DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN CM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 108 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 6TH, 1986 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Visoke place nikakor ne pomenijo, da nastane draginja Cleveland. — Visoke plače nikakor ne pomenijo draginjo živ-ljenskih potrebščin, se je izjavil W. L. Hctchkiss, znan ameriški ekonom in svetovni potnik, ki se je mudil te dni v Clevelan-du, kjer je imel več predavanj. "Visoke plače ustvarjajo nove trge in nove zahteve po blagu. To je med ameriškimi kapitalisti prvi dognal Henry Ford, ki je že 25 let nazaj začel plačevati po $5.00 na dan svojim delavcem, dočim so avto. delavci drugje tedaj služili komaj po $2.50. In Ford si je med kapitalisti prvi pomagal naprej. Ljudje sc. začeli kupovati avtomobile, ker so dobro služili, a Ford je služil nove milijone. "Kakor hitro bodo ameriški industrijalci spoznali, da plače, ki zaležejo komaj za borno življenje, škodujejo kapitalistom samim, tako hitro bo Amerika dobila pravo in trajno prosperi-teto. Ljudje morajo kupovati tudi kaj druzega kot bori kruh in kos mesa ter kozarec mleka. "Ameriški delavec bi moral imeti vsaj en avtomobil, ali pa dva, vsaka družina izvrsten radio aparat in omogočeno bi mo-i'alo biti vsem, ki stalno delajo, da dobijo enkrat na leto počitnice, da lahko potujejo in trošijo denar po deželi, od česar imajo potem vsi dobiček. "Kaj pa glede druge luksuzno-sti ameriškega delavca? Naj vzamem za primer zobozdravni-atvo. če bi bilo vsem delavcem v Ameriki mogoče vsaj najbolj Nujno si popraviti zobe, tedaj v Ameriki ne bi bilo dovolj zobozdravnikov, da bi postregli Vsem, in vendar je znana Amerika, da ima relativno v primeri s prebivalstvom, največ zobozdravnikov. Tudi glede modernih strojev je Hotchkiss mnenja, da nič ne škodujejo delavcu. Stroji lahko proizvajajo, toda dajte delavcem boljše plače, da bodo lahko potrošili za blago, ki ga proizvajajo stroji. Več se bo proizvajalo cenejše bo, in višje plače bodo, tem več se bo kupovalo. -o- Politični shod V petek večer se vrši v S. N. ! Domu na St. Clair Ave., političen shod redne demokratske organizacije v 23. vardi. Navadno se je tak shod vselej vršil v pondeljek večer pred volitvami, toda to pot bo ta shod v petek večer v S. N. Domu. Predsednik shoda bo Mr. John L. Mihelich, vardni vodja 23. varde. Na shodu bedo govorili: Hon. Martin L. Davey, governer države Ohio. John M. Sulzmann, kandidat za kongresmana, John R. Davis, kandidat za šerifa, Mr. Jos. Ogrin, kandidat za državnega poslanca, Mr. Win. Boyd, kandidat za državnega senatorja, John DeRighter, kandidat za državnega poslanca, Mr. Adam J. Damm, Mr. Louis Drassler, državni inženir. O shodu bomo še jutri podrobneje poročali. -:—o- Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Rak je pokopal zadnje dni rojaka Jos. Sedmaka, Canonsburg, Pa. Star je bil 45 let in doma iz Knežaka na Notranjskem. V Ameriki se je nahajal 26 let. V Californiji je bil ubit pri delu v gozdu 57-letni Anton Ma-ljavec. Doma je bil iz Kuteže-vega pri Ilirski Bistrici. Drevo je padlo nanj in ga smrtno poškodovalo. V Ameriki zapušča ženo in enega brata, v starem kraju pa sina in dva brata. župnik pri slovenski 1'ari v Barbertcnu, Ohio, je bil dalj časa bolan za pljučnico. Stanje se mu je sedaj precej zboljšalo. č. g. Medinu želimo polnega okrevanja. V So. Norwalk, Conn., je umrla Helen Pirnat, hčerka Johna in Barbare Pirnat, stara šele 21 let. Rojak Anton Grosser, Milwaukee, se je vrnil te dni iz bolnice, kjer se je nahajal 10 dni. Podrl ga je neki avtomobil in je dobil pri tem težje poškodbe. Zdravil se bo še doma. Pri delu v premogovniku se je v Neffs, Ohio, ponesrečil rojak Kari Dernač. Poškodovan je na obeh rokah. -o- Trgovske nagrade Sledeči so upravičeni do nagrad, ki jih daje Progressive Merchants Association, od se-rjie C: št. 32,515 ............$25.00 st. 56,196 ............$10.00 št. 51,017 ............$ 5.00 št. 67,074 ............$ 5.00 št. 8,750 ............$ 5.00 št. 108,646 ............$ 5.00 št. 41,788 ............$ 5.00 št. 48,623 ............$ 5.00 št. 3,434 ............$ 5.00 št. 90,174 ............$ 5.00 Lastniki teh naj se zglasijo 8 svojimi certifikati pri August F. Svetek, 478 E. 152nd najkasneje do 16. maja, ker po tem dnevu nagrade niso več veljavne. Trgovci so Prošeni, da razstavijo te šte vDke na očitnem mestu v trgovini. Malo gostilen Mestna zbornica v Cleveland lights je sprejela postavo, ki določa, da sme biti v mestecu le gostilna na vsakih 3000 prebivalcev. To pomeni, da bo za-^aPrej v mestu le 17 gostilen. • ^anes jih je le 15, toda najmanj Milijardo dolarjev dospelo iz Evrope radi vojne nevarnosti Washington, 5. maja. Trgovinski oddelek ameriške vlade je pravkar sporočil javnosti, da je Evropa poslala tekom lanskega leta najmanj en tisoč milijonov dolarjev v Ameriko. Denar prihaja sem, ker se Evropa boji nove vojne. Ta denar je v obliki kapitala na kratke obroke, ki se da lahko hitro spremeniti v gotovino. Tega denarja je dospelo lansko leto nič manj kot $970,000,000 v Zedinjene države, dočim je Evropa ob NAJNOVEJŠE VESTI Mnenje strokovnjakov, zakaj je bila Abe- Rim, 5. maja. Od veselja skero podivjana laška množica je sinoči slišala iz ust Mussoli-nija, da je Italija postala gospodarica cgromne afriške države, Abesinije. "Abesinija je laška!" je zakričal Mussolini v mikrofon. 400,000 ljudi se je zbralo na trgu pred njegovo palačo, dočim ga je 20,000,000 poslušalo potom radia po deželi. "Vcjska je končana!" je kričal Mussolini, "in naredili bomo mir tak, kakor ga bomo mi diktirali!" Potem je pa prebral brzojavko, katero je pravkar debi! iz Afrike in ki se je glasila: "Danes, 5. maja, ob 4. uri istem času poslala za $800,- P.°P°ldne> £er» načelu zmago- 000,000 zlata v Ameriko. Lansko leto je bila francoska narodna banka prisiljena spremeniti diskontno mero lile rat radi nestalnosti franco- skega franka. Francija je de- cadove svc->e zmage. Borili vite armade zasedel Addis Ababo!" Mussolini je končal: "In danes svarim ves svet, da se Italija ne bo pustila oslepariti za žela, ki vztraja pri zlati valuti, dasi vidi, da radi zlate valute francoski frank neprestano spreminja svojo veljavo. Lansko leto so Zedinjene države kupile v tujezemstvu blaga v vrednosti $2,048,000,000. Evropa je za $250,000,000 več kupila blaga v Ameriki kot pa Amerika v Evropi. Toda temu nasprotno se pa računa da so evropski turisti potrošili v Ameriki $129,000,000, dočim so ameriški turisti potrošili v Evropi $393,000,000. Nadalje so ameriški inves-torji dobili iz svojih investicij v tujezemstvu lansko leto $428,000,000, a evropski investor j i so dobili v Ameriki le $140,000,000 v obrestih. Zlata se je eksportiralo v Evropo iz Amerike $2,000,000, iz Evrope se je pa importiralc za $1,720,000,000 zlata. -o- bomc z iste trdno odločnostjo ket cmo se dosedaj." Cleveland. —■ W. B .Gong-wer, načelnik demokratske stranke v Clevelandu zadnjih 20 let, je bil včeraj nenadoma odpeljan v Lakeside bolnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Ne ve se še, če bo operacijo srečno prestal. Po izjavi zdravnikov bo trajala kriza tri dni. Gcngwer je star 62 let. Se n Francisco, 5. maja. Pri primarnih volitvah v Californiji je gov. Landon skoro gotovo pogorel. Izvoljeni so bili delegati, ki niso obvezani za Lan-dona. Nepričakovano sijajno zmago je doživel Roosevelt v Californiji. Za Roosevelta js bilo oddanih 374,370 glasov, za njegovega nasprotnika, pristaša dr. Townsenda pa samo 29,-176 glasov. čiščenje reke Včeraj je mestna oblast v Clevelandu začela s čiščenjem in poglobitvijo Cuyahoga reke. To je bilo nujno potrebno delo. Cuyahoga reka je tako polna blata in nesnage, da parnikj že ne morejo več do svojih pomolov in so jeklarske družbe zagrozile, da bodo morale zapreti tovarne, ker parniki ne morejo več dovažati rude. Za prvo potrebo je mesto prispevalo $25,-000, a zvezna vlada je obljubila prispevati nadaljnih $135,-1 000. Sinko dospel Družini Mrs. Rose McHugh, 10414 Prince Ave., so vile rojenice prinesle zalega sinkota. — Materino dekliško ime je Rose Milner, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Ignac Milner, 15801 Grovewood Ave. Vse je zdravo. Mati in dete se nahajata doma, kjer prijateljice družino lahko obiščejo. Iskrene čestitke! Prevzela pekarijo Rojaka Jakob Fajdiga in Fr. Klančar sta od Mr. Chas. Zupančiča prevzela dobro poznano pekarijo v Slovenskem narod ^ prošenj za nove gostilne je nem domu. Nova lastnika se ce-dostavljenih državnim ob- j njenemu občinstvu toplo pripo-Jftstem. ročata za obila naročila. Bulkley govori Danes večer bo govoril potom National Broadcasting Co. ohij-ski zvezni senator Robert J. Bulkley iz Washingtona. Govoril bo kot