Ameriška Domovi ima
NO. 108
, ^ o,
6r°S
“‘Vil-..
J il ’j
"'N IN SPIRIT
~UAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
HORNING N€W$PAP€R
Francija in Alžirija se zmeraj bolj odlujujeta
Spor zaradi izkoriščanja in lastovanja p et r o 1 e jskih vrelcev je končal dobre odnose, ki jih je ustvaril nekdaj De Gaulle.
PARIZ, Fr. — Ko je Francija 1. 1962 dala alžirskemu narodu neodvisnost, je obenem sklenila z novo reupbliko celo vrsto pogodb, ki so dajale Alžiriji dosti koristi. Seveda tudi Francozi niso hoteli slabo odrezati. Zagotovili so si zelo ugodne pogodbe 2a nakup nafte in naravnega plina, pa tudi pri udeležbi alžirij-ske industrije. Tako sta obe debeli nekaj let bili zadovoljni s Pogodbami. V Franciji je našlo kakih 400,000 Alžirijcev stalno zaposlitev, Francija je pa dobi-vala alžirijsko nafto in plin po izredno ugodnih cenah.
Zadnjih par let so alžirijski Politiki začeli podirati te odno-ker se jim je zdelo, da jih Francozi preveč odirajo pri gospodarskih stikih. Zato so enostransko razveljavili celo vrsto Pogodb za dobavo nafte in plina. To je Francijo ujezilo in je zabela sistematično trgati gospodarske in socialne vezi, pa tudi kulturne, z Alžirijo. Od tega sedaj močno trpijo alžirijski de-lavci v Franciji in tistih 60,000 Francozov, kar jih je še ostalo °d 1,200,000, ki so živeli nekdaj v Alžiriji.
■Sodijo, da bo napeto stanje trajalo morda pet let, kajti trenutno noče nobena stran nič popustiti od svojega stališča. Trdo-yratni so tudi Alžirijci, čeprav ne vedo, kam naj gredo z delavci ki se bodo postopoma morali Vračati iz Francije domov.
Ki jim do vrnitve
SAIGON, J. Viet. — Medna-r°dni Rdeči križ je zaslišal 647 severnovietnamskih vojnih ujetnikov, invalidov, če se hočejo ^nniti domov v okviru ponudbe užnega Vietnama Severnemu ietnamu. Javilo se je vsega skupaj le 13 med njimi, ki žele
domov.
Oblasti si niso na jasnem, kaj dnj bi bil temu vzrok. Prevla-•Uje mnenje, da so rdeči poslali Ujetnikom tajno navodilo, naj krnitev domov odklonijo. Sever-^ Vietnam ni namreč še nikdar Uradno priznal, da se njegove ^dne čete borijo v Južnem ietnamu. Kljub temu je zad-dič sprejel ponudbo Saigona po rnitvi vojnih ujetnikov “iz člo-Vekoljubnih razlogov”.
^se za vrnitev je bilo dogo-d^jeno in objavljeno. Zdaj je Ufcnovietnamska vlada v zadre-k ker vojnih ujetnikov v smi-d rnednarodnih dogovorov ne ‘0re siliti domov. Namesto 4eko 500 ujetnikov, katerih rriitev je napovedala pretekli
k'613°' ^ *ma sec*aj za vruitev
Novi grobovi
Laura Turay
V	Huron Road bolnišnici 'je umrla v torek 70 let stara Laura Turay z E. 59 St., roj. Wro-olewsky v Pittsburghu, Pa., prejšnja vdova po Burnettu Jenningsu, žena Franka, mati Williama Burnette. Zapustila je tudi 3 brate in 4 sestre. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek dopoldne ob 10. na Kalvarijo.
Helen M. Beuck
V	Euclid Nursing Home je umrla Helen M. Beuck, roj. Tonkin, z Locherie Avenue, stara 92 let, vdova po Rudolphu, mati Walterja, Mrs. Samuel Cherry, Wilfreda, Gilberta, Ralpha (Kent) in Roberta, 26-krat stara mati, 24-krat prastara mati in 3-krat praprastara mati. Pogreb bo v petek ob 11.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 12., nato na Standing Rock pokopališče v Kentu, Ohio. Truplo bo na mrtvaškem odru samo nocoj od 7. do 9.
y. l]2s^ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 3, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
®odi previden in pazljiv, pa koš izzognil marsikateri neteči!
Vremenski
prerok
pravi:
^ F)elno oblačno in milo. Mož-°st dežja. Najvišja tempera-
ŽUr,
a okoli 78.
Ciper zopet nemiren
NIKOZIJA, Ciper. — Zdi se, da so se na Cipru tako Turki kot Grki prenajedli miru, zato jih razburja vsaka čenča. Na primer: pogajanja med grškimi in turškimi delegati v Londonu trajajo že tri leta, uspeha pa ni nobenega.
Grki so se razjezili in začeli govoriti o uniji z Grčijo. Sam nadškof Makarios ja začel na-migavati na to možnost, seveda so takoj zrojili Turki in priredili demonstracije. Začasno so priprli celo 4 grške policaje. Takoj nato so tudi Grki priprli 4 turške policaje.
Zadeva je bila med tem urejena, toda priča, kako napeto je zopet postalo stanje na Cipru. Trenutno je na Cipru 4,000 vojakov ZN, ki skrbijo za red. V glavnem preprečujejo spopade med grškimi in turškimi domačimi četami, ki jih je vsega skupaj 20,000. Mir je zaenkrat verjeten vsaj do Božiča, takrat namreč poteče službena doba čet ZN.
Sreča je pri vsem tem, da so dobe take napetosti med Grki in Turki že bile in da mir ni bil pri tem nikoli trajno pokopan. Upajo, da bo tudi sedaj tako. Jamstva za to upanje pa seveda
indija rešuje stisko bengalskih beguncev
število beguncev iz Vzhodnega Pakistana (Bengalije) v Indijo je preseglo že 4 milijone in postalo pereče mednarodno vprašanje.
NEW DELHI, Ind. — Od konca druge svetovne vojne svet ni videl toliko beguncev, kot jih je zdaj v Indiji, kamor so pribežali vsled državljanske vojne v Bengaliji — Vzhodnem Pakistanu. Ljudje baže dalje po deset tisoče vsak dan in v Indiji ne vedo, kje se bo to nehalo. Nekateri trdijo, da utegne število beguncev narasti do 5 milijonov, drugi ugibljejo celo o 8 milijonih.
