štev. 223 Mm« man t mm m aro* g«
Izhaja — Irvzemši ponedeljek — vsak dan sjml — Uredn«vo: ulica s*. • Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj ae pošiljajo med-nlStvir. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. — •jr<ajaiclj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij Usta 'Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— In cci> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
V Testu, v torak 20. septembra 1921
Posamezna števlfka 20 stottak letnik XLVl
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stottak. — Oglas! se računajo « širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovccv in obrtnikov mm po 40 stob. osmrtnice, zahvale, poslanice la vahilj po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 2. — Mali oglssl po 2) stot besela, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica In reklamacije se po5il}ijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 1l-57 i
Zmagujoča resnica
V zadnji številki našega lista smo priobčili vest, da je spor radi članska »Vite* zam ognja« paravan. S tem bi bila oseb? na stran te zadeve rešena. Stvar sama pa — in to je za slovensko javnost edino roerodajno —• je ostala neilzpTemenjena. Niti za las se naš list ni umaknil od svojih trditev, da je Ivan Bon, ki je gz* kop a val mrliče na hribu Cappueciu, Ita* lijan. Čast našega ljudstva nam nalaga dol/nost, da gremo tej stvari do dna. Radi dogodka na Cappucciu je prišla namreč na naš narod ena največjih ne* sreč, ki je vzela tržaškemu slovenstvu njegovo zadnje kulturno sredi šče. Dobro ime našega ljudstva; je bilo v najširši i ta* lijanski javnosti omadeževano. Na podj lagi neresnične vesti so skaliii pošteni sloves Slovencev in jih izrojčili občemu zaničevanju.
To je vzrok, da je postala narod j ost Ivana Bona politična zadeva. Sicer bi nas njegova narodnost prav malo bri* gala.
Tako,je pa stvar za nas važna in mi je ne izpustimo iz rok, dokler ne bo tudi italijanski javnosti na dlani' dokazano, da se nam je zgodila velikanska krivica. Vsak poskus, ki bi hotel zabrisati dej* stveni stan, bomo z vso odločnostjo za* vrnil':. Če imamo resnico na svoji strani, si ne bomo dali mašiti ust od nikogar.
Če kdo more, naj nam ovrže dejstva, ki jih predlagamo v nastopnem sodbi javnosti.
Oče Ivana Bona se je rodil leta 1866 v Rutarsu, mali vasicti na Furlanskem. On, njegov oče in vsi njegovi predniki so Furlani. Ker ga domafča zemlja ni mogla rediti, se je preselil pred kakim:, tridese* tirni leti v Aledano, kjer jie postal kolon na gosposkem zemljišču. Ostal je v Me« dani nad 16 let. Živel je tam med našim ljudstvom, a v celi dolgi dob j se ni mo* gel naučiti slovenskega jezika. Govorili smo sami z očetom Bona. Pravil nam je, da je hodil tekom celega svojega biva« nja v Medani k maši v Krmi n, ker ni ra* zumel domače slovenske pridige. »Le dvakrat ali trikrat na leto sem bil pri sv. maši v Medani.« In če zanese starega Bona danes pot v Medano, govori slo* venski župan z njim večino le furlansko.
Njegova žena je res slovenskega roda, toda že iz mladih let je služila pri fur* lanskih gospodarjih. S svojim možem je morala govoriti vedno furlansko iin da? nes ji slovenski jezik ne teče več. Go* vorili smo z njo osebno. Pravila nam je, da ji slovenščina gineva iz spomina. Spo* razumeli smo se z njo v furlanščini.
Družina Bon je imela 8 otrok. Le sta« rejši sin Ivan in ena hlei sta dokončala v Medani slovensko ljusko šolo. Drugih šol pač v tej vasi ni bilo. Tudi mi smo
morali obiskovati nemške šole v Gonei, a zato še zdaleka nismo bili Nemci. Nobeden izmed ostalih otrok ni končal slovenskih šol. Družina se je bila med tem preselila v furlansko vas Zdravsci« no, kjer prebiva že 14 let. Tri Bonove sestre ne rarzumejo niti! besede s.oven? ščine. V družini govorico le furlanšcmo. Dopisujejo pa si vsi člani družine i z« ključno v itairjanšičini. Glede Ivana Bona samega pa sledeče. On je bil sfecr v slovenski šoli, toda noče niti sli* 1 šarti slovenkega jezika. Njegova mati je v razgovoru, ki smo ga imeV1 z njo, izja« vila v furlanščiini: »Da Vam povem po pravici, moj Giovanin naravnost prezira Slovence. On nooe niti slišaitd tega je« zika. Ko je bil jezen, me je dostikrat zmirjal s ščavo.«
Poudariti moramo, da si' dopisuje Ivan Bon s svojo družino in družica z n;iro izključno v italijanščini. Ima> mo v uredništvu originalna pisma, ki iih je p'sal Ivam Bon svojim sestram, svojemu očetu insvoji mater i. Vsa pisma so pisana v italijanščini*. Italijan? sko je pisal Bon svoji družbi pred vojs no, med vojno in po vojni. Pred nami ležijo itatijanka pisma, ki jih ^ pošiljal Ivan Bon svojemu očetu iz galske fron* te. Tudi v teh hudih časih, ko je bil vsak Italijan v avstrijski aitmadi gledan kakor izdajalec in je bilo nevarno kazati svoje italijansko narodnost, je pisal Bon dru* žmi v italijanskem jeziku. Pisanje nosi pečat: Feidpostamt 48 — 12. nov. 1915. Vsa ta pisma so v uredništvu vsakomur na vpogled.
Zato je stopil tudi pozneje Bon v ita* lijansko le&lio, ki se je imela bojievati na strani Italije proti Avstriji. Prišel je s to legijo iz Rusinje v Italijo in ostal tam do meseca marca tega leta. Mati Bonova nam je pravila, das je hotel njen. sin ostati stalno v Italiji. Nastaniti se je hotel v Torinu, kjer ima svojo zaročenko. Na« ravno je potem takem, da je Ivam Bon izjarvil na sedniji, da je njegov j£zik: it ali j anščina
(Je našim nasprotnikom še to ne za* ošča, jim povemo nekaj, kar jim bo za* prlo sapo. Pred nami leži volivna legiti« macija Ivana Bona. Na njej stoji pečat: Comune dfl Sagrado. Podpisan je il sin* daco cav. Visiintin. Datum: 15. aprile 1921. S to legitimaicilo je šel na volišče Ivan Bon in odidal tam svojo glasovnico. Da je Bon volili, to se da dognaiti iz urad« ntTh dopisov. Ne vemo, kateri stranki je oddal svoj glas. Eno pa vemo, da Jugo* slovenska narodna stranka v Zdravščini ni dobila niti enega glasu.
Iz preobilice dokazov smo si iizbrali le nekatere. O zadevi Bon imamo pa še spregovoriti važno besedo.
Jugoslavija
Sedemesetletnica Ivana Hribarja
LJUBLJANA, 19. Danes praznuje L i ubijana in z njo vsa Slovenija sedem« desetletnico svojega nekdanjtega dolgo* k tnega župana in sedanjega kraljevega namestnika Ivana Hribarja.