član bančnega senatnega odseka in bo pojasnil bančni položaj v deželi. Začetek govora je ob 9.45. Nekaj za mlekarje Mestna zbornica je na priporočilo zdravstvenega oddelka mesta naredila postavo, ki zapoveduje mlekarjem, da pasteu-rizirajo mleko med polnočjo in osmo uro zjutraj, da pritisnejo na pokrov steklenice datum pa-steurižiranja. Stavbinska sezona Največ hiš v okolici Clevelan-da se gradi zdaj v Shaker Hghts, kjer je v gradnji pet hiš, katerih vsaka bo veljala od $22,-000 do $35,000. Sploh je stavbinska industrija letos mnogo bolj živahna kot lani. V bolnico Ponovno se je podala v Glen-ville bolnico naša rojakinja Mrs. Josephine Golobič, 6212 Carl Ave. Težko operacijo je srečno prestala in ji želimo, da bi skoro in dobro okrevala in se vrnila vesela in zdrava k svoji družini. Skupna molitev Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve nocoj večer ob 8:30 za pokojno Mary Smolič, 1120 E. 71st St. v četrtek pa pogreba ob 1'0. zjutraj. Važna seja Jako važna seja podružnice št. 18 SŽZ se vrši v četrtek 7. maja. V precinktu D, varda 23, vo-livna koča na 55. cesti blizu Superior Ave. kandidira za precinktnc načelnico Miss Agnes Arko, ki je že več let zelo aktivna v politiki in je že v mnogih slučajih pomagala temu ali onemu. To je prvi slučaj, da kandidira Slovenka v ta urad. Priporočamo jo našim rojakom, da vsi oddajo glasove za njo. simja poražena Vojaške revije raznih evropskih držav so zadnje časa polne domnevanj o vzrokih poraza Abesincev. Skoro vsi vojaški strokovnjaki so mnenja, da je glavni vzrok poraza sirotna oborožitev abesin-ske armade, ki ni niti od daleč odgovarjala potrebam obrambe proti bogato in moderno opremljeni laški armadi. Po izbruhu vojne z Italija-Jni so dobili Abešinci sicer mnogo pušk, strojnih pušk in celo topov, vendar je bilo to večinoma orožje starih modelov. Posebno usodno je bilo za Abesince pomanjkanje topništva. Abesinci so imeli mno-l go premalo topov, in kar jih je bilo, je bilo manjšega kalibra. Italijani pa so spravili na abesinsko bojišče skoro tisoč topov, med njimi najtežje in največje. Z njihovim ognjem so včasih kar po cele dneve zasipali abesinske postojanke. Ogenj laških baterij s pomočjo brezžične telegrafije, so vodili številni zrakoplovci, ki so sproti obveščali topničarje, če prav merijo ali ne. Vse laške pehotne napade so neposredno podpirali top-ničarji, ki so privlekli svoje gorske topove celo do 200 metrov pred abesinske postojanke. Poleg tega so Italijani imeli desetkrat več strojnih pušk kot Abesinci. Italijani pa tudi sami priznavajo, da so vrgli na abesinsko bojišče tako veliko število čet, kakor jih dosedaj še nobena država ni rabila v kolonialni vojni. Najmanj pet popolnih armad imajo Italijani v Afriki. Tako so bili Italijani v vseh bojih ne samo glede orožja, pač pa tudi glede števila močnejši. Torej ni čudno, da so se morali Abesinci kljub osebni hrabrosti podati. Njih poraz pa je bil deloma tudi povzročen, ker Abesinci nimajo narodne zavesti in so se njih voditelji neprestano prepirali, več njih je pa celo izdalo domovino in se predalo sovražniku. -o- Častna straža Danes zvečer je velika prireditev častne straže Slovenske Dobrodelne Zveze. Dekleta, ki spadajo k tej skupini, prirede lepo plesno veselico in drugo zabavo. Najbolj zanimiv pa bo nastop deklet častne straže v mičnih novih uniformah. Dekleta bodo izvršile več drilov v korakanju. Bo prav lep pogled na to proizvajanje. Ob enajstih zvečer se bo plesal valček za lepo nagrado. V plesno vrsto pride lahko vsak, kdor misli, da je dober plesalec. Pridite nocoj, zl&sti člani in članice Slovenske Dobrodelne Zveze, za katero častna straža z uspehom in po- V torek se odloči, kdo bo vodil xanaprej demokrate v mestu Izvolitev precinktnih načelnikov prihodnji torek v Clevelandu bo pokazala, ali so ljudje za sedanje vodstvo v stranki, ali pa želijo spremembe. Na eni strani je načelnik W. B. Gongwer, ki že skoro 20 let vodi demokratsko stranko v Clevelandu, na drugi sta pa senator Robert J. Bulkley in kongresman Martin Sweeney, ki paradirata pod tvrd-ko "Prijatelji Roosevelta." V sredini se pa nahaja Abesinskega cesarja čaka v Palestini ve-sprejem 110-om deluje. Vstopnina je sa-| 1207 uradov precinktirih na-mo 2r>c- jčelnikov ki bodo izvoljeni pri---0--hodnji torek. Precinktni načelnik je prostak v politični armadi toda ima to pravico, da sam izbira svoje častnike. Ako je v 1207 volivnih okrajih izvoljena večina pristašev Gongwerja, tedaj bo on še nadalje načelnik stranke, ako pa Gongwer ne dobi večine pri svojih pristaših, tedaj bo moral zginiti iz površja in precinktni načelniki bodo morali najti naslednika. Tako vidite, da načelniki političnih strank niso kaki diktatorji ali vrinjeni, pač pa so direktno in indii-ektno izvoljeni od naroda. Gongwer sam mora kandidirati za pre-cinktnega načelnika, dočim je Bulkleyev kandidat William Nunn. Demokratska organizacija ima v slehernem precinktu svojega kandidata za precinkt-nega načelnika, dočim jih ima Sweeney-Bulkley skupina le kakih 600, a poleg teh jih je še 96, katerih imena niso na London, 5. maja. Abesinski cesar Haile Selassie, ki je danes cesar samo po imenu, se nahaja s svojo ženo in spremstvom na krovu angleške kri-žarke Enterprise, ki je včeraj odplula iz francoskega pristanišča Džibuti na potu v Hai-fo, Palestino, odkoder se odpelje cesar naprej proti Jeruzalemu. Kot "Zmagoviti lev Judeje" je cesar, ki je kristjan, obiskul kot romar Jeruzalem v letu 1924, cesarica Mennen pa v letu 1933, ko so v Jeruzalemu posvetili abesinsko cerkev. Angleški minister za zunanje zadeve, Eden, je včeraj povedal v parlamentu, da je angleška vlada abesinskemu. volivnem listkU( č jih cesarju dala pomoč, za katerojbo treba isati nfl ,istke je prosil, pričakuje pa, da| Rer b- vzdo cele gtrani y Haile Selassie, dočim bo gost i našem listu, da bi označili vse angleške vlade v Palestini, ne kandidate( in ker bi Uudje ra_ bo začel z nobenimi sovraž- di vedeH> kdo j(J kandidat za sedanjo organizacijo, kdo je vjza Sweeneya in Bulkleya, sve- nostmi. Ko dospe Haile Selassie Jeruzalem, bo stanoval najtujemo ljudem, da vprašajo "Cesti prerokov," bližini svoje sedanje precinktne na- Fara sv. Kristine Rev. Andrew Bombach, župnik fare sv. Kristine na Bliss Rd., nam naznanja, da sporočimo faranom sv. Kristine, da obširno finančno poročilo za leto '35 bo skoro nemogoče dogotov-Ijeno do nedelje 10. maja. Gotovo pa bo prve dneve prihodnjega tedna. Prosi se vse farane, da to prijazno vpoštevajo! -o—- Kremžarjeva razstava Kremžarjeva trgovina s pohištvom priredi razstavo pohištva dne 14., 15. in 16. maja. Opo^ zarjamo na tozadevni oglas v jutrišnji številki. Premestitev seje Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je prestavilo sejo od petka 8. maja na petek 15. maja radi veselice, ki se vrši v petek v Twilight Ball Room. Manj podpore Vedno manj družin se oglaša s prošnjami za relif pri okrajni relifni komisiji. Pretekli te-teden se jih je oglasilo samo 877, a v tednu prej 992 in pred tremi tedni pa 1182. Zanesljivo delo Eden najstarejših in najbolj njimi tudi Ras Nasibu. abesinskega konzulata. Pre-Zelnike in vardne voditelje. Ti bivalstvo Jeruzalema namera- so dovolj poučeni, da vedo za va- cesarja z vso svečanostjo; vsakega posameznega kandi-sprejeti, ker je bil vedno na-jdata, h kateri politični skupi-klonjen Jeruzalemcem. nj spada. S cesarjem potujejo njego-i -o- va žena, prestolonaslednik princ Vasan, princ Mekenen, vojni minister in sedem višjih abesinskih poveljnikov, poznanih stenskih papirarjev v Clevelandu je vsem dobro poznani Mr. Jack Bonča, 6105 St. Clair Ave. Poznan je po svojem dobrem delu, pa tudi, ker ima jako zmerne cene za papi-ranje sob. Ravno sedaj je čas, da pogledate po stanovanju, kaj potrebuje prenovila, in Mr. Bonča vam bo gotovo v vašo za-dovoljnost vse uredil. Rojakom ga toplo priporočamo. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Frank Laurič, 1220 E. 61st St. in Miss Esther Markel, 1031 E. 67th St. Mr. Jos. Medic, 1276 E. 172nd St. in Miss Helen Markovich, 1276 E. 172nd St. Mr. John Mer-var, 1127 E. 66th St. in Miss Frances Stare, 1521 E. 41st St. Vsem skupaj mnogo sreče! Pozdravi Iz Sheffielda, Pa., pošiljajo pozdrave: Joe in Rose Zabuko vec, Frank in Karolina Urh. — Prav lepa zahvala! Francoske čete v Džibuti so izkazale cesarju vse cesarske časti. -o- Igralni stroji in Vehovec V pond, bi imela mestna zbornica sprejeti predlog, katerega je svoječasno vložil v zbornici councilman Vehovec, in ki naj legalizira igralne stroje. Toda, ko je bil ta predlog podan na glasovanje, je Vehovec protestiral, rekoč, da je odsek po- Radio oddaja V nedeljo 81. maja se bo oddajal slovenski, hrvatski, ru- med j sinski in programi drugih narodnosti potom WJAY radio postaje direktno iz Slov. Narodnega Doma na St. Clair Ave., ob priliki proslave Jugoslovanskega radio kluba. Ob tej priliki bodo oddane tudi številne nagrade, vredne od $5.00 do $60.00. Kremžar Furniture Co., oddaja nagrade. O tem bomo še poročali. Brivska postava V pond, bi mestna zbornica imela sprejeti postavo, ki določa licenco za brivnice v Clevelandu. Toda predlog je bil vr- polnoma spremenil njegov pred , . , , r, , . , . , ,, i njen odseku radi protesta last- log. Zahteval je, da se predlog . . . , . vrne odseku, da bo imel priliko ga popraviti. nikov in lastnic lepotilnic, ki so I izjavili, da bo postava zelo ško-t dovala njih podjetjem. Najbrž V bolnico j bodo naredili sedaj posebno po- V bolnico se je morala poda- stavo za brivce, posebno postati dobro poznana Mrs. Agnes vo pa za lepotičarje. Klemenčič, 5806 Prosser Ave. Coughlinov shod Operacijo je srečno prestala.' Slovenski oddelek Father C. Nahaja se v Womans bolnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. V Mt. Sinai bolnico se je podal Mr. Anton Jaklič, 15002 Up- Coughlinove Narodne unije za socialno pravico ima svoj važen sestanek v četrtek, 7. maja, in sicer točno ob 8. uri zvečer v pro- ton Ave. Podvreči se bo moral štorih Unetich družine na 16412 težki operaciji, želimo mu sko- Arcade Ave. Vsi naj bedo točno rajšnjega okrevanja. navzoči. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 6TH, 1936 i t AMERIŠKA DOMOVINA" ▲MERICAH HOME — BLOY1NHN DAILY NEWSPAPER •111 Bi Clair Ay. Cleveland. Ohio PublUhed dally except Bundaya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, 19.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. B. and Canada $3.00 for a months; Cleveland, by mall, $3.60 for 6 month«. Cleveland and Kudld by oarriera, $5.60 per year, $3.00 for 6 month*, Single coplea S centa. European cubscriptlon, $8.00 per year. JAMES DEBEVEO and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered u second class matter January 6th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under Che Act of March 3d, 1879. No. 108, Wed., May 6, 1936 v Časopisje in naročniki teram za njihovo nelahkostanovsko delo in bridkosti, na drugI strani se pa s tem tudi opomni otroke, majhne in velike, da je treba svojo mater spoštovati in ljubiti, ne je pa imeti samo za deklo! Cela vrsta Materinskih proslav se bo vršilo tudi letos v cle-velandskih slovenskih naselbi nah, med njimi tudi pri fari sv. Vida v novi šoli na novem odru. Mi od fare sv. Vida se lahko ponašamo, in smo tudi ponosni na to, da — vsaj kolikor je meni znano — smo bili prvi, ki smo med Slovenci v Cleveland% priredili javno Materinsko proslavo, menda je bilo to leto 1928 v Narodnem domu na St. Clairju. Seveda je bil Materinski dan že mnogo preje upeljan, toda javnih proslav v ta namen pa menda še ni bilo do tedaj med Slovenci v Clevelandu. Zato tudi upam, da bodo Slovenci iz fare sv. Vida to upoštevali in prišli v nedeljo v velikem številu na Materinsko proslavo v šolo sv. Vida. Vrši se ta proslava pod zaščito našega delavnega Materinskega kluba fare sv. Vida, izvajali pa bodo spored v veliki večini otroci naše farne šole, le manjši del odrasli. Velik del sporeda pripravljajo in vežbajo naše vrle šolske sestre. Niso dolžne tega dela, a rade to store v čast materam in v korist fare in mladine. Več o posameznih točkah sporeda bom še priobčil. Ta proslava se bo vršila dvakrat, popoldne ob 2:30 in zvečer po šmarnični pobožnosti ob 8. uri. Obakrat bo spored popolnoma isti, popoldne prav nič manj ali slabši kakor zvečer. Ista je tudi "cena: 35 centov. Zato bo proslava dvakrat, ker sem vsekakor prepričan, da jih bo precej več, ki bi radi prišli na to proslavo, kakor jih pa more en- Naše udejstvovanje v politiki V velikim zanimanjem čitam njem članku bom razmotrival o Nedavno sta bila v Sing Sing jetnišnici v državi New York, povsem mirno in brez vsakih hrupnih senzacij justi-ficirana dva mlada morilca, ki sta morala pacati s svojim življenjem za umor nekega moža, katerega sta prosila, naj ju vzame na svoj avtomobil ter kos pota odpelje, pa sta ga v zahvalo umorila in izropala. To dvojno usmrčenje se je izvršilo povsem rutinsko, časopisje, pa je poročalo o njem komaj s par vrsticami, kolikor je bilo pač neobhodno potrebno. Žrtev teh dveh morilcev je bil povprečen, neprominen-ten človek, morilca pa sta par ur pozneje zavozila z avtomobilom svoje žrtve naravnost v roke policije, zato ameriško časopisje tudi ni čutilo potrebe, da bi iz tega umora napravilo senzacijski slučaj. To je bil tako zvani "cheap" umor in prav tako je bila tudi "cheap" eksekucija, zato je sto besed zadostovalo, da se je ž njimi zapisalo zadnje poglavje, zgodbe, čeprav trpljenje obsojencev v njiju zadnjih urah in njiju sorodnikov ni bilo nič manjše, kakor pa je trpljenje onih, ki figurirajo v velikih, proslulih slučajih. Na drugi strani pa je bilo usmrčenje Bruno Richarda Hauptmanna slučaj svetovne važnosti, ki je izzval pozornost časopisja vsega sveta. Kakor je ameriška publika lačna senzacij, se je vendar zdelo, da se je zgražala nad trpljenjem zadnjih ur Hauptmanna ter nad zavlačevanjem njegove smrtne obsodbe. Najsi je bil njegov zločin še tako velik in ogaben, je vendar jasno, da je morala biti njegova smrtna agonija še strašnejša, ko je z obrito glavo in z duhovnikom ob strani čakal, da ga odvedejo na električni stol, pa so pet minut pred določeno uro spet podaljšali za par ur njegovo življenje. Da se je naredilo iz Hauptmannovega slučaja svetovno ii " s » ■ , A .. ! .. j.. ■ ■ i - j i s krat obseci nasa solska dvorana, senzacijo, je pripisati samo javnemu mnenju, ki določa —lIn tako bo vsaj v Ameriki — pravila urednikom in poročevalcem, kako naj pišejo. Vzemimo, da bi se one noči, ko je bil Lindberghov otrok ugrabljen, newyorsko in ostalo časopisje odločilo, da bo le s par vrsticami objavilo ta slučaj. In potem da bi se spet vzdržalo vsakega nadalnjega poročanja vse dotlej, dokler ni neki ekscentričen starec izročil neki misteriozni osebnosti v senci nagrobnih kamnov na pokopališču $50,000, kot odkupnino za Lindberghovega otroka. Pa tudi to bi bilo poro-čano samo kot kratko suho dejstvo in zatem prav tako, da se je našlo trupelce otroka, zaradi česar je postalo ugrab-Ijenje umor. Zatem imamo vest o aretaciji nekega moža ter o najdbi $15,000 v njegovi garaži. Potem obravnava in — konec. Vsa zgodba Lindbergh-Hauptmannovega slučaja bi se lahko povedala v manj kakor eni koloni. Toda urednik ali poročevalec, ki bi se drznil tako poročati o tem slučaju, bi bil smatran za blazneža in takoj odstavljen od dela. Odslovili ga ne bi samo njegovi delodajalci, lastniki časopisa, pač pa tudi splošna publika, ki tvori naročnike in čitatelje in kij je željna senzacij. Drug tak primer imamo v slučaju Vere Strctz, ki je nedavno v nekem ncwyorškem hotelu ustrelila svojega ljubimca. Tudi o tem slučaju je časopisje objavilo ccle strani škandaloznih in lascivnih poročil, ki jih je publika kar požirala. Časopisje je izneslo na dan največje intimne tajnosti, ki so se odigravale med obtoženko in možem, katerega je usmrtila, in ki sploh ne spadajo v javnost. Obtoženka jc bila oproščena in javno mnenje je naredilo iz nje nekako junakinjo, dasi ji je bilo pri obravnavi dokazano, da je izstrelila vanj četvero krogel, in sicer dve v prsi in dve v — hrbet . . . Po obravnavi je izjavila časnikarjem, da se nc bo nikoli več zaljubila in da je za vselej končala z možmi. No, če se pomisli na njeno dejanje in zlasti na oni dve krogli, ki jih jc izstrelila svojemu ljubimcu v hrbet, je verjetno, da l?odo moški sami gledali na to, da bo ostala zvesta svoji obljubi. Take vrste žurnalizem je obstojal, odkar obstoja časopisje, in obstojal bo tudi v bodoče. To je revolverski žurnalizem, čigar glavni eksponent v Ameriki je Hearstov novinarski koncem, ki izigrava najnižje instinkte širokih ljudskih mas. Te vrste žurnalizem je vreden bratec svoji sestri, tako zvani "šund" literaturi, ki je prišla med nami Slovenci zlasti do veljave v raznih "Groficah beračicah," "Strahovih na Sokolskem gradu" in podobnih knjižurah, kjer se je vsa tragika in vse junaštvo končalo natančno v sto zvezkih. Zato: proč s takim časopisjem in tako "književnostjo!" -o- Rev. M. Jager: Materinske proslave Prav je, da so! Prav je, da se da vsaj enkrat na leto priznanje materam, ki so prav dostikrat zadnje pri hiši. Marsikje je njihovo stališče tako, da se vsakdo za vsako stvar obrega ob nje. Celo otroci . . . Prav je, da vsaj enkrat na leto zadoni v slehernem srcu ena od naj nežnejših strun, ljubezen, do matere! Ko je sam božji Odrešen i k tako zelo spoštoval in ljubil svojo. Mater Marijo in jo še vedno enako ljubil in spoštuje in jo bo večno! Najbolj izmed vseh ustvarjenih bitij! Pa bi mi ne častili in ljubili