Milijoni beguncev, ki so obstali v mejnem ozemlju, so postali težko breme za Indijo. Ponekod se je med njimi pojavila kolera že v obsegu epidemije. Pomanjkljiva je zdravstvena o-skrba, pomanjkljiva hrana. Indija je doslej prejela od drugod pomoči za nekako 15.5 milijonov dolarjev, sama pa računa, da bo v prihodnjih 6 mesecih potrošila za njihovo vzdrževanje vsaj 24 milijonov dolarjev.
Da bi zmanjšala gnečo v obmejnih ozemljih, je indijska vlada sklenila zgraditi 20 velikih begunskih taborišč dalje v notranjosti. Vsako od teh taborišč naj bi vzelo od 50,000 do 100,000 beguncev, kot je to razlagal delavski minister R. K. Khadilkar. Monzumsko deževje, ki zdaj nastopa, je resna nevarnost za epidemične bolezni med telesno o-slabljenimi milijoni bengalskih beguncev. Indija se je obrnila na Mednarodno zdravstveno organizacijo, da bi pomagala pri naporih za ohranitev zdravja beguncev, na vse države sveta pa, naj pomagajo z vsem, ker Indija sama ni sposobna nositi tolikšnega bremena.
Indija je prevzela odgovornost za begunce, ker so se zatekli na njena tla, toda poudarja, da je to mednarodno vpraša-
Pravoslavna cerkev v SZ dob: novega poglavarja
MOSKVA, ZSSR. — Ruska pravoslavna cerkev je zgubila že lani svojega poglavarja, Takrat je namreč umrl patri j arh Aleksej, ki je bil 25 let na svojem vodilnem mestu v pravoslavnem svetu. Ta teden se je sestal Svet ruske pravoslavne cerkve v znanem samostanu Zagorsk, da izbere novega cerkvenega poglavarja za 40 milijonov praktičnih pravoslavnih vernikov. številka je le ocena. Svet ne obstoja le iz pravoslavnih škofov in nadškofov, njegovi člani so tudi nekater laiki in delegate raznih cerkvenih ustanov.
Cerkvena organizacija je še smeraj močno vklenjena v komunističen družbeni sistem in nora napraviti marsikateri korak, ki ga ne bi, ako bi bila svobodna. Mislijo, da bo sedanji pravoslavni “koncil” • trajal !e 4 dni in da bo za novega patriarha izbran škof Pimen, ki ga bo menda tudi sovjetski režim sprejel. Respega protikandidata ni.
Na zasedanje so- prišli zastopniki vseh velikih verskih skupnosti, papež Pavel VI. je poslal kot svojega delegata kardinala Willebrandtsa.
Vlada Singapurja ukinila že drugi list
SINGAPUR. — Vlada je odvzela angleško pisanemu listu Herald dovoljenje za izhajanje, že drugemu v teku dveh tednov. ‘The Eastern Sun" je bil ukinjen zaradi “prejemanja komunistične denarne podpore”.
Vlada Singapurja se upira rastočemu vplivu rdeče Kitajske v republiki, ki ima v Singapurju ugodna tla za propagando, saj je večina prebivalstva kitajskega porekla.
POSVET NATO V LIZBONI
Danes se je začelo v glavnem mestu Portugalske dvodnevno posvetovanje zunanjih ministrov NATO. Na njem bodo razpravljali o skupnem medsebojnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi in o položaju Zahodnega Berlina.
Domačini zapustili otok Filicudi
PALERMO, Sic. — Ko so o-blasti poslale na otok Filicudi nedaleč od Sicilije poznane vodnike mafije v pregnanstvo, so se
ves svet.
, .	v	domačini temu uprli. Ko je
.T’ „ Lf m°ra reSeVatl SkUpn° kon“° oblast prevladala, je večina otočanov odločila otok zapustiti.
Tako je na otoku 18 vodnikov mafije in okoli 200 karabinerjev (orožnikov) v polni bojni opremi, večina domačinov pa je že odšla z njega.
ni nobenega, morda ga je še manj kot preje, ker nova turška vlada premalo skrbno sledi razvoju stikov med Turki in Grki na Cipru.
LIZBONA, Port. — Od včeraj so tu zunanji ministri držav NATO na svoji redni polletni seji. Poleg svojih rednih vprašanj bodo razpravljali posebej o položaju v Srednji Evropi in o predlaganem skupnem zmanjšanju oboroženih sil, običajnih in jedrskih. Zunanji ministri morajo doseči najprej sporazum o tem, ali naj se spuste v razgovore s predstavniki Varšavske zveze o tem vprašanju, dokler ni vsaj delno rešeno vprašanje Zahodnega Berlina, o katerem se pogovarjajo zastopniki 4 velikih sil že od lanske pomladi, ne da bi kaj opravili.
Washington bi se bil nemara pripravljen pogovarjati o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi tudi brez predhodnega sporazuma o Berlinu ali pa vsaj vzporedno z reševanjem tega vprašanja. V Bonnu niso nič preveč vneti za zmanjševanje oboroženih sil NATO v Srednji Evropi, ko vidijo, kako se Moskvi nikamor ne mudi v pogledu Zahodnega Berlina, odkar so podpisali z njo dogovor o nenapadanju lanskega avgusta. V Parizu so na stališču, naj bo sporazum o Zahodnem Berlinu pogoj za začetek pogajanj o zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi.
Zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi je postalo neizbežno, četudi je bil v senatu ZDA predlog M. Mansfielda o umiku polovice ameriških čet iz Evrope pretekli mesec odklonjen. Splošno javno mnenje v ZDA je na stališču, da je čas, da Evropa sama prevzame večji del odgovornosti za svojo lastno obrambo.