Ivan Hribar je sin slovenske kmetske druži-ae. Rodil se je 19. septembra 1851. v Trzinu pri Domžalah na Gorenjskem. Po gimnaziiskih študijah v Novem mestu se je preselil v Prago, kjer se je posvetil trgovskemu študiju. Izbira je bila srečna. V Hribarju so dobili Slovenci mola. ki je uspešno gradil temelje za njihovo na-rodno-gospcKiarsko osamosvojitev. Pa tudi na političnem polju se je Hribar udejstvoval. Pripadal je ljubljanskemu občinskemu svetu^ od I. 1882. do L 1910. Tedaj mu je dunajska vlada i zabranila, zasesti županski stol. Dolgo let je bil deželni in državni poslanec. Od 1. 1884. do 1. 1887. je izdajal Hribar skupno s Tavčarjem < Slovana«, revijo za politiko in leposlovje. Kakšno je bilo delovanje Ivana Hribarja na polju slovanstva in jugoclovenstva, o tem priča njegovo trpljenje od početka vojne do razsula Avstrije. V začetku vojne je držala tudi njegova pot v ječo in internacijo. Jugoslavija pa mu je prinesla polno zadoščenje. Danes sedi Ivan Hribar kot najvišji reprezentant državne oblasti v isti palači, kjer se je nekdaj kovalo .zanj trpljenje in ponižanje.
Akcija za izboljšanje valute v Jugos slavi ji
BELGRAD, 18. Ena izmed naredb, ki naj bi se po mnenju finančnega mini* stra dr. Koste Kumanudija uporabila v svrho izboljšanja tečajia dinarja, naj bi bila ukinjen je svobodne trgovine z valu« tami in devizam*. Vsi ti posli naj bi se izključno poverili Narodne banki. V tej smeri se vodijo pogajanja, vendjar pa ni prišlo do def uriti vnega sklepa, Zastop* nik finančnega ministra Slavko Petrovič je o tem razpravljal s člani upravnega odbora Narodne banke. Danes je banka sklicala sejo upravnega odbora na k a* teri bi se smelo končnoveljavno sklepati o predlogu finančnega ministra, j Druga važna odredba finančnega md»* nistra, ki jo namerava za sedaj predla« gati, bi obstajfada v tem, da se trgovcem prepovedo za leto dni plačila v c.nozem« stvo. Po računu strokovnjakov dolguje* jo sedaj j ugcslovenski trgovci možem* litvu okoJi 250 mžljonov frankov. Jugo« slovenska trgovci kupujejo za vsako^ ce« jao tujo valuto, kadar poteče pltačiHni rok. To je poleg ostalih vzrokov istotako povod padanja dinarja. Da> bi se odprav vil vaaui ta mztoa. ie finančni minister
Kumanudi sklenil, odrediti, da se odlože za leto dni plačila trgovcev.
To bi se moglo doseči na dva nac na boddisi s tem, da bi država |,£imčala za vse te dolgove trgovcev, bodisi da bti jih ta* koj izplačala, pri čemer bi bi'Ii obvezani vsi trgovci dolžniki, da po enem letu povrnejo dotične vsote v itsti moneti, v kateri jih sedaj dolgujejo inozemstvu. Tekom današnjega dne bo finančni mi* nister izdelal definitivne predloge o od? redibah zsa zboljšanje tečaja dinarja. Ti predlogi bodo predloženi na odobrenje ministrskemu svetu. V službenih finanč* nih krogih se gleda z optimizmom na nm daljni razvoj tega vprašanjai Uptejo, da se bo istotako z olajšanjem izvoza mno* go storilo za zboljšanje dinarja, ter so* dijo, dai se bo v bodoče za izvoz pšenice plačalo samo po 20 par izvozne carine od enega kilograma; izvoz lesa bo popolno* ma oproščen vsake carine.
BELGRAD, 18. Včeraj ves dan, tako dopoldne kakor popoldne, je vodil fi« nančni minister dr. KumamicL! dolgotrajs ne konference z raznimi finančnimi stro* kovnjaki, zastopniki tfigoivoev iin Narod? ne banke. Predmet konferencam je bilo vprašanje ureditve in izboljšanja valute. Finančni minister je na teh konferencah posebno poudarjal, da bo vlada odredila ostre mere proti vsem špekulantom, ki z rušenjem valute rušijo temelje države.
Narodnla banka je imela seč o, kateri je prisostvoval tudi finančni minister dr. Kosta Kumanudi.
Daljše konference je imel dr. Kuma* nudi tudil s trgovci, posebno z zastopniki večjih belgrajskih tvrefk. Ti razgovori so dovedli glede akeflje za izboljšanje valute do popoine sogtenosti. Trgovci so pristali na predlog finančnega motu? stra, da prevzame vlada s posebn'm od* delkom pri Narodni banki izplačilo trs govskih dolgov v inozemstvo. Ukinejo se privatna trgovska izplačila v možem* stvo za eno leto. Ta rok pa se lahko po* daljša Trgovci založe pni Narodni ban« ki v dobri valuti in po kurzu svoja ino* zemska plačila. Narodna banka potem izplača inozemstvu.
Prosta trgovina z devizami in valutami se ukine. V tem oziru bo izdana naredba, slična oni meseca marca 1920. Po tej na« redbi bo ukinjeno nakupovanje čekov na borzah. Pravico nakupovanj« ima le N anodna banka po določenem kurzu. Tmovanje z devizami je priznano le Na«
rodni banki, drugim bankam bodo ti po« sli odvzeti.
Za danes dopoldne določena seja ministrskega sveta, na kateri bo edina raizprava o poročilu finančnega ministra dr. Kumanudija in njegovih predlogih.
Sprejem slovenskih kmetov v Sumadiji
LJUBLJANA, 19. »Slov. Narod« po« roča: Skupina slovenskih kmetov, ki je potovala v smeri Zabrežje s Obrenovac« Viaijevo « Arangjelovac, je doživela na vsej poti prave dic<kaze ljubezni, brat« stva in simpatij. V malem Zabrežju ob Savi so bifld slovenski kmetje prvikrat iskreno sprejeti. Srbski seljaki so jim prired&i tako slovesno prijlateljski spre« jem, da so biM Slovenci do solz ginjeni. Tudi Obrenovac rri zaostal Tam je ma« la šolska deca napela v pozdrav sloven« skim kmetom slovensko narodno him« no »Naprej zastava Slave!« Slovesen je v Valjevu smo že poroči^li. Slovesen je bil tudi' sprejem v Avangjtelovcu. Sel j a« ki na konjih so povsod in po vseh selih Šumadije vodiii naše kmete. V Arang je« Lovcu jih je pozdravil prof. Milovan Ri« sfciič.
Povsod po Šumadiji niso pustili Srbi, da bi naši kmetje kaj plačevia^i. Z brat« sko odkritosrčnostjio so jim šumadijski kmetje razkazovali svoje vinograde, svo« je kleti in nački umnega svojega gospo« darstva.
Na Oplencu na grobišču kralja Petra Osvoboditelja so Slovenci položili! kra« sen venec, katerega so prinesti iz Ljub« Ijane. Venec nosi napis: »Kralju Osvo« boditelju — slovenski kmetje«. Gorenj« sla kmet Azman je rodi na g«obu Petra nadvse domoljuben in jjmljiv govor. Šu« madinci so ga obkotiK in iskreno po* zdravili. _
čehoslovaSka
Pomoč Čehoslovaške Rusiji
PRAGA, 19. List »Venkov« priobčuje pere?Silo zastopnika čehoslovaške vlade v Moskvi.. Poročilo pravi: Sovjetska vlada :e uradno iizjavila, naj se zbirke danov za žrtve lakote v Rusiji pošiljajo iz Će« hoslcvaške naravnost na naslov delegat cije v Moskvi. Sovjetska vlada pooblaš« ča čehos?:0fVJ2Ška oblastva, da nadzoru-iejo razdeljevanje čehoslovaškiih daril, ter jim zajamčuje polno svobodo akcije *n popolno možnost dela v Rusiji. Ob« enem je privodila sovjetska vlada v to, da pridejo čehoslovaški zastopniki takoj v Rusijo izvrševat tehniška dela in nadzorovat akcijo za pomoč. Člani ko« misije bodo uživali pravico eksterito* rijalnosti ter vse udobnosti, kar se tiče transporta in stanovanja. Razen tega iamči sovjetska vlada, da bo poravnala čehoslovaški vladi vse stroške, ki ji bodo nastali iz akcije za pomoč, ten ji pripoznala enake privilegije kakor Nan« senu in Hoowerju.
