanje v mesečnih sobah, če dohodek teh sob ni javljen davčni upravi radi odmere zgradarine. Vse izpremembe, ki se nanašajo na tujce in cene v teh sobah, je javiti mestnemu poglavarstvu v teku 8 dni. '§ 9. Mestno takso na bivanje tujcev je dolžan poliirati lastnik prenočišča oziroma vsak tisti, ki oddaja privatne sobe tujcem, in sicer istočasno z odškodnino za prenočevanje. V ta namen se morajo izdajati gostom računi, na katerih naj bo izrečno označeno plačilo mestne takse o bivanju tujcev. Pobrane takse se morajo izročiti mestni blagajni do 15. vsakega meseca s posebnim obračunom, v katerem mora biti navedeno ime potnika, št. sobe, čas bivanja in predpisana taksa. Premalo pobrano takso na bivanje tujcev mora povrniti občini lastnik prenočišča oziroma oddajatelj pri-vatiie sobe sam. Ako oddaja sobe državno ali drugo javno oblastvo, je dolžan ta urad takso na bivanje tujcev pobrati takoj ob odkazu sobe in na že navedeni način izročiti znesek mestni blagajni. § 10. Mestno poglavarstvo vrši kontrolo nad pravilnim pobiranjem mestne takse na bivanje tujcev. Na zahtevo mestnega kontrolnega organa so dolžni tisti, ki oddajajo sobe, pokazati svoje knjige, ki jih vodijo o prispelih in odhajajočih tujcih, predložiti potrdila prijavnega urada uprave policije in duplikate računov, izdanih gostom. Kontrolni organ ima pravico, radi kontrole pregledali sobe, namenjene za prenočevanje tujcev, za katere izjavi gospodar oziroma njegov zastopnik, da niso bile oddane tujcem za prenočevanje. Uprava policije je dolžna dati mestnemu poglavarstvu vse potrebne podatke. V vsaki sobi za prenočevanje tujcev mora biti na vidnem mestu pritrjen cenik sobe, ki mora vsebovati tudi podatke o višini mestne takse na bivanje tujcev, da se more kontrolirati pravilnost zaračunavanja takse. § 11. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora lastnik ne glede na določbe zakona o obrtih radi takse na bivanje tujcev prijaviti mestnemu poglavarstvu najkasneje tedaj, ko je začel prenočišče dejansko oddajati. Enako je poleg obrtne odjave naznaniti v 8 dneh opustitev obrta ali izmenjavo lastnika prenočišča. * § 12. Odločbe tega pravilnika krši: 1. kdor namenoma vzame od tujca večjo vsoto, a izroči mestni blagajni nižji znesek; 2. kdor ne prijavi tujca, ali ga ne vpiše v poslovno knjigo zato, da bi se izognil dolžnosti plačila takse; 3. kdor namenoma sestavi netočen obračun; 4. kdor namerno ne zahteva ali ne pobere od tujca mestne takse; 5. kdor nima cenika v sobi ali pa uporablja cenik z napačno vpisano mestno takso; H. kdor sploh tako dela, da bi se izognil lej davčni obveznosti ali pa skuša onemogočiti kontrolo mestnim organom. Za kršitve zaposlenega osebja odgovarja mestnemu poglavarstvu materialno lastnik podjetja oziroma tisti, ki oddaja sobe tujcem za prenočevanje. § 13. Taksa na bivanje tujcev ima značaj javne davščine. Zapadla taksa, ki ne bi bila pravočasno plačana, se izterja po § 128. zakona o mestnih občinah z izvršilnim postopkom. § 14. Proti plačilnim nalogom in vsem ostalim odločbam mestnega poglavarstva ima davčni zavezanec pravico ugovora na mestni svet (§ 143. zakona o mestnih občinah) v roku 8 dni od dneva vročitve (obvestitve). Ugovor je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. > § 15. Za prekršitve tega pravilnika se kaznuje krivec poleg redne takse z globo v trikratnem znesku prikrajšane takse, največ pa do din 500'— (§ 90. zakona o mestnih občinah). Neplačana denarna kazen se spremeni v zapor, tako da se računa en dan zapora za vsakih začetih 50 dinarjev. § 16. Za preiskovanje in presojanje prestopka je pristojno mestno poglavarstvo. Troti izreku kazni ima kaznovani pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo v roku 15 dni od dneva vročitve (obvestitve) preko mestnega poglavarstva. Pritožba ima odložilno moč. Občinska davščina na vozila. Clen 35. Pravilnik o občinski davščini na vozila. § 1. Občinski davščini na vozila so zavezana vozila s konjsko vprego, osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in slična motorna vozila. § 2. Plačila občinske davščine na vozila so oproščeni: 1. Vozila državnih in banovinskih oblastev, ako so last države oziroma banovine ter vozila, ki so last okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 2. vozila predstavnikov tujih držav ob reciprociteti. Za vozila honorarnih konzulov ta olajšava ne velja; 3. vozila, Id so last mestne občine; 4. reševalna in gasilska vozila; 5. vozila vojske; izvzeta so le vozila, ki jih poseduje osebje vojske in mornarice kot zasebno last; 6. vsa vozila v založiščih in trgovinah, ki so tja postavljena radi prodaje, če so bile evidenčne tablice vrnjene upravi policije. Ako pa imajo prodajalci motornih vozil eno prometno tablico za poizkusne vožnje, morajo plačati letni davek za eno motorno vozilo; 7. neuporabna vozila, to so ona, ki se za promet ne dajo uporabiti ter je bila ta okolnost ugotovljena po državni strokovni komisiji; 8. vozila, ki so se vzela iz rabe, ako se lastnik izkaže s potrdilom uprave policije, da je bilo vozilo postavljeno pod plombo; 9. vozovi in osebni avtomobili, ki se rabijo za opravljanje obrta osebnih transportov. § 3. Občinsko davščino na vozila plačujejo: 1. Kočije: a) od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti in uporabi letnih . . din 100'— b) od dvovprežnih............................... 200'— Vprezanje po več ko dveh konj v en voz (n. pr. ruske trojke, športne četvorke ali šestorke), ako se vrši le izjemoma, ni obdačiti posebej. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število 2 računati posebej z letnimi din 50'—. 2. Breki in g i g e : Za vsak zasebni konjski brek in za vsako zasebno konjsko gigo . ...... din 50'— 8. Avto m o b i 1 i: a) Osebni avtomobili, po teži za vsakih začetih 50 kg čiste teže..................din 50'— b) za tovorne avtomobile in avtobuse z zračno pnevmatiko za vsakih začetih 50 kg čiste teže.......................... „ 25'— c) za tovorne avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže.......................... „ 30'— č) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . . „ 50'— id) za priklopne vozove tovornih avto- mobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . „ 10-— za iste s polno zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po . . . „ 15’— za iste s polno gumo za vsakih 50 kg . čiste teže............................... „ 20'— 4. Motocikli: Za motocikle s priklopnim vozom ali brez njega od vsakih začetih 10 kg čiste teže din 10'— § 4. 1. Vozila s konjsko vprego, osebni in tovorni avto mobili ter motorna kolesa so zavezana občinski davščin na vozila, če garaži rajo na ozemlju mestne občine ljubljanske ali v okolici, vendar ne dalj nego 25 km zuna ljubljanske mestne meje, a ima lastnik svoje rcdn< bivališče v Ljubljani. Ce ima lastnik več rednih bivališč na katerih biva izmenoma, zadošča, da je eno teli \ Ljubljani. Isto velja za podružnice podjetij, katerih glavn sedež je kje drugje. To davščino pa plačuje t ud i tisi lastnik vozila, ki stanuje zunaj Ljubljane, toda ne dal nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, če ima \ Ljubljani kako podjetje ali podružnico svojega podjetja V tem primeru je prizadeti davščine prost, če dokaže: a) da. plačuje v občini garažiranja vsaj enako visoke davščino, ali pa b) da vozilo redno ne vozi po ozemlju mestne občine ljubljanske. Dokaz je podan z uradnim potrdilom pri- stojnega sreskega načelstva, ki pa se mora, preden izda potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričati po do-tični občinski upravi in orožniški postaji. V potrdilu je navesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila za Ljubljano. ■ 2. Avtobusi so zavezani občinski davščini za vozila ne glede na sedež tvrdke ali bivališče lastnika ter kraj garažiranja avtobusov, če ti služijo v kakršne koli prometne namene z Ljubljano. § 5. Označba vozil. Vozila, ki so obdačena, dobe dobro viden znak; isto-tako dobe vozila, ki so oproščena (§ 2.), dobro viden znak, ki se lahko razločuje od znaka za obdačenost. Vsak znak mora biti pritrjen na vidnem mestu vozila. Vsaka stranka je dolžna, (la si pri mestnem poglavarstvu nabavi znak proti plačilu nabavnih stroškov. Davčni subjekt. — Prijave. Lastniki vozil so dolžni plačevali ta davek, če vozilo uporabljajo ali ne. Lastnik vozila mora plačevati davek od začetka tistega koledarskega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano -azmerje, in do konca onega koledarskega četrtletja, v katerem je prestalo lastništvo vozila oziroma zavezanost za plačilo te davščine. Ako pa las*-iik prepusti trajno ali začasno rabo vozila drugi osebi, jamči ta za plačilo davščine solidarno z lastnikom vozila. Jamstvo osebe, ki vozilo rabi ali hrani, se razteza na vso dobo rabe ali hrambe. Davščina, za katero jamči tudi vozilo samo, na prednost pred zahtevki iz vseh privatnopra-nih naslovov. V primeru, da se premeni lastnik vozila, more mestno poglavarstvo od novega lastnika terjati zapadlo davščino, ki je ni plaval prednik. Novi lastnik pa ima v tem primeru regresno pravico proti prejšnjemu lastniku. Lastnik vozila je dolžan pismeno javiti nastop oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka (neuporabnost vozila, plombiranje, izprememba evidenčne tablice itd.). Premembo lastništva na vozilu pa morata javiti novi lastnik in njegov prednik vsak za sebe, Pismena prijava mora obsegati: a) ime in opravilo lastnikovo (firma), t)) njegov stanovanjski naslov (naslov sedeža firme),* c) kraj garažiranja (občino in hišno številko oziroma ulico, poslopje), č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila, oziroma od kdaj se vozilo uporablja na območju občine ljubljanske v smislu § 4., d) težo vozila po uradnem tehtanju mestne tehtnice, e) ime firme, ki je izdelala motorno vozilo, f) ti po, številko motorja in prometno številko motornega vozila, § 2. Občinska davščina na potrošnjo (na računske listke> znaša din 0‘25 od računa, ki ga plača gost od skupne potrošnje din 5'— ali več. § 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 5'— so davščino oproščene. g) v prijavi o premembi lastništva mora kupec označiti ime ;n stanovanje prodajalca, medtem ko mora prodajalec imenovati kupca in njegovo stanovanje. Ob prijavi novega motornega vozila je predložiti tudi prometno knjižico tega vozila. Trgovci oziroma njih zastopniki, ki obrtoma prodajajo motorna vozila, morajo v 14 dneh pismeno in v obliki, predpisani v tem paragrafu, prijavili vsak uvoz, nakup in prodajo motornih vozil. Organi mestnega poglavarstva imajo pravico in dolžnost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševanjem strank in prič, z zahtevo predložitve listin, in sploh na vsak primeren način vsak čas uverjajo o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek. Glede avtomobilov mora občasno svoje zaznamke primerjati z vpisi v registru motornih vozil pri policijski upravi in pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico. § 7. Roki za plačilo. Obdačenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih anticipatnih obrokih, in sicer najkasneje do 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra Oziroma za novoprijavljena vozila v 14 dneh po prijavi. Zavezanci morajo plačati davščine v predpisanih četrtletnih anticipatnih obrokih ne glede na to, ali jih k temu mestno poglavarstvo pozove ali ne. S' plačili zavezancev je kriti najprej eventualne zaostanke na tej davščini in šele nato tekoče obveznosti. Za zakasnitve teko 6% zamudne obresti. Ako se davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne plačajo, uvede mestno poglavarstvo politično izvršbo. § 8. Prestopke tega pravilnika kaznuje mestno poglavarstvo po določbah § 90. zakoua o mestnih občinah. § 9. Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143. zakona o mestnih občiuah. § 10. Zastaranje. Glede zastaranja občinskih davščin na vozila veljajo določbe § 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina na potrošnjo. Člen 36. N a r e d h a o občinski davščini na potrošnjo. § 1. V socialne namene mestne občine ljubljanske se pobira občinska davščina (na računske listke) na potrošnjo, ki jo plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vinotoču in na društveni ali privatni veselici (prireditvi). § 4- Mesino poglavarstvo v Ljubljani založi za pobiranje davščine na potrošnjo potrebne računske listke v obliki blokov. Računski listek nosi mestni grb ter je zaznamovan • z zaporedno številko in. serijo bloka. § 3. Mestno poglavarstvo založi računske listke v blokih po 100 kosov in jih daje lastnikom obratov brezplačno. § 6- Davščina na potrošnjo se pavšalira za vsako proračunsko leto. Za osnovo odmere služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v koledarskem letu pred proračunskim letom zatrošarinjenega vina in piva; pri kavarniških obratih pa od davčne uprave za preteklo koledarsko leto uradno ugotovljena kosmata najemnina obratnih prostorov oziroma uradno ugotovljena najemna vrednost le-leh. Odmera pavšala obratom prehodnega značaja, ki prično in nehajo obratovati med proračunskim letom tli prično obratovati v proračunskem letu, prenehajo pa v naslednjem proračunskem letu, se izvrši po dejansko potočeni količini vina in piva. § 7. Takoj po odobritvi vsakokratnega proračuna mestne občine ljubljanske morajo lastniki gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov prijaviti mestnemu poglavarstvu količino vina in piva, zatrošarinjenega v koledarskem letu pred vsakim proračunskim letom, lastniki kavarniških obratov pa od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino oziroma najemno vrednost obratnih prostorov. v § 8. Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. § 9- Proti rešitvam mestnega poglavarstva po tej naredbi je dopusten v 8 dneh ugovor na mestni svet. Proti odločbam mestnega sveta pa je dopustna v 15 dneh po vročitvi pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, ki jo je vložiti pri mestnem poglavarstvu. § 10. Davščino na potrošnjo predpisuje in pobira mestni trošarinski urad, in sicer izključno v obliki pavšala, ki ga je plačevati mesečno vnaprej. Gostilne, zajtrkovalnice in vinotoči: Mesečni pavšal znaša za te obrate din 1*— za vsak zatrošarinjeni oziroma potočeni hi vina in piva. Kavarne: Kavarne se uvrste v 3 kategorije, in sicer spadajo: a) v prvo kategorijo vse nočne kavarne in kavarne, ki plačujejo več ko din 45.000'—, b) v drugo kategorijo spadajo vse kavarne, ki plačujejo do din 45.000'—, c) v tretjo kategorijo spadajo vse kavarne, ki plačujejo do din 30.000'— letne kosmate najemnine oziroma, ki jim je davčna uprava ugotovila najemno vrednost preko v točki a) oziroma do v točki b) in c) navedenih zneskov. Kavarne pod točko a) plačujejo din 000'—, pod točko b) din 400'— in pod točko c) din 200'— mesečnega pavšala. § H- Za veselice (prireditve), kjer se točijo alkoholne pijače, se odmerja pavšal od števila prodanih vstopnic. Ta pavšal znaša din 0'25 in se plačuje obenem z državno veselično takso ter ga pobira pristojna davčna uprava. § 12. Za plačilo pavšala jamči lastnik ali zakupnik v § 1. omenjenih obratov ali pa prireditelj veselice. § T3. Lastniki oziroma zakupniki gostiln, kavarn, zajtrkovalnic in vinotočev ter prireditelji veselic ne smejo plačila pavšala prevaliti na svoje osebje, sicer se kaznujejo v okviru splošnih predpisov zakona o mestnih občinah. Občinska veselična davščina. Člen 37. Po razglasu c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3. aprila 1917., št. 719/pr (deželni zakonik za Kranjsko, XIII. kos ex 1917). Od vseh vstopnic, ki so zavezane državni taksi po tar. post. 99.a zakona o taksah, se pobira občinska veselična davščina v izmeri 50% državne takse po cit. tar. postavki. Od tega so izvzete le vstopnice k tekmam športnih društev, kjer se pobira 5%na občinska veselična davščina od cene vstopnic, toda najmanj din 0.10 za vsako vstopnico. Davščino pobira davčna uprava. Občinska veselična davščina na vstopnice in občinske prireditvene takse se ne bodo pobirale v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah po tarifni postavki 99.a (pripomba 4.), ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in pristojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, da je bila stranka oproščena državne takse po navedenih zakonskih določbah. Razen tega se opraščajo občinske veselične davščine ma vstopnice tudi kulturna društva za svoje gledališke predstave. Ta oprostitev pa n© velja za občinske prireditvene takse, ki jih morajo kulturna društva kljub temu Plačevati. Občinska veselična davščina na vstopnice v znižani izmeri 5% od cene vstopnic, najmanj pa din OTO za vsako vstopnico, olačujejo vsa športna društva od svojih amaterskih tekmovalnih prireditev. Občinske takse. Člen 38. Na podstavi zakona o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, ki je bil razglašen v »Službenih novinah kraljevine SHS«, št. 278 iz l. 1922., se pobirajo občinske takse, in sicer: din a) za tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh na vsako igro na dobitke.............................................150'— b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje ..............................................100'— c) za prireditev umetnega ognja, baklado in za javne zabavne obhode v preobleki . . 50'— č) od godbenih avtomatov, gramofonov, orke-strionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih za vsako leto...............................100'— d) za predstave v gledališčih, cirkusih in varietejih in za koncerte od vsake predstave 50'— e) za predstave telovadcev, panoram, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan.........................................100'— f) za predstave posestnikov potovalnih zabavnih podjetij (vrtiljakov, strelišč itd.) ter za predstave marionetnih gledališč na dan . 15—- g) za plesne zabave za vsak dan......................75'— poleg tega za vsakega godca....................... 2'— h) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč .... 50'— Kadar se pri tem ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsako uro po.........................12'50 i) za slovesno praznovanje svatbe .... 125'— Glede taksne prostosti taks od a) do i) veljajo določbe čl. 37. tega pravilnika. j) Za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100'— do 500'—; 2. za zagotovitev spfejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100-— do din 1000'—. Ce nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takse. Ce inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; k) za podelitev meščanstva od din 1000'— do din 2500'—; 1) za izdajo domovnic, domovinskih listov, se sme poleg državne takse in občinske takse k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah zahtevati le odškodnina za papir oziroma tiskovino; m) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovinej din n) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradne prepise občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začelo stran........................... 5'— o) za izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil (če se ne plača že občinska taksa k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah) 5'— p) občinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah 1., 2., 3., 4., 5., 6., 79. in 81. zakona o taksah se pobira 50%na občinska taksa. Tej občinski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in katere naj tudi isto poglavarstvo rešuje; r) samostojne občinske takse za posle pri-vatnopravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatnoprav-nega značaja, ki bodo prišle na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa din 5’—, na priloge pa po......................„ 2'—. Te takse pa se ne plačajo za vloge, ki se pošiljajo na občinska podjetja, v kolikor se te vloge nanašajo na posle teh podjetij; s) za prostovoljno dražbo premičnin 2% in za izklicevatelja za vsakega začetega pol dne 20-— š) za prostovoljno zakupodajo nepremičnin 2 odstotka; t) za pse po čl. 39. tega pravilnika. Občinska taksa se mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku uradovanja ali kadar kdo uveljavi taksi zavezane pravice. Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega poglavarstva ali, če to po predpisih ne bi bilo potrebno, brez prejšnjega naznanila mestnemu poglavarstvu, plača takso v dvojnem znesku. Cleh 39. 1 Pravilnik o občinski taksi na pse. § 1. V času od 1. do 30. aprila vsakega leta mora lastnik oziroma posestnik psa brez posebnega poziva prijaviti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani vsakega nad tri mesece starega psa, ki se nahaja na ozemlju mestne občine ljubljanske, in plačati zanj predpisano občinsko pasjo takso, če‘ta pravilnik ne določa drugače. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev po 30. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev. Prijaviti je treba tudi vse pse, ki ostanejo samo začasno v ljubljanski občini, in sicer najkasneje 15. dan, odkar se nahajajo v občini. Prijava se izvrši na predpisani tiskovini, ki jo založi mestno poglavarstvo v Ljubljani. Po izvršeni prijavi in plačilu predpisane takse dobi lastnik za prijavljenega psa predpisano pasjo znamko proti povračilu nabavnih stroškov. § 2. Pasje znamke nabavi uprava ljubljanske občine, in sicer posebne za pse-čuvaje ter posebne za ostale pse. Na znamki mora biti vtisnjena na eni strani tekoča številka seznama psov in letnica, na drugi strani pa ime občine. § 3. Znamka mora biti pritrjena na močnem usnjenem ali žičnem ovratniku, ki je težko snemljiv in ki ga mora pes vedno in povsod nositi okrog vratu. Če se znamka izgubi, je lastnik dolžan takoj kupiti nadomestno znamko pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Poleg veljavne pasje znamke he sme nositi pes na ovratniku nobene druge. § 4. Konjač mora poloviti vse pse, ki nimajo veljavne znamke in se nahajajo na ulicah, trgih in drugih javnih prostorih. Psov brez veljavne znamke pa konjač ne sme odvzeti, če se spremljevalec zadostno legitimira in dokaže s predložitvijo uradnega potrdila, da je predpisana taksa za tekoče proračunsko leto plačana. V tem primeru mora spremljevalec konjaču takoj plačati globo v znesku din 10‘— proti potrdilu. Spremljevalca, ki ne more predložiti potrdila o plačani taksi, pa se sicer zadostno legitimira, prijavi konjač občini zavoljo nadaljnjega postopka, t. j. kaznovanja. Psa tudi v tem primeru ne sme odvzeti. Polovljene pse mora imeti konjač tri dni v svoji oskrbi. Ako se v tem času javi njegov lastnik oziroma posestnik in dokaže, da je psa prijavil in plačal zanj predpisano takso, mu mora konjač psa vrniti, če je pes zdrav in ni sumljiv stekline in če je plačana odškodnina za prehrano. V nasprotnem primeru mora konjač psa pokončati. Brez odškodnine za prehrano mora konjač vrniti psa tedaj, če se dokaže, da ga po § 1. tega pravilnika ni bilo treba prijaviti. § 5. Psi se uvrstijo v dve kategoriji, in sicer v 1. pse-čuvaje in 2. vse ostale pse. Značaj psa-čuvaja se prizna onemu psu, 1. ki čuva stalno priklenjen na verigi gospodarska poslopja oz. skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes pa se mora nahajati stalno izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja; 2. ki čuva stalno priklenjen na verigi samotno ležečo nepremično imovino svojega gospodarja (stanovanjsko hišo itd.). Kot samotno ležeča nepremična imovina pa se . smatrajo le ona posestva ali hiše, ki so, merjene od ograje do ograje, oziroma če ograje ni, od stene do stene, oddaljene najmanj 50m od sosednjih ljudskih bivališč. Psi-čuvaji morejo biti prosti le tedaj, če je prostor, ki ga čuvajo, ograjen in dostopen samo lastniku, njegovi družini in njegovim nastavljenemu; tujim ljudem pa le po predhodnem pozivu lastnika oziroma njegovih ljudi (zvonec na vratih). Poleg tega mora biti na vseh vhodih v takšne prostore vidno nameščen napis »Pozor, pes-Čuvajk — Kjer prostor, ki ga pes čuva, ni tako zavarovan pred pristopom tujih ljudi, mora biti pes-čuvaj stalno priklenjen. Za psa-čuvaja pa se smatra samo pes, ki je vsaj 35 cm visok. § C. . Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša letno 1. za psa-čuvaja..............* . . din 10'— 2. za vsakega drugega psa .... „ 150'— Lastniki po Jugoslovanskem kinološkem savozu priznanih psarn plačujejo ne glede na število psov pavšalno letno takso din 300'—. V takšnih psarnah zleženi mladiči so do izpolnjenega 6. meseca starosti prosti vsake takse, v starosti od začetega 7. do izpolnjenega 12. meseca pa je treba plačati zanje le polovično takso. Glede prijave takih mladičev velija določba § 1. tega pravilnika. § 7. Lastnik oziroma posestnik psa mora plučati pasjo takso za vse proračunsko leto naprej do 1. maja vsakega leta. Ce je nastala prijavna dolžnost iz katerega koli razloga (§§ 1. in 6.) šele v drugi polovici proračunskega leta, t. j. po 30. septembru vsakega leta, plača lastnik za tisto proračunsko leto samo 50% pasjega davka. Za psa, za katerega ije bila plačana pasja taksa za isto proračunsko leto že v drugi občini, se pobere v Ljubljani le ona eventualno višja razlika, ki obstoji med pasjo takso, določeno v dotični občini in takso, ki je predpisana za Ljubljano. Plačana pasja taksa se v nobenem primeru ne vrača. Ce plača lastnik psa ene kategorije pasjo takso, ne more zahtevati, da se mu da znamka za psa druge kategorije in da se mu že plačana pasja taksa poračuna. Pasja taksa se od zamudnikov izterja z administrativno izvršbo. § 8. Plačevanja pasjega davka so oproščeni: 1. Njegovo Veličanstvo kralj in dvor z vsem osebjem; 2. diplomatski in konzularni zastopniki ter pooblaščeni ministri tujih držav; 3. vojaška oblastva za pse, ki se uporabljajo za čisto vojaške namene (kot izvidniki, za prevoz komore, za sanitetno službo itd.); 4. državna varnostna straža za pse, ki jih uporablja za izključno policijsko službo; 5. lastniki zabavišč oziroma cirkusov za pse, ki jih rabijo pri svojih produkcijah, ako niso stalno v Ljubljani. Ja oprostitev pa velja le za pasjo takso. § 9- Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi (§ 1.), kdor krši določbe § 3. tega pravilnika, ali kdor bi se kakor koli skušal izogniti obveznemu plačilu pasje takse oziroma bi si na nepravilen način priskrbel pasjo znamko, se poleg plačila redne občinske pasje takse kaznuje po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do din 900'— ali z zaporom do 30 dni. Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki bi prepustil potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko drugemu v uporabo. Občinska (aksa od prenosa nepremičnin. Člen 40. Pravilnik za pobiranje občinske takse od prenosa nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Od vsakega prenosa nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske na podstavi katerega koli pravnega naslova se pobira 2% na občinska taksa od iste vrednosti nepremičnine, ki služi kot osnova za odmero državne -takse. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50%na občinska doklada. Občinsko takso oziroma doklado pobira poleg državne takse davčna uprava ter odvaja pobrane zneske mestni blagajni po preteku vsakega meseca. Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143. zakona o mestnih občinah. Glede zastaranja te takse veljajo določbe § 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin (prirastkarina). Clen 41. Prirastkarina se pobira na podstavi uredbe s pravilnikom, ki sta bila objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 738/98 izl. 1934., s spremembami, ki so objavljene v čl. 9. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. Občinska opominarina. Clen 42. Opominarina se pobira v sledeči izmeri: 1. Za opomin od vsakega polnega dinarja din 0'02 2. za rubež od vsakega polnega dinarja . „ 0'02 3. za prodajo od vsakega polnega dinarja „ 0'0l vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin din 0'50, za rubež ali prodajo pa najmanj din 5'—. Zamudne obresti. Clen 43. Zamudne obresti za zapadle terjatve se zaračunajo s 6%, vendar pa v vsakem primeru z najmanj din 5'—. Od zneskov do din 20'— se zamudne obresti ne računajo. Občinska trošarina. Clen 44. Tarifa za občinsko trošarino in uroznino. A. Tarifa za občinsko trošarino. Tar. post. II Predmet Merilo Odmera din 1 Kum. arak. esenca, vinjak, likerji in vse oslajene opojne pijače ter vino preko 18% alkohola lil0 15'— 2 Pripomba: Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej. Špirit in žganje vseh vrst . . . hl° 10- 3 a) Denaturirani špirit .... liter 1 — b) Vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etrsko špi-rituoznih kemičnih sestavin v suhem ali mokrem stanju, aceton in eter za industrijsko porabo kg oz. liter 1'SO 1 Pripomba: Dehidrirani špirit za mešanje bencina je prost mestne trošarine. Vino: a) vino v sodih in medikamen-tozno vino liter 1"50 Pripomba: Sem spadajo vinski mošt, vinska drozga in medica; b) vino v steklenicah, vermut in slična vina, izdelana na območju mestne občine . . liter 3- c) vermut izvenljubljanski, pro-šek, maraštino, bermet, lutkarska vodica, fruškogorski biser in slično liter 5'— 5 Sadni mošt: a) sadni mošt liter 050 b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni soki . . . kg V— c) limonova, vinska in mlečna kislina, kakor tudi vse druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, sladni izvlečki kakor dioslad, diamalt itd. . kg 1 — 6 Pripomba: Sirupe kot surovino za industrijsko pro-izvajunje predmetov iz tar. post. 22. je trošariniti po točki d) tar. posl. 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga vina, ki se penijo in kipe . . . steki. Vi* 30 — b) domača boljša peneča vina . n 15'— 7 Pivo liter 1‘50 8 Kis: a) navadni in vinski .... od stopnje 0'10 b) kisova kislina (esenca) . . kg 10'- 9 Klavna živina: a) nad 350 kg žive leže . . . glava 35'— b) od 250 kg do 350 kg žive teže glava 30'— c) teleta do 250 kg žive teže . glava 20'— č) konji brez razlike .... glava . 25'— Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 10 Drobnica: a) ovni, koze. koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg zaklani glava 8'- b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg zaklani glava 5’— 11 Prašiči: a) odojki do 15 kg žive teže 'ali 12 kg zaklani glava 10'- b) mladi prašiči od 15 do 75 kg žive teže ali od 12 do 55 kg zaklani glava 20'— c) prašiči nad 75 kg žive teže ali preko 55 kg zaklani . . glava 35'— 12 Meso in mesni izdelki: a) sveže meso vseh vrst, razsekana divjačina, 6uho meso, klobase ter salame . . . .• kg 2’ b) konservirano meso vseh vrst kg 4'— c) prekajena in papriciiana slanina kg 1'50 č) užitna mast vseh vrst, sveža in nasoljena slanina . . . kg 1 — d) krvavice, užitni loj, vampi, preproste salame (brunšviške itd.) kg 0'50 e) 1. srnjad glava 16'— 2. divja koza (gams) . . . glava 12'— 3. zajec — divji glava 4'— 4. jerebice vseh vrst, prepelice glava 1’— 5. divji petelini, gosi, race, Fazani glava 2' 6. jeleni, košute glava (SO — 7. divji prašiči glava 20'— 8. domači zajec glava 0'50 13 Perutnina: a) purani glava 3'— b) ostala perutnina kakor gosi, race itd glava 2' c) mala perutnina: kokoši, pi-ščeta, par golobčkov ali grlic glava oz. par 1'— č) jajca •. . . komad 0'02 14 Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini po tar. post. 12. a. Ribe: a) sveže, raki, žahe, polži, suhe ribe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene, vse ribje konserve in vse vrste užitnih morskih živali . . . kg O' b) slaniki, polenovka, sardele, sardine, girice in skuše, sladkovodne ribe belice, pečenka, podust, mrena in klin . kg 1'— 15 Sadje: a) sveže domače in vee vrste užitnih gozdnih sadežev, sveže in suhe gobe, domača zdravilna zelišča kg 0'25 b) suho domače, limone, rožiči, rožičeva moka, muk, pekmez brez dodatka sladkorja . . kg 0'50 Tar. post. | Predmet Merilo Odmera din e) marmelade in kompoti vseh vrst, pomaranče, rozine in domače južno sadje ter gorčica kg 150 č) ostalo južno sadje (ananas, kokosov oreh itd.), suhe smokve, opremljene za nadrobno prodajo kg 3- d) smokve sveže, suhe, v vencih in za industrijsko predelavo kg 1'—i e) vsi ostali neužitni gozdni sadeži (divji kostanj, žir, želod itd.) ••••••••• kg 0'03 16 Med brez razlike, tudi v satovju kg 1 — 17 Poljski pridelki in povrtnina: a) krompir, zelje, repa in druge ne imenovane okopavine . . kg 0‘03 b) drugi poljski pridelki in domača povrtnina v svežem stanju (regrat, motovilec, cvetača, špinača itd.), borovnice kg 0'05 c) suhi fižol, suhi grah in suha leča, kislo zelje in kisla repa kg 0'06 č) domača vložena in konservi-rana zelenjava kg 0'25 d) ostala vložena zelenjava in povrtnina, tudi konservirana kg 3- e) zgodnja sveža zelenjava, okopavine in povrtnine od 1. novembra do 1. maja v letu . kg 0'50 f) vse vrste žita, koruza, tudi zdrobljena, oves, otrobi in krmilna moka kg 0'05 g) tropine za živalsko krmo . . kg OTO h) sadno drevje in drevje za nasade kg 0'05 i) seno in slama kg 0'04 j) brinje kg 0-01 18 Pripomba : Žito v bilkah se smatra za 6lamo. Stelja je prosta. Moka in testenine: a) moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno in prosena kaša kg 0‘06 b) vse vrste testenin, kruh, zdrobljeno pecivo in zdrobljeni keksi brez dodatka čokolade in drugih primesi ter slično • • * • , , , -« « kg 0'25 19 Riž in riževa moka kg 0‘60 20 Jedilna olja, vosek in sveče: a) jedilno olje vseh vrst, rastlinska in zdravilna olja in masti (ceres, kunerol, čisti vazelin itd.) b) vosek in voščene sveče, 6tea- kg 1'— rinove, parafinove in lojeve sveče, izdelki iz voska ter glicerin vseh kakovosti . . kg 1 — c) stearin, parafin, ribje olje v sodih, vse voščine in odpadki od sveč, satovje kg 0'50 21 Milo: a) navadno za pranje in za industrijske svrhe v vseh oblikah brez dodatka kozmetičnih sredstev, pralni praški in tekočine za pranje . , . ' kg 0'50 s rt Predmet Merilo Odmera din H b) toaletno, neparfumirano in parfumirano ter medicinsko milo kg V— c) soda (izvzemši za kemično industrijo) kg 0'20 P r i p o m b a : Soda za ke- mično industrijo spada pod tar. post. 72. c. Milo, etiketi- rano v škatlah kot posebna garnitura brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumi, pudri ali kremo itd.), je tarifirati po tar. post. 68. b. 22 Čokolada, kakao iu kamlitno blago: a) čokolada, kakao, izdelki iz njih, vse kanditno blago, vse vrste slaščic, v kolikor ne spadajo pod točko b), kan- dirano sadje in slično . . . kg 4- b) pecivo, zamočeno delno ali v celoti s čokolado, neapolitan- ke, adria in slične rezine, ne glede s čim so polnjene . . kg 2'— c) vse vrste čajnega peciva in keksi, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo osla- jeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in mecjičarski izdelki, ki ne izgube po notranji se6tavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka kg 1 — č) sladkor za človeško prehrano kg 0'20 d) surovine za industrijsko pro- izvajanje predmetov tar.post. 22., toč. a, b in c, kolikor niso posebej Imenovane, pod kon- trolo uporabe kg 0’20 23 Kava in čaj: a) surova kava vseh vrst in čaj. priprosto zavit kg 4- b) kava pražena, tudi zmleta in / čaj etiketiran kg 8'— c) kavini izvlečki, kavine meša- • nice in konserve v vsaki ob- liki kg 2* č) žitna kava vseh vrst in ka- vini dodatki (cikorija) . . . kg 0'50 24 Vsi delikatesni kolonialni izdel- ki, posebej ne imenovani . . kg 3- 25 Mleko in sir: kg oz. a) sveže mleko in sirčki . . . 0T0 b) mlečni praški, konserve in liter nadomestki kg 1'- c) navadni sir v hlebčkih, čajno maslo, maslo in kakao maslo ter smetana kg 0'50 č) sir. etiketiran kg 1 — d) fini siri kakor: grana, stra- chino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, parme- zan, chalet itd kg 4'— 26 Melasa: a) melasa in vse surovine za industrijsko izdelavo predmetov, spadajočih pod tar. post. 1. do vštete 27. (izvzemši tar. post. 22.) pod kontrolo uporabe kg 0'05 b) melasa za izdelavo špirita do4 kontrolo uporabe . , . kg 003 Tar. post. P r e d m o t Merilo Odmera din 27 28 29 30 31 32 Dišave in začimbe: a) vanilija tudi umetna, žafran, muškatni oreh in cvet, kapre b) ostale dišave: poper, cimet, koreander, paprika, nageljnove žbice in slično, Juhan, Maggy in slično Mineralne vode: a) mineralne vode vseh vrst in sifon b) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, kakor: pokalice, Chabesa in slično bodisi ljubljanskega ali izvenljubljanskega izdelka . Cvetje: a) cvetje v lončkih in dekorativno grmičevje bto za neto b) sveže, vrtno, domače brez razlike, tudi dalmatinsko, odrezano, proste cvetličnd sadike, lovorjevo listje in zrna ter slično, dalje divjaki In grmičevje c) 6uho cvetje, tudi listi, naravno ali preparirano .... č) sveže južno cvetje brez razlike Pripomba: Umetno cvetje je tarifirati po tar. post. 84. Drva: a) mehka, butare, trske in šota b) trda Oglje Premog in koks: a) premog splošno ..... b) premog za industrijske namene c) koks Pripomba : Koks, ki je namenjen za uporabo v livarnah, plača 50% manj. B. Tarifa za občinsko i kg kg liter liler kg kg kg kg m* m3 kg ■ tona tona tona ■voznino. 8'— 3- V 0'25 0T>0 OTO 0'50 3'- 15'— 2‘— 4'— 0'04 5'— 2'50 50'— i i Predmet Merilo Odmera din 33 Železo: a) palično, lilo in kovno železo, martinovo jeklo, nepredelano, železna žica in železna pločevina nad 5 mm debeline ter odpadki od kovin za industrijsko predelavo . . . b) oblikovano železo, traverze, železna žica in železna pločevina do 5 mm debeline, pocinkana pločevina, železne cevi in njih deli, žeblji, železni vijaki, konjske podkve v polfabrikatu, poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, čistilniki, kosilni stroji, slamoreznice itd c) izdelki iz železa, kakor: obrtno orodje, drugo orodje, kiju* kg kg t 0'03 0'05 Predmet Merilo Odmera din čavničarski izdelki, stroji in njih deli, železno okovje, navadne železne peči, radiatorji in podzemni kabli, stari stroji in mehanizmi, vzmeti za postelje č) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi in kopalne peči, decimalne tehtnice, železno pohištvo tudi emajlirano, li- kg OTO jaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in sočivja), emajlirane in barvane napisne table, hladilne omare brez motorjev, tiskarski stroji in drugi no imenovani izdelki iz železa d) izdelki iz železa pod točkama c) in č). ponikljani, pocinkani, pokromani, medeno platirani, ako ne spadajo pod višjo tarifno postavko . . . e) tiskarske črke, gravure in kg 0'20 kg 0'25 matrice f) emajlirana, jeklena in pocinkana kuhinjska posoda . g) surovo in staro železo za kg 0'25 kg 015 pretapljanje Baker, cink, med, aluminij, cin, svinec, bron in razne zlitine: a) v surovem stanju in v blokih, pločevina, cevi iz gori navedenih kovin in žica (razen kg 0'01 izolirane električne) . . . b) izdelki iz kovin pod točko a),. kg OTO izvzemši aluminij, kakor: namizno kuhinjsko orodje, armature in slični ter polizdelki iz aluminija, žične krtače in gobe, jeklene stružnice c) izdelki iz aluminija, niklja in alpake ter rje prostega kg 0'50 jekla vseh vrst kg 2'— č) kompletni brivski aparati . kg 3 — d) britvice (gilete) e) žepni noži, britve, škarje do 2U0 g teže, aparati za striženje in -drsalke Pripomba: Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, kitajskega srebra in slično je tarifirati po tarifni postavki 84. Elektrotehnični material: a) dinamo-stroji, elektromotorji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, ventilatorji in vsi ostali motorji in stroji ne glede na pogonsko sred- komad OTO kg 2' stvo b) električni in plinski aparati, elektroštevci, avtomati in njih kg OTO sestavni deli ter slično . . c) ostali elektrotehnični predmeti, kakor: montirani ležaji, senčniki, izolatorji, razno stekleno in porcelanasto blago, stikala in ostali elektroteh- vrednost 3% nični material č) električna svetila, viseče in namizne električne svetilke kg 0'50 in lestenci tudi v razkloplje- 3% nem stanju . > * • . • . vrednost Predmet Merilo d) bateri je za žepne svetilke ter anode in slično.................... e) svetilke za poulični promet, kakor: avtomobilske, motorne, za kolesa, na olje, karbid in električne ter za vsa druga vozila.......................... {) mrežice vseh vrst za svetilke 36 Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, orgle, harmoniji, orkestrom in druga slična glasbila in njih sestavni deli, tudi stari . . . b) gramofoni in njih sestavni deli, gramofonske plošče . . c) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi .... č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: seštevalni stroji, merilni instrumenti, fizikalni, zdravniški, godalni, pihalni in slični instrumenti, razen električnih, tako kovi-nasti kakor tudi leseni, puške in samokresi, vsi sestavni deli navedenih predmetov, kakor tudi strune iz črev, žice in slično, etuiji za godala, kolofonij v škatlah, analitične in avtomatične ' tehtnice, igralni aparati, registrirne blagajne .... d) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vret ter njih sestavni deli........................ e) traki za pisalne in slične stroje, tudi kemični, vseli vrst .. f) pisalni stroji in njih sestavni deli, razmnoževalni in kopirni stroji in aparati vseh vrst, tudi leseni ....... Vozila: a) osebni avtomobili, letala vseh vrst .............................. aa) stari avtomobili, uvoženi v prodajne namene .... b) tovorni avtomobili, avtobusi, šasije in karoserije .... bb) stari tovorni avtomobili, avtobusi, šasije in karoserije, uvoženi v prodajne namene, in stari priklopni avtomobilski vozovi .... c) ostala motorna vozila in priklopni avtomobilski vozovi, motorji za vozila in čolne ter deli teh motorjev, motorni priklopni sedeži, razen točk a), aa), b) in bb) .... č) kolesa vseh vrst in posamezni deli za sestavo in popravilo koles, motorjev in avtomobilov kakor tudi vsi drugi deli za mehanična vozila ter sesalke za kolesa .... d) otroški vozički brez razlike e),kočije in zapravljivčki . . . 