Sovjetska zveza je po praškem sporazumu dolžna umakniti svoje oborožene sile iz CSR, kjer sodijo, da ima trenutno okoli 80,000 mož. Tudi ona bi rada zmanjšala stroške za narodno obrambo, ko so povsod drugod potrebe tako očitne in nujne. Zato je razumljivo, da je Brežnjev predložil NATO skupno zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi, kar je ta sicer predložil že dve leti preje
KARTUM, Sud. — V Sudanu so imeli pred dvema letoma revolucijo. Na krmilo so prišli levičarski vojaški krogi, ki so začeli tako gospodariti kot novopečeni levičarski režimi po vsem svetu. Naj-prvo so začeli ‘nacionalizirati” vse, kar jim je prišlo pod roke, za posledice take politike pa niso spraševali. To se jim je kmalu začelo otepati kot vsem podobnim levičarskim vladam. Doma je zmanjkalo kapitala, na tujem ga pa ni bilo mogoče dobiti. Zatekli so se k socialističnim vladam. Tam so dobili dosti obljub, pa malo denarja, dobili so kvečjemu kompenzacijske pogodbe, ki so jih pa kmalu razočarale.
Značilna v tem pogledu je bila pogodba z Moskvo. Sudan je prodal Kremlju 300,000 bal najboljše pavole, ki je visoko čislana po vsem svetu. Kremelj je zanjo plačal dobro ceno, dobaviti bi pa moral industrijsko opremo. Tu se je
Sudan išče posojila po vsem svetu
stvar zataknila. Moskva je pošiljala kakovostno slabo blago, zato pa računala pretirano visoke cene. Sudanski domači importer ji, — ki naravno ne simpatizirajo z režimom, — so takoj opozorili vlado, kaj pošiljajo komunisti. Nastala je velika jeza v sudanskih vladnih krogih, toda položaj se radi tega ni spremenil.
Ker je sudanska vlada videla, da po tej poti ne pride do zdravega poslovanja, je skušala dobiti posojila v svobodnem svetu. Tudi na tem področju je naletela na ovire. K nam v Ameriko ne more priti. Je namreč 1. 1967 prekinila redne diplomatske stike z našo vlado in naši kreditni zavodi naravno nočejo nič slišati o posojilih. Nekaj podobnega se je zgodilo Sudancem v Londonu. Tam bi bili dobili posojilo, toda pod pogojem, da plačajo lastnikom štirih angleških bank, ki so poslovale v Sudanu, odškodnino za
nacionalizirano p r e moženje. Pogajanja so zastala, sudanska delegacija je pa morala oditi iz Londona brez posojila. Tako ostane v Evropi le par držav, kamor bi se Sudan lahko zatekel, na primer Francija ali skandinavske dežele.
Potrebe po kapitalu so velike, ne morda za industrijo, ampak za moder niziranje kmetijstva, posebno za namakalne naprave. Z namakanjem bi Sudan lahko spremenili v prvorazredno kmetijsko deželo, pa manjka denarja za nakup primernih naprav. Ko je hodil predsednik Numeiry letos po deželi, so ga povsod prosili le za vodnjake in vodovode, vse druge potrebe so pripravljeni odložiti, samo, da dobijo vodo.
Kot vsaka diktatura gleda tudi sedanji vojaški režim le na svoje stanovske koristi. Pri srcu so mu le vse vrste o-rožja, ki mu ga manjka na ce-
li črti. Orožja ne rabi proti zunanjim sovražnikom, ampak proti domačim črnim u-pornikom na jugu dežele, ki že dolga leta vodijo več ali manj uspešno gverilsko vojskovanje s centralno vlado.
Sedanje sudanske gospodarske težave imajo vendarle tudi svetlo stran. Pokazale so diktaturi, koliko so vredne levičarske obljube in kako potrebne so Sudanu zveze s svobodnim svetom. Zato so se v Sudanu do določene meje že ohladile simpatije do Egipta in drugih levičarskih arabskih režimov.
Sedaj stavi Sudan vse upe na skorajšnji mir med Izraelom in njegovimi sosedi. Upa, da bo mir pomagal Sudanu do boljših zvez s svobodnim svetom. Niso še prišli do sklepa, da bodo na mir v arabskem svetu morali čakati še dolgo. Do takrat se bo Sudan moral potapljati v revščini.
na posvetu v Rejkjaviku na Islandiji.
Na Dunaju so se ZDA in ZSSR sporazumele ob zaključku razgovorov SALT, naj vprašanje taktičnega jedrskega orožja v Srednji Evropi, o katerem se niso mogli na Dunaju zediniti rešujeta NATO in Varšavska zveza v sklopu zmanjševanja oboroženih sil v Srednji Evropi. Jedro težav predstavlja vprašanje, kaj je taktično orožje in kaj strateško. Moskva trdi, da je treba med strateško orožje šteti letala v Srednji Evropi in v sklopu Šeste flote ZDA v Sredozemlju, ker so ta sposobna ponesti jedrske bombe nad cilje v ZSSR, noče pa priznati svoje rakete za srednje daljave za strateško orožje, ker so te sposobne zadeti le cilje v Evropi ne pa cilje v ZDA. Okoli tega vprašanja so se vrtili ves čas razgovorov SALT, ko ga niso mogli razgrizti, so ga zdaj prepustili NATO in Varšavski zvezi.
Razgovori SALT se bodo nadaljevali 8. julija v Helsinkih na Finskem. V Washingtonu in v Moskvi so se sporazumeli o tem, o čem naj se tam najprej pogajajo, in izrazih upanje, da utegnejo doseči vsaj omejene ali delne dogovore, morda celo ie ustne, če za pismene ne bo dovolj časa. Washington bi rad pokazal vsaj nekaj uspeha še pred koncem letošnjega leta.
Zadnje vesti
BEOGRAD, SFRJ. — Oblasti so zasegle glasilo študentov tukajšnje univerze, “Student”, ker je objavilo obsežne izvlečke o razpravi o dopolnilih k ustavi. Univerza, profesorji kot študenti, naj bi bila v veliki večini proti predlagani novi ureditvi SFRJ. Oblasti so tudi drugod začele pazljivejše gledati na pisanje listov v zvezi z razpravo o spremembi ustave. Nasprotniki teh sprememb se pritožujejo, da jim hočejo oblasti zavezati usta.