Masaryk bo obiskal vsa večja mesta čehoslovaške republike
PRAGA, 19. Predsednik republike Masarvk obišče vsa večja mesta Morav= ske, Slovaške in Zakanpatske. Spremljajo ga ministrski predsednik Beneš in drugi funkcionarji To je njegovo prvo uradno potovanje v ta mesta. Prebival« stvo se povsod pripravlja; da sprejme predsednika na čim slovesnejši: način. Tako je bil sprejet v Boskovicah, mestu v bKžini Brna, z velikanskim navduše« njem. Masaryk je odgovoril: »Ne bo več treba prelivati kri za svobodo, temveč treba je živeti in delati za domovino. Trajen mir «in sodelovanje vseh narodov bsta najlepši sad skupnega napona.« Tudi v Brnu je sprejelo prebivalstvo predsednika z navdušenjem.
Zakaj nooe Karel Habsburg v Španijo
PRAGA, 19. Pražka »Tribuna« je ob« javila zanimiva poročila svojega ženev« skega poročevalca o vzrokih, zaradi ka« terih Karel Habsburg noče v Španijo.
»Pogajanja glede Karlovega prihoda v Švico — piše pražki list — so se vršila med adjutantom bivšega cesarja grofom Ledohowskim in španskim poslanikom v Bernu Regnorum. Španska vlada je stavila v svoji zadnji noti dva pogoja za Karlov prihod v državo:j>ri pogoj je bil, da se dajo garancije, da imajo Habsbur« govci dovolj denarja za življenje v Špa« ni j i. O tem vprašanju so se vršila poga« janja tudi z madžarsko vlado, katera je tudi prosila špansko vlado, naj da zato« o*Sče K ar hi in njlegovi družini. Madžar« ska je določila že aprila tega leta za biv« šega kralja civilno listo 60 miljonov kron. Razen tega plača stroške za lega« oijskega podtajnika Borowiczenyja kot zastopnika ministrstva vnanjah stvari ter za markiza Pallavieinija, ki je kot dvor« ni kavalir prideljen spremstvu bivšega kralja.
Drugi pogoj je bđ, da se za polovico zniža spremstvo bivšega kralja. Razen tega je španska vlada zahtevala seznam oseb, ki spremi j ajox Kada, ker ni hotela dovoliti, da bi prišel kdorkoli na Šp>an« sko pod imenom Karlovega spremi je« valca.
Zdi se, da ni belo težkoč glede prvega pogoja; pogajanja pa bi se bila kmalu prekinila zaradi drugega pogoja, ker je Karel odločno odkloni! vsako vmešava« nje Španije v i^bino članov za njegovo spremstvo.
V	resnici Karel nikakor ne namerava zapustiti Švico. Posrečilo se mu je dose« či dovoljenje, da lahko ostane v Švici tudi tekem zasedanja Zveze narodov. V Ženevi, kjer se vrši zborovanje Zveze narodov, kar mrgoli habsburških agen« tov in bivših c. in kr. diplomatov, ki iz« koriščajo vsako priložnost, da stopij;o v stik s tujimsr državniki in jih poizkušajo pridobiti za načrt, naj bi se izvedlo na Madžarskem pod zaščito Zveze narodov ljudsko glasovanje za povrnitev Kaxla.
V	kratkem prideta v Ženevo grofa Apponyi in Telekii, k! sta vneta Karlova pristaša enako kakor bivši grof Menns« dorff delegat... avstrijske republike pri Zvezi narodov. Ti bodo poizkušali pr!« dobiti najprej nevtralne države za idejo o plebiscitu na Madžarskem.«
Poljska
Rešitev pdjske vladne krize VARŠAVA, 19. Ponikowski, rektor politehnike itn bivši naučni mi nister v treh prejšnjih vladah je bil imenovan za ministrskega predsednika. Ponikovski bo sestavil tehniško vlado.
Reka
Novi italijanski komisar na Reki REKA, 19. Mesto italijanskega visoke« ga poverjenika na Reki je začasno spre« jel general Amantea. *
Romunska
Za izboljšanje valute
BUKAREŠT, 19. V državni banki se je vršila seja zastopnikov velikih bank, na kateri se je razpravljajo o ukrepćh za izboljšane vailute. Poslala se je vladi spo« menica, v kateri se predlaga, naj bi so« delovale vse banke z državo in državno banko in naj bi se dovolila olajšanja za izvažanje blag^_
Avstrija
f Alfred Jensen
DUNAJ, 18. 15. t. m. je umrl na Du« naju Šved Alferd Jensen. Pokojni, je h 1 rojen leta 1859. v Lundu na južnem Švedskem. V Rusiji, kjer je v mladih letih bival, se je naučil ljubiti slovanske narode. Naučil se je večine sliavtainskih jezikov sita prepotoval tudi Balkan, kjer se je navdušil za jugoslovansko kulturo ter književnost in prevedel na švedsko Prešerna. Prevel je tudi Gunduliča, Ma« žuraniča, Preradovi<3#, »Gorski Vijenac« itd. Zadnje čase je bil tajnik za stafc sti« ko v Nobiovrii akademiji. Že pred vojno je napovedoval padec avstro«ogrske mo« narhije. Skupaj z Emestom Denisom in Seton«Watsonom spada med največje prijatelje slovsmsstva. Večen mu spomin!
Novi madžarski napadi DUNAJ, 19. Uradno. V Kirchschlag« ski okolici se še vedno zbirajo madžar« ske tolpe. Tekom madžaiskega napada na Gelersdorf južno od Furstenfeldia so prišli avstrijskim orožnikom na pomoč vojaški oddelki. Mažarske tolpe so c umeknle. Vzele so seboj tudi ranjence.
Kako postopajo Madžari z avstrijskimi ujetniki
DUNAJ, 19. »Arbeiter Zeitung« ob« javlja dolgo poročilo, v katerem opisuje postopanje z avstrijskimi ujetniki na Madžarskem. Orožniki in finančni straž« niki, ujeti v bojih pri Kfrchschlagu, so bili slečeni in sezuti ter oklofutani in za« sramovani, nato pa zvezan« in vrženi v zapor. Med njimi sta bila tudi dva vo« iaka avstrijske državne brambe, katerih eden je bil obešen, a drugi na mestu u« streljen. Madžarski častniki so izjavili, da spadajo vojaki avstrijske državne bramJbe na vislice. Najbolj nesramno so postopali z avstrijskimi ujetniki in z a v« strijskim prebivalstvom sploh Madžari ki so bili nekdaj gosti Dunajčanov, katerim so bih tedaj zelo hvaležni za zaščito.