38 Guma. mehki in trdi kavčuk ter izdelki iz njega: a) za avtomobile, motorje, bi-cikle, otroške vozičke, gume- kg komad komad kg kg vrednost Odmera din 2‘— b — 1 — 2'— G'— 3% kg 6'— kg 1‘— kg 20- kg 3'— kg r— kg 0'50 kg 0T>0 kg 0'25 kg 2'— kg r— kg 1 — kg 030 Tar. post. | Predmet Merilo Odmera din ne cevi za škropljenje in slične potrebe, arabska guma, trda in tekoča, vse , gumene raztopine, kadilo, gumeni izdelki, tkanine, prepojene 6 kavčukom za obrtno in industrijsko potrebo kg 1'- b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijski predmeti, galoše, snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka ali drugega materiala s podplati iz kavčuka, ostalo blago iz gume in kavčuka ter iz tkanin, prepojenih z gumo ali kavčukom, izvzemši oblačilne izdelke ter vse celuloidne in gumene igračke kg 4- c) obrtniška lepila vSeh vrst ne glede na tvarino, tudi škrob kg 0'50 č) surova guma, mehki in trdi kavčuk, plošče iri palice iz celuloida, galalita in bakelita in sličnih umetnih smol, glavniki za česanje iz roženine (domači izdelek) kg 1*— d) gumene pete, gVimeni podplati kg 2'- e) odpadki gume in gumena pnevmatika v popravilo . . kg 0-10 89 Azbest, amiant: a) surov in zmlet, v ploščah, čistih vlaknih, klingerit in slično kg 1 — b) azbest v nečistih vlaknih in prahu za industrijske namene kg 0'15 40 Bencin in bencol ter pogonski plini, kakor: metan in slično kg 040 41 Nafta: a) nafta za pogon in druge potrebe, surovo olje .... kg 040 b) karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo kg 015 42 Olja vseh vrst v tehnične namene: a) olje za mazanje in v vse tehnične in industrijske namene, nečisto ribje olje, terpentin, pokosti (firneži), laneno olje, karbol in slično . . . kg 0'20 b) olje antracensko, karbolno, kreozotno, kafrno, anilinsko in drugo slično kg 0'50 c) fina etrska rožna in dišeča olja, vsa druga slična olja ter dišeče vode brez alkohola za predelavo .... kg 10- 43 Mast zn tehnično uporabo: a) za mazanje, v vse tehnične in industrijske namene, neužiten loj, neužitna rastlinska in mineralna mast ter domača čreva ...... kg 040 b) čreva tujega izvora, umetna čreva in ostali izdelki iz črev kg 2'- c) vse vrste voščil in čistil za usnje, les iu koviue ter slično kg 2- t-' Predmet Merilo Odmera din Ui o o. c Predmet Merilo Odmera din « H H 44 Barve: a) barve v suhem stan in vseh ksuzne, izdelki iz porcelana, kakor: kuhinjska posoda in vrst kg 0'25 posoda za gospodarske in b) barve, mešane z oljeni, glicerinom, pokostOm (firne-žem) ali z drugimi prirod- obrtne namene,smirkov prah, karborundum izdelki in glazure za keramično industrijo 0‘40 nimi snovmi, nadalje vse c) galanterijski izdelki, kakor: barve grafiCne stroke, ani- navadne vaze, kipi itd. . . kg r— linske, brončene barve, si- 60 Steklo in stekleni izdelki: kativi, kiti razredčeni, bru- nolin ter vse vrste apreture kg 0‘50 a) sleklo za okna in vrata v c) kreda, trda in zmleta., kiti, tablah kg 0'25 lojevec, grafit in vsi drugi b) žično 6teklo, steklena opeka, plošče, navadne steklenice, sifonske in medicinske ter rudninski proizvodi, zmleti ali v trdem stanju za indu- strijsko predelavo, dalje saje, navadni kozarci kg 0‘50 razne smole za stavbene in c) steklo za izložbe, steklo bru- električne izolacije .... kg 010 šeno in mntirano, polirano, č) akvarelne in oljnate umetne mlečno, barvano in slično . kg 075 barve (tudi v tubah) . . . kg 2 — č) ogledala iz stekla ter ostali 45 Mavec (gips): izdelki iz stekla, izvzemši luksuzne in galanterijske kg r— a) zmleti in v kosih . . > . kg 0'05 d) fotografske plošče in zrcala b) izdelki iz mavca (gipsa), ka- v okviru kg 2'— kor: kipi, plakete in slično kg 0'50 51 Barometri, termometri in optič- 4G Cement: a) cement vseh vrst in slične ni izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh mešanice kg 0'02 vrst z opremo ali brez nje in b) cementni izdelki, heraklitne optično steklo, nemontirano kg 10'— plošče in ksilolit, okviri, rob- 62 Žarnice: niki in podstavki za grobe ter navadni nagrobni spome- a) do vštetih 15 W (žarnice za niki iz raznih cementnih me- žepne električne svetilke je komad 0'50 šanic kg 0‘05 tarifi rati po tar. post. 81/b) c) cementni izdelki v dekora- b) nad 15 W do vštetih 75 W . komad 1'— tivne namene kg 0'50 c) ostale žarnice nad 75 W . . komad 2' č) elektronke komad 5'— 47 Marmor: * 63 Filmi: a) neobdelani grški, italijanski in koroški marmor, alabaster b) neobdelani ostali marmorji, kg 0'10 a) vsi filmi za javna predvajanja b) reklamni filmi vseh vrst (ted- komad 400'— serpentin, granit in portir za kiparstvo in rezbarstvo . . kg 0'05 niki, predigre itd.) od dolžine meter 0‘50 c) obdelani marmorji in alabaster iz točke a), razni izdelki iz njih, izvzemši luksuzne . kg r— P r i p o ip b a : Nemi filmi plačajo 50% manj. č) obdelani ostali marmorji, ser- 54 Papir, karton in izdelki iz njih: pentin, granit in portir ter kiparski izdelki iz njih . . kg 0‘25 a) navadna lepenka kg 0'03 b) časopisni in tiskarski papir, 48 Kamen vseh vrst: a) neobdelan in prosto obdelan, vseh vrst, tudi podpeški, les- navadni pisalni in risalni papir, zavojni papir, tudi natiskan, navadne izdelane vrečice za špecerijo in slično, nobrdski in ihanski marmor grob karton kg 0'05 v blokih ter odpadki od mar- kg trot c) preparirana prešana lepenka morja za izdelavo oblog . . za industrijsko predelavo, b) fino obdelan kamen in dal- smirkov papir in rebrasti matinski marmor v blokih, karton (zlepljen papir za pa- kg 0'20 robniki in kocke za tlakova- ketiranje) . nje . • ■ • • kg 0'03 č) konfekcionirnni pisarniški pa- c) izdelki iz kamna kg 0'05 pir vseh vrst, pivni papir, navadni, barvan, kopirni papir, 49 Izdelki iz keramičnega materiala (gline, kamene mase, porcelana in sličnega materiala): napojen s parafinom ali kemikalijami vseh vrst, karton, kuverte, pisemski papir in kuverte brez razlike, vse vrste kartonažnih Izdelkov, a) glinasta posoda, surovo iz- kg (VOS boljše papirnate vrečice, krep- delana in preprosto glazirana papir, svileni in štaniolni pa- b) glinasta posoda, fino glazira- pir, vseh vrst tapetniški in na ter keramični izdelki, iz- pergamentni papir, celofan-papir, šablone za slikarije, vzemši galanterijske in lu- llTar. post. 1 Predmet Merilo Odmera din geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeciranje pohištva, prevleke raznih predmetov, povoščena in druga slična platna za knjigoveško stroko, ves drugi papir, prepariran z voskom (firnežem), katranom ali smolo, papirne tapete in preproge ter slično, šolski zvezki brez razlike, vseh vrst papirnato reklamno blago in tiskane pole za knjige kg 0'50 d) tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, bloki in beležnice, navadne slike, podobice, razglednice, fotografije, bloki tiskani in vezani ter knjige kg 1'50 e) fotografski papir in fotografski filmi kg 2'50 55 P r i p o m b a : časopisi in periodične revije so proste u voznine. Plutovimi: a) navadna plulovina, surova in izolacijske plošče iz plutovine kg 0'15 b) izdelki iz plulovine za predelavo in plošče iz plutovine za polaganje tal kg 0'35 c)' gotovi izdelki iz plutovine . kg 1'— č) suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in izdelane . . . kg ' 7'50 d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo .... kg 3'- 56 Bombaž, juta. lan, konoplja in izdelki iz teh snovi: a) bombaž, juta, lan in konoplja, vse vrste preje iz teh snovi ter odpadki od naravne in umetne svile, vse za industrijsko uporabo (pod kontrolo uporabe) kg 0'20 b) isto ter sukanec in nove vreče, uvožene za amhalažo pri izvozu blaga, vse za trgovino kg 0'50 c) tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute in konoplje v kosih za prodajo na meter, linolej v kosih za prodajo na meter in z odrejeno dolžino, prepojene tkanine, izvzemši tkanine prepojene z gumo in kavčukom, navadni koci in odeje do dobavne cene din 00'— . kg 0'75 č) izdelki iz tkanin in pletenin iz zgoraj omenjenih snovi z odrejeno dolžino, kakor: navadne brisače, preprosta posteljna pregrinjala, preprosto namizno perilo, preprosti žepni robci in rute, preproste nogavice in perilo, tekači in navadni traki iz omenjenih snovi, tudi vezalke kg 0'75 d) boljše perilo in jopice iz bombaža, jute, lanu in konoplje (pleteno in tkano), j| Tar. post. 1 Predmet Merilo Odmera din kakor: nogavice, rokavice, rute, robci, traki, posteljna pregrinjala, čipke in vezenine — tudi na meter, čepice, pozamentrija, tudi elastična, naramnice, boljše namizno perilo, kakor garniture in serviete, podveze in kravate, koci in odeje nad din 60'— nabavne cene . . kg 4' • e) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz bombaža, jute in lanu ter gumeni plašči . kg 6'- f) prešite odeje iz bombaža, jute, lanu in konoplje . . . komad 3'- g) odpadki tkanin, krpe in preja za čiščenje, stare vreče ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz bombaža, jute, lanu in konoplje kg 0T0 57 Volna in izdelki iz nje: a) volna surova in vse preje iz nje za industrijo (pod kontrolo uporabe) .... kg 0'40 b) isto za t r g o v i h o . . . . kg r— c) tkanine in pletenine iz volne in polvolne v kosih za prodajo na moter . . . . kg 1*25 č) tkanine in pletenine iz volne in polvolne z odrejeno dolžino, kakor: navadne rute, prti, nogavice, preprosto perilo, preprosta posteljna pregrinjala, tekači in slično kg o' d) boljše perilo in jopice iz volne in polvolne (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke in vezenine, tudi na meter, čepice, pozamentrija, tudi' elastična, boljše namizno perilo, kakor: garniture in serviete ler kravate ■ . . kg 5’— e) Oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči iz volne in polvolne ter nepremočljivi dežni plašči ' . . . . kg 12 — f) prešite odeje, fini koci ler boljša posteljna pregrinjala iz volne in polvolne . . . kg 5'— g) odpadki tkanin, krpe in preja za čiščenje ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz volne in polvolne .... kg OTO 58 Pripomba : Za polvol-neno blago velja blago, ki vsebuje nad 10 do 50% volne. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Svila — naravna, umetna, pol-svila in izdelki iz njih: a) naravna in umetna svila, od-motana, preja za industrijo in obrt pod kontrolo ii|K>rabo ler svilena vata kg 1'— b) preja iz naravne in umetne svile, opremljena za nadrobno prodajo . . . kg 5'— c) tkanine in pletenine po metru iz polsvile, umetne svile in naravne svile, razen obleke kg 6'— j| Tar. post Predmet Merilo Odmera din 2) izdelki iz polsvile, umetne in naravne svile, kakor : rute, traki, pozamentrija, prti, rokavice, nogavice, kravate, pletene jopice, žepiče, naramnice, tildi elastične, čipke in vezenine, tudi na meter, mrežice, podveze in vse perilo, razen obleke .... kg 10- d) Šivani izdelki iz polsvile, naravne in umetne svile, kakor: obleke, plašči, prešite odeje, zavese, tudi na meter in slično kg 20- e) niti — zlate, srebrne in iz drugih kovin, pletene ali sukane za vezenje ..... kg 4'— 59 Pripomba: Za svileno blago velja blago, ki vsebuje nad 25% svile. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Trdi ovratniki brez izjeme, na- rokvice in naprsniki . . . kg 5- 60 Izdelane dekorativne preproge: a) preproge iz jute, bombaža, volne, izvzemši tekače . . . kg 6- b) polsvilene in svilene, perzijske in ostale orientalske preproge kg 12- 61 Klobučevina, klobuki, kape in Čepice: a) klobučevina in polst iz volne ali iz živalskih dlak ter izdelki iz nje, izvzemši klobuke in kape kg 1'— b) moški in ženski klobuki in slamniki komad 3- c) kape iz sukna ali platna tor neizgotovljene oblike (tulci) in čepice v kolikor ne spadajo pod tar. post. 56. d), 57. d) in 58. č), otroški klobuki in slamniki ..... komad 1- č) modne gamaše par 1'— 62 Usnje, kože, kosti, mozdra, rogovi in perje: a) kože, presne in nasoljene . . kg 0'05 b) kože suhe in odpadki iz usnja kg OTO c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za drugo obrtno uporabo ter podplati . . . kg 0'50 č) kozje usnje, ševro, lakasto vseh vrst, želvino, anlilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično iinejše usnje v kosih kg 3- d) kosti in mezdra, parklji in rogovi brez razlike in prazne morske školjke .... kg 0'03 e) puh kg 5 — i) očiščeno perje (osmukano) . kg 3'— g) neočiščeno perje ..... kg 1 — h) perje za okras . . , s > kg 10- 63 Izdelki iz usnja: a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor: ročne torbice, kovče-gi (tudi iz natopljenih tkanin in vulkanfibra), obleke, pasji ovratniki, pasovi, gamaše in aktovke, vsa oprema ter drugo boljše blago * , , , t ^ kg 5‘— "u) S. c C3 H Predmet Merilo Odmera din b) usnjene rokavice ..... kg 15- c) šolske torbice iz usnja . . kg 1 — č) jermeni za vse industrijske namene, vsa konjska oprema, spojke iz živalskih kit in usnja, vsi polizdelki iz usnja ter drugi izdelki za industrijo, obrt in gospodinjstvo . . kg 1 — d) moški in ženski čevlji iz navadnega usnja ter športni čevlji kg 3- e) mošid in ženski čevlji iz boksa, ševroja in laka .... kg 4- f) navadne vrste moških, ženskih ter otroških platnenih čevljev, preproste sandale, opanke in copate, bakanče, delavski čevlji, okovani in podkovani, otroški čevlji iz usnja do št. 32 (23 cm dolžine) razen čevljev e podplati iz kavčuka (glej tar. post. 38) Pripomba: Čevlje — svilene ali deloma svilene, atlasne, brokatne, iz jelenjega, bronsiranega, pozlačenega ali posrebrenega usnja ter čevlje, ki se uvažajo preko carinarnice, je tarifirati po tar. post. 84. Pisarniške potrebščine: a) vse šolske potrebščine, svinčniki v lesu vseh vrst, radirke, žebljički, sponke in slični predmeti, peresniki in slično blago, polnilna peresa, nastavki za črnilo iz lesa in kovin, pivne vage in druga slična oprema v lesu in kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno- orodje, navadno ali v garniturah, pečatni vosek, tuši in črnila vseh vrsl, rdečila, ravnila in krivuljniki, risalne deske in slični predmeti kg r— 04 kg 0'50 Pripomba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka in celuloida je tarifirati po tar. post. 38. b), polnilna peresa, zlata ali z zlatom okovana pa po tar. post. 84. b) svinčniki in držala iz gala-> lita, celuloida in kovinasti , kg » 2'— 65 Gumbi: a) iz kosti, umetne kosti, celuloze, roženi, iz blaga in usnja kg T- b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz dragocenih kovin garnitura 5- c) gumbi iz lesa in železne pločevine bruto za neto . . . kg r— č) gumbi kokosasti (kameni oreh) iz galalita, porcelana, stekla, umetne smole ter kovinasti • kg 2- 6C Sčctarslco blago: a) krtače, čopiči, omela in izdelki iz živalske dlake in žime kg 1 — b) isto iz rastlinskih snovi . . kg 0'50 e) fibris, ščetine, žima in živalska dlaka t a a a * .g s. kg - Tar. post. Predmet Merilo Odmera din č) slamnati podnožniki, metle, sirkove metle in krtaPe . . kg 010 d) sirkova slama in brezove metle «•*•*•••■ kg 0'02 67 Kožuhovina in krzno vseli vrst: a) kožuhovina, strojena in ne-etrojeua od domačih živali ter polhove in jazbečeve kože kg r— b) kožuhovina, strojena ali ne-strojena od divjačine, domačih živali, delno prikrojena, barvana ali imitirana . . . kg 5'— c) kožuhovina od divjačine, delno prikrojena, barvana ali imitirana ........ kg 8'— č) krznarsko blago od domačih živali, polhov in jazbecev . kg 10 — d) isto od divjačine . , , , , kg 20'— e) nagačene živali kg 10'- f) živali za nagačenje .... kg 0'50 68 P r i p o m b a : Dragoceno krzno v kakršni koli obliki je tarilirati po tar. post. 84.; sem spadajo: srebrna lisica, nere, hermelin, plava lisica, kuna zlatica, astrahan, per-zijanec Itd. Kozmetika: a) parfumi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila in kreme za lepotičenje, fina dišeča olja, bruto za neto . . . kg 25'- b) puder, kozmetične vode, bri-lantin, pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in slično, bruto za neto kg 10 — 69 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obveze, ovojne tančice, vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (zaherlin in flit), bencinski eter in slično, bruto za neto kg 1 — 70 Lasuljarski izdelki , , . . > kg 2'— 71 Umetno zobovje in zobotelmični • instrumenti, ves material, kakor: živo srebro, amalgami, gumi in gutaperča, razni vložki in mavci, mostički, zobne krone, vrtalni stroji — električni ali na nožni pogon, sonde, svedri, umetno zobovje kakor tudi zlato v ta namen i • vrednost 3% 72 Lekarniške in drogerijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi s posebnimi imeni, specialitete ter eter v zdravilne namene, bruto za neto kg 5'— , b) razne kemikalije, ogljikova kislina, zdravila in droge, ovomaltine, salvo-malt, vse dietične prehrane ter vinski kamen za nadrobno prodajo kg 1'— Tar. post. Predmet Merilo Odmer din c) kemikalije vseh vrst za in- dustrijo, vse vrste jedkih in kislih tekočin, vinski kamen v industrijske namene, vse vrste soli in slično — tudi smole v industrijske in obrtne namene ter soda za kemično industrijo pod kontrolo uporabe kg 0'05 č) umetna gnojila in galica , , kg 0'01 d) kisik in dissous-plin itd. , , kg 0'25 73 Led: navaden in umeten . • > kg 0'0l 74 Kvas in drože kakor tudi vseh vrst pecilni praški ■ * ■ . kg 1'50 76 Semena: , a) semena za pol jske in gozdne pridelke in povrtnina, kum- na, janež kg 0M0 b) vse vrste cvetličnih semen . kg 5'— c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1- č) oljnata^ semena, kakor: laneno, ricinovo in 6lično za industrijo kg 0'0S 76 Suha roba in sitarsko blago: a) sitarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše plelarsko blago ... kg 060 b) preprosti lesni izdelki domače obrti v gospodinjske namene, suha roba, pleiene košarice iz protja in lesa (kot ambalaža) kg 010 77 Les in izdelki iz njega: • a) okrogel in tesan les iglavcev: smreka, jelka, bor, mecesen • ■ kg 0'01 b) okrogel in tesan les listavcev kg 0'02 c) rezan les iglavcev, zaboji in vse vrste železniških pragov kg 0'03 č) rezan-les listavcev .... kg 0'04. d) oblane deske, zarezane, neobdelano doge in polizdelki, zeljarski sodi iz mehkega lesa, lesna volna in moka, kocke za tlakovanje, šibje, beljeno ali barvano . . . .' kg 010 e) tesarski, kolarski in sodarski izdelki, mizarski in rezbar-ski izdelki iz mehkega lesa, nepleskani kg 0'25 f) ostali mizarski in rezbarski izdelki iz trdega lesa, tudi furnirani ali iz mehkega lesa, pleskani ter furnirji . . . kg 07>0 g) vezane ploščice in parketne deščice, eksotični les, ne glede na predelavo, tudi , trstje — surovo ali cepljeno (bambus, španski trskovec, lignum sanctum itd.) . . . kg 0'20 h) kratice iz mehkega lesa (rezan mehek les pod, 4. m.etr.e dolžine), žaganje in lubje . za 100 kg 0'80 i) staro pohištvo v prodajne namene kg 0‘05 j) sanke in smuči kg 1'— k) tapetniški izdelki .... kg 1 — Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 78 Pečnrski izdelki: a) vse vrste pečarskih izdelkov, postekleni in emajlirani (dla-ske) ......... kg 0'25 b) porcelanaste plošče za peči, štedilnike in razne obloge . kg 0'40 c) glina (ilovica), kaolin in rude za industrijsko predelavo . kg 0'03 č) bauksit in slično ter pepeli in izgoretine za rafiniranje za 100 kg 0'60 79 Gradbeni material: a) ves neimenovani gradbeni material,kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek, predmeti za tlakovanje ulic N za 100 kg 0'60 b) opeka — zidaki za 100 kg 1'25 c) ostali opekarski izdelki — votljaki, strešna opeka in slično — tudi cementna opeka, predmeti za tlakovanje cest, posebej ne imenovani, kakor: cestol, asfalt itd. . . za 100 kg 1'75 č) trstje za strope in slično ter strešna lepenka vseh vrst . kg 0'02 d) pesek v industrijske in obrtne namene in izolacijo, pesek za čiščenje, katran in ter . . kg 0'03 e) Samotna opeka in Samotna moka . kg 0'03 f) pleteno in vezano trstje v stavbene namene .... kg 0'05 80 Vrvarski izdelki: a) vse vrvarske surovine in polizdelki, rafija in navadna kravja dlaka ...... kg 0'50 b) vsi vrvarski izdelki. ■ ■ . kg 1'— c) a tri k ... • kg OTO 81 Galanterijski izdelki vseh vrst, kolikor niso posebej imenovani: a) toaletne in zobne krtačke, paste in praški za zobe . . kg 2'— b) izdelki iz lesa, celuloze in gume, iz kovin, blaga, porcelana in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, športni predmeti iz lesa, kovinasta ogledala, če za te izdelke ni večja odmera po postavkah glede na material .... kg 1'- 82 Posamezni galanterijski izdelki: a) sprehodne palice vseh vrst . kg 4'— b) karte za vse vrste iger, domine in slično igra 7'— c) svileni in polsvileni dežniki in sončniki komad 10'- č) ostali dežniki in sončniki . komad 5'- d) steklenice »thermos« ter njih deli r.rrriiii . kg 2'- 83 Predmet 84 e) naprsne igle in zaponke z okrasi, kameni, kamčni in slični izdelki, kakor: stekleni biseri za okras obleke, svetilk ter navadna bižute-rija............................ f) vse vrste razstreliv in prazni naboji........................... g) polni naboji in pirotehnični predmeti Ure: a) ure vseh vrst do din 80'— fakturne cene ...... b) vse ure nad din 80'— fakturne cene ....... c) srebrne in tulske ure . . . C) zlate ure.................... d) sobne, stenske in konzol n e ure ter slične od din 150'— do din 300'— fakturne cene e) iste nad din 300'— fakturne cene............................ f) velike sobne ure s stojali . . g) mehanizmi za žepne ure, stenske in sobne ter ostale ure............................. h) vsi deli, ki spadajo v urarsko in zlatarsko stroko iz niklja in ameriškega zlata in sličnih zlitin.................. Luksuzno blago. Sem spadajo: vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, izdelki iz slonove kosti in imitacij, izdelki iz jantarja, gagata in morske pene, luksuzni izdelki iz biserovi-ne, celuloida, ribje kosti, umetno cvetje vseh vrst in izdelki iz njega, luksuzni izdelki iz stekla in porcelana brez zveze ali v zvezi z drugim materialom, kakor: servisi in njih posamezni deli ter slično, izdelki iz steklenih biserov, koral in sličnega, luksuzni izdelki iz papirja in kartona, kakor: lampijončki, konfeti, korijandoli, albumi, krinke in slično, luksuzni izdelki iz usnja, krzna ter izdelki iz navadnih kovin, pozlačeni in posrebreni, boljša bižuterija, tkanine, prepletene ali okrašene s kovinaetimi nitmi ali vložki in slično, luksuzni izdelki iz živalskih tvarin za rezbar-stvo in drugi posebej ne imenovani izdelki, dalje vsi posebej ne imenovani dekorativni predmeti, kakor: gobelini, vsi predmeti okovani z zlatom ali srebrom ali okrašeni na sličen način, vrh tega anlikvitete in slično . . , Merilo kg 7'— kg 1'50 kg 2' komad 1'- komad komad komad 3'- 5'— 20'— komad 10'- komad komad 25'- 30'— kg 15'— kg 10'- Odmera din vrednost C. Pripombe k tarifi za občinsko trošarino-uvoznino. 