svoje matere? In tako je res prav, da se prireja materinske proslave, da se na eni strani da priznanje ma- mogoče pri dvojni proslavi, da jo poseti 700 in še več ljudi. Vstopnice so dvojne, za popoldne sive barve, za zve-| čer pa rdeče. Naročite že sedaj svojim otrokom, naj vam jih pri neso. Dobite jih pa lahko tudi v slovenski knjigarni Jos. Grdi-na na St. Clair-ju. Tudi okrep-čilo bo obakrat na razpolago. Po večerni predstavi bomo pa še za nekaj časa skupaj ostali in se pozabavali. Ob prvi predstavi na novem odru, preteklo nedeljo, ki jo je priredilo naše vrlo društvo A M. Slomšek SDZ št. 16, so bili udeleženci jako jako zadovoljni, tako z igro in igralci, kakor tudi z odrom. Ko se je zastor raz maknil iu so gledalci zagledali pristno slovensko vas, se jim je glas začudenja izvil iz grla, nato pa udarili v plosk. Redko se zgodi, da bi gledalci ploskali sa mo sceni! In vsi so se počutili tako domače! Ta teden še dovr-šujejo, kar še ni dodelanega na odru, tudi prezračevanje dvora ne bo urejeno. Torej odločite se že sedaj, da pojdete na našo svetovidsko Ma terinsko proslavo, kupite si vstopnice že sedaj, da vas ne bo kaj premotilo, da bi v nedeljo kje zastali, namesto da bi prišli v našo šolo! Pa še to že sedaj izdam, da bomo priredili tudi Očetovsko proslavo in sicer najbržc prvo nedeljo v juniju, ker drugo nedeljo jc graduacija naše farne šole. Jako lepo igro pripravljamo, ravno za tako priliko zelo primerno, pa še kaj drugega primernega. Ne, ne, niso naši očetje samo za to dobri, da prinašajo "pede" domov, tudi njim je treba dati javno čast in priznanje! fn to bomo storili na Očetovski proslavi prihodnji mesec, že sedaj iskreno vabljeni! razne dopise v Ameriški Domovini in v katerih se razpravlja o politiki. V teh dopisih se apelira tudi name kot demokratskega vardnega vodjo, da priobčim imena naših kandidatov. Tem dopisnikom se lepo zahvalim za priznanje, enako se zahvalim tudi našim volivcem, ki nas tako čvrsto podpirajo "v našem boju in apeliram na nje, da še nadalje stoje na moji strani, ne meni v korist, ampak v korist našega naroda. Predno začnem razmotrivati o raznih kandidatih, želim še povedati, da sem jaz za sedanjega vodjo, Mr. W. B. Gongwerja in to ne iz sebičnega ozira, ker do-zdaj nisem še ničesar dobil od demokratske stranke za moje delo v prid stranke. Nasprotno, še sovražiti bi ga moral, ker ob času, ko je bil boj med menoj in našim sedanjim slovenskim sod nikom za prostor, katerega on sedaj poseduje, je Mr. Gongwer sodnika Lauscheta podpiral in jaz sem vlekel ta kratko. Od tistega časa sem odklonil vsako politično delo in se zanimam za politiko samo v namenu, da po svoji najboljši moči koristim našemu narodu. Kakor sem že prej omenil, nimam ničesar, za kar bi moral biti hvaležen Mr. Gongwerju, ampak ker ga poznam kot blago dušo, ki ima do našega naroda veliko naklonjenost, si štejem v dolžnost, da stojim na njegovi strani iz hvaležnosti, ker se je izkazal dobrega ne meni, ampak našim rojakom. On je poštenjak. čeprav ga ameriško časopisje kritizira, vendar nikdo ni zapisal še niti besedice čez njegovo poštenost. Moja izkušnja v politiki, in ta ni majhna, me uči, da je cilj ameriškega časopisja ta, da če ne more kontrolirati politične stranke, jo skuša razdreti, da tako doseže svoj cilj. Dokaz temu je sedanji položaj republikanske stranke. Napadali so nje vodjo toliko časa, da je odstopil. Ko so to dosegli, so postavili svojega kandidata v osebi Burtona in ga tudi izvolili. V tej kratki dobi, kar sedi Burton na županskem stolcu, je zvišal naše davke za 15% in klub temu ne slišite nobene kritike od ameriškega časopisja zoper njega. Ko je bil Mr. Miller naš župan, ni izdal nobenih bon-dov, niti ni zvišal davkov, toda ker se ni prodal ameriškemu časopisju, ga slednje ni podpiralo pri prihodnjih volitvah. Sedaj se ozrimo nekoliko na naše kandidate za kongres. Demokratska stranka podpira sedanjega šerifa, John M. Sulz-manna, moža, katerega sleherni Slovenec pozna kot blago dušo, drugih naših kandidatih. Ob koncu še apeliram na vse slovenske in hrvatske volivce, da smo edini, složni v tej volivni borbi. Sloga jači, nesloga tlači. John L. Mihelich, dem. vodja 23. varde. -o- Važno za volivce v 32. vardi POZOR! FRANK KURE 1118 East 77th Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, fur-leze ln vse, kar se tiče našega dela. Vse po zmernih cenah ln dobro delo. Se priporočam in pokličite nas: Tel.: fiNdicott. 0439 V volivnem precinktu S, koča na E. 157. cesti in St. Clair ave. kjer voli veliko Slovencev, kandidira za precinktnega načelnika dobro poznani rojak in od početka aktiven član slovenskih demokratskih klubov, John Tr-ček namesto Frank Verhotza. ki se je radi tehtnih vzrokov odpovedal kandidaturi. Frank Ver-hotz je povsem zadovoljen in se je izjavil, da bo tudi on delal po svoji moči za izvolitev John Trčita. Zelo važno je, da so volivci v precinktu S informirani, da ime John Trčka ne bo na volivni listi, ker se je prepozno prijavil, zato se prosi in opozarja vse volivce in volivke, ki volijo v precinktu S, da zapišejo ime John Trček na volivno listo in tudi napravijo križ pod njegovim menom. Sedanji precinkt-ni načelnik Lanzare, ki ni Slovenec, ni nikoli vpošteval Slovencev, kot bi jih moral, zato se opozarja vse slovenske in hrvatske volivce, da preprečijo njegovo ponovno izvolitev s tem, da zapišejo na volivno listo ima John Trček in zato izvolijo za precinktnega načelnika Slovenca, ki bo skrbel, da bodo Slovenci in Hrvati upoštevani. Ime John Trček zalpGšite spodaj v desnem vogalu pod imenom Ralph Lanzare in pred imenom John Trcek, ki ga boste zapisali v volivni koči, naredite križ — (x). Centralni odbor slov. demokratskih klubov 32. varde. -o- Ples častne straže SDZ Tukaj se je poročil mladenič John Brence. Za spremljevalko v svojem nadaljnem življenju si je izbral fejst dekle slovaških staršev, želimo kar največ sreče in zadovoljnosti v bodočnosti. Mladenič Andy Petkovšek iz stop 7 je bil v tukajšnji bolnici operiran za težkim vnetjem slepiča. Zdravje se mu le počasi vrača. Pa nekaj novih bordarjev se je naselilo k sledečim našim družinam: K družini Frank Goren-šek je one dni enkrat potrkal čisto majhen fantiček in je prosil, da bi ga vzeli na prosto stano- niso preveč protestirali proti tako lepi ponudbi, se je pa dečko že kar lepo po domače privadil.. P!ri družini James Logar ml., so tudi dobili čvrstega dečka in ravno tako tudi pri družini Louis Kamnikar se je (ustavil mali sinko. Pri družini Tony Mejak so dobili pa čvrsto hčerko prvorojenko.. Vsem družinam se čestita, malini priseljen-čkom se pa želi zdravja in da bi bili vsi prav pridni in enkrat v ponos in veselje svojim staršem. Dobro poznana Mr. in Mrs. Joseph Svete sta 1. maja obhajala 30 letnico svojega zakonskega življenja. Iskrene čestit- vanje in pa malo hrane, da bi ke in najlepša voščila. Da bi mu dali zraven. Za plačilo jim j prav gotovo v dobrem zdravju bo pa prav lepo prepeval, kakor | dočakala še zlate ohceti. kanarček, je rekel. No, pa ker J. Eisenhardt. ki se že skozi dobo 35 let poteguje za pravice delavstva. Bil sem v mestni zbornici za dobo šestih let in vem, da njegovo srce vedno bije za revnega delavca. V njem bomo imeli kongres-mana, pa katerega se bomo lahko obrnili v vsakem slučaju. Njegov nasprotnik je sedanji kongresman Martin L. Sweeney. Slehernega Slovenca lahko jeza popade, kadar zasliši ime tega človeka. Saj je on izdal demokratsko stranko in s tem povzročil, da je kakih 600 Slovencev izgubilo svoje delo. On kriči, da je sedanji vodja demokratske stranke kriv demokratskih porazov. On trdi, da je za 16 principov Father Coughlina. Toda kje je bil pa prej, ko je Father Coughlin prišel na površje. Mi potrebujemo takega kongresu i-ka, ki ima svoje principe, ne pa takega, ki se obeša na suknjo drugih. Nasprotno jc pa Mr. John M. Sulzmann vedno in dosledno stal za principi, katere Father Coughlin danes pridiga po radio in mu ni bilo treba čakati, da ga kdo drugi v tem poduči. Eno je gotova istina, da v de- Častna straža SDZ pod spret nim vodstvom in direktivo se stre Albine Novak, bo priredila svoj prvi ples, takozvan "Merry Dance," ki se bo vršil danes večer, v sredo 6. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnina k temu sijajnemu '-plesu je samo 25c. Ta ples bo nekaj posebnega za stare in mlade. Ob desetih bo nastop Častne straže v njih krasni, novi uniformi. Ob enajstih bo "Prize Waltz." Zatorej plesalci lepega valčka potrudite se dobiti lepo nagrad o. F rank Jankovič in njegov orkester bodo skrbeli, da se bo plesalo do ene ure zjutraj. Za razna okrep-čila bo dobro preskrbljeno. Tem potoni apeliram na cenjeno članstvo SDZ, da se te prve veselice naše Častne straže udeležimo v velikem številu in ji s tem pomagamo do boljšega napredka in uspeha. Na veselo svidenje danes zvečer na prvi veselici častne stražo SDZ v SND. Frank černe, gl. predsednik. -o- Lepo uspeli koncert Zadnjo nedeljo je mladinski pevski zbor "Kanarčki" priredil svoj koncert pod vodstvom g. L. Semeta v Slovenski delavski dvorani na Prince ave. Zbor je nastopil v solih, duetih, ter-cetih, skupni zbor in v raznih deklamacijah. Med programom je sodnik g. ko je treba vzgajati mladino, na kateri obstoji svet. Čestitam g. sodniku Lausche-tu na njegovem iskrenem govoru, iz katerega sem posnel, da on ni zamenjal svoj "materinski jezik" in da iskreno ljubi svoj narod. Ravno tako čestitam g. Seme-tu za njegovo vztrajno delo pri pevskem društvu Kanarčki, ker se vidi lep uspeh njegovega truda. Enako čestitam tudi pevcem in pevkam za njihovo marljivost. V pesmi je milina in glas, v slogi napredek in spas, a v delu je uspeh in slast. Torej priporočam vzdrževanje materinskega jezika, narodnih pesmi in domovinskih običajev. Dr. Puharič. -o- Pri podružnici št. 10 SŽZ Dne 10. maja bo zaključek jubilejne kampanje Slovenske ženske zveze. Pred zaključkom te kampanje, vas, drage članice, še enkrat prosim, da pridobite še nekaj novih članic. Ne bilo bi lepo, če bi bila naša podružnica kje pri zadnjem koncu zapisana, saj je vendar druga največja podružnica v Ameriki. Ne pustimo, da bi nas druge prehitele. Moja iskrena želja je, da jih pridobimo še toliko, da nas bo pet sto» (500). Manjka nam jih še en ducat, pa bomo pri tem številu. Torej le korajžo! V četrtek bo pa naša podružnica št. 10 SŽZ praznovala proslavo Materinskega dne. Seve, rade bi bile bolj na slovesen način praznovale ta pomemben praznik in mislile smo prirediti krasno igro. Ker je bila pa dvorana za vse nedelje v maju že oddana, nam tega ni mogoče storiti. Zato smo se odločile, da napravimo vseeno nekaj za naše mamice. Ker bo v četrtek 7. maja redna mesečna seja, bomo po seji napravile precej pester program in zabavo. Seja se bo pričela točno ob sedmih zvečer in bo jako kratka. Takoj po seji bo slovesen sprejem vseh novih članic, pristopile, bo pozdravila te nove članice in podala vsaki lep nagelj. Nato sledi deklamacija za vse članice po Ladislavu MaleSkarju. Potem pridejo pa otroci mladinskega zbora Slovenskega doma na Holmes ave., ki so večinoma vsi otroci naših članic, ki nam bodo zapeli nekaj lepih pesmi in zaigrali na razne inštrumente. Z veseljem jih boste poslušali. Potem se pa prične ples in prosta zabava. Igrala bo godba Jankovič, ki jc poznana ena najboljših. Kuharice in natakar i- Josephine Praust. Cleveland, O. POMLAD JE TU Zopet po gajih nam pevci krilati ljubko oznanjajo došlo pomlad; v svatovsko krilo odeta narava razsiplje na tisoče upov in nad. Kmetič veselo spet v jutranji zori zorje in seje, otira si znoj; ljubeče objemi,je oko mu to zemljo, ki ga preživlja, rodi ves obstoj. V brazde izorane poklanja vse želje, da srečo bi dal mu dobrotljivi Bog! Ko solnčna prihodnjost poraja se v duši, iz srca vzkipeva mu pesmice zvok. Na vrtnih gredicah pa majsko veselje krepko preobrača ameriški svet, saj "regrat preslavni" že prestol zapušča, kraljica: solata berivka, bo spet. Ce verjamete al' pa ne tovo očaral vse poslušalce. V svojem govoru je dokazal temeljito in filozofsko, kuj pomeni organizacija pevskega zbora, kakšen vtis ima narodna pesem na narod in kako narodna pesem krepi svet z rodoljubnim in mokratski stranki ne bo miru,1 domovinskim duhom, kako se dokler ne bo Sweeney poražen, narodnost obdrži v celoti s po-Toliko za danes. V prihod- močjo svojih lepih pesmi in ka- Fiank J. Lausche obdržaval pozdravni govor, s katerim je go- ce vam bodo postregle z najbolj- James Juratovic iz Hale Ave. se pritožuje, da nikoli o Hrvatih ne zapišem o tej koloni. Poslal mi je torej eno hrvaške pasme, ki se bere takole: Pred nekaj leti je neki bračo Hrvat kupoval avtomobil v Clevelandu. Ker ni razumel angleščine, je naprosil prijatelja Slovenca, da mu je šel za tolmača v avtomobilsko agenturo. Tam sta naša fanta ogledovala avtomobile in zlasti eden jima jc sila ugajal. Agent je videl, da sta kupca vsa neumna na avto iu da je treba samo malo še primazati, pa bo kupčija gotova. Torej začne na vse mile vi-že hvaliti avtomobil, seve v angleščini. Rekel je: "This is a good car. It has 50 horse powers and could pull out of any mud. Indeed, it is a very good ki so v tej kampanji jcar • ' Mala Slavica Lokarl "Šta kaže Amerikanac?" vpraša Hrvat svojega slovenskega tolmača. "čakaj, da ti povem. Dobesedno ti bom prestavil njegove angleške besede. On pravi, da je ta kara jako težka, da kadar pride v blato, da je ne izvleče 50» konj." "O, Boga milega!" vzdihne Hrvat. "Kje pa naj dobim 50 konj, če mi avto slučajno zaide v blato? Ne bo nič. Pojdivt1 kam drugam, kjer nimajo tak« težkih kar." A Pred odločilno bitko pri Addis A bab i nagovori laški kap®' tan svoje hrabre makaronai'je: "Junaci moji! Zdaj prided" odločitve. Streljajte, dokler bG' ste imeli kaj municije. Kadar vam poide strel.jivo, jo ubertt® nazaj. Jaz sem nekoliko šepav'' zato jo bom kar sedaj poteg'1 !l nazaj. Me boste že došii. -0' rej avanti mili moji junaci!" šimi sendviči in pijačo. (Jaka, le pridi še Ti, Te bomo venomer spraševale: česte kaj kol'ita?). Vabljeni so tudi možje in prijatelji in sploh vsak je dobrodošel, ker za vse bo dosti vesele zabave. Na veselo svidenje torej v četrtek večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. F. Susel, tajnica. ameriška domovina, may sth, i(M KRIŽEM PO JUTROVEM t a lemiken Irrlrvlk« K. Mi;i "Vem. Napademo ga še vedno lahko." "Če se bomo pogovarjali, bodo prišli Nestorijanci nad nas! Vedo, da prihajamo. Videli so nas." "Prav zato, ker vedo, da pri dete, me pošilja bej. Ne bodo vas napadli, šli so čez Zab nazaj in bodo branili prehod." "Veš to za gotovo?" "Sam sem jim nasvetoval." Temno je gledal pred sebe. Tudi v zboru niso bili zadovoljni z menoj, to sem videl na njihovih obrazih. Rais je odgovoril: "Gospod, storil bom, kar zahtevaš. Toda ne misli, da bom sprejel od tujca slab nasvet!" "Storite, kakor hočete! Izberi primeren prostor za posvet! Starešine naj pridejo pa straže razpostavi, da bomo za vsak slučaj varni!" živahno življenje je zavrvelo po gozdu. Medtem ko so se zbrali starešine, sem imel čas za Mo-hammeda. Pripovedoval sem mu naše doživljanje vse odkar so nas Nestorijanci ločili. Tudi od njega sem hotel zvedeti, kako se mu je godilo, pa so prišli javljat, da je prostor za posvet izbran, šla sva. "Gospod," je potoma dejal Haddedin, "hvala ti, da si tega kjajo naučil spodobnosti!" "Ga ti nisi mogel naučiti?" "Veš, nimam sreče! Raztrgali bi me bili, da sem jim le polovico tega povedal, kar si jim ti pravil! In pomisli, da znam le nekaj kurdijskih besed, med Kurdi pa daje komaj nekaj ljudi, ki znajo arabski! Tale kja-ja mora biti nevaren tat in ropar, da se ga vse tako boji!" "No, pa kakor vidiš, se bojijo tudi mene, čeprav nisem ne tat ne ropar. Kdor me razžali, tega udarim, to je vsa skrivnost tistega strahu, ki ga imajo pred menoj! In tudi to si zapomni, Mohammed Emin, — ni samo pest tista, ki odločuje! Kdor hoče udariti, izdatno, učinkujoče udariti, mora tudi s pogledom in z glasom pobiti nasprotnika in mu vzeti pogum! Pa pojdi! Pričakujejo naju! Ne bova se več ločila!" "Kaj boš svetoval?" "Čul boš!" "Ne razumem kurdijski!" "Ti bom sproti tolmačil." Stopila sva na jaso, dovolj prostorna je bila za vse zboro-valce. Na robu jase so bili k drevju privezani konji, na sredi pa je sedelo kakih osemdeset bojevitih Kurdov, med njimi kjaja. Drugi so spoštljivo stali ob strani ,pri konjih in med drevjem. Tudi straže so bile razpostavljene. Pester pogled je nudil ta zbor kurdijskih juna-kov-starešin v najrazličnejših slikovitih nošah s konji v ozadju. "Gospod," je koj začel rais, "pripravljeni smo, da poslušamo, kaj nam želiš povedati. Pa tale vendai" ne spada med starešine?" Pokazal je na Mohammed Emilia. Koj sem ga zavrnil. "Tale moj prijatelj Moham-mecl Emin je slaven emir Had-dedinov plemena šammarov. Moder poglavar je in nepremagljiv poveljnik, njegovo sivo brado spoštujejo tudi neverniki in nasprotniki. še nihče se ni drznil, ga vreči s konja ali pa mu suniti nogo v trebuh. Reči še samo eno besedo, ki mi ne ugaja, pa se vrnem k beju, tebe pa vzamem s seboj predse na konja in ti dam v Lizanu podplate batinati!" "Dejal si, da boš v miru govoril z menoj —!" "Pa daj tudi ti mir, človek! Ne dava se od nikogar žaliti. Z najinim orožjem v rokah se ne bojiva niti cele tvoje vasi ne! Staviva se pod odžak, pod varstvo starešin rodu Bervvari, ki ne bodo dovolili, da bi kdo žalil prijatelje njihovega beja!" Kdor se stavi pod odžak, ta je za vse slučaje varen. Koj je tudi vstal najstarejši Kurd, prijel Mohammeda in mene za roke in odločno povedal: "Kdor razžali tale dva, je moj sovražnik — pri glavi mojega očeta!" Odslej sva bila varna pred napadi kjajinimi. Starosta se je obrnil k meni: "Kaj nam boš povedal?" "Povedati vam moram, da je gumrijski bej ujetnik lizanske-ga meleka in da —." "To smo že prej vedeli! Radi tega ti ni bilo treba hoditi k nam!" "Ko prideš v džehenno k svojemu očetu, se mu zahvali, da te je vzgojil za tako olikanega človeka! Le pri črncih je v navadi, da segajo v besedo. Tvoj hodža pa zasluži batine!" "Pri glavi mojega očeta," se je tudi starosta oglasil, "zdi se mi, cla bo tale pištola prav kmalu govorila! Nadaljuj, emir!" Moj položaj je bil zelo čuden. Kurd je branil mene, tujca, pred lastnim poveljnikom —! Take reči so mogoče pač le samo v Kurdistanu! Nadaljeval sem: "Lizanski melek zahteva kri gumrijskega beja." "Zakaj?" so popraševali. "Ker so Kurdi pobili na tisoče Kaldejcev." Razburjenje je po teh besedah zavalovelo po zboru. Molčal sem nekaj časa, nato pa jih prosil, naj me mirno poslušajo. "Bejev odposlanec sem, obenem pa tudi melekov. Beja ljubim, pa tudi melek me je prosil, naj bom njegov prijatelj. Ali smem katerega izmed teh dveh razžaliti ?" Kam jadramo? Cleveland, O. — V torkovi Ameriški Domovini, 28. aprila, piše neki rojak: kam jadramo? Ta rojak piše, da ljudstvo pritiska na vlado in zahteva več in več. Kaj pa on misli, da bodo ljudje od gladu umirali, če ni nikjer dela dobiti? Nekdo jih mora preživeti. Devetdeset odstotkov teh ljudi bi rajši delalo, če bi jim dali delo, kakor da bi bili na relifu. Dalje piše: poglejmo preroka in kričača Rev. F. Coughlina, kako bogato živi. Rada bi vedela, če mu je on že toliko poslal, da je tako bogat. Kolikor jaz vem, ima Father Coughlin eno sobo, kjer ima urad in spalnico, torej vse v eni sobi. Do-tični rojak pa vem, da jih ima več. Pa kaj bi mu očitali, saj si vsak rad pomaga naprej, če si le more. če se on vozi z ae-roplanom, »aj se ti pa z avtomobilom ali pa ulično železnico. Kakor kdo hoče. Pustimo ljudem svobodo. Jaz, dragi rojak, pa sodim drugače o Father Coughlinu. — Jaz mislim, da ga morda ni boljšega v Ameriki, boljšega in bolj pravičiega človeka, kakor je Father Coughlin. On je tisti, ki je ljudem oči odprl in vse pove, kaj se godi v tej blaženi Ameriki. On pove po pravici in se nikogar ne boji. Takih ljudi bi moralo biti več na svetu, kakor je Father Coughlin, pa ne bi bilo tako hudo, kot je. On je človek, ki hoče pomagati • revnim ljudem in se bori za pravico. če bi brali list "Social Justice," bi videli, kakšno plačilo vlečejo predsedniki bogatih podjetij. Uboge delavce pa porivajo sem in tje. če en teden delaš, si 3 tedne pa doma. Father Coughlin pa pravi, da bi tudi delavec moral imeti vse leto plačo, če bi delal ali ne, ker živeti mora vseeno, ker nima grunta, da bi ga živel. No, pa še eno mi ni šlo iz glave, pa že drugo vidim. Neki j F. K. piše, da Father Coughlin "Ne!" je odgovoril starosta. j zavida farmerjem, če dobijo malo več za svoje produkte. Kaj "Prav si povedal! Tujec sem pravite, kje je bil ta F. K., ko se deželi, z nikomur nimam krv- je Father Coughlin boril nede- velikodušni dar. Ja, saj pravim, naš Newburg napreduje v vseh ozirih. V tem letu smo imeli Newburčani vsako nedeljo kako prireditev v dvorani SND. Vselej je bila dvorana nabito polna naših dobrih far-anov. Društva kot posamezniki se zavedajo svoje dolžnosti, zato pa tudi pomagajo dobri stvari, čeprav so tudi pri nas slabi časi, pa z dobro voljo že gre. Kot-sem zadnjič poročal, je naše okrožje sklenilo, da gredo zastopniki okrog rojakov po hišah ter nabirajo prispevke za kulturni vrt. Prvi dve naši zastopnici, ki sta šli in nabrali lepo vsoto, sta naši vrli delavki in za dobro stvar vneti Mrs. Apo-lonija Kic in Mrs. Mary Slak. Na 81. cesti so darovali sledeči za spomenik Simon Gregorčiču: neimenovana $2, po dolarju: — Tereza Jerič, Joseph Lekan, Mary Jerič, Frank Habjan, Louis Perko. Za olepšavo vrta: po 50 centov: Tereza Cvelbar, Frank Godec, Mary Pucel, Mary Cesar, Mary Grden, Angela Stražar, Mary Jerič, Frank Perko; po 25 centov: Karolina Cergol, Mary Kaplan. — Za Ivan Cankarjev spomenik Mary Ku^nik $1.00. Skupaj nabranega $12.50. Hvala vsem darovalcem in na-biralkama. Le tako naprej, da bomo zopet Ne\vburčani prvi med prvimi. Saj gre za čast in pcnos naroda. Slovenski narod je majhen po številu, velik pa po svojih idealih. Torej deluj-mo v tej smeri še naprej. Anton Meljač, tajnik. --o- ne osvete in ubogati moram preroka, ki pravi: 'Tvoja beseda bodi čuvar tvojemu prijatelju!' Tako vam bom govoril, kot da stojita tu melek in bej. In Allah vam bo razsvelil srca, da vam nobena krivična misel ne bo za-temnila razuma." "Le govori, gospod!" je dejal starosta. "Govori tudi za meleka, kajti on te je poslal. Verjamemo ti da nas nočeš žaliti ali pa varati." "Torej poslušajte, bratje! Ni še dolgo temu, da so tile hribi in tele doline odmevale od krika groze. Možje so jokali v gorah, j njihovi otroci so tugovali v doli-] nah, meč je gospodaril in nož je j krvave! v rokah smrti. Povejte j mi, kdo je sukal meč in vihtel1 nož?" ^ Cleveland (Newburg), O. — "Mi!" je zmagovito zadoneloi Naša društva se zavedajo svo-v krogu. "In kdo so bili tisti, ki so umirali?" Topot je rais odgovoril za vse. ljo za nedeljo za te uboge far-merje? Piše, da je Father C. Coughlin diktator iji da nam ne bo ukazoval. Samo vardni vodja lahko ukazuje, pa ni diktator. Jaz pa mislim, da takega človeka, na katerega je čakalo 25,000 ljudi v mestni dvorani in nadalj-nih 5,000 na ulici, da ga vidi in sliši, bi morali poslušati in da ima vzrok pripeljati se z aero-planom, da ustreže ljudem. Saj ljudje so z veseljem dali niklje, da ,so slišali učenega in dozdaj še neprekosljivega tolmača socialnih pravic. Mary Unetič. -o- Za Kulturni vrt i je dolžnosti ter prispevajo za na-I rodno kulturno stvar. Povečini so že društva dala, nekatera pa bodo v bližnji bodočnosti. Tako vsaj mi sporočajo ter jim mo- RESOLUCIJA za obrambo Slovencev in Hrvatov, podjarmi] enih po italijanskem fašizmu v Julijski Krajini Iz razloga: ker je preko 600,000 Slovencev in Hrvatov zasužnjenih in katerim je današnja italijanska fašistična diktatura v Julijski Krajini odvzela vse državljanske, narodne in človeške pravice, Iz razloga: ker je tem Slovencem in Hrvatom vzeta pravica, da govore svoj materni jezik, ker so jim zaprli šole, cerkve' in vse druge narodne in kulturne ustanove, Iz razloga: ker je slovenskim in hrvatskim otrokom ^irepov'edanu goivoniti in se učiti doma in v šolah svoj materni jezik, ker si prizadevajo, da te otroke italijanizirajo iii fašizirajo ter jih tako obrnejo proti narodnemu čutu njihovih lastnih staršev, Iz razloga: ker se slovensko in hrvatsko mladino goni od doma in nasilno tira v vojsko, da preliva svojo kri v ubijanju in zasužnjeva-nju mirnega etiopskega naroda za grabežljive interese italijanskega imperializma, Iz razloga: ker italijanski fašizem muči in maltretira starše pobeglih fantov, da bi na ta barbarski način prisilil vrnitev naše mladine v fašistično vojsko italijanskega Iz razloga: ker je italijanski fašizem naložil ogromne davke in naklade na slovensko in hrvatsko ljudstvo v Julijski Krajini ter na ta način postavil ljudstvo v neznosen in obupen položaj, in Iz razloga: ker je italijanski imperializem, v interesu delodajalcev in bankirjev, razpustil vse delavske organizacije, vzel pravico govora, sestajanja in tiska ter tako storil iz delovnega ljudstva sužnje bogatašev — je konferenca slovenskih in hrvatskih organizacij v Clevelandu, O., katera se je vršila dne 23. febr. 1936 sklenila sledeče: 1. Odločno protestiramo proti takšnemu barbarskemu in nečloveškemu postopanju, ki ga vrši krvavi fašistični režim italijanskih imperialistov proti našemu slovenskemu in hrvatskemu narodu v Julijski Krajini in zahtevamo, da se takoj preneha s tem zatiranjem in maltretira-njem našega izmučenega naroda. 2. Zahtevamo državljanske, narodne in človeške pravice slovenskega in hrvatskega naroda v Julijski Krajini, ter pravico, da ta liarod sam odloča o svoji usodi. 3. Zahtevamo, da dobijo Slovenci in Hrvati pravico govoriti v materinem jeziku, da smejo imeti svoje šole in vse druge kulturne in izobraževalne usta-uove ter da dobe pravico, da se narodno, ekonomsko in kulturno razvijajo brez vmešavanja italijanskih bogatašev in vlasto-držcev. 4. Zahtevamo svobodo govora, tiska in sestajanja ,da se ukinejo nevzdržljivi davki in naklade, katere je italijanski fašizem naložil slovenskemu in hrvatskemu narodu v Julijski Krajini. 5. Zahtevamo, da se takoj preneha nasilno pošiljanje slovenske in hrvatske mladine v vojsko proti nedolžnemu zamorskemu narodu v Etiopiji za interese italijanskih osvajalcev in zatiralcev. 