Nemiija
Spor med Nemčijo in Bavarsko BEROLIN, 19. BavaTski deželni zbor je sklican za 21. t. m. Na dnevnem redu je volitev ministrskega predsednika. Lu sti javljajo, da je bavarska ljudska stranka predložita bavarskemu deželne« mu zboru predlog, da naj se izvoli dr« žavni predsednik na način, da bo pred« stavljal državo v mejah, predvidenih v ustavi, rako da baravska ustava ne bo v {navzkrižju s splošno ustavo. Presednik bi raizen tega moral predložiti zboru listo ministrov. _
Anglija
Angleško s irski spor Odgovor ministrskega predsednika na noto De Valere
LONDON, 19. Ministreiki predsednik je brzojavno odgovoril na zadnjo noto De Valere.	JEJ ; _. _
»Mi smo pripravljeni — pravi Lk>yd George — po besedah iz mojega pisma od 7. t m. razpravljati! z Vami o naj« b6ti&h sredstvih, s katerimi bi se mogel spraviti v sklad način združitve Irske in drugih držav, ki tvorijo britansko drža« vo, z irskimi narodnimi težnjami. Ne moremo pristati na prepustitev Irske, ^tudi bd ta orenustitev ne imela niti nai*
manj uradnega značajia odpovedi zve* stobe kralju, ker načelo zvestobe je podlaga ali državni zgradbi in ustavam vseh delov države. Če bi se dovol2o Va« šim delegatom, da se udeleže konferen« ce kot zastopniki neodvjsne in suverene države, h'i to pomenilo zadati usoden udarec temu načelu. Dokler boste vztra* jjaili pri tej svoji zahtevi, je konferenca med Vamij in nami nemogoča.« Podpis san: Llovd George.
Odgovor Llovda Georgea je presene« til vso irsko javnost, toda v prvi vrsti Dc Valero samega, ki je hotel samo iz« zvati izjavo, da je Irska suverena drža« va, ne da bi hotela s tem vezati Anglijo, da sprejme že pred začetkom konferen« ce kakršenkoli poboje.
Smatra se, da nameravajo prepovedo« valil irski škofje, da preprečijo prekinjen nje pogajanj.
Odgovor De Valere
DUBLIN, 19. De Valera poudarja \ svojem odgovoru na Llovd Georgeovo noto, da imajo Siniernovci samo namen, doseči, da se s kVI če kcjirtrenca, ki naj s^ vrši na podlagi resnice in dejanskega stanja in ki bi mogla imeti Izid, ka,teie« ga oba naroda vi oče želita.
Mala Azija
Z grško « turškega bojišča
ATENE, 19. Poročilo vrhovnega šta ba z dne 15. septembra pravi: Na boji: šču vlada mir. Sovražni oddelek, je po^ izkušal vdreti v naše postojanke pri Sidri Isseiu. Bil je odbit in zasledovan. Po« ročilo z dne 16. septembra pravi: Sovraž? nik je poizkušal po živahni artilerijsk'. pripravi vdreti čez reko Sangarios mostih za silo. Naše čete so v junaških napadih pregnale n adru^i brez reke so vraž ne oddelke, ki so prišli čez reko Sovražnik je imel velike izgube.
Albanija
Jugoslavija in albansko vprašanje
BELGRAD, 19. Belgrajska »Tribuna* razpravlja o vprašanju albanskih meja in pravi: »Našč' zavezniki so naim naj« prej zanikali naše pravice na severu, a sedaj, nas zapuščajo na jugovzhodu, po« zabijajoč žrtve, ki jih je pretrpela Srbija v vojni. Albanska država je izbrala Ti« rano za svojo prestolnico, toda albanska vlada nima na sebi) nikakršnih znakov, ki o značaj o moderno državo. Albanska vlada nima določenih meja, nima pri« znane vlade, nima organiziranih obla« stev, nima zastopnikov v inozemstvu ne rednega parlamenta. Tiranska vlada je samo orodje v rokah posameznikov itn dokazuje na najbolj očiten način svojo nezmožnost, da predstavlja albansko dr* žavo. Vstaja v Albaniji se mora proma« trati kot boj krščanstva proti Isla.mu, ki predstavlja vedno na Balkanu impe rializem in despotlzem.
Ko je šlo za baranjsko vprašanje, smo morali upogniti tilnik, toda sedaj, ko gre za to, da se naredi konec trajnemu voj« nemu stanju in da se določijo albanske meje, sedaj nočemo in ne smemo po-puščati.
Grčija in albansko vprašanje
ATENE, 19. Zastopniki vseh severno-epirskih krajev in delegati 70 daištev so se sestali včeraj v Atennh h kongresu. Sklenili so pozvati grško vlado, naj ta= koj zoDct zasede Argirokoster in Gorico na podlag* prejšnjih sklepov velevla« sti! in posebno na podlagi sklepa vodstva Zveze nanodov v seji dne 13. januarja 1920., na kateri sta se imenovani mesti prisodili Grčiji. Zborovalci so pozval grško vlado, naj ne sprejme nobenega drugačnega sklepa.
Ta sklep se je brzojavil Zvezi narodov in sporočil grški vladi.
Domač« vesti
Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili i Zabeležili smo že, kako so italijanski listi priznali, da so se Jugosloveni dostojno pridružili velikemu kulturnemu svetovnemu slavcu Dantejeve šestoletnice. Povedali smo tudi, kako je «Sera» slavnostni članek v zagrebškem «Ob-zoru» označila kot «epizodo, ki nima vrstnice v minulosti*. To pa v prvi vrsti zato, ker je «Obzor* ugotovil, da so se na bojiščih v Lombardiji Hrvatje borili pod tujo zastavo, «da bi ubili, kar je Dante zasadil v srca Italijanov.* Tu je napisala «Era» trditev, ki ne odgovarja resnici. Ni res, da bi bil «Obzor* prvi obžaloval potoke krvi, ki so jo prelivali Jugosloveni na italijanskih bojiščih. Resnica je namreč la, da smo mi vsi, posebno pa v času svetovne vojne, odločno nastopali proti zasramovanju našega plemena v italijanskih listih, ki so zločine avstrijskega režima v Lombardiji pripisovali »Hrvatom*. Tudi mi smo vedno naglašali, da so se Jugosloveni borili na italijanskih bojiščih pod tujo zastavo in za tuje, njim sovražne interese, ker scl— morali! 1 Bili so pač usužnjeni ravnotako, kaitor sta bili nekdaj tudi Benečija in Lombardija! To je resnica, ki so jo italijanski listi potvarjali In potaje vali, da so mogli ščuvati italijansko javnost proti našemu plemenu! Ravno zato pa je treba tem ostrejše obsojati «Sero», da v istem članku, v katerem priznava spoštovanje, ki ga izkazujejo Jugosloveni Dantejevemu geniju in italijanski kulturi, vi katerem ponatiskuje izjavo v zagrebškem listu, da bodi pozabljeno, kar se je godilo na bojiščih Lombardije: da v istem članku ponavlja stru-, pena očitanja, «gesta croate in Lombarma*. da! torej tudi ob taki svečani priliki ščuva italijanski narod proti Jugoslovenoml! — «Sera» zaključuje: .Zal, da to obsodba (.hrvatskih gesUJ prihaja zakasnelo in bi bilo želeti, da bi Hr-
Stran 11
»EDINOST«
V Tr*k*,dm* 26.

valje izvajali nekoliko pouka iz zgodovine, da jim kes ne' bo prihajal prepozno,» — N«, ne, to ni tako. Jugoslovenom ni priilo spoznanje prekasno in tudi glas zgodovine so Culi in ra-zumeli! Ali, pomagati si niso mogli, ker so bili v istih okovih, ki so nekdaj vklepali tudi Lom-bardijo. Pač pa je «Sera» živa priča, da izvest-no italijansko časopisje ne more priti nikdar do pravega spoznanja, da se ni znalo nikdar učiti iz zgodovine, da ne zna ničesar pozabiti, najmanj pa se kesati in obžalovati krivice, ki jih je delalo in jih še dela našemu rodu! S tem zastruplja razmerje med obema plemenoma v zasmeh demokratičnega načela enakosti in tudi na škodo ugleda Italije pred svetom! Te resnice ne zna to časopisje posneti ne iz stare ne iz moderne zgodovine.