LIZBONA, Port. — Danes je prišlo do eksplozije v glavnem poštnem poslopju. Izjavili so, da je prišlo do eksplozije zaradi poškodbe glavne plinske cevi. Nekateri so sumili, da bi utegnila biti eksplozija v zvezi z zasedanjem NATO, ki se je tu danes začelo.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 48 ameriških vojakov. Do večjih bojev je prišlo včeraj in danes v severnem delu republike, kjer so rdeči pognali okoli 500 raket na južnovietnamske sile, ki so začele novo večjo čistilno akcijo na področju Khe Sanha v neposrednem sosedstvu A Shaw doline.
PHNOM PENH, Kamb. — Vladne sile trdijo, da so v dveh dneh bojev z rdečimi onstran reke Mekong pokončale okoli 400 rdečih borcev. Boji se vrše okoli neke pagode komaj 10 milj od glavnega mesta.
WASHINGTON, D C. — Včeraj je zakladni tajnik J. Connally skušal pred Domovini odborom za pota in sredstva dobiti podporo za predlog o de-
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
V soboto, 5. junija, ob 7:50 zjutraj bo sv. maša za pok. Albino Novak v imenu Slovenske ženske zveze podružnic št. 14, 50 in 32.
Seja—
Podr. št. 15 SZZ ima prihodnji torek, 8. junija, ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St.
Štrajk mestnih voznikov?—
Teamsters Local 244 je zagrozil, da bo proglasil štrajk, če bo mesto odpustilo še nove njegove člane. Predsednik unije je predložil ponovno glasovanje o povišanju mestnega dohodninskega davka, četudi je bil od lanske jeseni ta predlog že dvakrat odklonjen.
Kdo do nasledil E. J. Kovačiča?—
Prevladuje mišljenje, da bo E. J. Kovačiča nasledil kot predsednik Demokratskega kluba v 23. vardi E. Turk, ki zastopa to vardo v mestnem svetu. O njem govorijo tudi kot o bodočem predsedniku mestnega sveta, če bo sedanji predsednik A. Garofoli kandidiral za mestnega župana.
Proti povišanju plače kraljici Elizabeti 11»
LONDON, Vel. Brit. — Bivši delavski minister R. Grossman je pretekli teden nastopil proti povišanju plače, oziroma vzdr-ževalnine dvora. Vlada je že pred časom izjavila, da je povišanje potrebno, ker so se cene zadnjih 15 letih močno povišale, krona pa ima za vzdrževanje dvora in vršitev vseh dolžnosti na razpolago enaka denarna sredstva.
Konservativna vlada je upala, da ne bo prišlo do nobene večje javne razprave o tem vprašanju, ampak da bo parlament povišanje mirno izglasoval. Sedaj kaže, da brez razprave ne pojde.
Richard Grossman je v članku v časopisu New Statesman zapisal, da ima kraljica veliko zasebno premoženje in davčne ugodnosti, ki niso na razpolago nikomur drugemu, zato lahko krije povečane stroške krone iz teh sredstev.
Starejši rod ni imel nikdar besede
Starejši rod so, ko je bil mlad, učili, da mora spoštovati in poslušati starejše. Zdaj, ko je postal sam starejši, mu pa pripovedujejo, da naj posluša mladi-
litvi zveznih davčnih dohodkov z državami. Nadaljeval bo tudi danes, vendar ni iz-gledov, da bi uspel. Načelnik odbora W. Mills je odločen nasprotnik predsednikovega načrta.
KAIRO, ZAR. — Predsednik republike Sadat je dejal, da je sklenil 15-letno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju z ZSSR, da bi omogočil modernizacijo egiptskih oboroženih sil in oskrbo teh z modernim orožjem.
AMAN, Jord. — Kralj Husein je ukazal predsedniku vlade, naj nastopi odločno proti “zločincem in izdajalcem” v gverilskih vrstah. Kralj trdi, da hočejo ti gverilsko gibanje izkoristiti za svoje načrte proti Jordaniji in njeni obliki vlade.
Ameriška Domovina
•V V* > I/ K- '"%. "V — » I < >	1
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$)8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
sta delati vtis, da zadeva zanje ni tako važna kot za Ameriko. Za to taktiko se lahko skriva marsikaj, morda tudi kaj neprijetnega. Opravičen je torej le zmeren optimizem.
Čas za pogajanja (do konca leta!) je očitno prekratko odmerjen. Diplomatske počitnice so pred vrati. Ko nastopijo, bodo trajale do konca avgusta. Kdo more upati, da bo do Božiča opravljeno vse tehnično delo na formuliranju pogodb. Čim bolj se bodo pogajanja približevala bistvenim točkam, tem manj bosta mogli obe delegaciji, ameriška in sovjetska, samostojno kaj ukrepati. Posebno sovjetska bo za vsako piko in vejico iz previdnosti zahtevala navodila iz Moskve. Moskva jih ne bo mogla tudi pri dobri volji kar stresati iz rokava.
Kar bi obe vladi, naša in sovejtska, lahko napravili, bi bilo poročilo vsaj o tem, o čem se obe delegaciji stvarno pogajata. Do sedaj nismo zvedeli niti tega.
I. A.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
-^a^jfc,.83	No. 108 Thursday, June 3, 1971
Bodočnost pogajanj “SALT”
“SALT” pogajanja so razgovori med Ameriko in Sovjetsko, zvezo o tem, kako spraviti pod medsebojni nadzor in kako omejiti strateško jedrsko orožje. Pogajanja bodo stara že dve leti, pa vidnega uspeha še ni. Te tedne je Ni-xonova propaganda skušala prepričati našo javnost, da bodo pogajanja že letos dosegla odločilen uspeh. Ker to trdi Bela hiša, mora že biti res, bo marsikdo mislil, pri tem pa je prezrl izjavo federalnega tajnika za narodno obrambo M. Lairda, da bodo pogajanja težavna in da pretirani optimizem ni na mestu.
Vprašanje strateškega jedrskega orožja je že samo po sebi strašno zamotano, saj njegovo bistvo obravnava stanje zmogljivosti medcelinskih raket, ki naj prenašajo atomske in vodikove bombe. Zato je mogoče dati samo pregled o trenutnem stanju strateškega orožja.
