JOŽETU NAKRSTU
Skromno kotje iivel, sejepo 82 letih življenja tudi poslovil Jože Nakrsi, predvojni in najstarejši komunist v Novih Jaršah, kjer se je v skromni hišid haselil leta 1926.
Rodilseje leta 1900 v Ihanu pri Domžalah in se po prihodu v Ljubljano zaposlil v tovarni kleja. Ze kot 20-lemi fant se je udeležil železničarske stavke. Kasneje je sodeloval pri Rdeči pomoči in bils tem udeleien pri organizaciji za ilegalne prehode komunistov v Avstrijo. Lcta 1926 je bilsprejet v KPJ. V njegovi hiši na Kodrovi ulici 21 je bila leta 1928 ena od pokrajinskih konferenc partije, kjer so se zbrali ledaj najugled-nejši funkcionarji KPJ, mednjimi ludi Edvard Kardelj, za sekretarja pa je bil tedaj izvoljen France Klopču: Tudi Joze Nakrst se je udeleiil te konference. Na njegovi hiši je spominska plošča kot obe-lelje te partijske konference.
V njegovi hiši je bilo tudi zato-čišče in prenočišče ilegalcev — komuniitov zo prehode v Avstri-jo.
Leta 1929 je prišlo do izdaje in Jožela Nakrsta so zaprli: po pre-stani kazni je bilitpuščen, ašena-prej je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti koi komunist.
Ko je bila leta 1942 pri italijan-skem bloku na Kriini ulici ¦ od okupalorja ustreljena njegova prva iena, se je zaradi varnostnih razlogov moral umakniti. Preselil seje v tovarno kleja, kjerje nada-Ijeval z akcijami za NOB.
Toda kmalu je bil intemiran: leta 1943 je bil odpeljan najprej v Dachau in nato v Leutrneritz in šele leta 1945 se je vrnil v svojo Ljubljano izirpan in bolan.
Po osvoboditvi se je zaposlil v tovarni kleja, kjer se je leta 1955 upokojil.
Joie Nakrstje bilnosilec meda-Ije zaslug za narod in reda zaslug
za narod s srebrnimi iarki.
Z njegovo smrtjo smo izgubili rodoljuba, ki je s svojim neumor-nim delom ie pred NOB, med in po osvoboditvi več kot 50 lei pri-speval svoj delež za osvoboditev naših narodov in zc srečo vseh na-rodov in narodnosti naše domo-vine.
Ob slovesu naj mu rečemo: Hvala li za vse in naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo neo-majno Ijubil! Tvoji družini pa iskreno sožalje.                   T.B.