Italijanska sodba o vele semnju v Ljubljani. Organizatorji prvega velesemnia v Ljubljani so lahko ponosni na svoj uspeh. To priznavajo tudi vsi tujci, ki so obiskali semenj, med njimi tudi Italijani iz Bologne, Ferrare, Neaplja in Trsta. Trgovci iz starih pokrajin kraljestva (Italije) so z zadoščenjem ogledovali razsežno razstavo slovenskih polejielskih pridelkov in industrijalnih proizvodov. Iskreno občudujejo Slovence in ostro grajajo italijansko vlado, da se ni brigala za to, da bi podpirala trgovce in jim olajšala prevoz blaga. Italijanski trgovci trdijo, da italijanska vlada stori vse možno, da ovira trgovino dežele. Vrednost prodanega blaga (na semnju v Ljubljani) znaša nad 300 miljonov kron. Semenj je trajal samo 10 dni in vendar so nekateri trgovci prodali vse razstavljeno blago. Drugi so dobili naročila na šest mesecev in calo za leto in dve leti. Delavna roka se bo iskala, posebno tudi italijanska, če se bomo znali približevati v medsebojnih trgovinskih stikih. Doseči je treba, da bo trgovina svobodna in da se skrčijo carine, ki dušijo naše trgovce in industrijalce. «Glejte», je rekel neki italijanski trgovec poročevalcu, ckoliko povpraševanj in koliko ponudb (pokazal je kup brzojavk), ali skleniti ne moremo nobene kupčije. In to po krivdi naše vlade, ki duši deželo. Meso bi mogli prodajati po 4 lire, če ne bi hotela vlada dobiti 5 lir za kilogram. Glejte, kako jugoslovenska vlada vzpodbuja trgovce in pospešuje razvoj industrije. Vele-semenj je živa priča za t».» — Opisovaje razstavo pravi poročevalec, da kaže ljubljanski velesemenj nmogoliČno življenje industrijalne Slovenije. Razstavljalci so skoraj izključno Slovenci. Čehov je malo, Nemcev še manj, Srbi redki in najmanj Italijanov. Umetnost se ne kaže le v skupnosti, ampak tudi v posameznostih razstave, posebno pa v lesenih zgradbah, ki so zbujale splošno pozornost. Slovenski in-dustrialci niso na tej prvi razstavi pokazali le svojih izdelkov, ampak tudi mlade talente zadnjih let iz trgovskih in industrialnih akademij. Znamenit slovenskih pisatelj fe rekel poroče-velcu: «Danes dihamo svobodno. Ni več Avstrije? ki nas je dešila. Nikdar še nismo mogli tako izražati svojih čustev in izvirne poezije svojega naroda.» Isti pisatelj je pripovedoval poročevalcu o monumentalnom delu, ki ga pripravljajo Slovenci v proslavo šeststoletnice Danteja. Imenuje Otona Zupančiča, ljubljenca slovenske mladine, ki je prevedel V. spev Dantejeve Božanstvene komedije». Po slikarju Kraliu ilustrirano delo bo izšlo v slovenskem in italijanskem jeziku. Slovenska izdaja bo vsebovala dela italijanskih pisateljev, italijanska pa dela slovenskih < dantistov*. To delo bo kazalo nov napredek slovenskega slovstva, ki od leta 1Č4S. ni imelo — v?leci nemškega vpliva — tako ozkih stikov z Italijo. < Če bi hotel — je rečeno na koncu poročila — izraziti svoje vtise v tem pogledu, bi rekel, da se Slovenci bližalo lojalnemu priznavanju tega, kar Italija predstavlja na vsakem polju človeškega snovanja. In to je tolažijiv znak!» — Taka hvala Slovencem in njihovemu gospodarskemu napredku i* ^ lijanskega peresa pove dom ljubljanskega v^^ ejraa bo zvenela čitateljem gotovo kot veliko presenečenje. Strmeli pa bodo, ko jim rovemo, da smo vse to čitali v «-Popoio di Trieste» od sobote, 17. t. m. na prvi strani!
Zahvala. Vsem preseškim vaščanom, ki so darovali za pogreb pokojne moje žene, Ivane, roiene Briščkcve, stanujoče v poslednjem času v Trstu, 202 liri in 35 cent., se iz srca zahvaljujem.	Peter Caharija.
Pevske društvo «Xclo» ima danes ob 10. uri predpoldne svojo pevsko vajo.
Ljubljanski mestni dekliški licej in z njim združeni oddelki. Ravnateljstvo objavlja: Rok za vpisovanje, za spreemne izpite, za pričetek šolskega leta na mestnem dekliškem liceju, na obeh Ženskih gimnazijah in na ljudski šoli, je predložen na 28. septembra t. 1.
šentjakobski športni odsek. Vabijo se vsi ljubitelji nogometne igre, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v sredo, 21. t. m. točno ob 20. v dvorani DKD.	Odbor.
Dramatični krožek šentjakobske čitalnice. Vsi oni, ki so igrali pri «SneguIčici» so napre-šeni, da se zglase danes popoldne ob 3. uri v dvorani DKD. __
Iš tržaškega žsvllema
Spopadi med procesije. V nedeljo po* poldan okoli 5. ure po končani popols danski službi božji sc je pomikala med zvonenjem izpred stolne cerkve pri sv. Tustu procesija v proslavo petindvajset* letnice kronanja Matere sedmffe žalosti. Procesi av kateri so prisostvovali tržaški škof Bartolom asi, poreški škof Pe^ derzzoli, reški škof, patrijarh iz Benetk, duhovništvo iz Trsta, Istre in Goriške, rame katoliške korporacije in nad 8000 oseb, se je pomikala po ulici1 S. Giusto. Ko je dospela procesija par metrov pred ulico Sv. Mihaela, je bila izzvižgana od večje gruče fašistov. Mir so napravili šele mestni stražniki, ki so aretirali! ne*
kaj fašistov, a jih por trenutkov pozneje
zopet izpustili. Procesija ee je n*fe> mir* no pomikala dalje proti trgu Unita, kjer so že čakali fašisti Kmalu je bila proce*
sija na trgu in fašisti so skušati prodreti med vernike, da bi jim odvzeli zastave raznih svetnikov. Ker se jim to ni posre* čik> (odganjali so jih namreč stražniki in
orožniki), so z&čefe žvižgati, metati med duhovščino in vernike gnile paradižnike in limone, klicati »abbasso i pretti« rn diuge nerazumljive psovke in peti fa? šistovsko himno »Giov&iezza« med medklici »Eja, Eja Alala«. Razume se, da je nastala radi tega med verniki in duhovščino velika panika: otroci so jo* kali, matere begale sem ter tja in iskale svoje otroke. Kmalu je bila procesija malone razpršena; le nekaterJ) verniki, katerim so se pozneje pridružili še drugi, so šli dalje s procesijo skozi oboke mestne palače proti cerkvi sv. Justa. Na obširnem prostoru pred cerkvijo je stala druga gruča fašistov. Eden .Izmed njih je ustrelil s samokresom, ko je dospela pros cesija mimo njih, v zastavo slovenske Marijine družbe. Tudi tu je nastala pa* nlka.