Orožje delimo v dva dela: taktično in strateško. Taktično orožje je tisto, ki preganja samo oboroženega nasprotnika v vojaški suknji, izogiba se pa vsakemu nasilju nad civilnim prebivalstvom, ki je na sovražnikovi strani, navadno brez svoje krivde. Važna je pri tem ugotovitev, da rabi tudi strateško orožje in vodikovo strelivo; kakšno je pa to orožje, vedo le strokovnjaki. Mora biti že precej razširjeno, kajti naše čete v Evropi imajo menda že nad 7,000 kosov jedrskega streliva. Ta vrsta orožja ni predmet SALT pogajanj, ki obravnavajo le strateško orožje.
Strateško orožje je tisto, ki praviloma ne preganja sovražnikovih čet, ampak njegovo sposobnost vojskovanja. Pri tem se ne ozira na varnost civilnega prebivalstva. Strateško orožje uničuje sovražnikovo vojno industrijo, prometna križišča, elektrarne in sploh vse, kar lahko naravnost ali po ovinkih koristi vojskovanju. Seveda ga je mogoče rabiti tudi proti civilnemu prebivalstvu. Ironija usode je ravno v tem, da je bilo do sedaj strateško atomsko orožje samo enkrat v rabi prav proti civilnemu prebivalstvu v Hi-rošimi in Nagasakiju 1. 1945 proti koncu vojne z Japonsko. Prav ta raba je dala povod naši deželi, da je že takoj po vojni želela sporazum s Sovjetsko zvezo o atomskem orožju, pa je bil Stalin proti. Po 25 letih je vendar prišla tudi Moskva do prepričanja, da bi sporazum o rabi strateškega orožja bil tudi njej v korist. Zato je prišlo do začetka pogajanj SALT, ki so pa kmalu obvisela na mrtvi točki, čeprav propaganda trdi drugače.
Pogajanja SALT obsegajo le majhen del orožja. Naj-prvo se ne brigajo za taktično orožje, naj rabi atomsko strelivo ali ne. Pa tudi pri obravnavanju strateškega orožja je delokrog pogajanj omejen. Ne obsega na primer vprašanja atomskega in vodikovega streliva, ki je poleg raket najvažnejši del atomskega orožja. Strateško jedrsko orožje sloni na dveh stebrih: zanj so najprvo potrebne primerne atomske in vodikove bombe, ki imajo sedaj že tako razdiralno moč, da si jo celo v domišljiji težko predstavljamo; ravno tako .so za strateško orožje potrebna primerna prenosna sredstva. Pri napadih na Hirošimo in Nagasaki so rabili letala. Ta so delno zgubila veljavo, jih nadomeščajo medcelinske rakete, ki danes že lahko letajo od kontinenta do kontinenta. S sovjetskih raketnih oporišč za Volgo na primer sovjetske rakete lahko dosežejo tako Evropo kot Kitajsko.
Pogajanja se torej vrtijo v glavnem le okoli problema, kako nadzirati rabo medcelinskih raket. Kako nadzirati njihovo proizvodnjo, je še prezgodnje vprašanje, saj ZDA in ZSSR stalno zboljšujeta svoje rakete. Tej pravici se najbrže ne bosta hoteli odpovedati. Nadzor rabe medcelinskih raket je silno težaven radi tega, ker imamo že veliko vrst takih raket, število vrst pa še ni zaključeno.
Zdi se, da bodo pogajanja zaenkrat zgoščena na dve vrsti raket: na rakete, ki lahko prenašajo več jedrskih bomb v eni sami glavi in lahko med poletom vsako poženo proti različnemu cilju tudi več 100 milj daleč drugega od drugega. Pravijo, da so take rakete, znane pod imenom MIRV, sedaj najnevarnejše strateško orožje. Z eno samo tako raketo bi lahko uničili hkrati, recimo Boston, New York in Washington. Treba je samo pravilno usmerjati posamezne bombe.
Druga nevarna vrsta raket so raketni lovci. To sd take rakete, ki “lovijo” sovražnikove rakete med poletom in jih visoko v vesolju uničujejo. Pravijo, da se je nekaj takih poskusov že posrečilo.
Kaj vse bodo pogajanja obsegala, niso poročila naše vlade kljub svoji zgovornosti dosti pojasnila. Pa to ni velika škoda. Vpoštevati moramo namreč še par okolnosti,
CHICAGO
TABOR vabi
cd3
NEKDAJ
CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih prot ikomunističnih borcev TABOR vabi vse clevelandske Slovence na vsakoletno spominsko proslavo, ki se vrši v nedeljo, 6. junija 1971, na Slovenski pristavi.
V nedeljo, 6. junija, ob 9. uri dopoldne odhod avtomobilov z 72. ceste pri jezeru. Collinwood in Euclid se sprevodu pridružita na istih mestih kot druga leta.
Ob pol enajstih dopoldan sv. maša na Orlovem vrhu, polaganje venca, med sv. mašo obhajilo. Po. sv. • maši kosilo, popoldan pete litanije. Naprošajo se vse narodne noše, da se tega spominskega dne v velikem številu udeleže.
Odbor
lo slab. Kri mu ne prihaja v možgane v zadostni meri. 2e zadnjič, ko sem bil pri njem, je z vsemi govoril po slovensko. Morda je moj obisk naredil nanj tak vtis, da kar ni mogel več nazaj na druge jezike, ki jih zna. Molimo zanj! Veliko dobrega je storil za kitajsko ljudstvo.”
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
/Z NAŠIH VRŠI

* ČAS BEŽI IN HITI NAPREJ. Smo že skoro v končnih tednih pomladi. Pomlad je tod ckrog Velikih jezer bolj kratka. Kak dan v pomladi je lep in topel, a ker, kakor so to omenjali že nekdanji prvi beli pionirji, ki so se priselili v te kraje, je okrog Velikih jezer vedno dosti nekih “škratov”, ki se podijo, kavsajo in potiskajo med seboj. To pa privabi hladne sape od severa in tako imamo navadno vse od sv. Gregorija v marcu pa tja do sv. Vida v juniju vez hladnih dni kakor toplih. To je ‘ugotovitev” nekdanjih pionirjev, pa je največkrat kar res tako in tako se tod okrog pomladno vreme pojavlja in obnaša.
Zima je za nami, bila je dolga in po svoje ostra in čudna. Pomlad kar ni mogla do nas tako, kakor bi mi radi. Zima s svojo trmo ji ni pustila, da bi privozila med nas preje. Kakšno bo poletje? Nekateri napovedujejo, da bo vroče, da se bo na soncu
lati za napredek slovenskega življenja med nami in da je duh slovenstva vztrajal in živel. Blag jim spomin in naj v miru počivajo!