1. a) Za trošarinske •predmete, ki ee uvažajo v prosta skladišča in se pozneje izvažajo, se pobira kontrolna pristojbina, razen za blago, prijavljeno in obdačeno za potrošnjo v mestu ter za blago, prepeljano iz din enega v drugo prosto skladišče, in sirerod 100 kg 1'— V skladiščih a stalnim trošarinskim uslužbencem se pobira ta pristojbina te v znesku, ki presega določeni ekvivalent za trošarinskega uslužbenca, bi Za pivo, ki se uvaža v mesto, se plača za liter 0'05 c) Pri povračilih se plača za račun manipulacijskih stroškov od vrnjene vsote . . . 10% Povračajo se le vsote nad din 10'—. To ne velja za pogrešilo zaračunane zneske, č) Za izredno časovno podaljšanje tranzitnih bolet preko roka, določenega v naredbi, se plača od vsote, zaračunane po ustrezni tarifni postavki: 1. za nadaljnjih 24 ur.................................. 10% 2. preko 48 ur.......................................... 25% Vendar pa »e bolele za trošarinsko blago ne morejo podaljšati preko 5 dni in bo-lete za uvozninsko blago ne preko 15 dni, v kolikor v.posameznih primerih ne sklene trošarinski odbor drugačne olajšave. din 2. Za tranzitno blago od.......................... 100 kg 0'50 3. Za spremljanje tranzitnega blaga se plača:. a) v dnevnem času.............................. 15'— b) v nočnem času............................... 30'— 4. Za nobeno pošiljko se ne sine pobrati na račun trošarine oziroma uvoznine manj ko . 0'50 5. V skladu z določbo čl. 8(i. uaredbe o občinski trošarini veljajo za odbijanje tare pri vseh predmetih trošarinsko-uvozninske tarife stopnje tare, ki jih upošteva pri uvozu iz inozemstva carinski postopek. Izvzeti so primeri, kjer te stopnje v carinskem postopku niso določene in kjer tarifa za občinsko trošarino-uvoznino ne določa drugače, 6. Za kalo pri vinu in žganju v založnih kleteh veljajo določila čl. 14. pravilnika o višini, načinu izterjavanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. 7. Tožilcem na drobno, ki nimajo založnih kleti, se dovoljuje ob uvozu vina nad 100 litrov v lesenih posodah 1%ni odpis na občinski trošarini. 8. Za blago, ki se uvaža v mesto, pa naročniku ne ustreza, se povrača mestna trošarina-uvoznina le, če stranka v roku 60 dni od dneva uvoza vrne blago pošiljatelju. 9 Blago, uvoženo v ozemlje mestne občine v popravilo, ki pa ee v roku 3 mesecev izvozi, je prosto plačila uvoznine proti deponiranju zneska po ustrezni tarifni postavki. 10. Mestno poglavarstvo more po sklepu trošarinskega odbora mestnega sveta onim veletrgovcem, ki se v pretežni meri pečajo s trgovino na debelo in blago izvažajo iz ozemlja mestne občine, na podstavi utemeljenih prošenj, vloženih v 1 mesecu po preteku proračunskega leta, povrniti del preko din 20.000'— v proračunskem letu 1938./39. plačane uvoznine. Odstotke povračila kakor tudi trgovinske stroke, ki se morejo s tem povračilom koristiti, določi po pooblastilu mestnega sveta trošarinski odbor po svobodnem preudarku. Clen 45. N a r e (1 b a o občinski trošarini. § 1. Občinska trošarina se pobira od vsega blaga po tarifi, določeni v tej naredbi. § 2. Predmeti, na katere se plačuje mestna trošarina, so navedeni v vsakokratni odobreni tarifi za občinsko trošarino. § 3. Za trošarinsko mejo se smatra politična meja mestno občine ljubljanske. § 4. Trošarinska meja mesta Ljubljane je upostavljena s trošarinskimi uradi. V okviru politične meje so predmeti, označeni v vsakokrat odobreni tarifi, zavezani mestni trošarini. § 3. Ce se politična meja mestne občine ljubljanske razširi, so predmeti, kar jih je ob razširitvi v inkorporira-nem delu mesta, zavezani plačilu mestne trošarine. § 6. Vsi trošarinski predmeti se morajo uvažati ali vnašati v mestno območje samo pri trošarinskih linijskih uradih, ki so kot taki vidno označeni. Vse inozemsko blago, ki se uvaža neposredno v mesto, se mora uvažati samo pri carinarnici po predpisih carinskega zakona. Na to blago se plačuje trošarjjip pri carinarnici po prej omenjenih predpisih. § 7. Za trošarinske poti se smatrajo one, ki jih določi občinski svet mesta Ljubljane. Ob teh poteh so trošarinski linijski uradi, podružnice oziroma stražarnice, pri katerih se prijavlja in plačuje občinska trošarina. § 8. Število trošarinskih uiadov in stražarnic, njih naziv in mesta, kjer naj se postavijo, odreja mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada. § 9. Mesino trošarino morajo plačevati proizvajalci, trgovci in uvozniki predmetov, zavezanih mestni trošarini, § 10. Za proizvajalce predmetov, zavezanih trošarini, se smatrajo oni, ki jih izdelujejo pod kontrolo v mestnem območju. § H- Za prodajalce oziroma trgovce se smatrajo oni, ki nabavljajo predmete, zavezane mestni trošarini, zunaj mestne politične meje ter jih prodajajo na drobno ali na debelo v mestnem območju. Za prodajalce se smatrajo tudi oni, ki prodajajo predmete, izdelane v mestnem območju. § 12. Za uvoznike se smatrajo vsi oni, ki uvažajo predmete, zavezane mestni trošarini, iz tuzemstva ali iz inozemstva. Postopanje s predmeti, zavezanimi mestni trošarini. § 13. Noben trošarinski predmet, doueseu ali uvožen na kakršen koli način in v kateri koli namen, ne sme priti v mestnem območju v promet prej, dokler se ne izvrši prijava oziroma pregled in se ne plača odpadajoča trošarina. § 14. Prijave je vlagati pismeno, če znaša trošarina preko din 100'—, drugače pa se izvrši prijava ustno. Obliko, vsebino in način prijave predpisuje mestno poglavarstvo na predlog ravnateljstva mestnega trošarin-skega urada. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v proizvajalne namene in ki spadajo pod nižjo tarifno postavko, so pod kontrolo trošarinskib organov. Prijave, pismene ali ustne, morajo biti točne in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. § 15. Za prijavo odgovarja lastnik ali uvoznik blaga. Tro-šariuski urad ni dolžan ugotavljati pravilnost podpisa in osebo, ki predloži prijavo. Prijavi je predložiti tudi eventualni tovorni list. § 16. Po predloženi prijavi se izvrši pregled blaga in plačilo trošarine. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. § 17. Trošarini, predpisani v tarifi te naredbe, niso zavezani: a) predmeti, ki zapuste v 24 urah mestno območje, neizpremenjeni po tovorkih, na istem vozilu; b) predmeti, ki so v carinskih, mestnih javnih in privatnih skladiščih; trošarina za te predmete se plača šele ob iznosu oziroma izvozu; c) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo. § 18. Plačila trošarine se opraščajo: 1. pošiljke kraljevskega doma; 2. denar in vrednostni papirji kakor tudi predmeti državnega monopola, ki se morajo prodajati po stalno odmerjenih cenah; 3. javne službene pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva kraljevine Jugoslavije, poslaništva in zastopništva tujih držav medsebojno; nadalje službene pošiljke gradbenega in tehničnega materiala za potrebe državnih železnic, če so naslovljene na njih ime; trošarinski predmeti, ki jih uvažajo poslaniki in zastopniki tujih držav v privatne nameue ob pogojih reciprocilete; 4. pošiljke, ki se reekspedirajo direktno na kolodvoru; 5. blago oziroma vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na trgovska potovanja ter jih kot take zopet vnosijo v mestno območje; to pa velja le za one, ki podado neposredno pred odhodom pri izstopnem uradu prijavo oziroma točen popis vsega iznesenega blaga ali vzorcev; 6. blago (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se je uporabljalo pri njih delu zuuaj mesta, če ni preteklo od dne izvoza oziroma iznosa več ko šest mesecev. Za to blago oziroma za ta material je treba predložiti pred izvozom pri izstopnem uradu pismeno prijavo in popis; 7. ambalaža ljubljanskih trgovcev, ki jo dobe — kot svojo lastnino — povrnjeno; 8. v Ljubljani izdelano blago — če se vrača ljubljanskim trgovcem na njihove naslove — ako ne ustreza kupcem ali prejemnikom; 9. vse rabljeno pohištvo hišnega gospodarstva kakor tudi vse življenjske potrebščine, ki jih uvozi lastnik ob selitvi, razen vina in alkoholnih pijač. Plačilo trošarine. § 19. Občinska trošarina se plačuje v gotovini, in sicer v dinarjih. Ce znaša trošarina manij ko din 0'50, se zaokroži plačilo na din 0'50. Pri proizvajalcih in prostih skladiščih se more na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada odobriti plačevanje trošarine dnevno ali v drugih daljših rokih. Ce se je dovolilo plačevanje uvozuiue v daljših rokih, se mora vršiti točno ob napovedanem času. § 20. Trošarina se plačuje po kosih, teži, jakosti ali merilu, kakor je to določeno v odobreni tarifi. § 21. Trošarina se zaračunava — kolikor ni omenjeno posebej — po čisti teži, ki se določi po odbitku tare. Cista vsebina posod se ugotavlja po uradno ugotovljeni cimen-taciji, drugače pa po odbitku tare ali stvarni izmeritvi čiste vsebine. § 22. Trošarina se mora plačati takoj ob uvozu ali ob vnosu predmeta v mestno območje, oziroma neposredno, ko so da predmet v promet. Trošarino plača oni, ki blago uvozi. Za plačilo trošarine pa jamčijo solidarno prejemnik, lastnik in voznik z blagom in vozilom v izogib posledic § 67. te naredbe. Na predmete, vnesene ali uvožene v javna skladišča, se plača trošarina istočasno —< če ni odrejeno drugače — ko se izvozi ali iznese iz skladišča. § 23. ' Trošarina se plačuje: a) pri carinarnicah in njih oddelkih v Ljubljani za vse carinsko blago, ki je zavezano plačilu trošarine po tej naredbi in tarifi; b) pri poštnem uradu v Ljubljani za ono trošarinski) blago, ki prihaja po njem v mestno območje; c) pri vseh trošarinskih linijskih uradih in ekspoziturah oziroma stražarnicah, kolikor prihajajo ti predmeti mimo njih v mestno območje; č) za prosta skladišča pri onih uradih, ki jih določi ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada; d) v vseh ostalih primerih pa pri blagajni mestnega trošarinskega urada, v kolikor to ni za vsak posamezni primes drugače določeno. a Trošarina se plačuje izključno na uradno priznana potrdila, katerih obliko in vsebino predpisuje mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada Povračila in naknadna plačila trošarine, § 25. Mestna trošarina, plačana na kateri koli osnovi te naredbe, se povrne samo na zahtevo osebe, ki je plačala trošarino, in sicer v šestih mesecih od dne, ko se je uvoz izvršil. Pravica do povračila po tem roku zapade. Za povračilo plačane trošarine se vlagajo prošnje pri ravnateljstvu mestnega trošarinskega urada, ne glede na to, kje je bila trošarina plačana. Zoper odločbo omenjenega ravnateljstva je dopusten v roku 8 dni ugovor na mestni svet ljubljanski, zoper odločbo mestnega sveta pa je dopustna pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, in sicer v 15 dneh od dneva vročitve odločbe, § 26. Na poziv ravnateljstva mestnega trošarinskega urada morajo lastniki blaga v šestih mesecih doplačati manjke, ki so se ugotovili z revizijo uradnih dokumentov. Ce v zgoraj navedenem roku ni mogoče izterjati dolžnega zneska, je odgovoren za plačilo trošarinski organ, ki je zlonamerno zakrivil zapadlost. § 27. Uradnik ali uslužbenec, ki bi zaračunaval trošarino napačno v škodo mestne občine ali v uvoznikovo škodo in kršil jasne odredbe tarife oziroma naredbe, se kaznuje disciplinski po veljavni službeni pragmatiki. Ce se pa ugotovi, da obstoji razlog kazenskega postopanja, se izroči stvar pristojnemu sodišču. § 28. Zoper uporabo trošarinske tarife je dopustna, če se pojavijo spori glede nje, instančna pot, kakor je omenjena v § 25. te naredbe. z izjemo, da je proti odločbi mestnega sveta dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, in sicer v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbe in spori glede uporabnosti tarife ne izključujejo plačila trošarine po odmerjeni postavki. Tranzitni promet. § 29. Za tranzitni promet se smatra promet z onim blagom, ki zapusti mestno območje v 24 urah neizpreme-njeno na istem vozilu pri enem izmed trošarinskih linijskih uradov. § 30. Prevoz blaga je prost plačila trošarine, če se izvrši po predpisih te naredbe in dosedanjega pravilnika, zaračunati pa je tranzitno pristojbino, navedeno v pripombah k tarifi za občinsko trošarino in uvoznino. Prosta skladišča. § 31. Predmeti, zavezani trošarini, se morejo vskladiščiti v mestna javna in privatna prosta skladišča, če znaša trošarina za vskladiščene predmete preko din 20.000-—. Sedapji lastniki prostih skladišč obdrže navzlic temu določilu svoja prosta skladišča še nadalje. § 32. Privatna prosta skladišča se morejo odobriti v bodoče samo, če v javnih mestnih skladiščih ni dovolj prostora. Javna in privatna prosta skladišča odobruje mestno poglavarstvo na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada. § 33. Vse poslovanje v javnih in privatnih prostih skladiščih glede uvoza in izvoza je predpisano s »pravilnikom za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski«, ki je bil odobren z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti (Ur. list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 30. decembra 1924., štev. 383/123). § 34. Iznos oziroma izvoz blaga iz prostega skladišča se more izvršiti samo po predhodni prijavi. Ce izskladišči lastnik prostega skladišča predmete, zavezane trošarini, za potrošnjo v mestu, mora plačati ustrezno trošarino; za blago pa, ki se izvozi ali iznese iz prostih skladišč iz mesla, se mora plačati za kontrolne stroške kontrolna pristojbina, navedena v pripombah k tarifi za občinsko troša r i no-u vozn ino. § 35. Če so mestni trošarini zavezani predmeti, ki se hranijo v prostem skladišču, pod zaporo katerega koli obla- stva, se ne morejo iznesti oziroma izvoziti, dokler ni plačana nanje odpadajoča trošarina. Če bi pa pretila z dolgim ležanjem blaga v prostih skladiščih nevarnost, da preseže trošarina njegovo vrednost, se proda blago na javni dražbi. § 36. Osebam, ki so bile kaznovane po tej naredbi in kate-' rili kazen še ni zastarana, se ne more podeliti prosto skladišče. Prav to velja za osebe, ki so v konkurzu. Osebam, ki že imajo prosto skladišče, se to more odvzeti: ' 1. ako so bile kaznovane po tej naredbi, 2. ako prestane kateri koli pogoj, s katerim jim je bilo prosto skladišče odobreno, 3. ako se v roku 1 leta ob priliki pregleda ugotovi višek ali nedovoljen primanjkljaj blaga v prostem skladišču. § 37. Trošarinski predmeti, na katere ni plačana mestna trošarina, se morejo iznesti oziroma izvoziti v vsaki količini le iz onih prostih skladišč, v katerih je stalno zaposlen trošarinski organ, iz ostalih skladišč pa samo, če izstopi blago v originalnih zabojih ali posodah, in v vseh drugih primerih samo, če izstopi v času, določenem v naredbi, ako je ostalo po tovorkih in vsebini neizpreme-njeno, ter ob pogojih, ki jih določi mestni trošarinski urad. § 38. Na blago, ki se začasno izvozi iz mestnega območja, da bi se predelalo ali izboljšalo in se vrne v treh mesecih v mestno območje, se pobira ob ponovnem uvozu 15% redne trošarine po tarifnih postavkah, katere bi bilo upo-rabljati na blago v stanju, v kakršnem se vrača na mest* no ozemlje, ker se mu je vrednost povečala. Za predelavo blaga, ki je v mestnem območju nemogoča, more trošarin-ski urad dovoliti posebne izjeme. Kontrola nad uvoženim blagom, § 39. Vse blago, uvoženo v mestno območje, spada pod kontrolo ravnateljstva mestnega trošarinskega urada. § 40. Pod trošarinski nadzor spadajo vse osebe, ki vnašajo ali uvažajo v mestni okoliš blago, zavezano trošarini, tako prodajalci in proizvajalci v okviru mestne politične meje kakor tudi njih trgovine, skladišča in delavnice, nadalje izdelani predmeti in surovine. Trošarinski organi so upravičeni, preiskati ob uvozu ali vnosu blaga vsa vozila, vse tovore, prtljago potnikov kakor tudi sutnljive osebe. Zenske osebe se morajo preiskovati samo po ženskih osebah. § 41. v Dokazi, da je trošarina plačana, so tile: a) carinska uvozna deklaracija in poštna vročilnica in b) uradno bolete trošarinških uradov o plačani trošarini. § 42. Trošarinskim organom je dopusten dostop v vse trgovinske prostore in v vsa skladišča ob navadnih urah; tudi jim gre pravica, vpogledati knjige prostih skladišč, v katere se vknjižuje sproti vsa dobava predmetov. Proizvajalci in njih dolžnosti. § 43. V mestnem območju ljubljanskem smejo proizvajati trošarinske predmete vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje in predpise te naredbe in drugih predmetnih zakonov. § 44. Proizvajalci trošarinških predmetov smejo biti: a) oni, ki plačujejo mestno trošarino na surovine in Izdelke po odobreni tarifi; vendar pa spadajo pod troša-rinsko koutrolo; b) oni, plačujejo mestno trošarino na surovine in polfabrikate ter so oproščeni plačila trošarine na izdelane predmete. § 45. Pod točko a) zgornjega paragrafa spadajo proizvajalci alkohola in alkoholnih pijač, piva in vseli brezalkoholnih pijač, pod točko b) pa vsi ostali proizvajalci. § 46. Natančnejše postopanje glede kontrole nad proizvajalci iz točke a) § 44. te naredbe je predpisano s posebnim pravilnikom. § 47. Noben proizvajalec iz točke a) § 44. te naredbe ne sme dati v promet v mestnem območju nobenih predmetov, dokler ni plačana odpadajoča občinska trošarina. § 48. Glede predmetov, za katere se predpiše v kontrolne namene oznakovanje ter se dobe brez oznake v prometu. se smatra, da trošarina ni plačana. Če lastnik ne more verodostojno dokazati plačila trošarine. § 49. Vsak proizvajalec iz točke a) § 44. te naredbe mora imeti, če je istočasno prodajalec, delavnico oziroma obrtne prostore ločene od prodajalnice. § 50. Na proizvod, ki se da v promet v mestnem območju, plača proizvajalec iz točke a) § 44. te naredbe mestno trošarino po odobreni tarifi. Na predmete, ki se izvozijo iz mestnega območja, pa je oproščen plačila trošarine, kolikor ni predpisano v tej naredbi drugače. * § 51. Proizvajalci iz točke b) § 44. le naredbe plačujejo trošarino samo na surovine in polfabrikate, ne glede na to, ali se izdelani predmeti trošijo v mestnem ozemlju ** ali ne. Za proizvajalce iz točke a) § 44. te naredbe izdela ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada na podstavi strokovne analize seznamek, iz