Nesreča z orožjem ali brat nehote ranil sestro. V majhni vasici Bare v bližini Isole v Istri stanuje družina Frančiška Zlatica. V nedeljo zjutraj, ko so se nahajali člani družine v raznih sobah in opravljali hišna dela, so nenadoma zaslišali močan strel iz samokresa in klicanje na pomoč, ki je prihajalo iz kuhinje, kjer sta se mudila brat Kari in 15 letna sestra Ana. Kmalu so bili domačini v kuhinji in videH, da se Ana zviva na tleh v mlaki krvi. Anin oče ni dolgo premišljeval, kaj naj ukrene s hčerko, ki je bila nevarno ranjena na vratu. S pomočjo domačih in nekaterih vaščanov je dai odpeljati v tukajšnjo mestno bolnišnico. — Izvedelo se je, da je bila Ana ranjena na ta način: Njen brat Kari je nabasal v kuhinji samokres. Nenadoma pa se samokres izproži in rani Ano, ki je kuhala pri ognjišču kosilo, v vrat. Svojega čina se je fant tako ustrašil, da je pobegnil v neznan kraj. Oblastvo ga zasleduje.
Barja. V nedeljo proti večeru so se predstavile na rešilni postaji tri osebe, ld so postale žrtev burje. Prvi, 65 letni Josip Roncbi je zadel, ker ga je burja gnala, z glavo ob zid in se lahko ranil. 13 letni Jordan Bonivento je padel in si zvil levo in desno roko. Tudi 66 letni Dominik Leoni je padel in se poškodoval na Čelu.
Mali tatinski dnevnik. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v manufakturno trgovino Elma Tomasmija v ulici Sette Fontane št. 54 in odnesli za S000 lir raznovrstnega blaga.
— V hotelu *Union» je izmanjkalo Amaliji Cappcilani, lastnici istega hotela, za 2300 lir perila. Kot tat je bil aretiran neki natakar uslužben v hotelu. Ko so mu namreč policijski agentje preiskali stanovanje, so našli v stanovanju še vso ukardeno perilo.
Jelnikl, ki nočejo — jesti. Včeraj zjutraj so začeli jetniki v zaporu Coroneo stavkati z gladom. Siavkaio radi tega, ker ne pridejo takoj pred sodišče.
iz Csorilke
Oglas. Civilni kemisariat sežanski razglaša: Vsled odredbe Generalnega civilnega komisa-riaia za Julijsko Benečijo se daja na znanje vsem udeleženim strankam, da je izvažanje lesa iz političnega okraja sežanskega le tedaj dovoljeno, ako je dotični tovorni list opremljen s klavzulo: «ni zadržka», ki jo izda Civilni komi-sariat v Sežani dogovorno z gozdnim tehnikom. V primeru, da bi se stranke ne pokorile tej odredbi, je odhodni postaji odpošiljatev to-tovornega blaga zabranejna. — Civilni komisa-riat v Sežani, 15. septembra 1921.
Vesti iz Notranjske
Iz Idrije. — Idrijsko dijaštvo je priredilo dne 8. t. m. ljudsko vcselico v dvorani hotela Didič z različnim vzporedom. Povabljena so bila vsa drušiva brez razlike strank in stanov. Veselica se je vršila ob obilni udeležbi v popolnem redu. S to prireditvijo je hotelo pokazati idrijsko dijaštvo, da hoče odslej vstopiti v stike z delavskim ljudstvom in mu pomagati v vseh ozirih. Veselica je pokazala, da se je ta namen popolnoma posrečil.
Ljudstvu, ki je razumelo naše delo in se odzvalo vabilu v tolikem številu —* naša najtoplejša zahvala. — Na svidenje!
Iz Vipave. Na Mali Šmaren, 8. t. m. se je otvorila v Vipavi ob navzočnosti mnogobroj-nega občinstva nova Hrovatinova gledališka dvorana. Za dovoljno varstvo je poskrbelo kr. orožništvo, ki ni imelo niti najmanjšega povoda nastopiti za vzdrževanje miru in reda. Zbrane so bile stotine našega ljudstva iz vse Vipavske doline, z bližnjega Krasa in iz naših gorskih vasi. S poudarkom moramo omeniti veliko udeležbo Ajdovcev, ki ne manjkajo nikdar in nikjer, koder gre za kulturne prireditve. Čast jim!
Dvorana se je otvorila pri oblastveno zakritem »jugoslovanskem solncu». Prolog je sestavil g. Fran S i I v e s t e r, ki je bil pred 54. leti prvi režiser diletantov vipavske narodne
čitalnice.
Prolog
(govori deklica v narodni obleki).
Pozdravljeni prijatelji mi mili! Pozdravljam Vas, ta naš slovesni dan, ki ste s pohodom nas razveselili in prihiteli v novi dom krasan. ' Oj čujte I kar Slovenija bo mila čitalnici po meni govorila:
Let petdeset in 9«4mi je Minilo, kar si rajna hčerka mi Hi; premnogim bila si v pouk, vedrilo, a tudi mnogim srcem nf solza, ker niso čuvali te tvoji sini, ker niso bili zate vsi et£ni.
t,- *
Pa naj pozabljena so tužna leta, . ne vrni več med brate se prepir! . _ Objemi vse ljubezen, sloga sveta, ki v Bogu ima milostni izvir. Mladenči jaki, ve deklice blage! Naj Bog in narod so vam cvetke drage! t
Čitalnica! ti bodi učilišče, ljubiti srčno naš slovenski dom. Nikdar ne bodi podlosti ognjišče, ki vodi v roke te sovražnikom. — Oj hčerka! — prosim — tvoja ljuba mati: «Ostani zvesta domovini zlati.»
Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, prekrasno naš Prešern je zapćl, zato s sosedi hčerka v miru bodi, da spoStovati tujec te bo jell Ne zabi rek, ki je nad vse zabave: Da hčerka si velike majke Slave. —
Po končanem pozdravnem govoru stopila je deklica k okrašenemu Prešernovemu kipu. Med tem je za odrom zapel «tata»-2vanutov pevski zbor iz Lozic z	preciznostjo in
ubranimi glasovi Gerbičev «Slovanski brod».
Komaj se poleže ploskanje poslušalcev, se dvigne zastor in prične se igra Fran Govekar-jevih «Legijonarjev». — V. podrobno kritiko se ne bom spuščaL — Vsi igralci brez izjeme so izborno igrali; obilo smeha je povzročil vsakokratni nastop Boštjana Ježa (g. Leban iz št. Vida), zlasti je ugajjal kot «junak-strahopetec» med legi jona rji. — Nova scenarija je bila res krasna, delala bi čast vsakemu mestnemu gle-dališekmu odru, kar je zasluga umetnika g. Ščuke ter čitalniškega odbora. — Med odmori in pri prosti zabavi je prav lepo sviral Sežanski salonski orkester.
Z otvoritvijo nove dvorane je dana prilika vsem društvom Vipave in okolice za napredek na kulturnem in izobraževalnem polju. Za to mislimo in želimo, da bi se te prilike čim največ posluževala naša društva.
bo m jugoslovansko valuto tudi veliki nakupi ACETILENSKJ aparat za 40—50 gorilk, nov] deriz s strani vlade, da plačuje v inozemstvu ali rabljen se kupi. Ponudbe Via Cologna 4J nakupljeno blag«. Da bi se najelo posojilo vi-	----'
Ribarska pogodba med Jugoslavijo in
Italijo. Predsednik tržaškega r barskega društva in. ČL italijanske delegacije pri podajanjih, ki so se vršila na brionskih otokih med zastopniki Jugoslavije in Italije glede ureditve lifoarstva v onem delu jadranskega morja, kije pred vojno pripadalo Avstriji, Davanzo je v ent:n tukajšnjih listov objavil nekatere resu U tate o teh pogajanjih. I z njegovega po? ročica posnemamo sledeče važnejše po d a tke: Osnovo celc --"^o-ežbe, k", jo m o* rate potrditi še obe vladi, jugoslovenska in italijanska, tvori- izj'ava, da se vode, ki oblivajo obale obeh držav v reškem za*
I ivu, malem Kvarneru (Quarnerolo), v prolivih Zadra, Lastve On med Lastvo in Kuičolo, smatrajo kakor mešano vodo* ^ : v katerem imajo pravico ribarenja rib; i ji obeh držav.