Prva na velikonočno nedeljo je umrla tudi ga. Jožefina Palčič. V ZDA je prišla po vojni. Več zadnjih let je bila vdova. Če se ne motim, je bila poročena z orožniškim polkovnikom Pal-
ffa “Senklerski večer”!
CLEVELAND, O. — V soboto ob sedmih zvečer vabi Baragov dom slovenske rojake in rojakinje, staro- in novonaseljence v farno dvorano k Sv. Vidu na “Senklerski večer”, prijetno domačo zabavo in kramljanje, pa tudi na ples, za katerega bodo igrali “Vandrovci”.
Slovenski S e n k 1 e r izgublja postopoma svoj stari obraz, spreminja pa se tudi v svoji
Čičem, ki je umrl tudi v Chicagu j notranji sestavi. Ko sta se stari,
pred več leti. Naj počiva v miru in blag ji spomin!
* SPOMINI VZBUDE VČASIH ZANIMANJE. — To potrjuje pismo iz Kalifornije. Pred par meseci sem objavil nekaj spominov iz mojih mladih let, kako sem parkrat hodil kot mlad pobič na Ljuben po bližnjih potih skozi ruperške gozdove, Všivec in tja po potih do Ljubna. Nisem jih objavil zato, da imajo kako posebno važnost, ampak spomini so in o teh starih
i časih večkrat radi govorimo.
še lahko “jajca cvrlo”. Mo'goce" Rojak’ ki je zagledal luč sveta’
kakor pove W pismu, nekje blizu
! Stranske vasi, ki ni daleč od
ruperškega gradu, omenja, da
je že blizu 50 let v Ameriki.
toda vsega tudi ne smemo ver-,
jeti, kar kdo napoveduje po kaki dobri večerji in če jo še zalije s kakimi dobrimi kapljicami — takim pravijo, da se potem rado marsikaj sanja, takega ali takega. Potrpimo in počakajmo, bomo videli, kdo izmed vseh takih prerokov ima prav.
RAZNIH DOGODKOV IN NOVIC, takih in takih, med nami je vedno kaj. Še v aprilu je slavil 90-letnico rojstva znani slovenski pionir rojak g. Leo Mladič st, ki biva na 1919 W. 22nd Place, blizu slovenske cerkve sv. Štefana. Rojen je bil 12. aprila 1881 v Žužemberku na Dolenjskem. Po domače “Veselov”. Društvo Najsv. Imena se ga je lepo spomnilo. Tudi vsi drugi, ki ga poznamo, smo mu hvaležni in mu čestitamo k njegovi visoki obletnici rojstva in vsega, kar je dobrega naredil za naselbino, župnijo, društva in katoliško časopisje. Bog mu poplačaj vse žrtve in vse delo, ki ni bilo majhno. Takih vnetih mož danes manjka, ki bi se hoteli toliko žrtvovati za društva in širjenje dobrega tiska med nami. Zato pa počasi vse peša med nami. Dal Bog, da bi to sprevideli mlajši in da bi bolj intenzivno poprijeli za delo na teh poljih.
— Nič veseli pa niso dogodki, v katerih je v tem letu bela že-na-smrt več naših rojakov in rojakinj odpeljala iz naše srede v večnost. Nekaj sem jih že zadnjič omenil. Pa so za njimi sledili še drugi. Posebno Slovenska ženska zveza je lani in letos zgubila par- zelo delavnih članic in dve odlični glavni bivši odbornici. Lani je preminula pokojna ga. Jožefina Železnikar, večletna gl. blagajničarka SŽZ. Letos v velikem tednu pa je preminu-ga. Albina Novak, večletna
predvojni rod slovenskih priseljencev in mlajši povojni že nekam pomešala in se začela spajati v eno, prihaja v zadnjih letih nov rod, ki še nima dovolj stikov in povezanosti s skupnostjo. Vse plasti in vsi rodovi, priseljeni in tu rojeni, v naselbini se morajo povezati, če naj se čutijo eno, če naj bodo res skupnost, naselje, živo in zdravo.
Le živo in zdravo naselje, notranje povezano se bo moglo obdržati v času, ko se vse spreminja, vre in išče nove sredine, ko tišči iž mest v predmestje in celo na deželo, kjer je zrak še čist in mir veliko manj moten. Za ustvarjanje skupnosti in njeno notranjo povezanost so potrebni družabni stiki, družabne prireditve. Ena takih je sobotni “Senklerski večer”. Zato je prav in potrebno, da se ga vsi udeležimo, da gremo vsi v farno dvorano k Sv. Vidu, oživimo stare in ustvarimo nove stike in vezi s sosedi, znanci in drugimi prebivalci naselja.
Poslovni svet, trgovci, podjetniki in pripadniki samostojnih poklicev, bodo imeli priložnost srečanja s svojimi odjemalci, z ljudmi, ki jim pomagajo in od katerih so odvisni. Poleg izključno poslovnih stikov so včasih prav koristni tudi privatni!
Večerja bo na razpolago ob sedmih zvečer. Vstopnice za njo stanejo $3.50, samo za ples pa $1.50. Na razpolago so v Baragovem domu, v cvetličarni Starc, v Sršenovi čevljarski delavnici in v trgovini Tivoli, nekaj pa jih bo naprodaj še tudi pri vhodu v dvorano. Najboljše je seveda, da vstopnico kupite takoj, če jo še nimate. Zanašati se na to, da jo boste dobili pri vratih, je nekam negotovo.
Polovico čistega dobička prireditve pojde za faro sv. Vida.
Na svidenje v soboto zvečer ob 7. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Odbor
Euclid, O. — Predragi pri A-meriški Domovini! Hvala Vam lepa za veliko požrtvovalnost in poslanstvo, ki ga vršite med Slovenci izven slovenskih meja. V upanju in nadi, da boste še dolgo vztrajali pri tem zaslužnem delu, Vam želim veliko sreče in Vas najiskrenejše pozdravljam! (Priložen je ček za obnovo moje naročnine.)
Eda Vovk
Thunder Bay, Ont. — Spoštovano uredništvo! V tem pismu Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino in tri dolarje za tiskovni sklad. Z A-meriško Domovino sem zelo zadovoljen in jo prečitam od prve do zadnje vrstice.