katerega bo razvidno razmerje med količinami porabljene surovine in izdelanega proizvoda. Trošarinski prestopki in kazni. § 53. Za kaznive trošarinske prestopke se smatrajo: a) tihotapstvo in b) prestopki predpisov te naredbe, pravilnika in na-redb ravnateljstva mestnega trošarinskega urada, izdanih na podstavi te naredbe. § 54. Za prestopek tihotapstva je smatrati zlasti: 1. če se vnesejo ali uvozijo mimo trošarinških linijskih uradov, podružnic ali stražarnic v mestno območje kateri koli predmeti, ki so zavezani mestni trošarini, 2. če se vnesejo ali uvozijo imenovani predmeti v mesto po stranskih potih; 3. če se ti predmeti linijskemu uradu ne prijavijo, pa se zalotijo, ko se pregleda oseba ali tovor; 4. če se predmeti,, namenjeni v prosta skladišča, iznesejo ali izvozijo iz teh skladišč brez plačila trošarine; 5. če se kdo izogne plačilu trošariue s tem, da vnese ali uvozi predmete v potvorjenih posodah ali zabojih oziroma kakor koli skrivaj; 6. če se ugotovi v prostih skladiščih primanjkljaj, ki ni v razmerju z naravnim osuškoin ali izgubkorn. § 55. Za prestopek predpisov se Smatra zanemarjanje predpisov te naredbe ali izdanih naredb, ki se kot tako ne more smatrati za tihotapstvo po § 54. te naredbe. § 56. Tihotapci se kaznujejo, poleg tega da plačajo redno trošarino na vse blago, z enkratnim do petkratnim zneskom redne trošarine. Ce se izvrše poleg tihotapstva še druga dejanja, kazniva po občnem kazenskem zakoniku, se izvrši kazen zaradi tihotapstva nezavisno od kazni* ki jo izreče pristojno oblastvo. § 57. Zaloteno blago služi v prvi vrsti za plačilo redne trošarine in denarne kazni, ne glede na to, ali je tihotapec lastnik blaga ali ne. Če izvrši tihotapstvo več oseb, plačajo redno trošarino solidarno, denarno kazen pa vsaka zase po § 56. te naredbe. Nihče ne sme biti kaznovan, preden rii bil zaslišan. Če se storilec kljub dvakratnemu pozivu ne odzove, se odmeri kazen brez zaslišanja. § 59. • Kazen, predpisana v § 56. te naredbe, se zviša za 50%, če ponovi storilec dejanje pred pretekom enega leta, ali če se je dejanje tihotapstva izvršilo po sončnem zahodu ali pred sončnim vzhodom. § 60. Osebe pod 16. letom starosti se ne kaznujejo. Pač pa so odgovorni za plačilo trošarine njih roditelji oziroma varuhi ali lastnik oziroma kupec blaga. § 61. Denarne kazni zaradi tihotapstva — kolikor niso izterljive v denarju ali v dejanski vrednosti blaga — se izpreminjajo v zaporno kazen. Za vsakih din 50'— kazni se računa en dan zapora. Zapor ne sme trajati dalj ko eno leto in ne manj nego en dan. Zapor se prestaja pri policijskem oblastvu ob občinskih stroških. Če se tihotapljeno blago kljub preiskavi ne more doseči, se sme izreči kazen za tihotapstvo samo, če so se ugotovile s preiskavo točna količina in kakovost blaga kakor tudi tihotapčeva kazenska odgovornost. Če se količina in kakovost blaga nista mogli ugotoviti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokazana, se kaznuje tihotapec v denarju z din 100'— do din 10.000'—. § 63. Trošariuski predmeti, za katere je predpisano, da morajo biti oznakovani, ki pa se zalotijo v prometu brez oznake, se smatrajo za tihotapljene, § 64. Proizvajalci trošarinskih predmetov se kaznujejo za prestopke predpisov te naredbe, pravilnika in naredb ravnateljstva mestnega trošarinskega urada, izdanih na podstavi te naredbe, kolikor niso imenovani ti prestopki posebej, v denarju z din 50'— do din 500'—. § 65. Proizvajalci in prodajalci trošarinskih predmetov, ki bi zabranili trošarinskemu organu pregled svojih obratov oziroma trgovin, se kaznujejo v denarju z din 50'— do din 500'—, v vsakem ponovnem primeru pa v denarju z din 200'— do din 1.000—. § 66. Proizvajalci trošarinskih predmetov kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo, če ne postopajo po predpisih te naredbe, v prvem primeru z din 20'— do din 200'—, v vsakem ponovnem primeru pa z din 50'— do din 500 — poleg plačila škode, ki bi nastala iz tega mestni občini, kolikor ni za te prestopke posebnih določil. Enako se kaznujejo osebe, ki se ne zglase na poziv ravnateljstva mestnega trošarinskega urada oziroma izostanejo brez opravičila. § 67. Tihotapljeno blago, vozilo in posoda se ne izroče lastniku prej, dokler ne plača.redne, trošarine in denarne kazni. Tako blago, vozilo in posoda in vse drugo blago, ki bi ga imel krivec v svojem skladišču, jamčijo za trošarino in za denarno kazen. Tihotapljeno blago, vozilo in posoda se morajo prevzeli v treh dneh od dne, ko se je izrekla globa; drugače pa se prodajo in iz izkupička sc pokrijeta trošarina in denarna kazen. Če gre za živo in pokvarilo blago, se smo takoj prodati, denar pa se deponira, dokler se stvar dokončno ne reši. Ko je spor končan, oziroma ko postane odlok pravnomočen, so pokrijeta iz tega denarja v prvi vrsti redna trošarina in globa, eventualni preostanek pa se izroči — na poziv — lastniku v treh mesecih, po tem roku se naloži na lastnikovo ime v Mestni hranilnici ljubljanski. Če bi izkupiček ne dosegel višine trošarine in odmerjene kazni, se sme zavarovati terjatev na imetju lastnika zaplenjenega blaga. Če se dožene tihotapstvo, omenjeno v § 54. te naredbe, in se zapleni blago, čigar lastnik oziroma prinašalec je neznan ter se ne javi v treh dneh od dne, ko je bilo blago-zaplenjeno, se proda blago na javni dražbi; z denarjem se pokrijejo potem trošarina in stroški prodaje, z ostalim zneskom pa se postopa po § 77. to naredbe. § 68. Vsi prestopki, ki so bili izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavitvijo te naredbe, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. § 69. Za blago, uvoženo in prijavljeno za ponovni izvoz pred uveljavitvijo te naredbe, veljajo določila pravilnika za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski (»Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 30. decembra 1924., št. 383/123). Zasledovanje in reševanje trošarinskih prestopkov in sporov vobče. § 70. Trošarinske prestopke in tihotapska kazniva dejanja preiskuje in zasleduje ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada, odločbe pa izdaja predsednik mestne občine skladno z določili § 96. zakona o mestnih občinah. § 71. Rešitev se vroči prizadeti osebi. Za tako se smatra krivec, izsleditelj ali zalotitelj. § 72. Proti odločbi predsednika mestne občine v kaznivih dejanjih tihotapstva po §§ 54. in 62. je dopusten ugovor na mestni svet ljubljanski, ki ga je vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe. Proti odločbi mestnega sveta je dopustna pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani v roku 15 dni po pr.ejemu odločbe. Proti tej odločbi pa je dopustna še tožba na upravno sodišče, in sicer v roku 30 dni od dne vročitve odločbe, zoper razsodbo upravnega sodišča pa ni nadaljnjega pravnega sredstva. Zoper odločbo predsednika mestne občine v ostalih trošarinskih prestopkih pa je dopustna pritožbena pot, navedena v § 28. naredbe. § 73. Pravna sredstva se vlagajo pri onem oblastvu, ki je izdalo rešitev na prvi stopnji; šele to jih pošlje z ostalimi pojasnili naslovnemu oblastvu. Ce se pošlje pravno sredstvo priporočeno po pošti, velja za dan, ko je bilo pravno sredstvo prejeto, datum poštnega pečata. Pravna sredstva, vložena po določenem roku, se vrnejo kot prekasno vložena. Pravna sredstva pa, ki so vložena pri drugem oblastvu, se smatrajo za vložena onega dne, ko jih prejme oblastvo, ki mu je stvar rešiti. Ce se prekorači rok za vložitev pravnega sredstva, se sme to izpregledati v res upostevnih primerih, ako so dani za to tehtni razlogi. § 74. Obnovitev postopanja v vseh prestopnih in spornih stvareh se more izvršiti po preteku treh mesecev, ko je bila izdana zadnja rešitev. Obnovi pa stvar po tem roku lahko ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada. § 75. Tihotapski prestopki zastarajo po preteku enega leta od dne izvršitve, ostali prestopki pa v treh mesecih od dne, ko se je dejanje izvršilo. Izvršilni odloki in odredbe glede kazni zastarajo po preteku petih let od dne, ko postanejo izvršne. § 76. Uradniki mestnega trošarinskega urada, ki izdajajo' odloke po tej uredbi, so odgovorni disciplinski in materialno, če sporna stvar zastara zbog njih malomarnosti. § 77. Denarne kazni, plačane po kazenskem postopanju, se razdele po zaslugi izsleditelju in zalotitelju. § 78. Denar razdeli po predhodnem paragrafu z odobritvijo predsednika mestne občine ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada. Uradno poslovanje. § 79. Vse posle mestne trošarine in drugih indirektnih dohodkov opravlja ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada. § 80. Ravnateljstvo giestnega trošarinskega urada ima svoj pečat, na katerem je na sredi z zakonom predpisani grb, okrog tega pa napis: Ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada. § 81. Ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada je izvršilno oblastvo za vse primere, ki spadajo v njegovo področje. Odgovorno je neposredno predsedniku mestne občine. § 82. V področje ravnateljstva mestnega trošarinskega urada spadajo tile posli: a) po svojih organih pobira občinske davščine, omenjene v tej naredbi; b) sestavlja predlog proračuna dohodkov in stroškov v svoji stroki; c) vrši kontrolo nad pravilnim zaračunavanjem mestne trošarine po tej naredbi; č) čuva s svojimi organi trošarinsko črto; d) skrbi za službeno obleko in obutev svojih uslužbencev; e) je po svojih organih v pomoč sanitetno-policijskim predpisom; f) vodi statistične podatke o donosih mestne trošarine; g) rešuje vse trošarinske prestopke in h) vrši v mejah te naredbe in proračuna nabave svojega področja. § 83. Ravnateljstvu mestnega trošarinskega urada načeluje ravnatelj, ki je direktno odgovoren predsedniku mestne občine. Ce je odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Število uslužbencev, njih opremo, naslove in dohodke, dolžnosti in pravice kakor tudi službena razmerja predpisuje službena pragmatika uslužbencev ravnateljstva mestnega trošarinskega urada v Ljubljani. § 84. Trošarinski uslužbenci morajo nositi v službi službeno obleko; kroj službene obleke predpisuje mestno poglavarstvo na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada. Nabavlja se ob stroških mestne občine. Pravice dohodarstvenih uslužbencev. § 85. Državni organi, ki vrše službene dolžnosti po predpisih te naredbe, dobe kot nagrado 2% skupne vsote, ki so jo pobrali. Kako se izplačuje ta nagrada, določi mestno poglavarstvo ljubljansko na predlog ravnateljstva mestnega trošarinskega urada. Državnim organom, ki bi vršili poleg svojih rednih službenih dolžnosti še drug uradni posel po tej naredbi, je dopustno podeliti še posebno nagrado. Končne odredbe. § 86. Ob plačilu trošarine se zaračunava tara, ki je veljavna za carinsko blago. § 87. Blago, ki ni imenovano v trošarinski tarifi in ni označeno v kakšni njeni postavki, se obdači po postavki, ki je z njo po kakovosti ali uporabnosti najsorodnejša. § 88. Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, se plačuje trošarina po glavnem materialu, ki ga ima predmet v sebi. § 89.. Da more mestna občina izvrševati predpise te na-redbe in tarife, se pooblašča, predpisati pravilnik in komentar, ki ga odobri kraljevska banska uprava dravske banovine. § 90. Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavitvijo te naredbe, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. V kolikor ta naredba ne določa drugače, veljajo določila »pravilnika za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski«, ki je bil odobren z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti (Ur. 1. z dne 30. decembra 1924., štev. 383/123). Clen 46. Naredba o občinski uvoznim, § 1. Mestna uvoznina se pobira po v vsakem proračunskem letu odobreni uvozninski tarifi od vsega blaga, ki dospe na kateri koli način na ozemlje mestne občine ljubljanske. § 2. Uvoznini, predpisani v tarifi, niso zavezani: a) predmeti, ki se vskladiščijo v mestna in javna skladišča s poslovanjem, urejenim po zakonu o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930.; vendar mora biti blago pod zaporo uprave javnih skladišč. Uvoznina na te predmete se plača, ko se iznosijo ali izvozijo v mestno območje radi predelave ali porabe; b) motorna vozila pod t. p. 37/a),b), c), ki se ne inude v mestu dalj ko 10 dni nepretrgoma; c) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo. § 3. Uvoznine so oproščeni: a) pošiljke državnega erarja; b) denar, vrednostni papirji iu drž. monopolno blago s stalno odrejeno ceno; c) pošiljke za potrebe vojaških in žandarmerijskih edinic na osnovi čl. 65. in 74. zakona o adm. voj. in morn.; č) starine, znanstveni in umetniški predmeti,'če so namenjeni za javne zbirke ali znanstvene namene; d) rabljeno pohištvo hišnega gospodarstva pri selitvi; e) predmeti sodnega postopanja in službene pošiljke, ki jih javna oblastva kraljevine Jugoslavije, poslaništva in zastopstva tujih držav pošiljajo med seboj, ter službene pošiljke gradbenega in tehničnega materiala za Potrebe državnih železnic, če so naslovljene na njih ime; f) blago (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se uporablja pri delu zunaj mesta, če ni preteklo od dne izvoza ali iznosa več ko 6 mesecev. Za to blago ali material je treba predložiti pred izvozom pri izstopnem uradu pismeno prijavo v dvojniku in popis. Na utemeljeno prošnjo, podano pred pretekom danega roka, se ta rok izjemoma podaljša; g) blago, ki je izdelano v mestu in izvoženo (izneseno) iz mesta, če se vrača dobavitelju, ako ne ustreza kupcem ali prejemnikom, s pogojem, da še ni preteklo 6 mesecev in da je blago isto; vsekakor pa mora biti pred zopetnim uvozom prijavljeno pri izstopnem uradu ter dokazano, da kupec ni hotel prevzeti blaga; h) blago ali vzorci, ki jih jemljejo trgovinski potniki na trgovska potovanja ter jih kot take zopet vnosijo v mesto ali pa izvozijo iz mesta, toda le tedaj, če pri izstopnem ali vstopnem uradu prijavijo in podajo točen popis vsega izvoženega (iznesenega) blaga ali vzorcev. Za trgovinske potnike se priznavajo samo one osebe, ki se izkažejo z legitimacijo pristojne zbornice za TOI; i) ambalaža ljubljanskih trgovcev, ki jo dobe vrnjeno kot svojo lastnino; j) pošiljke, ki se reekspedirajo neposredno na kolodvoru. Reekspedicijo pa je treba pristojnemu linijskemu uradu prijaviti v roku 24 ur od dviga tovornega lista za pošiljke, toda pred predajo za nadaljnjo odpremo ali povratek. Kdor tega ne javi pravilno v odrejenem roku pri pristojnem linijskem uradu, plača uvoznino, čeprav je blago dalje odpremljeno ali vrnjeno; k) tranzitno blago, to je blago, ki gre neizpreme-njeno v 24 urah na istem vozilu direktno preko Ljubljane. § 4. Blago, ki je zavezano mestni uvoznini, se mora vnašati ali uvažati v mestno območje samo po trošarinskih poteh, ki vodijo mimo trošarinskih linijskih uradov, izpostav in stražarnic, ki so kot laki vidno označeni. Uvažati ali vnašati blago v mesto po drugih poteh ali stranpotih, ki ne vodijo mimo teh uradov, je pod pretnjo zaplenitve blaga prepovedano. § u. Kdor koli uvozi ali vnese v mesto blago, zavezano plačilu uvoznine, mora uvoz blaga prijaviti pri trošarin-skem linijskem uradu in označiti vrsto in količino blaga. Prijava je lahko ustna ali pismena; pismena je obvezua, Če znaša uvoznina nad din 100’—. Prijave morajo biti točne tako v pogledu količine kakor kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Za prijavo odgovarjata lastnik in uvoznik blaga solidarno. Trošarinski linijski urad ni dolžan ugotavljati pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Po izvršeni prijavi se zaračuna in pobere uvoznina, nato pa se izvrši pregled blaga. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. Stranka, ki meni, da je uvoznina zaračunana prt trošarinskem linijskem uradu napačno, lahko zahteva nadpregled blaga prr ravnateljstvu mestnega trošarin-skega urada. V tem primeru mora ob svojih stroških prinesti vzorec spornega blaga k ravnateljstvu ter nosi tudi stroške analize, če se izkaže, da je bila uvoznina pravilno pobrana. To pa ne odloži plačila uvoznine, zahtevane pri vstopnem uradu. § 6. Uvoznina se plača takoj ob uvozu ali vnosu blaga v mestno območje. Na predmete, vnesene ali uvožene v javna skladišča, se plača uvoznina istočasno, ko se izvozi ali iznese iz skladišča, razen če ni odrejeno drugače; vendar mora uvoznik v tem primeru založiti pripadajočo uvoznino, ki se mu povrne po odpisu bolete. Uvoznino plača oni, ki pošiljko uvozi. Za plačilo uvoznine pa jam- čijo solidarno prejemnik, lastnik in voznik z blagom in vozilom v izogib posledic § 12. § 7. Naknadno pobiranje uvoznine zastara v 5 letih od dne, ko jo je bilo treba plačati ali prijaviti blago za plačilo uvoznine. § 8- Uvoznina se plača po uvczninski tarifi, ki je sestavni del tarife za občinsko trošarino in uvoznino, in sicer od tar. post. 63 do 84. Blago, ki v tarifi ni imenovano, se obdači z uvoznino po tar. postavki, ki ji je po kakovosti in uporabi naj-sorodnejša. Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, se plača uvoznina po glavnem materialu, ki ga vsebuje predmet. § 9. Uvoznina se zaračunava za vsako vrsto blaga posebej, in sicer: po teži, komadu, jakosti, merilu ali po odstotku vrednosti blaga, kakor je to določeno v odobreni tarifi. Od blaga, za katero se zaračunava uvoznina po osnovi kg, se odmerja uvoznina, če znaša višina odmere pod din 50'—, po nečisti (bruto) teži. V vseh drugih primerih se zaračunava uvoznina po čisti (neto) teži blaga, v kolikor ni v tarifi drugače odmerjena. Za blago, ki se uvaža iz inozemstva preko carinarnice, služi za osnovo odmere uvoznine čista teža, označena v carinski deklaraciji. V vseh drugih primerih se izračuna čista teža tako, da se od nečiste teže odbije tara. V tem pogledu veljajo določbe pripombe 5. k tarifi za občinsko trošarino — uvoznino. § 10. Stranke, ki imajo obsežen uvozni promet (tvornice, veletrgovine, podjetja itd) in ki žele plačevati uvoznino .v mesečnem ali letnem pavšalu, vložijo prošnjo pri ravnateljstvu mestnega trošarinskega urada, ki jo prouči in predloži v sklepanje trošarinskemu odboru in nato v odobritev finančnemu odboru mestnega sveta. Dogovorjeni in odobreni pavšal je plačljiv mesečno vnaprej; v nasprotnem primeru stranka izgubi pravico pavšala. § H- Ze plačana uvoznina se vrača samo, če je dokazano, da se je pogrešno ali neupravičeno odmerila, in sicer na pismeno zahtevo (prošnjo) osebe, ki jo je plačala ter v roku 180 dni od dneva, ko je bila plačana. Po preteku .tega roka zapade pravica do povračila. V primeru da je bila uvoznina previsoko odmerjena, se presežek povrne ob istih pogojih. § 12. Vsi prestopki, storjeni proti predpisom te naredbe, posebno pa opustitev prijave o uvozu blaga, nasilen uvoz blaga in prikrajšanje plačila uvoznine, prikrivanje ali tihotapstvo blaga, poškodovanje uradnih pečatov in sploh vsa dejanja, s katerimi se prikrajša mestna davščina, ovira ali otežkoča kontrola, se kaznujejo poleg plačila redne davščine z do lOkratnim zneskom prikrajšane uvoznine, ki se v primeru neizterljivosti pretvori v kazen zapora, računajoč din 50'— za 1 dan zapora. Ce se izvrše poleg teh prestopkov še druga dejanja, kazniva po kazenskem zakonu, se izvrši kazen po tej naredbi nezavisno od kazni, ki jo izreče kazensko sodišče. Nihče ne sme biti kaznovan, preden ni bil zaslišan ali zakonito pozvan, da se zagovarja. Ce se storilec kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju, izostanka pa ne opraviči s polno verjetnimi dokazi, se mu izreče kazen brez zaslišanja. Prestopki zastarajo v enem letu od dneva izvršitve. Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper storilca radi preganjanja. Izvršilni odloki in odredbe glede kazni zastarajo [K> preteku 5 let od dneva, ko postanejo izvršne. Denarna kazen pripade po zaslugi izsleditelju in zalotitelju. Za plačilo redne in kazenske uvoznine se blago in vozilo ali posoda, s katero je izvršeno kaznivo dejanje, ne glede na to, čigava last jsta vozilo ali posoda, takoj zaplenijo ter se na stroške in škodo storilca prodajo na javni dražbi. Ce storilec poravna redno in kazensko uvoznino, se 11111 vrnejo blago, vozilo in posoda v prosto razpolaganje. § 13. Kazen, predpisana v § 12. te naredbe, se zviša za 50%, če ponovi storilec dejanje pred pretekom enega leta ali če se je dejanje tihotapstva izvršilo po sončnem zahodu ati pred sončnim vzhodom. § 14. V primeru da se količina in kakovost blaga nisla mogli ugotoviti, prestopek predpisov te naredbe in kazenska odgovornost pa sta dokazana, se kaznuje storilec z denarno globo 'Hn 100 — do din 10.000 —. § 15. Ce je upravičen sum, da se je uvozilo ali vneslo na ozemlje mestne občine uvozniui zavezano blago ne da bi bilo prijavljeno, se sme na ozemlju mestne občine zasledovati, najsi je bilo določeno za potrošnjo ali .porabo ,v mestni občini ali za shrambo v prostem skladišču ali za prevoz skozi mestno območje. V vseh primerili velja, da se je nameravalo neprijavljeno potrošiti ali porabiti v mestni občini. Cim se zaloti, se takoj obdači in vrli tega uvede kazensko postopanje. Da se v takem primeru blago izsledi in krivec kaznuje, se sme izvršiti po potrebi tudi hišna preiskava. § 16. Hišna preiskava se sme izvršiti samo na pismeno odredbo predsednika mestne občine. Voditi jo mora uradnik ravnateljstva mestnega trošarinskega urada vpričo dveh državljanov. § 17. Od kazenskega postopanja se odstopi, če storilec takoj prostovoljno plača prikrajšano redno uvoznino in globo, ki jo smatra ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada za primerno — s pripadajočo državno takso — glede na prikrajšek, ali če gre za drugačen prestopek, glede na značaj tega prestopka. S podpisom odpustne izjave se storilec odpove vsaki pravici pritožbe. Globa ne sme v nobenem primeru presegati najvišje denarne kazni, ki bi jo bilo izreči po § 12. Blago se izroči lastniku takoj po plačilu v prosto razpolaganje. § 18. Vse poslovanje pri pobiranju uvoznine, zasledovanje in reševanje prestopkov opravlja ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada po svojih službenih predpisih s svojimi trošarinskimi organi. § 19. Proti odmeri uvoznine kakor tudi proti po § 12. izrečeni kazni ima stranka ali storilec pravico ugovora na mestni svet v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga ali kazenske odločbe. Proti odločbi mestnega sveta pa ima pravico pritožbe na kralj, bansko upravo dravske banovine v Ljubljani v roku 15 dni po vročitvi odločbe. § 20. Uvoznina je javna davščina. § 21. Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavljenjem te naredbe se obravnavajo po prejšnjih predpisih. V ostalem pa veljajo subsidiarno predpisi veljavne »naredbe o občinski trošarini (mestne občine ljubljanske)«, kolikor ne nasprotujejo tej naredbi. Občinska specialna trošarina na vino. Člen 47. Specialna trošarina na vino se pobira po din 0'50 za liter v delno pokritje 6% nega obligacijskega in 6% nega gradbenega investicijskega posojila. Odkup osebnega dela. Člen 48. Prispevek za odkup osebnega dela civilnih in vojaških uradnikov ter uslužbencev se pobira po čl. 24. pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« št. 5/2 iz 1. 1931.). Občinska pristojbina za prevoz z reševalnim avtom. Člen 49. Pristojbina za prevoz z reševalnim avtom znaša: 1. v mestu od vsake vožnje......................din 50’— 2. izven mesta od vsake vožnje .... „ 50'— in za vsak pričeti km..........................„ 6‘— Pristojbine, ki se pobirajo v mestni klavnici. Člen 50. A. K 1 a v n i n a : za govedo veliko, nad 450 kg, od glave . din 120 — za govedo malo, pod 450 kg, od glave . 99 80 — za prašiče nad 100 kg, od glave . . . 9» 78 — za prašiče pod 100 kg, od glave . . . 99 44 — za prašičke-odojke do 10 kg, od glave . 99 10-— za teleta, od glave ........ 99 35 — za ovne, ovce, kozle, koze, od glave . . » 20- za kozličke in jagnjeta, od glave . . . din 5'— za konje, od glave............................„ 70'— za žrebeta do pol leta, od glave .... „ 30’— Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se zaračuna od 1 kg zaklane teže po din 0'50. B. Občinska pristojbina (davščina) za ogled: Za uvožene že zaklane cele živali se pobira občinska pristojbina enaka klavnirii. Za kg uvoženega mesa, mesnih izdelkov, s’lanine, rib in perutnine........................................ p5Q za kg uvožene masti..................... 1 •_ » 1 C. H1 e v n i n a : v novih hlevih za veliko žival po . . din 4 — na dan, v novih hlevih za malo žival po . . „ 1'50 v starih hlevih za veliko žival po . . „ 2'— ” ” v starih hlevih za malo žival po . . 1’— 1 59 x 99 99 Č. T e h t n i n a. I ristojbine za javne mestne tehtnice v Ljubljani so bile odobrene z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924., št. 655/24, mag. št. 3997/24, v naslednji izmeri: za prašiče, teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo.................................. din 2,— za goveda in konje, za glavo................„ 4‘— za blago do 500 kg po...................... 2'— za blago do 1000 kg po.....................4’___________ za blago nad 1000 kg po.................... (}•_ za prazen voz.................. » 0 Tehtanje praznega voza, ki se telita radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, in sicer: pri govedu od din 4'— na din 2‘—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. N a j e m 11 a pristojbina od celic: 1. v hladilnici za vsak nr’ pri letnem najemu . . din 900 — za vsak m2 pri mesečnem najemu . 99 120 — za mizo za slanino letnih .... 9» 200 — 2. v zmrzovalnici za vsak m* pri letnem najemu . . 99 1000 — za vsak m2 pri mesečnem najemu . 99 150 — 3. v nasoljevalnici za vsak m* pri letnem najemu . . 99 500 — za vsak m2 pri mesečnem najemu . 99 75 — Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v let- znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. D n e v 11 a najemnina: Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: od celega goveda do 200 kg po . . din 10'— od celega goveda nad 200 kg po . . „ 12'50 od celega prašiča nad 80 kg po. . . „ 6'—. od celega prašiča pod 80 kg po . . din 4'— od celega teleta ali velike drobnice po „ 4'— od celega jagnjeta ali kozliča po . . „ 2'— od celega konja po...................................„ 10'— od mesa ali slanine v kosih od 1 kg po „ 0'05 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilniee ne zaračuna, v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gorenja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur po din 3-— za komad, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa po din 2'— za komad; b) v hladilne celice: od celega goveda do 200 kg po « . din 12'50 od celega goveda nad 200 kg po . . „ 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5'— od celega teleta po......................... 5'— od celega jagnjeta ali kozlička po . „ 2'— od celega konja po.................................. 15'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0\05. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur za komad po din 5'—, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa za komad po din 2'—; c) v zmrzovalne celice: od celega goveda po..............................din 15*— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5'— od celeta teleta po...............................„ 5'— od velike drobnice po ..... . „ 3'— od male drobnice po..................................... 2'— od srne ali gamsa po ..... . „ 2‘— od divjega zajca po . .............................. 1'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača od prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0*05. E. Umetni led. Umetni led se prodaja po naslednjih cenah: pri odvzemu enega kosa, kos po . . . din 5'— pri odvzemu do 100 kosov, kos po . . . „ 4'— pri odvzemu od 100—200 kosov po . . „ 3'— vsi nadaljnji kosi po...................„ 2'50 Pri dostavi na dom se računa dostavnina za kos po din 1'—, F. Pristojbina za uporabo doviačilnice. Za dovoz in odvoz vagona živine in mesa po dinarjev 100'—. G. Klavnična kavcija. Klavnična kavcija se pobira v smislu § 5. pravilnika za mestno klavnico v Ljubljani z dne 15. februarja 1927., mag. štev. 3.996/27, v sledeči izmeri: 1. zaklani konji, govedo ... od glave din 250'— 2. prašim ,, ,, 100 — 3. prašiči, mali za rejo . . . „ „ „ 40'— 4. teleta ,, ,, 60 — 6. koštruni (ovca, oven, koza, kozel} .j ,, 30 — 6. kozliči ali jagnjeta . . 7. meso, mesni izdelki, mast 8. ribe, perutnina .... od glave din 15'—< kg „ 5’—' )» 5. 3 ^ Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu. Člen 51. Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu na osnovi člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, in sicer za izdajo živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja. Taban Taksa za 0|{led Skupaj a) za govedo, konja, osla *lv"u ihhm' .m, nad 2 leti.....................2'50 4'90 7'40 b) isto do 2 let..................2'50 3'40 5'90 c) za prašiča in drobnico . 2'50 3'70 620 c) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival ogled-nina še po din 0'50. d) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa dih 1'—. e) Za potrdilo lOdnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din 1'—. Opomba: Ker znašata tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) din 1*10, pod b) din 0'60 in pod c) din 0'30, bo veljal stranko živinski potni list pod a) din 8'50, pod b) in c) din 6 50. Občinska pristojbina za ogled mrličev. Člen 52. Pristojbina za ogled mrličev znaša: 1. za mrliške oglede po........................din 5’—< 2. za mrliške popisnice: a) od gala-pogrebov in pogrebov po prvem razredu po.............................„ 100'— b) od pogrebov po drugem razredu po „ 50'—< c) od pogrebov po tretjem in četrtem razredu po...........................................„ 30'—> č) od pogrebov po petem in šestem razredu po..............................................„ 20’—' d) od bratovskih pogrebov po ... . „ 20'—• e) od otroških pogrebov po..................■ „ 20'—< Ubožni pogrebi so pristojbine prosti; 3. za izdajo dovolitve za prepeljavo mrličev v tuje občine oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: a) za izdano malo prebodnico za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po . „ 50— b) za izdane prehodnice za prepeljavo v tuzemstvu po................................„ 100'—' c) za isto v inozemstvo po...............„ 200'— č) za uvoz mrličev iz tuzemstva po . . „ 100'—' d) za uvoz mrličev iz inozemstva po . . „ 200'—' 4. za izdajo dovolitve za izkop ali prekop mrliča po................................................... 70'—1 Pokopališko takso na draveljskem pokopališču. Člen 53. a) Za izkopanje in zasipanje jam za odrasle po din 100'— za vsako jamo; - b) za izkopan,je in zasipanje jam za otroke po 50 dinarjev za vsako jamo; e) da se grob po desetih letih za nadaljnjo dobo 10 let ne prekoplje, po din 250'— za vsakogar; č) da se ■■»vrši pokop izven vrstnega reda, Če si torej izbere stranka prostor za grob sama, po din 250'— za vsakogar; d) za vse iz teritorija tujih občin na pokopališču v Dravljah pokopane se zviša taksa pod c) in č) na trikratni znesek, to ie na din 750 — za vsak grob. Občinsko gradbene lakse. Clen 54. Gradbeno takse za regulacijski fond se pobirajo po pravilniku o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, ki ga je odobril g, minister za finance z odločbo št. 2950 z dne 12. aprila 1934., objavljenem v »Službenem listu kraljevske Iranske uprave dravske banovine« št 382/48 iz 1. 1934. Poleg gradbenih taks po navedenem pravilniku se pobira še: a) za dostavo odločbe......................din 1-50 b) za vožnjo komisije k ogledu . . „ 75 —• Občinske takse za pregled neprimernih vzorcev živil. Clen 55. Takse za pregled neprimernih vzorcev živil predpisuje mestni tržni urad po »pravilniku o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in higienskih ustanovah in njihovi uporabi« (»Službeni list« z dne 13. januarja 1931., St. 9/3). III. ' Končne določbe. Člen 56. Ta pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske z vsemi proračunskimi določbami in določbami glede občinskih doklad, davščin, taks in pristojbin stopi v veljavo 1. aprila 1938. .VII. st. 16656/38. V Ljubljani dne 22. marca 1938. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adlešič Juro s. r. II. št. 9579/2. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1938. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:" dr. Hubad s. r. S 160. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 23 z dne 2. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov sta bili premeščeni na prošnjo: Alekšič Terezija, učiteljica VI. položajne skupine meščanske šole v Dol. Lendavi, na II. deško meščansko šolo v Mariboru; Volk Cecilija, učiteljica VII. položajne skupine II. deške meščanske šole v Ljubljani, na I. deško meščansko šolo v Ljubljani; z istim ukazom je bil razveljavljen ukaz z dne 3. junija 1936., S. n. štev, 26.665, s katerim je bil iz-premenjen ukaz z dne 27. decembra 1934., S. n. št. 47369, glede napredovanja Šegule Josipa, učitelja veščine deške meščanske šole v Celju. Številka 24 z dne 3. februarja 1938. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 21. januarja 1938. je bil premeščen na prošnjo Potočnik Franc, pomožni poslovodja X. položajne skupine podružnice železniške delavnice v Ptuju v delavnico v Mariboru. .Številka 25 z dne 4. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. januarja 1938. je bil postavljen po službeni potrebi d r. P r i-j a t el j Ivan, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje učiteljske šole v Mariboru, za ravnatelja nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru v dosedanji položajni skupini in stopnji. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., III. štev. 42495, sta bila postavljena: za policijskega inšpektorja IV. položajne skupine 1. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Mičič Vujiča, policijski inšpektor IV. položajne skupine 2. stopnje uprave mesta Beograda, po službeni potrebi; za banskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani dr. Vidmarlvan, banski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. janu-ai ja 1938., štev. 5063/1, je bil postavljen na prošnjo za veterinarskega višjega pristava VII. položajne skupine sreza slovenjgraškega Herkovič Franc, veterinarski višji pristav iste položajne skupine sreza črno-meljskega. Številka 26 z dne 5. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1938. je bil odlikovan na predlog ministra za promet z redom Jugoslovenske krone III. stopnje d r. F a-tur Aleksander, ravnatelj železniškega ravnateljstva v Ljubljani v pokoju. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 25. januarja 1938., štev. 6871, so bili postavljeni na prošnjo: za pristava VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru Mikuž Ciril, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Logatcu Kitek Gojko, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Tržiču Kermavner Boris, sodniški pripravnik okrožnega sodišča y Ljubljani, Z odločbo ministra za finance sta bila p o s t a v 1 j e-n a pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani: za višjega uradnika VIII. položajne skupine Rausavljevič Pavle, arhivski uradnik X. položajne skupine iste podružnice iste banke in diplomirani pravnik; za arhivskega uradnika X. položajne skupine Mikič Miroslav, uradniški pripravnik iste podružnice iste banke. Številka 27 z dne 7. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. decembra 1937., III. štev. 4300(5, sta bila postavljena po službeni potrebi: za policijskega inšpektorja IV. položajne skupine 1. stopnje uprave mesta Beograda Mičič Vujiča, policijski inšpektor iste položajne skupine in stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; za policijskega inšpektorja IV. položajne skupine 2. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Mahnič Rafael, policijski inšpektor iste položajne skupine in stopnje uprave mesta Beograda. Številka 28 z dne 8. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. februarja 1938., štev. 2310/1V, sta bila premeščena po službeni potrebi: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine in šefa centralne carinske blagajne v Ljubljani D ž u k a n o v i č Ljubomir, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Preku; za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru Fabjan Viktor, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani. Številka 31 z dne 11. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. januarja 1938., štev. 9529, so bili postavljeni na prošnjo: za tajnika kasacijskega sodišča pri Stolu sedmorice, oddelku B, VI. položajne skupine v Zagrebu dr. Gruden Ludvik, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupne v Novem mestu; za sodnika okrajnega sodišča VIL položajne skupine v Novem mestu Jaklič Dušan, pristav VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča VIL položajne skupine v Brežicah Tominc Oskar, pristav VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Marenbergn. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. januarja 1938., štev. 9612, so bili postavljeni: za pisarniške uradnike VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu: Rubin Filip, pisarniški višji ofi-cial VIL položajne skupine okrajnega sodišča v Ptuju; Kokol Josip, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine okrajnega sodišča v Laškem; Rudolf Ivan, pisarniški višji oficial VIT. položajne skupine okrajnega sodišča v Ptuju; Gunstek Josip, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrajnega sodišča na Vrhniki; Drobnič Ivan, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine okrajnega sodišča v Metliki; Vovko Pavel, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; Ukmar Anton, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; Ju reš Franjo, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrajnega sodišča v Dol. Lendavi; z istim ukazom je bil imenovan za pisarniškega višjega oficiala VIL položajne skupine okrajnega sodišča v Ljubljani Mesec Josip, pisarniški oficial VIII-položajne skupine istega sodišča; z istim ukazom sta napredovala: v IV. položajno skupino I. stopnje d r. Moli a r Fran, sodnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje na Vrhniki; v VI. položajno skupino Rautner Vinko, sodnik okrajnega sodišča VIL položajne skupine v Sevnici. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. oktobra 1935., štev. 101223, je bil upokojen D o s t a 1 J o s i p, konceptni uradnik VIL položajne skupine s prvim periodnim poviškom škofijskega ordinariata v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. decembra 1937., III. štev. 42712, je bil p o s t a v 1 j e n za sres-kega podnačelnika VIL poln'Une skupine sreza kamniškega VadnjalAdolf, istav Vlil. položajne skupine istega sreza. . Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 31. januarja 1938. je bila premeščena po službeni potrebi Črn u gel j Josipina, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Z odločbo ministra za.pošto, telegraf in telefon z dne 31. januarja 1938. je bil premeščen po službeni po-trebi k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana! Rozman Viktor, prometnik Vil L položajne skupine 3. t. t. sekcije Ljubljana. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 7. februarja 1938, L štev. 2427, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo D e u t s c h e R e v o 1 u t i o n«, izdano v Berlinu. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 7. februarja 1938., L štev. 2428, jo prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigi: »S'o v j e t h a n d e l u n d D u. m p i n g f r a g e« — »I m p e r i a 1 i s m u s u n d W e 1 t w i r t s c h a f k, izdani v Berlinu ter ' L e s Proserits de la C o m u n e«, Ilenri de Man e t s o n Pia m: ter »Le P č t r o 1 e«, izdane v Parizu. Številka 32 z dne 12. februarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1938. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Kadunc Anton , učitelj V. položajne skupine pri Sv. Gregorju, srez kočevski; Prem rov Marija, učiteljica V. položajne skupine v Petrovi vasi, srez črnomeljski; G rošelj M a-r i j a, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani; Kržišnik Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v Preski in Čuk Matilda, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v Dolskem. Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 29. januarja 1938., štev. 9007. so bili postavljen i: za tehničnega pristava Vlil. položajne skupine 10. t. t. t. sekcije Maribor i n ž. G os a r Anton; za pomožnega uradnika IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1 Urbič Marta; za pomožna tehnična uradnika IX. položajne skupine: 3. t. t. t. sekcije Ljubljana Vajd Dušan in 10. t; t. t. sekcije Maribor Flere Miran, uradniška pripravnika za IX. položajno skupino. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Liubljani.^ Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani) njen predstavnik; Otmar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 25. kosu IX. letnika z dno 26. marca 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev R 497/38-5. 839 Objava. Predlog upnika, da se uvede konkurz 0 imovini ležeče zapuščine po pok. Francu Kaučiču, trgovcu v Mariboru, se je zavrnil, ker ni imovine. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. marca 1938. * S 37/38—2. 856 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 15. februarja 1938.. poslovna številka I R 48/38—i, je bil Cvalite Jožef, poljski delavec na Licenci, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Cvahte Anton, ban. cestni nadzornik in posestnik v Ličenci št. 1. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 18. marca 1938. * A 58/31—5. 821 2—2 Oklic. Zapuščinska zadeva po Rabiču Florijanu, delavcu in soposestniku v Tržiču štev. 129, ki je umrl brez oporoke dne 1 1. maja 1931. v Tržiču št. 129. Ker bivališča dedičev niso znana in je zaradi tega ostala dediščina nesprejet.!, se postavlja po § 101. nepr. postop. za zapuščinskega skrbnika Fngelsberger Viktor, trgovec v Tržiču. Vsi tisti, ki menijo, da jim pripada dedna pravica do te zapuščine, se pozivajo s tein oklicem, naj se v letu dni javijo temu sodišču in podajo svojo dedno izjavo, ker bi se sicer zapuščina razpravljala s tistimi, ki bi podali dedno izjavo in dokazali naslov dedne pravice, in bi se jim prisodila zapuščina, nesprejeti del zapuščine bi pa pripadel po S 760. o. d. z. kot brezdedično blago državi. Zapuščinski skrbnik si mora z vsemi sredstvi prizadevati, da izsledi dediče in njih naslove (bivališča) ler uspeh sporočiti sodišču. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 18. februarja 1938. I R 382/38-2. 849 Amortizacija. Na prošnjo Savskega Andreja, delavca v Sp. Hudinji št. 97, kot dediča dne 21. aprila 1930. umrle Savski Eleonore, kuharice v Peklu pri Poljčanah, se uvaja postopek za amortizacijo 1. hranilne knjižice Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici, št. 19284, glaseče se na ime Savski Eleonora, Poljčane, z vlogo din 10.472'25; 2. hranilne knjižice Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, št. 1.390, glaseče se na ime Savski Eleonora, z vlogo din 8.598'25, ki ju je umrla Savski Eleonora baje izgubila ter se njih imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez veljave. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. I., dne 14. marca 1938. •g. ad I 4215/36/22. ad 442 Uradni popravek. Pri dražbenem oklicu, objavljenem v prilogi k 23. kosu »Služb, lista«, štev. objave 442, se pogrešno navedeno ime k. o. Spodnja Hudinja glasi prav: k. o. Arclin. Okrajno sodišče v Celju, dne 23. marca 1938. •j; I 3455/37-9. 514 Dražbeni oklic. Dne 3. m a ij a 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nova cerkev vi. št. 36 in zemljiška knjiga Višnja vas vi. št. 86. Cenilna vrednost: din U0.529'40. Vrednost priteklino: din 2650'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 73.686/26. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, .ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 7. februarja 1938. •j; I 654/37-13. 605 Dražbeni oklic. Dne 2. m a j a 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rešlanj 'A vi. št. 111. Cenilna vrednost: din 20.275'—. Vrednost pritekline: din 2055'—. Najmanjši ponudek: din 13.51675. Varščina: din 2027'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III., dne 25. februarja 1938. I 95/33-65. 813 Dražbeni oklic. Dne 29. aprila 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grad vi. št. 429, 16, 379, % vi. št. 420, zemljiška knjiga Cerklje vi. št. 307. Cenilna vrednost s priteklinami: dinarjev 269.297'20. Vrednost pritekline: din 7.855'—, ki je upoštevana v gornji cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 179.531'46. Jamčevina: din 26.929'72. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 12. marca 1938. * I 692/37-18. 807 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 525 k. o. Ručka in polovice vi. št. 1530 k. o. Bučka. Cenilna vrednost: din 18.391'50. Vrednost priteklin: din 175'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 12.261'—. Varščina: din 1.839M5. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. III., dne 8. marca 1938. * IX I 3349/37-12. 715 Dražbeni oklic. Dne 2. m a j a 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ploderšniea vi. št. 164. Cenilna vrednost: din 16.771*—. Najmanjši ponudek: din 11.181'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. marca 1938. IX I 4835/37-9. 806 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1938. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Ranče. vi. št. 26, b) Fram vi. št. 147. Cenilna vrednost: ad a) din 148.289'50, ad b) din 12.069'20. Vrednost priteklin: din 10.564’—. Najmanjši ponudek: din 86.908'80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 25. februarja 1938. & I 669/37. 793 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dule vi. št. 20 in k. o. Zagrad vi. št. 71. Cenilna vrednost: din 6.435'—, Najmanjši ponudek: din 6.435’—. Vadij: din 643 50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 15. marca 1938. I 1041/37. 836 Dražbeni oklic. Dne 29. a p r i 1 a 1938. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, klavnice in drugih priteklin) zemljiška knjiga Ko-rovci V vi. št. 16 in 118. Cenilna vrednost: din 111.943’—. Vrednost priteklin: din 1430—. Najmanjši ponudek: din 74.628'66; Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni daski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti,odd.IV., dne 10. marca 1938. H« I 1345/37. 835 Dražbeni oklic. Dne 29. aprila 1938. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (stavbišče, hiša, vrt itd.) zemljiška knjiga Murska Sobota yt vi. št. 791. Cenilna vrednost: din 40.000’—. Najmanjši ponudek: din 20.000’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišču Okrajno sodišče v Murski Soboti,odd.IV., dne 10. marca 1938. $ I 700/37—11. 809 Dražbeni oklic. Dne 28. aprila 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož Vi vi. št. 66. Cenilna vrednost: din 105.150'—. Najmanjši ponudek: din 52.575'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bt se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Ormožu, dne 16. marca 1938. I 140/37-35. 846 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Oplotnica vi. št. 124. Cenilna vrednost: din 165.066’—. Vrednost pritekline: din 1.210'—. Najmanjši ponudek: din 110.044'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. bi je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 18. marca 1938. H? I 1041/37-21. 847 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Spodnji Dolič vi. št. 54. Cenilna vrednost: din 24.172'85. Vrednost pritekline: din 1.632'25. Najmanjši ponudek: din 1G.115'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 17. marca 1938. I 1044/37-18. 845 Dražbeni oklic. D n e 27. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 11. Cenilna vrednost: din 34.878’—. Vrednost pritekline: din 2.090'—. Najmanjši ponudek: din 23.252'40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 17. marca 1938. H* I 710/37-7. 834 Dražbeni oklic. Dne 29. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Male Braslovče vi. št. 78, 185; zemljiška knjiga Braslovče vi. št. 210; zemljiška knjiga Letuš vi. št. 377. Cenilna vrednost: din 109.215'50. Vrednost pritekline: din 3794'—. Najmanjši ponudek: din 72.810'46. Varščina: din 10.921'57. Dražili se bodo najprej posamezni vložki, nato pa vsi skupaj. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 1. marca 1938. I 159/37-18. * 695 Dražbeni oklic. Dne 30. aprila 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga Žužemberk vi. št. 637: i. skupina: del pare. štev. 109, mlin, stope z dinamo motorjem, cenilna vrednost: din 255.000'—, najmanjši ponudek: din 127.500'—; II. skupina: del pare. št. 109 — žaga, pare. št. 112, cirkularka, cenilna vrednost: din 155.000'—, najmanjši ponudek: din 77.500'—; III. skupina: del pare. št. 109, gospodarsko poslopje, hlev in 6 svinjakov, cenilna vrednost: din 20.000'—, najmanjši ponudek: din 10.000'—; IV. skupina: del pare. št. 109 — hlev nasproti mlina, cenilna vrednost: din 27.000'—, najmanjši pon.: din 13.500'—’, V. skupina: del pare. št. 109 — šupa, cenilna vrednost: din 4.000'—, najmanjši ponudek: din 2.000'—; VI. skupina: pare. št. 110 — kovačnica in sobica, cen. vrednost: din 20.000, najmanjši ponudek: din 10.000'—; VII. skupina: pare. štev. 106 — hiša štev. 85, cenilna vrednost: din 3.500'—, najmanjši ponudek: din 1.750'—; VIII. skupina: pare. štev. 05/1 — hiša štev. 80, cenilna vrednost: din 17.000'—, najmanjši ponudek: din 8.500'—; zemlj. knjiga Žužemberk vi. št. 588: IX. skupina: njiva, cenilna vrednost: din 6.500'—, najmanjši ponudek: din 4.332'—; zemlj. knjiga Žužemberk vi. št. 439: X. skupina: gozd, cenilna vrednost: din 5.100'—, najmanjši ponudek: dinarjev 3.400'—; zemlj. knjiga Žužemberk vi. št. 650: XI. skupina: gozd, cenilna vrednost: din 5.600'—, najmanjši ponudek: dinarjev 3.732'—. Nato se bo poskusila prodaja tudi tako, da bodo tvorile skupine od I.—VI. eno skupino v cenilni vrednosti dinarjev 481.000'—, najmanjši ponudek pa din 240.500'—, ostale skupine ostanejo nei/.premenjene. Slednjič se okličejo vse navedene skupine kot celota v cenilni vrednosti din 518.700'—, najmanjši ponudek dinarjev 262.214'—. Varščina znaša 10% cenilne vrednosti, ki jo je založiti v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, vložnih knjižicah domače hranilnice ali posojilnice. Pritekline: električna napeljava, kovaški meh, transmisijska napeljava in nakovalo so upoštevane pri cenilni vrednosti posameznih skupin. 1’ravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 2. marca 1938. V pisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 213. Sedež: Celje, Kralja Petra cesta 33. Dan -vpisa: 15. februarja 1938. Besedilo: Nardin A. in drug — parna pekarna. Obratni predmet: Izvrševanje pekovske obrti. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. februarja 1938. Družbeniki: Vrenko Anton, pekovski mojster v Celju, in Nardin Angela, posestnica v Celju, Kralja Petra cesta 33. Za namestovanje upravičen: oba družbenika skupno. Podpis firme: Tiskano, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme Podpisujeta oba družbenika skupno. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 15. februarja 1938. Kg A III 2i3/2 214. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. februarja 1938. Besedilo: »Eska«, tvornica pletenin, družba z o. z. Obratni predmet: Tovarniško izdelovanje pletenin, trikotaže in konfekcije ter prodaja teh izdelkov. Družbena pogodba z dne 5. februarja 1938. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: din 200.000. Poslovodje: Soss Karol, posestnik in trgovec, in Soss Meta, oba v Ljubljani, Knafljeva 13. Družbo zastopa in zanjo podpisuje vsak poslovodja ali evenl. postavljeni prokurist samostojno na ta način, da pristavi lastnoročno svoj podpis pod tiskanim, s štampiljko odtisnjenim ali od kogar koli napisanim besedilom firme, prokurist s pristavkom, ki označuje pro-kuro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938-Fi 12/38 - Rg C V 215/1, 215. * Sedež: Ljubljana, Kotnikova ulica štev. 12. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: Javno skladišče špedicije Turk. Obratni predmet: Javno skladišče, ki se bavi z vskladiščanjem vsakovrstne robe, in z vsemi posli, ki jih predvideva § 1. zakona o javnih skladiščih. Imetnik: Turk Rajko v Ljubljani, Komenskega ulica 17. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938. Fi 14/38 — Rg A VII 225/1. * 216. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Rudolf Sever. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja- tapetniških izdelkov, vseh v to stroko spadajočih del ter dekoracija. Imetnik: Sever Rudolf, tapetniški mojster in trgovec v Ljubljani, Marijin trg št. 2. Okrožno 'kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938. Fi 10/38 — Rg A VII 223/1. * 217. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: Souvan — Co. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja modnega in konfekcijskega blaga vseh vrst ter trgovina z manufakturo, konfekcijo in modnim blagom, nadalje izdelovanje in razpečavanje modnih osnutkov — modelov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. marca 1938. Družbeniki: Souvan Leo ml., trgovec v Ljubljani, Mestni trg št. 24, Sever Ferdinand, krojaški mojster v Ljubljani, Vič, Cesta na Brdo št. 79. Tvrdko zastopata oba družbenika skupaj ter podpisujeta njeno . firmo tako, da pod od kogar koli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita svoji imeni. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938. Fi 13/38-3 - Rg A VII 224/1. 218. * Sedež: Maribor, Vrtna ulica št. 12. Dan vpisa: 17. marca 1938. Besedilo: Ubald Nassimbeni. Obratni predmet: Stavbeno podjetje. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. marca 1938. Družbeniki: 1. Nassimbeni Ubald, mestni stavbenik v Mariboru, Vrtna ulica št. 12, 2. inž. Nassimbeni Ubald, stavbenik v Mariboru, Vrtna ulica št. 12. Za namestovanje upravičena oba družbenika, vsak zase samostojno. Podpis firme se vrši na ta način, da eden izmed družbenikov podpiše besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 17. marca 1938. Fi 11/38 - Rg A IV 24/1. 219. * Sedež: Maribor, Aleksandrova cesta 35. Dan vpisa: 10. marca 1938. Besedilo: Franjo Rakuš. Obratni predmet: Carinsko posredništvo. Imetnik: Rakuš Franjo, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 10. marca 1938. Rg A IV 23/1. * 220. Sedež: Podvelka. Dan vpisa: 10. februarja 1938. Besedilo: Gennuth & Snobe, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, d. z o. z. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Družbena pogodba z dne 20. januarja 1938. Visokost osnovne glavnice: dinarjev 100.000'-. Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 100.000'—. Poslovodje: 1. Karl Snobe, trgovec v Podvelki p. Brezno ob Dravi, 2. Ger-muth Franc, trgovec istotam. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata dva poslovodji kolektivno. Podpis firme: Podpis firme se vrši na ta način, da postavita poslovodji pod kakor koli napravljeno besedilo tvrdke lastnoročno svoj podpis. Oglasi se izvršujejo po objavi v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. februarja 1938. Fi 3/38 - Rg C III 14/1. 221. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 24. februarja 1938. Besedilo: F. Struss sinova. Obratni predmet: Tekstilna barvarna in aprelura. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. januarja 1938. Družbeniki: Stross Ferdinand, trgovčev sin v Ptuju, Stross Frane, trgovca sin v Ptuju. Za namestovanje upravičen: vsak izmed družbenikov samostojno. Podpis firme: Finno podpisujeta družbenika lako, da eden izmed družbenikov ali oba skupaj postavita svoj podpis pod natisnjeno ali kakor koli napisano besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. februarja 1988. Fi 8/38 — Rg A IV 22/1. * 222. Sedež: Slovenska Bistrica. Dan vpisa: 10. februarja 1938. Besedilo: »Pohorje« lesna industrija E. M. Kostič. Obratni predmet: Lesna industrija. Imetnik: Ernest M. Kostič, lesni industrialec v Zagrebu, Varšavska ul. 11. Prokura se je podelila Sautnerju Franju, lesnemu industrialcu v Zagrebu, Varšavska ul. 11, ki bo firmo podpisoval s pristavkom p. p. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 10. februarja 1938. Fi 2/38-3 — Rg A IV 21/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 223. Sedež: Celje. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: O. Josek in drug. Obratni predmet: Strojno mizarstvo in prodaja mizarskih izdelkov. Izstopil je javni družbenik Svetek Viktor, vstopil pa kot javni družbenik Zupanek Alojz, mizar v Celju, Nova vas št. 43. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. III., dne 1. marca 1938. A III 21/13. * 224. Sedež: Celje. Dan vpisa: 22. februarja 1938. Besedilo: »Metka« mehanična tkalnica, družba z omejeno zavezo v Celju. Vzame se na znanje prenos poslovnega-deleža Sclionsky Grete v nominalni vrednosti 140.000 din na Weinberger Henrika, industrialca v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 22. februarja 1938. Rg C II 30/17. * 225. Sedež: Celje, Kralja Petra cesta 33. Dan vpisa: 8. marca 1938. Besedilo: Nardin A. in drug — parna pekarna. Obratni predmet: Izvrševanje pekovske obrti. Družbeniki: Vrenko Anton, pekovski mojster v Celju, in Nardin Angela, posestnica v Celju, oba Kralja Petra cesta št. 33. Pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme podpisujeta družbenika poslovodji Vrenko Anton in Nardin Angela vsak zase. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. marca 1938. Rg A III 213/3. * 22«. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 24. februarja 1938. Besedilo: Anton Slik. Obratni predmet: Trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem. Sedež firme odslej: Maribor. Obratni predmet se je razširil na: Trgovina z deželnimi pridelki in sadjem na debelo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. februarja 1938. Rg A III 95/3. * 227. Sedež: Kranj — podružnica Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: K. Pučnik. Obratni predmet: Krojaštvo in trgovina z manufakturnim modnim, galanterijskim blagom ter narejeno obleko. Sedež odslej: Ljubljana. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg A II 106/7. * 228. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Ku-basta Karl, vpiše pa se član upravnega sveta dr. ing. Kohl Julij, član načelstva »Aktiengesellsehaft fur chemische Produkte vormals H. Scheideniandek v Berlinu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 12. marca 1938. Družb. II 100/101. * 229. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Antikvarijat Tizian, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Rovšek Davorin. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 19. februarja 1938. C V 92/2. 230. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Avtomatični buffet družba z o. z. Izbriše se poslovodja Pavlič Avgust. Vpiše se na novo postavljeni poslovodja Srnuc Joško, trgovec in fotograf v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938. Reg C IV 247/14. * 231. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Ccntropapir družba z o. z. S sklepom izrednega občnega zbora z dne 16. februarja 1938. se je spremenila družbena pogodba v § 8. Družba ima sedaj dva ali več poslovodij. Vpiše se poslovodja Bizjak Venčeslav, industrijski uradnik v Ljubljani, Tyrševa cesta 67. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg C V 209/2. * 232. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. marca 1938. Besedilo: Ccntropapir družba z o. z. Po sklepih izrednega obč. zbora družbe z dne 9. februarja 1938. sta se ustanovili podružnici v Zagrebu in Beogradu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 5. marca 1938. Rg C V 209/3. * 233. Sedež: Ljubljana, Rožna dolina cesta 11/14. Dan vpisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Delavska pekarna Brandt & Comp., kom. družba. Zastopstvo in podpis firme odslej: Družbo bo zastopal in zanjo podpisoval tudi družbenik Plachota Stanislav samostojno na ta način, da napisanemu, natisnjenemu ali kakor koli razmnoženemu besedilu firme pristavi lastnoročno svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938. Rg A VII 221/2. * 231. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Donava — Sava — Jadransko morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Izbriše se član upravnega sveta Jat1 Paul. Vpišeta pa se člana upravnega sveta: Naumovič Dimitrije, generalni direktor drž. železnic v Beogradu, in dr. Mazel Franc, sekeijski šef v žel. ministrstvu češkoslov. republike v Pragi. Kolektivna prokura je bila podeljena dr. Viktorju lleinrichu, ' gen. tajniku, ,Wien. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg B III 10/23. * 235. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. marca 1938. Besedilo: »Indus« tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Rojina Anton, vpiše pa se poslovodja Bahovec Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1938. Rg C V 112/7. * 236. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Jerman & Co., družba z o. z. Vpiše se poslovodja Jerman Janez, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938. Rg C V 115/3. * 237. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. februarja 1938. Besedilo: Kranjska industrijska družba. A. Na podstavi sklepa glavne skupščine delničarjev z dne 19. novembra 1937. in odobritve po gosp. banu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja 1938., VIII No. 528/1—1938, se vpiše: I. sprememba § 1. pravil in s tem namena oziroma obratnega predmeta, ki se glasi sedaj: § 1. Namen družbe. Namen družbe je pridobivanje, ustanavljanje in obratovanje montanističnih in poljedelskih podjetij in onih industrijskih panog, ki morejo služiti izkoriščanju izdelkov ali proizvodnji potrebščin takih podjetij. H. sprememba oziroma dopolnitev §§ 7., 27., 31., 32., 34. in 35. pravil. B. Na podstavi sklepov občnega zbora oziroma glavne skupščine delničarjev Kranjske industrijske družbe: a) z dne 26. novembra 1929. v zvezi s sklepom upravnega sveta Kranjske industrijske družbe z dne 1. aprila 1930., ter odobritve kraljevske banske uprave za dravsko banovino z dne 7. junija 1930., VIII. No. 4023, in vpisa z dne 28. julija 1930., Firm 1134/30-Rg B I 12/04, b) sklepa glavne skupščine z dne 22. oktobra 1931. in odobritve kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. januarja 1932., VIII. No. 6871/4, in vpisa v trgovinski register z dne 14. oktobra 1933., Fi 565/33—Rg B I 12/68, c) sklepa glavno skupščine z dno 9. novembra 1935. v zvezi s sklepom upravnega odbora družbe z dne 29. maja 1936. z izjavo celokupnega upravnega sveta z dne 7. oktobra 1936. ter odobritve kr. banske uprave dravske banovine z dne 27. oktobra 1936., VIII. No. 774/5, in vpisa v trg. register dne 19. novembra 1936., Rg B I 12/71, in e) sklepa glavne skupščine delničarjev z dne 19. novembra 1937. ter odobritve kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja 1938., Vlil. No. 528/1-1938, se vpiše sedaj veljavno celo besedilo pravil s pripombo, da ta pravila po izvršenem vpisu spremembe pod A., I. in II. tega odloka ne obsegajo nobene nove spremembe ne firme, ne obrata in ne spremembe delniške glavnice. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938. Rg-B I 12/76. * 238. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Montres Clarte, H. Suttner, Henri Mairo imetnik. Obratni predmet odslej še: trgovina s kolesi, njih sestavnimi deli, pnevmatiko in priborom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938. Posam. II 217/15. * 239. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Michael Pakič. Besedilo tvrdke, odslej: Mihael Pakič. Obratni predmet: Trgovina s sitarsko in leseno robo. Lastnik: Rohrmann Viktor, trgovec v Ljubljani. Prokura se je podelila Rohrmann Rozi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 28. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Posam. I 136/6. * 210. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: »Riba« družba z o. z. trgovina z ribami, divjačino in perutnino v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 19. februarja 1938. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Ogrinc Josip, trgovec v Ljubljani, Igriška ulica 4. Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938. Rg C III 107/11. * 211. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1 marca 1938. Besedilo: V. H. Rohrmann. Obratni predmet: Trgovina z rastlinjem in vegetabilijami. Izbriše se prokura Rohrmann Roze zbog smrti. Vpiše se prokura Rohrmann Roze iz Ljubljane, Sv. Petra cesta 28. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 26. februarja 1938. Pos. II 6/7. * 242. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Slika družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 10. februarja 1938. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dr. Fettich Oton, odvetnik, dr. Pretnar Janko, profesor, in Podkrajšek Emil, tiskarnar, vsi v Ljubljani. Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Družbo zastopata in podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno po dva likvidatorja na način, kakor je določeno za poslovanje. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg C IV 151/2. * 243. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta Pollak Oskar, ravnatelj, Wien I., Schotten-gasse 6—8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938. Rg B III 66/11. * 214. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. Izbriše se član upravnega sveta doktor Mohorič Jakob. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg B I 125/77. H* 245. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. marca 1938. Besedilo: Združene opekarne d. d. Izbriše se prokura, podeljena Roglu Leonu, vpiše pa ravnatelj podjetja Ko-stič Branko v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Rg B I 153/18. * 246. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 10. marca 1938. Besedilo: Mariborska tovarna svile družba z o. z. Izbriše se dosedanji poslovodja Berch-told Ernest. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 10. marca 1938. Kg C II 101/12. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 10. februarja 1938. Besedilo: Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co. Prokura se je podelila Jiriju Pollaku v Koclerovu Č. S. R. Prokurist zastopa tvrdko samostojno, podpisuje pa besedilo firme s pristavkom »ppa«. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. februarja 1938. Rg A II 285/18. * 218. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 17. marca 1938. Besedilo: Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co. Vstopila je kot družbenica tvrdka »Suitex< S. A. v Glarusu v Švici. Družbena oblika: Javna trgovska družba. Pravico zastopati tvrdko imata: Šonsky Bedfich, industrialec v Mariboru, in Pollak Jifi v Koclerovu ČSR kot prokurist, in sicer vsak zase samostojno. Podpis firme se vrši tako, da pristavi pod natisnjenim, napisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom firme družbenik šonsky Bedfich ali prokurist Pollak Jifi svoj lastnoročni podpis singularno. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 17. marca 1938. Rg A II 285/19. * 249. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 17. februarja 1938. Besedilo: Thoma in Coinp. Izbriše se družbenik Thoma Karl zbog smrti, vpiše pa kot novi četrti družbenik Thoma Walter, tovarnar v Landskronu ČSR. Thoma Walter bo zastopal in podpisoval družbo kolektivno, in sicer ali z družbenikom Janischem Hansom, ali Ripperjem Emilom. Okrožno kot trg. sodišfe v Mariboru, dne 17. februarja 1938* Rg A 111 99/6. * 25fV. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 17. februarja 1938. Besedilo: Vilko Weixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija. Obratni predmet: Veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija. Firma se glasi odslej: Vilko Weixl in sinova, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Maribor«. Vstopila sta kot družbenika: Vladimir Weixl, sin veletrgovca v Mariboru, Jurčičeva ul. 8, in Stanko Weixl, sin veletrgovca v Mariboru, Jurčičeva ul. 8. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 10. junija 1936. Za namestovanje upravičeni družbeniki: Weixl Vilko, Weixl Vladimir in Weixl Stanko, in sicer po dva družbenika kolektivno. Podpis firme se vrši tako, da po dva izmed treh k zastopstvu upravičenih družbenikov pristavita s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 17. februarja 1938. Rg A I 250/5. $ 251. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 24. februarja 1938. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru. Izbriše se član upravnega sveta doktor Mohorič Jakob. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. februarja 1938. Rg B I 14/48. * 252. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 12. marca 1938. Besedilo: Franc Wacha, lekarnar v Metliki. I. Izbris: a) besedila firme: Wacha Franc, b) prejšnjega imetnika firme: Gjuri-čič Ivana. II. Vpis: a) besedila firme: Wacha Milan. b) imetnika firme: Wacha Milan. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1938. Pos I 136/5. * 253. Sedež: Novi grad pri Boštanju ob Savi. Dan vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Tvrdka »Methan Exploataci-ja K. D. N. S. Strižič in drug. Vpiše se razdružitev z likvidacijo. Likvidator je družbenik N. S. Strižič. Zagreb, Opatiška ulica štev. 4, ki bo zastopal in vodil posle ter podpisoval firmo v likvidaciji sam. Tvrdka nosi odslej pridevek v »likvidaciji«. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri firmi. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. februarja 1938. Reg A II 58/2 254. Sedež: Podgrad pri Zalogu. Dan vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Dr. Th. & G. Bohme, kemična tvornica, Podgrad. Vpiše se Beitlich Reinholdu podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938. Rg A VII 169/3. 255. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: Strojarna in usnjarna v Ži-reh, družba z o. z. Izbrišeta se poslovodji Vrabec Josip in Strlič Matej. Vpišeta pa se poslovodji: Zajc Ivan star., industrialec iz Stare vasi št. 51, in Poljanšek Fvranc, posestnik in čevljar iz Žirov št. 73. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938. Rg C I 97/38. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 256. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 12. januarja 1938. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga r. z. z o. z. v Metliki. Izbrisala sta se načelstvena člana Oberman Anton in Štefanič Anion, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Vraničar Martin, posestnik v Kosalni-cah št. 19, in Pečarič Martin, posestnik v Drašičih št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. januarja 1938. Zadr III 104/15. * ■257. Sedež: Mozirje. Dan vpisa: 22. februarja 1938, Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 23. januarja 1938., št. 43.142/V/37, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 23. januarja 1938.; 2. obrestna mera za stare vloge in tekoči račun 2% bruto, računajoč od 11. junija 1937. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 22. februarja 1938. Zadr. II. 86/41. * 258. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 12. marca 1938. Besedilo: Ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Novem mestu. Vpiše se Bajželj Zinki, uradnici v Novem mestu podeljena pravica sopodpisa za zadrugo. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1938. Zadr. III 9/23 * 259. Sedež: Olševek. Dan vpisa: 20. januarja 1938. Besedilo: Živinorejska zadruga v Ob ševku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Vreček Franc, vpiše pa se član načelstva Struž-nik Franc, posestnik na Visokem št. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. januarja 1938. Zadri IX 130/9 * 260. Sedež: Pilštanj. Dan vpisa: 22. februarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Pilštanju, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 23. januarja 1938., št. 86.056/V/27, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 28. januarja 1938.; 2. obrestna mera za stare vloge in na tekoči račun 2% bruto, računajoč od 12. novembra 1937. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 22. februarja 1938. Zadr. II. 64/32 261. Sedež: Ponikva. Dan vpisa: 8. februarja 1938. -Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ponikvi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se zbog smrti član načelstva Mlakar Janez in vpiše se Golež Anton, posestnik, Uniše 16. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. februarja 1938. Zadr. I 354/33 * 262. Sedež: Rajbenburg. Dan vpisa: 1. februarja 1938. Besedilo: Posojilnica v liajhenburgu, r. z. z n. z. Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 4. decembra 1937., št. 50.843/V, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934! in Čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 1. decembra 1937.; 2. obrestna mera na stare vloge in na tekoče račune 2% bruto, računajoč od dne 9. junija 1937. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 1. februarja 1938. Zadr. I 215/49 * 263. Sedež: Rečica ob Savinji. Dan vpisa: 22. februarja 1938. Besedilo: Zadruga splavarjev Savinjske doline v Rečici ob Savinji, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopili so iz načelstva: Jeraj Jože, Senica Franc, Irmati Franc, Podrižnik Anton in Zajc Anton, vstopili pa so novoizvoljeni člani: Brež-nik Jurij, splavar iz Ljubnega, Planov-šek Anton, splavar iz Nazarja, Zlovše France, splavar iz Ljubije, Deleja Franc, splavar iz Sp. Kraše, Levar Franc, splavaj iz Šmartnega ob D. Kot načelnik je bil izvoljen dosedanji član načelstva Nareks Franc, splavar iz Ljubnega, dosedanji načelnik Hribernik Anton, splavar iz Sp. Rečice pa je postal 2. namestnik načelnika. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. IV., dne 22. februarja 1938. Zadr. IV. 102/20 * 264. Sedež: Slovenj Gradec. Dan vpisa: 4. januarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Slovenjem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva: Ing. Vrhnjak Vinko, posestnik v Pamečah št. 16, in vpiše novoizvoljeni član načelstva Vrhnjak Ivan, posestnik, Pameče, kraj Sv. Jedert št. 27. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 4. januarja 1938. Zadr. 1. 302/63 265. Sedež: Središče. Dan vpisa: 24. februarja 1938. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vpisala se je sprememba §§ 16. in 34. zadružnih pravil. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. februarja 1938. Zadr. II 41/12 266. * Sedež: Sv. Ana v Slov. goricah. Dan vpisa: 27. januarja 1938. Besedilo: Kmetska posojilnica pri Sv. Ani v Slov. gor., reg. zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Šlebinger Karl, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Veršič Janez, posestnik na Ščavnici. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 27. januarja 1938. Zadr'. I 127/27. 267. * Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju. Dan vpisa: 17. februarja 1938. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Lovrencu na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji Član načelstva Ši-ker Štefan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Schvveiger Anton, najemnik v Recenjaku štev. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 17. februarja 1938. Zadr. II 5/39. 268. Sedež: Sv. Rupert v Slov. goricah. Dan vpisa: 27. januarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Rupertu v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Sušnik Alojz, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Kocmut Alojz, posesinik v Selcih štev. 63. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 27. januarja 1938. Zadr! IV 58/14. Konkurzni razglasi 26{)- 850 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Jakopič Neže, zasebnice v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah št. 13, sedaj Celje, Glavni trg št. 9. Poravnalni sodnik: Kraut Vladimir, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Riebl Wal-ter, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 27. aprila 1938. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 22. aprila 1938. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 22. marca 1938. Por 4/38-3. 270. * 853 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru, Sodna ulica št. 20, registrovanega pod firmo »Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru«, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1938. Por 15/37-80. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 629/1. Razglas 770 a 2-1 o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskein načelstvu v Ljubljani, ki se bo vršila: a) za progo drž. ceste št. 2, od km 598'0 do km G34'0, b) za progo drž. ceste št. 49, od km 0'0 do km 22'0, dne 25. aprila 1938. v pisarni tehničnega razdelka; c) za progo drži ceste št. 50, od km 0'966 do km 38‘0, ter č) za progo drž. ceste št. 52, od km 0'0 do km 37‘0, dne 26. aprila 1938. v pisarni tehničnega razdelka; d) za progo drž. ceste št. 2, od km 577'0 do km 598'0, dne 27. aprila 1938. v občinski pisarni v Višnji gori; e) za progo drž. ceste št. 49, od km 22'0 do km 44'4, dne 28. aprila 1938. v občinski pisarni v Dol. Logatcu; 1) za progo drž. ceste št. 52, od km 37T) do km 82'548, dne 29. aprila 1938. v občinski pisarni v Kočevju; s pričetkom vsakokrat ob 9. uri dopoldne, izvzemši pod f) v Kočevju, kjer bo pričetek licitacije o Kil. uri dopoldne. Vse natančnejše podatke in pojasnila glej prilogo k 24. kosu »Službenega lista« z dne 23. marca 1938. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 23. marca 1938. jj; Stev. 1147/38. 848 Predmet: S. IT. Straža — razpis dražbe oglja — april 1938. Dražba oglja. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, bo prodala dne 28. aprila 1938. na javni dražbi ca. 39 vagonov bukovega oglja iz svojih gozdov v Straži. Dražba se bo vršila pri gozdni upravi v Straži pri Novem mestu. . Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobe pri gornji upravi v Ljubljani in gozdni upravi v Straži. Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravsko banovine v Ljubljani, dne 22. marca 1938. •J; Št. 733. 860 Razpis. Občina Grajena, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto obč. delovodje-pri-pravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole (z zaključnim izpitom) ali njej enake strokovne šole. Prednost imajo prosilci z upravno prakso, oziroma s končnim izpitom v smislu § 91. zakona o občinah. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členih 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do dne 30. aprila 1938. pri tej občini. Uprava občine Grajena, dne 22. marca 1938. •g. Št. 578/1. 857 Razpis. Občina Slatina-Radenei, srez Ljutomer, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. Pogoji: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitem, oziroma dekret o spregledani kvalifikaciji. Kavcija: din 5000'—. Praksa v občinski upravni službi najmanj 1 leto, kakor tudi dokaz o oprav- ljenem vojaškem tečaju pri vojnem okrožju za vodstvo vojaškili poslov. Znanje službenega in obvladanje nemškega jezika. Prednost imajo oni prosilci, ki so odlično ocenjeni. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do dne 15. aprila 1938. pri tej občini. Občinska uprava Slatina Radenci, dne 23. marca 1938. Razne objave 861 Vabilo na občni zbor. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. j. v Središču ob Dravi se bo vršil dne 10. aprila 1938. o poli 14. ure v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. • 2. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. in sklepanje o uporabi čistega dobička. 4 Volitev dveh članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sklepanje o spremembi pravil. 7. Raznoterosti. Če ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu 'družnikov. V Središču ob Dr. dne 24. marca 1938. Načelstvo. * 814 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani dne 26. aprila 1938. o poli Šestnajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nadzorništva. 2. Poročilo pregledovalcev. 3. Odobritev bilance. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitev članov nadzorništva in namestnikov po določbi § 24. 6. Volitev pregledovalcev. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Po § 21. zavarovalničnih pravil je občni zbor sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočnih članov. Po § 16. zavarovalničnih pravil sme vsak član prisostvovati občnemu zboru in ima pravico glasovanja, ako je 8 dni pred občnim zborom položil polico pri ravnateljstvu društva v Ljubljani. Člana, ki ima pravico glasovanja, sme zastopati na občnem zboru le član. Zastopnik mora vsaj 8 dni pred občnim zborom položiti pri ravnateljstvu društva v Ljubljani polico pooblastitelja in pooblastilo, overovljeno po pristojnem župnem uradu ali ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnice. Predsednik. $ 838 Vabilo na 43. občni zbor Posojilnice v Trbovljah, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 10. aprila 1938. ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev računov za leto 1937. 5 Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Odobritev pravil po novem zadružnem zakonu. 8. Predlogi. Posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z., dne 22. marca 1938. Jože Goropevšek, načelnik. Anton Kuhar, tajnik. * 852 Obiava. Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž. klasične gimnazije v Mariboru iz 1. 1935., ter ga proglašam za neveljavno. Godina Ferdinand s. r. ❖ 843 Objava. Izgubil sem izpričevala drž. izpitov pravne fakultete univerze v Ljubljani z dne 4. februarja 1925., 30. marca 1928. in 8. novembra 1929. Proglašam jih za neveljavna. Dr. Krulc Franc s. r., Ljubljana. * 837 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. razr. klas. gimnazije v Mariboru iz leta 1925./26. ter ga proglašam za neveljavno. Pušnik Karl s. r., Studenci pri Mariboru, Vodnikova 34. * . 851 Objava. Izgubila sem prometno knjižico št. 7260 za kolo, in jo proglašam za neveljavno. Zupanc Pavla s. r., Cret št. 54, obč. Teharje. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga liskama Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.