6. Obvezujemo se, da se bomo za zgoraj navedene zahteve borili in sodelovali z vsemi protifašističnimi in svobodo ljubečimi organizacijami našega naroda, da se zruši današnji fašistični režim in da svobodo vsem narodom. 7. Zaključujemo, da se to re-solucjo pošlje vsem slovenskim, hrvatskim in ostalim jugoslovanskim časopisom v Združenih državah, Canadi in v starem kraju; dalje, da se ena resolucija pošlje Ligi narodov in ena Benitto Mussoliniju. Fr. Sneller, predsednik P. Margetich, tajnik. ———o- Pri fari sv. Kristine "Nestorijanci, ki jih naj lah ugonobi!" "In kaj so vam storili?" "Storili — ?" se je čudil. "Ali niso džauri ? Ali ne verujejo v tri bogove? Ali ne molijo ljudi, ki so že zdavnaj umrli? Ali ne pridigujejo naši ulama, da bodo, vekomaj v džehenni pogublje-j ni?" Verskih prepirov sove nisem; mogel načeti. Dejal sem le: "Priznate torej, da ste jih morili, na stotine in tisoče?" "Mnogo tisočev!" je glasno poudaril. "Dobro! Kaj da je tar, krvna j osveta, to dobro veste. Ali se torej čudite, če sorodniki umorjenih zahtevajo vašo kri?" "Tega ne smejo! Džauri so!" (Dalje prihodnjič.) Al ram iskreno hvalo za njih osvajalnega imperializma, dveh dejanjih' 5 in Balloon Dance, 6 in Radio, reda Sv. Frančiška, ki se trudijo že več časa s to našo mladino, da bo lahko nastopila in pokazala kaj da zna v nedeljo 10. maja. Program bo sledeče: Točka 1. Welcome, Mothers, 1 in 2 razred, fantki. Točka 2. Little Housekeepers, Action Song & Dialogue, 1 in 2 razred dekleta. Točka 3. Vsem Materam, De-klamacija. Lucy Terškan. Točka 4. Dve pesmi Materam, zbor. Točka 5. A Red Parasol, One Act Comedy, 7 in 8 razred de •kleta. Točka 6. Deklamacija, 3 in 4 razred. Točka 7. Mother, Song, 3 in 4 razred. Točka 8. Dva Gluha, burka v enem dejanju, 7 in 8 razred. Točka 9. A present for Mother, Playlet, 3 in 4 razred. Točka 10. Materinska Ljubezen, Igra v 6 razred. Točka 11 7 razred. Točka 12. Orphan's Song, 5 in 6 razred. Točka 13. Clown Land, 5 in 6 razred dečk. Ta lep program bodo vprizo-rili naši malčki in mladina do 8 razreda svojim ali sploh vsem mamicam v počast. Dolžnost naša pa je, da se v polnem številu udeležimo te prireditve, da pokažemo otrokom, da se zanimamo za njih, da nam je na tem kaj da se uče. Oni so se potrudili da nam dajo veselega užitka, zraven vseh predpisanih študij, katere imajo v šoli. če se otroci toliko pobrigajo, se moramo pa tudi mi toliko, da napolnimo dvorana do zadnjega kotička. S tem jim damo pogum, da se še v bodoče potrudijo storiti kaj takega. Videli bodejno kako da znajo naši malčki ne samo angleščino, ampak tudi lepo domačo slovenščino. Pridite vsi fara-ni in prijatelji, da se zopet enkrat v prijateljskem krogu razveselimo. Po prireditvi bo pristna domača zabava in ples. Vstopnina k tej pestri prireditvi bo samo 35c. Šolska mladina fare Sv. Kristine vam vsem podaja povabilo, da se udeležite njihove prireditve na Materinski dan, 10. maja v šolski dvorani na 885 Bliss Rd., ob 7:30 zvečer. V nadi, da se odzovete temu vabilu v velikem številu, da bo dvorana nabito polna, da damo našim častiti m šolskim sestram priznanje.za njihov trud kakor tudi naši mladini vzpodbudo za še mdaljno vztrajenje, vam kličem "Na veselo svidenje" in "Srčno dobrodošli." Pozdrav, M. M. H. V nedeljo 10. maja, na dan vseh mater, bo šolska mladina priredila v počast mamicam lep zabaven večer v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. Program bo j ako zanimiv. Predstavili bodo 13 točk, ene v slovenskem in druge v angleškem jeziku. Ves ta bogat program bo vprizorjen pod vodstvom naših slovenskih častitih šolskih sester Cimperman Coal Co. 1261 Marquette ltd. HEnderson 3113 DOBElt PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Be priporočamo F. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS Trije bankirji v Detroitu obtoženi sleparije Detroit, 5. maja. Več kot eno leto so odlašali s tožbo proti trem bankirjem v Detroitu, katere je zvezna vlada obtožila sleparije pri bančnem poslovanju. Včeraj se je pričela na zvezni sodni ji tozadevna obravnava. Trije obtoženi bankirji so: John R. Bodde, Donald L. Sweeney in Edwin Eckert ,vsi uradniki The First National banke v Detroitu. Vsi obtoženi, da so povzročili, da so se knjige napačno vodile in da so poneve-rili skupno okoli $77,000. Razprava proti bankirjem se bo vodila na zvezni sodniji v Eau Claire, Wisconsin. MALI OGLASI Stanovanje se odda, štiri sobe. Vprašaj te-na 15929 Saranac Rd. (110) Hiše naprodaj Naprodaj je hiša za dve družini. Hiša se nahaja na 7736 Marble Ave. Hiša naprodaj za dve družini na 4251 East 160th St. Hiša, naprodaj za eno družino na 8022 Mansfield Ave. Hiša za dve družini na 9802 Nelson Ave. Ponudbe za prodajo teh posestev se sprejemajo v uradu Frank V. Opaskar, 704 Hippodrome Building, v pondelj-ek, 11. maja, 1936, ob 10. uri zjutraj. Ponudba mora biti spremljana" z depositom v vsoti $100.00. (May 6th, 8th). Proda se ali zamenja moderna hiša za eno družino, 6 sob. Zamenja se za vložilo knjižico International posojilnice ali Custodian posojilnice. Vladno posojilo po 5%. Vprašajte na 1388 E. 171st St., severno od St. Clair Ave. Nottingham kara. (110) Kadar se selite vprašajte pri nas za dobro postrežbo in zmerne cene. Mi selimo pohištvo, piane, električne ledenice, skrbno in v vašo zado-voljnost. Oglasite se pri nas za postrežbo. John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 TWILIGHT BALL-ROOM Najfinejša slovenska plesna dvorana v Clevelandu Dominik Kračovec, lastnik 0025 St. Clair Ave. Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0919 PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! SLOVENSKO KEGLJIŠČE Clair-Doan Bowliiiy Alley JOS. POZELNIK vaš stari znanec, lastnik 10322 St. Clair Ave. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. IIEnderison 2978 ►O-MM M H H H X M ** M ¥ Mfc >4* Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni! Specielno samo za nekaj časa! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na. 36 mesečnih obrokov. Po-• pravljamo furnesse in boiler je vseh vrst. Vpra-;šajte za slovenskega zastopnika Štefan Itobash. > WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard Tel. GL 9218—9219 Deset dni sta IMa zasuta v 141 čevljev globokem rovu, v:'Mvo*c Utvar, Jf.ov45® BP MASTER FRIGID AIRE 635 regularna cena. $199.50, sedaj samo ...........................................$149-59 6 kubič. čev. popolnoma nova MANDEL HARDWARE Laid WAIKRLOO $,Q4f> . | . .........i .1 T|iii< '. i mi WI"«hiM'ii i. » -IV ml............ i<. m. '■!'» " ....... ...........Mi.iwA.y. »»smili "AMERIŠKA DOMOYtlfA, MAY 6TH, 1936 "Da, čuval se bom, če ne zaradi drugega, zastran tega, da bom mogel vam služiti." S formalno dvorljivostjo se je sklonil nad njeno roko ter jo poljubil. Kapetan Blood je stopil zdaj živahnih korakov skozi večer, ki je bil topel in mehak, in kmalu nato je zagledal luči ulice Rue du Roi de France. Ko je stopil v ulico, se je iz teme izluščila neka senca, v kateri je spoznal žensko, ki je pritajeno rekla: "Kapetan Blood!" Ko se je ustavil, je ženska pristopila bliže, rekoč: "Videla sem Vas že pred dvema urama, ko ste šli tod mimo. toda ker je bil še beli dan, si vas nisem upala nagovoriti. Zate sem čakala vašega povratka. Nikar ne hodite naprej, kapetan. zakaj korakate v nevarnost, v svojo smrt." Zdaj je kapetan Blood spoznal žensko. Pred njegovimi duševnimi očmi se je spet pojavil prizor, ki se je odigral pred dvema tednoma v krčmi Pri kralju Francije. Dva pijana potepuha sta se prepirala za neko žensko, za žensko, ki je bila liki razbitina splavljena iz Evrope na obale Novega sveta, in tekom tega prepira je eden teh potepuhov žensko brutalno udaril. Kapetan Blood, ki je bil priča dogodku, je potepuha pobil na tla ter spremil nato žensko na njen dom. "Dalje doli čakajo na vas," je rekla ženska, ki je bila ista, katero je takrat Blood rešil iz rok pijanih lopovov, "in vas hočejo umoriti." "Pa kdo so ti ljudje?" jo je vprašal, spomnivši se obenem svarila gospodične d Ogeronove. "Jih je več. In če bi vedeli, ali če bi me videli, da z vami tukaj govorim in vas svarim, bi prav gotovo še pred jutrom tudi meni prerezali vrat." Ob teh besedah se je strahotna ozrla okoli sebe. Nato pa je kakor v grozi vzkliknila: "Oh, nikar ne stojva tu! Pojdite z menoj; pri meni boste na varnem do jutra. Potem pa se boste lahko vrnili na krov svoje ladje, in če ste pametni, boste tam tudi ostali. Tak pojdite!" je končala ter ga prijela za rokav. "Počasi, počasi!" je rekel ka- petan Biood. "Kam pa me hočete odvesti ?" "Ah, to nima pomena, da ste le na varnem," in z vso svojo močjo si je prizadevala, da ga od vleče. "Vi ste bili dober napram meni, zato ne morem dopustiti, da vas umore. Toda oba bova umorjena, ako ne greste naglo z menoj." Kapetan Blood se je končno v'dal ter pustil, da ga je