Želim Vam veliko nadaljnih uspehov in Vam pošiljam prav lepe pozdrave iz Thunder Baya, Vaš naročnik
John Kramar
Poziv k političnem!! delu
ki jih naša propaganda ni omenila.
Sovjetska vlada je v našem slučaju postopala ravno narobe. Skušala je dogovor o vsebini pogajanj omalovaževati.
Tako časpoisje kot radio sta poročala čisto kratko o novem zagonu pogajanj, pri tem pa ničesar obljubljala. Skušala lkih» ki so imeli vedno Voljo de-
Potem omenja, kako so njegova mati in dve njegovi teti hodile pred skoro več kot sto leti na Ruperč vrh v “taberh” delat poleti, t. j. okopavat, plet, žet in druga taka dela opravljat. Delovni dnevi poleti so bili dolgi od jutra do večera. Plače pa: po 6 do 8 grošev na dan. Tako so lastniki graščin izkoriščali revne kajžarje in male kmete.
Potem pravi, da ga zanima, kako je graščina na Ruperč vrhu nastala in če mi je kaj znano, naj kaj o tem objavim.
— O Ruperč vrhu ne vem drugega, kakor kar mi je znano po kratkem zapisku o njem. To je o njegovem začetku. Nahaja se na hribu nedaleč na vzhodni strani od okrajne ceste, ki vodi iz Novega mesta skozi Šmihel in vas Velike Škrjanče, potem preko hriba proti Birčni vasi in tja naprej. Od Novega mesta je oddaljen nekako 5 kilometrov.
Po prvi svetovni vojni je bila tam žandarmerijska postaja. Ce je še zdaj tam, ne vem. Grad stoji na hribu, ki je 267 metrov visok. Pri gradu je tudi cerkvena podružniška kapela sv. Mi-Iklavža. Grad je sezidal v letih 1641-1657 grof Jožef Ernest Pa-radajsar, lastnik mehovske graščine. Od leta 1726 do 1786 je bil last cistercijanskega samostana v Kostanjevici. Leta 1786 je pripadal verskemu skladu, ki ga je v 19. stoletju prodal. Po prvi svetovni vojni pa ga je lastovala rodbina Stare iz Mengša. Če ga
še ali ne lastuje, mi ni znano, PATERSON, N.J. — Na Nikakor tudi ne, kdo ga vodi in j tajskem deluje že nad 42 let sa-upravlja sedaj.	jlezijaneski misijonar g. Jožko
To je vse, kar morem povedati G®de_r; Sel j6 tja v pomoč nekoč o tem.
urednica in glavna tajnica SŽZ. O prvi in o slednji so bili že priobčeni v raznih publikacijah o-Pisi. škoda je vsakega Slovenca in Slovenke, posebno pa še ta-
^issjGiiar Oetkr hmk Masi
Zgodovina o graščinah po Dolenjskem je zanimiva. O teh mogoče kaj več tu in tam a priliki v prihodnjosti.
Čitateljem AD iskren pozdrav!
R.
zelo znanemu misijonarju Jožku Kerecu. Veliko je pretrpel in bil končno izgnan, pa v Hong Kongu nadaljeval svoje misijonsko delo.
Zdaj mi piše misijonar Andrej Majcen iz Vietnama: “Zvedel sem, da je g. Jožko Geder ze-
BUENOS AIRES, Arg. — Najnovejša papeževa poslanica Komisiji za pravico in mir — ob 80-letnici enciklike Rerum n varum — je vzbudila veliko pozornost po vsem svetu. Veliki svetovni časopisi so jo priobčili bodisi v celoti bodisi v obširnih izvlečkih in ji dodali zanimive komentarje.
V teh komentarjih sta bili poudarjeni zlasti dve mesti v poslanici: ponovna obsodba kapitalizma in marskizma ter poziv katoličanom k politični akciji. Obsodba kapitalizma se nanaša posebej na nezdrave in neurejene gospodarsko-socialne razmere v nerazvitih državah, kjer imamo še vedno opravka z vsemi tistimi pojavi klasičnega kapitalizma, kot ga je poznala Evropa pred sto in več leti. Istočasno obsoja papež nasilje totalitarnih režimov, kar meri zlasti na komunistične države, kjer je človek zgolj nepomembna številka v družbenem ustroju. Papež izrecno odklanja marksizem, ker temelji na brezbožnem materializmu in ker jemlje posameznemu človeku njegove pravice v korist nekega kolektiva. Papež pravi, da niti birokratski in nasilni marksizem niti sebični kapitalizem starih ali novih oblik nista sposobna rešiti veliki človeški problem: živeti skupaj v pravičnosti in enakosti.
Nekateri komentatorji poslanice so mnenja, da je hotel papež s to ponovno obsodbo odgovoriti tistim, ki trdijo, da je Cerkev še vedno zagovornica bogatih in da premalo odločno nastopa zoper katipalistično izžemanje malega človeka. To trdijo zlasti zastopniki “tretjega sveta”, ki radi očitajo Cerkvi reak-cijonarstvo in konservativnost. Ponovna obsodba marksizma pa gre na naslov tistih kristjanov in tudi nekristjanov, ki kljub bridkim izkušnjam mislijo, da more prinesti marksizem človeku rešitev in srečno življenje. To je bilo trgba jasno povedati zlasti še zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da se je zaradi nekaterih taktičnih potez Cerkve spremenilo tudi njeno načelno stališče do markzima-komuniz-ma.
Prav posebno pozornost je vzbudil papežev poziv katoličanom k politični akciji. Gotovo je bil ta poziv potreben v zmešnjavi današnjih časov. Mnogih katoličanov — tudi med zdomski-
mi Slovenci — se je namreč začelo polaščati čudno nerazpolo-ženje do političnega dela. Mnogi smatrajo politiko za manjvredno in kulturnega človeka nevredno udejstvovanje, kot nekaj, kar na lestvici vrednot nima nobene posebne cene.
Vsem tem je papež zaklical s krepko besedo:	Kristjani smo
poklicani, da prenovimo človeško družbo in zato ne smemo bežati pred odgovornostjo in se zapirati vase, ampak moramo sodelovati pri političnem delu, to je pri delu za splošno ljudsko blaginjo.