Predložena je ustanovitev dveh stab nih mešanih komisij, e»nai za nadzorovan nje praktičnega izvrševanja pogodbe in za spopohiitev iste; dny-ga za znanstvene proučevanje jadranskega morja, poseb^ no z obzirom na premikanje nrbnili mas, kar se je do sedaj zanemarjalo.
Važno je dejstvo, dia. je ravno mešano vodovje najbogatejše na ribah v celem jadra/skem morju, vsled česar ne bodo oškodovani ribiči niti ene n ti druge strani, ker bodo lahko neovirano ribarili tsm, kjer so tudi pred vojno imel' naj* več uspešnega lova. Istotako bo tudi do* stavljanje rib v pristanišča Mali Lošinj. Trst, Reka in Benetke ostalo na višini kakor pred vojno, ka.r je posebno važno za konsumente. Največjo korist cd te pogodbe pa bodete, po mnenju Davanza, imeli Chio^ia in Benetke. Chi^^a radi tega, ker živi skoraj izključno od riboio= vi, njeni ribiči ribarijo večinoma v krti? Hh, ki so no pogodb: ■proglašeni za »me* šanc vodovje«; Benetke pa so tržišče --a te ribiče, ki v tem mestu prodajajo ves svoj lov, vsled česar so Benetke prvi trg svežih rib v vsej Italiji.
Koristi Reke se v tej pogodbi nis cmeniale, ker je reško ribarstvo tako neznatno, da ne prihaja niti v pošt j v, vsled česar se pičlemu številu reških rib-s čev ne bodo niti od jugoslovemdke niti cd italijanske strani delale nikake zapre* ke, ako bodo šli preko svojcih obrežnih vod, kakoT se jih tudi do sedaj nikdo ni dotikal,
— Konference za izboljšanje valute ▼ Jugoslaviji, Trgovinska in obrtniška zbornica v Belgradn je sklicala konferenco o vprašanju valute. Konference so se udeležili zastopniki trgovine, industrije in denarnih zavodov- Konferenca je prišla do sledečih zakjlučkov: Vzrok padanja jagoslovenske valute tiči v nesmotreni 'trgovinski politiki, v potlačenju izvoza in v slabih „prometnih razmerah. Da se uredijo državne finance, bi se morali redni izdatki kriti z direktimi progresivnimi davki Razpisovanje in iztirjevanje sta predvsem že vsled tega oteikočena, ker je za posamezne pokrajine Jugoslavije v veljavi Šest različnih davčnih sistemov. Davek za 1. 1919. je deloma še nerazpisan m neiztirjan. Dalje vpljivajo sla-
nozemstvu, o tem v sedanjih okoliščinah ni govori. Ker Jugoslavija ne poseduje dovolj lastnega kapitala za izgradnjo svojega narodnega gospodarstva, je treba stremeti za tem da se pritegne inozemski kapital.
Tudi v Zagrebu se je vršil 13. septembra v dvorani trgovinske in obrtne zbornice velik shod, katerega so se udeležili vsi zagrebški trgovci, industrijci in obrtniki.
Shod je razpravljal o vseh možnostih, kako izboljšati jugoslovensko valuto Na shodu se je obširno razpravljalo o tečajnicah in o inozemskih borzah, razpravljalo se je o slabem stanju valute, ki povzroča draginjo. Poudarjalo se je, da ne tvori edino pravega vzroka slabi valuti še ne povsem konsolidirano drž-zavno gospodarstvo kakor tudi ne davčna politika. Pravi vzrok slabemu stanju valute je predvsem iskati v brezvestnih špekulacijah z valuto na inozemskih borzah. Na borzah so Špekulantje ki kupujejo jugoslovensko novčanico in z njo delajo špekulacije. Slabemu stanju valute pa je tudi krivo dejstvo da ni jugoslovenska novčanica na borzah inozemstva oficielno kotirana, kar povzroča da je jugoslovenska valuta dana na milost in nemilost valutnim špekulantom, ki na borzah jugoslovensko valuto le fiktivno beležijo. Sprejeta je bila obširna resolucija, naslovljena na finančnega ministra. Resolucija zahteva: 1.) poostreni nadzor poslovanja valutnih špekulantov; 2.) kotiranje jugoslovenske novčanice na tujih borzah; 3.) nadzorovanje poslov z valuto in devizami na tujih borzah, zlasti v Trstu, Milanu in Curihu in 4.) regulacijo deviznega in valutnega trga.
Pred nekaj dnevi je imel, kakor poroča »Jutranji Ust* iz Belgrada, finanečno-gospo-darski odbor ministerstev sejo na kateri je bil soglasno sprejet sklep, da se na veliko število predmetov popolnoma ukine carina, a na nekatere da se znatno zniža, da se na ta način poveča izvoz in se zabrani padanje jugosl. valute. Razen tega je ukinjena prepoved u-voza žitaric in obratno dovoljen izvoz moke, da se na ta način zaposlijo mlini. Ta sklep ministrskega odbora se izroči v odobritev zakonodajnemu odseku in stopi takoj v veljavo. — To je prva dredba jugoslovenske vlade za ukrepdtev valute, kateri bodo sledile Še druge.
Renata Kušar Rafajlo Ilič
poročena Trst, 17. septembra 1921.
701
1693
!l Odi

PRODA se hiša s tremi prostori, vrtom in vodnjakom. Naslov: Sv. Marija Magdalena zgornja 154.	1717
SREBRNE krone po L Scalinata 3, Fonda.
1'50, baker do L
3'SO. 1720
GOSPODIČNA sobo, če mogoče v bližini zasebne Šole pri Sv. Jakobu. Ponudbe ped «Učiteljica» na upravništvo.	1714
TRGOVSKI pomočnik špecerijske stroke irče službe za takoj. Ponudbe pod -Pomočnika
1719
na upravništvo.
PODLISTEK
Rene Tkevenin.
Železni maiik
In pokazal je z roko na odprta vrata terase, skozi katera so hodili in se vračali živi stroji, ki so se skakajoč premikali po vrtih, a potem ie nadaljeval:
Gotovo so iskali malika, ker so prihajali vsako no-č. krožili okolo rak ve in se sedaj pa sedaj kazali grozilni, morda vsled podžigajoče sile, ki jih je vodila. Četudi nsmo zagrešili nika-kega zločina, se nas je polotil strah in smo sklenili, prositi belokožce za pomoć. Zato sem >dsel v mesta v gorovju. Ali, joj! Minul je le le prvi dan hoda, ko se me je polotila temna slut-aja. V vse; naglici sem se povrnil proti svoji hiši. In kaj sem naftel? Tam, kjer je stala cvetoča in srečna, je bil sedaj le kop pepela. Moji
stariši, mlada žena in otročici so spali drug poleg drugega — bili so zadušeni.
Indijanec je obmolknil, dušilo ga je ihtenje.
Gospodar je rekel:
—	Ravno radi teh mrtvih si bil obtožen, Ouiterio?