odvedla iz glavne ulice v neko stransko ulico, kjer je prej oprezovala na njegov povratek. Pri drugi hiši ozke ulice se je ustavila. Vežna vrata so bila odprta in notranjščina je bila razsvetljena od megle svetlobe, ki jo je dajala oljna svetilka, stoječa na mizi. "Stopite notri!" mu je zašepe-tala. V vežo hiše, ki je stala niže kakor ulica, sta vodili dve stopnici nizdol. Po teh stopnicah je stopil zdaj kapetan Blood v sobo, v kateri je zavdajalo po slabem tobaku in kadečem se olju. ženska mu je sledila tesno za petami ter zaprla vrata. V naslednjem trenotku pa, preden se ;e mogel kapetan Blood ozreti po ■sobi, je bil udarjen s topim pred-netom od zadaj na glavo; udarec ga sicer ni na mestu onesvestil, vendar pa povzročil, da je padel kakor je bil dolg in širok, brez moči na ilovnata tla koče. V istem trenotku se je zaslišal ženski krik, ki pa je bil hip iatem zadušen v pritajenem grgranju. Trenotek zatem, preden si je mogel kapetan Blood pomagati ali se vsaj zavesti od osuplosti iega nenadnega napada, so izurjene roke že opravile nad njim svoje delo. Z vrvjo so mu povedali noge v členkih in roke, ki so mu jih zavili na hrbet, so zvezali v zapestju. Nato pa so ga dvignili ter posadili na stol ter ga trdno povezali preko prs na naslanjalo. Potem se je sklonil čezenj mož nizke postave in čokat ,nekak opičji človek, dolgega telesa in kratkih nog. Rokave svoje srajce je imel zasukane nad komolce svojih dolgih, mišičastih, poraščenih rok. Okoli svoje glave je imel ovito ruto rdeče in modre barve, ki mu je popolnoma zakrivala lase, v njegovih velikih uhljih so nihali težki zlati uhani. Kapetan Blood ga je nekaj časa molče opazoval. Spoznal ga nega, kakršen ni bil. "Ali smem vprašati, kaj nameravaš z menoj, Cahusac?" je končno vprašal. Cahtisacov tovariš se je zasmejal ter stopil do mize. Bil je visok, slok človek, dolgokrak in dolgega obraza, skoraj kakor Indijanec. Sodeč po njegovi obleki, bi človek sodil, da je bil lovec. Ta je zdaj odgovoril namestil Cahusaca, ki je nemo strmel predse: "Izročiti te misliva Donu Mi- guelu de Espinosi." • "Da," se je zdaj vmešal Cahusac. "In Don Miguel te bo dal vsekakor obesiti na prečni drog svojega velikega jambora." "Tak Don Miguel ima pri tem svoje prste,vmes!" se je čudil kapetan Blood. "Zdi se mi, da je krvavi denar, katerega sta se polakomnila. Ampak, sta-li tudi vse natančno premislila? V vajini vodi so tudi čeri, moja fanta! Hagthorp^ me je imel počakati ob osmih s čolnom na pomolu, že kakor je zdaj. sem pozen. Osem je bila že pred uro, Moji ljudje bodo takoj vedeli, kako stvar stoji. Vedeli so. kam1 sem šel. Zdaj mi bodo sledili, in da me najdejo, bodo moji fantje obrnili Tcltugo nhlrofce kakor prazno vrečo. In kaj bo potem s teboj, Cahusac, to si lahko predstavljaš. Ali si pomislil o tem? Res, škoda, da nimaš prav nobene uvidevnosti! Prav zaradi te svoje neuvidevnosti si moral oditi tudi praznih rok iz Mara-cayba. Pa še tedaj bi bil, če ne bi bilo mene, veslar na španski galeji, če imaš še količkaj pameti, fant, boš zdaj nemudoma povil svoja jadra, dokler ni prepozno." Cahusac mu ni odgovoril, temveč pričel molče brskati po njegovih žepih. Njegov tovariš pa je med tem sel na trinožni stolec. "Koliko je ura, Cahusac?" je vprašal. Cahusac je pogledal na. kape-tanovo uro. "Blizu pol desetih, Sam." "Vraga!" je zagodrnjal le-ta. "še polne tri ure čakanja!" "Tam-le na polici so kocke," je rekel Cahusac. "Tukaj pa je nekaj, ža kar bova igrala." Ob teh besedah je pokazal na ono, kar je našel v Bloodovih žepih in kar je tvorilo zdaj na mizi lep kupček. Tu je bilo kakih dvajset zlatnikov, nekaj srebrnih kovancev, zlata ura v obliki čebule, zlata tobačnica, pištola in končno dragocen dragulj, ki je bil prišit na Bloodovi kravati. K temu je prišteti še fin meč in usnjeni pas, bogato z zlatom obložen. Sam je vstal, stopil k polici in vzel ž nje kocke. Položil jih je na mizo, primeknil bliže svoj stolec in spet sel. Nato je razdeli! denar na dvoje enakih delov. Zatem je priložil kapetanov rapir k enemu kupčku, dragulj, pištolo in tobačnico pa k drugem. "Cahusac?" , njegove strani. Poleg tega pa Ob imenovanju tega imena je tudi ves svet ve, da se mu ni go-videl, da se je prenaglil, ko je dila nobena krivica. Dovoljeno rekel, da nima sovražnikov v mu je bilo, da svobodno odjadra, Tortugi. Da, pozabil je Cahusa- kakor si je bil želel, ko je videl, ca, toda vsekakor ni Cahusac da postaja položaj prenevaren." pozabil njega. Cahusac je bil ž "Da, ampak ko je to storil, je njim v Maracaybu ter se je tam tudi žrtvoval svoj delež plena, ž njim vred nahajal v pasti, v zaradi česar so zdaj on in nje-katero jih je pripravil prihod govi tovariši tarča porogljivosti mornarice Dona Miguela de Es-|na Tortugi. Ali si ne morete pinose. Francoski gusar se je, predstavljati, kakšna čuvstva kakor vemo, takrat prestrašil, goji zdaj malopridnež do vas?" se spri z Bloodom, dosegel s Kapetan BJood in gospodična španskim admiralom sporazum sta dospela do vrtnih vrat. ter s svojim francoskim kontin- "Torej boste previdni? Se bo-gentom neovirano odjadral. ste čuvali, kaj ne?" ga je prosi- "Tak tako pravi Cahusac?" je la. povzel kapetan Blood. "Tako go- On se je nasmehnil njeni pri-vorjenje pa je res indiskretno od jazni skrbi: V sredo 29. aprila je umrl naš ljubljeni oče Kot prejšnja leta, tako bomo tudi letos zapirali trgovino ob sredah opoldne v poletnem času. Prosi se, da upoštevale to. Se priporočamo. Pokopali smo ga v pendeljek 4. maja na Calvary pokopališče. Tem potem se zahvaljujemo vsem darovalcem za sv. maše in cvetlice. Enako se lepo zahvaljujemo čč, duhovščini fare sv. Vida in pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi.—žalujoči ostali: MARTIN L. O'DONNELL ZA ŠERIFA Democratic Ticket—Primaries Muy 12 SINOVI IN HČERE. I 6410 St. Clair Ave. Spodaj podpisana naznanjava cenjenemu občinstvu da sva prevzela znano pekarijo v Slovenskem narodnem domu od Mr. Chas. Zupančiča. Fiiporočava se za nakup vsakovrstnega dobrega peciva, posebne štrukeljčkov, krofov in potic. Sprejemamo naročila za veselice., piknike, partije itd. Zadovoljni boste sedaj kot prej, ker je ravno tisti pek, ki je bil dozdaj, samo lastnik bo drugi. Se priporočamo. Pri večjih naročilih damo popust. za kongres 20. DISTRIKT 6413 St. Clair Ave. SLOVENSKA PEKARIJA (v Slovenskem Narodnem Domu) "Cahusac!" je rekel počasi. "To je pa res nepričakovano svidenje." "Da; končno ste vendar vrgli sidro!" je rekel Cahusac in se porogljivo zasmejal. Blcod se je ozrl preko njega proti vratom, kjer se je ženska zvijala v rokah Cahusacovega tovariša. "Ali boš tiho, deklina, ali ti moram zamašiti usta!" ji je slednji grozil. "Kaj pa mislita storiti ž njim, Sam?" je jadikovala ženska. "To ni tvoja stvar, moja draga!" "Oh ,je je! Saj si mi rekel, da je v nevarnosti, in jaz sem ti verjela, ti lažnjivec!" "Saj je res bil. Ampak zdaj je varen. Pojdi tja notri, Molly!" Pokazal je z roko v ozadje sobe, kjer so bila neka vrata. "Ne grem. . ." je pričela jezno. "Izgubi se!" je zarohnel. — "Sicer se ti bo slaba godila!" Zgrabil jo je sirovo z rokama za vrat in čez pas ter jo nasilno potisnil v oni prostor, nakar je zapehnil vrata. "Ostani tam notri in molči, sicer ti bom za vedno usta zamašil !" Izza vrat se je slišal globok vzdih, nato pa je zaječala postelj, na katero se je bila vrgla obupana deklina. Zatem je bilo notri vse tiho. Kapet/an Blood ge bil priča vsemu prizoru. Potem je pogledal v obraz svojega nekdanjega zaveznika in družabnika ter se nasmehnil, da bi se pokazal mir- John M. Sulzmann je bil javni uradnik v Clevelandu in Cuyahoga okraju mnogo let. On ima sloves neomajane udanosti do dolžnosti svojega urada in lojalnosti do volivcev, ki so ga izvolili v urad. Nikdar v vseh teh letih ni bilo niti sence sumnje napram njegovi iskrenosti, naj že bo kot državljan ali javni uradnik. Vsako leto se enkrat spominjamo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maju, ko se vzbuja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere. ' Gotovo se bo vsaka hči in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako jo obdarijo na Materinski dan s cvetlicami. . Pri nas imamo polno zalogo naj bolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže ali umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini. In cene letos niso visoke, so jako zmerne, postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom, da tako presenetite svojo mater, kateri je ta dan posvečen. Ako želite cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri Nolivci 20. okraja bodo pokazali svoje priznanje za njegovo nesebično javno službo s tem, da bodo nominirali John M. Sulzmanna za kongres. SLOVENSKA CVETLIČARNA SULZMANN FOR CONGRESS COMMITTEE HEnderson 1126 BEATRICE COUGHLIN, SECRETARY