—	Da — je odgovoril Indijanec — belokožci niso hoteli verjeti mo? pripovedbi, in ker ni nobeno drugo človeško bitje živelo v tistem kraju, ki bi moglo pričati za-me, so me spoznali kot krivega in me obsodili. Vi, gospodar, ste me rešili in se vam zahvaljujem za to, ker ste mi omogočili, da se bom mogel maščevati. Doslej vam nisem nič pripovedoval o tem, ker sem vedel, da ne bi mi verjeti. Sedaj pa sem govoril; ko ste tudi vi videli «stvari*, morete razumeti, kdo da je izvršil grozni zločin, radi katerega sem bil obsojen, in ki ga moram kaznovati.
Tea besedam je fliedU molk, poln tefldh
Mavricij Taraier je vprašal:
—	In kdaj so se dogodile stvari, o katerih pripoveduejte ?
—	Pred petimi leti — je odgovoril Indijanec.
—	Ravno tedaj, ko je bil doktor Bernard v teh krajih — je pripomnil profesor — Vem, kaj pravim. Ouiterio, ali bi danes spoznali malika?
—	Ali bi mogel pozabiti oblik tega prekletega? Vidim ga, kakor da ga """" pred seboj, njegov grm pogled, in mogel bi opisati drugo za drugo zlate ovratnice, ki so mu pokrivale prsa.
Profesor je vstal in je iz zabojčka, ki se je nahajal med prtljago, potegnil neki predmet.
Ouiterio, glejte — je rekel.
—	Je! Je isti — je izkriknil Indijanec z grozo. — Strašni malik! Kako to, da se nahaja tu? Imejte usmiljenje, gospod, skrite pred mano njegov zlobni pogled, hudoben kakor pogled smrti!
—	Malik? — je ponovil Pedro Ibanez s pridušenim^ glasom. — Nosili ste ga torej teboj?
VILA v Rogaški Slatini, najmodernejšem kopališču v Jugoslaviji na prodaj. Vila stoji na jzko lepem prostoru, ima 3 pritlične sobe, kuhinjo, štiri sobe v podstrešju, vse mobli-rano, s postelnino in perilom. Poleg vile je tudi obsežna drvarnica, 17 arov zemlje. (Sa-donosnik in vrt). Cena L 35.000. Pojasnila daje Vinko Šket, II. Bistrica.	1718
UČENKO s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica.	1715
PRODAJALKO z dobrimi refencami, izvež-bano v manufakturni stroki sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica.
1716
SOBO z dvema posteljama po možnosti s hrano isčeta^brata v bližini velike vojašnice. Cenjene ponudbe na Piazza S. Giovani 4, žganjarna.	1710
SLUŽKINJA, ki bi stregla bolno in opravljala hišna dela, se išče. Zglasiti se v Skednju št. 641.	1711
SLUŽKINJA se išče. Via Giulia 18, vrata 7.
1712
PROSTOVOLJNA DRAŽBA premičnin in nepremičnin se bo vršila dne 25. septembra t. 1, ob 2. uri popoldne v Podbrežah št. 4 pri Štorjah. Jakob Benčina, lastnik.	1713
ODLIKOVAN fotografski atelje Antona Jerkič, Trst, vi a Roma 24 (poštna ulica) je po ureditvi občinstvu zopet na razpolago. — Soro-jaki! Jerkičevo podjetje je edino Vaše podjetje. Ako si ga hočete ohraniti, podpirajte ga.	1701
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Po v h, war. Maizini 46 (« bliiini drvenega trga).	44
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi Št 34, IIL nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
KUPUJEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Uilca Valdirivo št. 36, II.
1671
NOVE POSTELJE L 120.—, vzmeti 70, žim-nice 50, nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, popolne sobe se prodajo po zmernih cenah v ulici Fonderia 3.	1674
VINO, belo in črno istrsko se vdobi po dnevnih cenah na drobno in debelo na Opčinah pri R. Malalanu 386.	1679
POZORI Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, h	38
POSESTVO v Kantridi (sedaj spadajoče pod reško državo) obstoječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja in ca 3000 m2 zemljišča v zelo lepi legi. Josip Curl, mesar, Kantrida pri Reki.	1688
SPREJME se starejša služkinja za pospravlja« nje sob, in ki bi pomagala v prostem času v trgovini mamfakturnega blaga. Potrebno je znanje italijanskega Jezika. Ponudbe pod »S 50« na upravniftvo.	1689
FOTOGRAFSKEGA vajenca Jerkič, via Roma 24.
sprejme
takoj 1702
NA PRODAJ je več praznih sodov od 100 1 dol
700 1. Milic, Slivno št 2.	1703'i
ŽIVINOREJCI1 Pokvarjene testenine v majhnih množinah ali tudi cel vagon. Via Udine štev. 10.	1706
BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Prinčič Štefan, Bovec. 170S
PRILETNA služkinja, zmožna poljedelskih del, se išče. Plača L 80.— mesečno. Scorcola S. Pietro 181.	1700
PRODA SE radi selitve po ugodnih cenah v večjem prometnem kraju na Notranjskem enonastropna hiša, v kateri je že dolgo le t dobro idoča gostilna in trgovina z velikim prometom. Proda se ves k gostilni in irgo-vini spadajoči inventar. Hiša leži v središču' trga tik državne ceste. Naslov pri upravni-štvu »Edinosti*.	1704
HIŠA z gostilniška koncesijo, velika vinska klet, dvorana, 3 verande, terassa, 6 sob, vodovod, električna razsvetljava, v sredini mesta, se proda za L 90.000. Josip Maglica. Opatija.	1687
UBTRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo V. nad.
„MLADINSKO DRUŠTVO PRO SVETA" javlja vsem tovarišem in, prijateljem društva žalostno vest, da je njegov ljubljeni tovariš
Družina
preminul v soboto, dne 17. t. m.
Družini in vsem prizadetim naše iskreno sožalje.
754
MladimKo društvo Prometa.
Pre prodaj al ci, stavbeniki, mizarji m stek'arji dobijo popust. — Ponudbe naslovili na zalogo šip Trs t, Piazza Obcrdan št. 3. 7.;a
Vzajemno zavarovalna anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu.
GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št. 11, I. n.
Telefon št, £4-SG bis	759
Agenti in zastopniki po vseli glavnih hrrjili.
Srebrne krone in zlato plačujem po najviSjih cenah
RLCTJZIjl POVH
Trst, Piazza Qariba!di It. 2
(prej Barriera)
ITtftiiirftarTffl	i
z več let dobro idočo tr^o-vino, gostilno in trafiko v najbolj prometnem kra'u teške doline, ob g! vuun križišču cest in blizu železniške postaje, je na prodaj. — Pojasnila dajo upravništvo.	745
ftša prodal
pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine \ mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste; ve'eposestva, grajščine, vinogradska p se-vtva, mlin, žage, hi*e in vile. — Poja niia daje Karol Breznik, Celje, ul. ^olgopolje 3 Slovenija - Jugosl vija.
Županstvo občin? Mm
pri Gorici
vabi vse one v tukajšnjo občino pristoj. ne, a izven iste živeče osebe, da dopo&.J ljejo tukajšnjemu občinskemu uradu dd 10. oktobra 1921 svoje natančno izspoli njene družinske liste (ime, priimek, oče> tovstvo, materinsko, dan in V ojstva ter sedanje opravilo in bivalšče).
Te liste rabi županstvo za sestavo iz? kaza oseb, ki so glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko državljani stvo po polnem pravu (di picno dir^Uo)
ŽUPANSTVO OBČINE PODGORA
dne 10. septembra 1921. (748) Izredni komisar Daminko,