Papež naglaša, da mora kristjan sodelovati pri političnem delu bodisi v svoji najbližji okolici (občini), bodisi v višjih edini-cah, (deželi, državi), bodisi na mednarodnem področju. Kajti politika je, ne sicer edini, pač pa eden izmed važnih načinov, kako pomagati svojemu bližnjemu. Važne spremembe na socialnem in gospodarskem področju so v svoji končni odločitvi odvisne od političnih jaktorjev.
Bistvo in namen tega papeževega poziva je torej v tem, da :aj ne bodo kristjani brezbriž-ai glede političnega dela, ampak naj mu posvete vse svoje sile in se tako predajo v službo človeku, njegovih potreb in zlasti njegove svobode.
Papežev poziv k politični ak-civnosti velja seveda tudi za Slovence in še posegej za tiste slovenske emigrante, ki sestav-. ijajo izrazito politično emigracijo, ker so namreč žrtve tujih po-itičnih računov in intrig. In glavna naloga te emigracije je ludi strogo politična: delati na tem, da se zruši komunistični i.’ežim, ki je zasužnjil našo domovino in pripravljati načrte za boljšo in svobodnega človeka /rednejšo ureditev naše domovine.
Rudolf Smersu
Siovenska pesem
Sio zope! zvenela
na Osmi v New Torku
FAIRFIELD, Conn. — “Slovenski večer ali boljše povedano ‘Zabavno-glasbeni večer” priredijo naši sosgdje v New Yorku na Osmi cesti v soboto, 12. junija, ob 8. uri zvečer.
Nastopili bodo naši fantje p°d imenom “VINSKI BRATJE” i« zapeli nekaj vinskih in narodnih pesmi ob spremljavi harmonike* katero bo spretno vlekel Alfred M ally.
Vsi, ki ljubite slovensko pe' sem, ste vljudno vabljeni. V svrho smo preskrbeli avtobus, ki bo pripravljen na parkališču pri Toppsu v Fairfieldu. Za re' zerviranje mesta in nadaljnj3 navodila kličite telefon št. 33o-3708 ali 367-2901.
Vse je v obilju pripravljeno zu pristni slovenski večer.
Na veselo svidenje pri naših slovenskih sosedih v New Yof' ku!
Bog živi!
Stanislav Mally
ZA SMEH
Gost: “Takole kosilo pa dobin1 malokdaj!”
Sinko: “Mi tudi!”
»
Sodnik: “Obtoženi ste tudi, da ste se pregrešili s podkup°va' njem!”
Tat:	“Kako to, gospod sod
nik?”
Sodnik: “Policijskemu psu, kl vam je sledil, sta ponujali kl° baso!”
Gozdna meja
Gozdna meja je črta v gora do koder raste drevje, in cl , proti obema tečajema, do kode^ drevje uspeva. Višje v gorah 1 dalje na severu in jugu Pr° zemeljskima tečajema uspe^ nato le še grmičevje, končno
le mah in lišaji, dokler ne demo do predelov, ki jih P° va večni sneg.
kP'
FRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
Da, res, v sebi je čutila več Življenjskih sil ko kdaj prej. Kje so ostale njene sanje? Svet Je gledala trezneje, izginile so meglene misli in želje. To ji je, tako je čutila, vlivalo novih moči. Dvignila je glavo. Nič! Zašla je, zdaj mora to popraviti. Saj so v mestu dekleta — poznala ni nobenega, le slišala je o njih š— ki se jim je bilo zgodilo isto kakor nji. In vendar živijo. To je vse. To je mnogo. Nekatere so se celo omožile. Na to ni več mislila, ležalo je zanjo izven meja zlatih možnosti. Ne, matere zaradi žalosti in sramote ne bo pehala v zgodnji grob. Ne prosila očeta in prenašala njegove jeze. Noče, da bi jo ijudje vsak dan žalili še s pogledi- Sama si bo vse naložila na ramena. In Bog ve, če se nekega dne ne bo še smejala.
Sanje — zopet sanje? Pač, še jih je rahlo gojila. Toda bila je Previdna, ni se jim hotela vdajati do omame. Bo, kakor bo. Toda čisto brez sanj, brez vsakega upanja v srečo bi bilo prepusto živeti.
S takimi občutki in mislimi je tedaj stopala v mesto. Bili s° drugačni od onih, s katerimi §a je pred dnevi zapuščala. Ni °Pazovala hiš, ne vrtov, pogled je upirala v cestni prah. Srce J0 je bolelo od plahosti in tesnobe. Kako bo z njo, kadar bo Zopet hodila po tisti cesti? Ako bo še kdaj hodila.
Potrkala je pri Rozalki. Pri dji je imela shranjeno blago. In kam naj bi se bila sicer tudi °krnila?
“Saj ti ne bom dolgo na poti”, Se je opravičila že na pragu. Kako noč bom spala pri tebi. Kar na tleh si bom postlala.”
Ne, Rozalka je ni zapodila. ^vedavo je zastrmela v Kri-stinin skremženi obraz.
“Kaj pa se ti je zgodilo?” jo ■le vprašala čez nekaj časa.
Dekle je sedlo in vzdihnilo. ^Udilo se je, da s tako lahkoto Zadržuje solze. Toda ni moglo spregovoriti.
“Ali mi ne zaupaš?”
“Tako je z menoj,” je poveva Kristina, “kakor bi bilo s Sboj, ako bi te ne bil vzel.” Kozalka se je bridko zresnila. .P°min na tiste dni ji ni bil pri-jeten. Ni ji bilo ljubo, da Kri-sSua ponavlja, kar bi bila rada sh>krat pozabila. Vendar ji zdaj *ega ni zamerila. Kristinino pri-P°Vedovanje jo je vso prevzelo; P°slušala jo je brez sape, ne da * trenila z očmi.
Zvedela je zadosti, četudi ji ekle ni zaupalo vse zgodbe. vedela je več ko Kristinina ^ti. ‘Da, tako bi bilo z menoj’,
S* je mislila. Poznala je take . cutke. Četudi zadnje čase ni ^tila velike naklonjenosti do e§a dekleta, se ji je zdaj, ob ^doživljanju spominov, globo-zasmililo.
, “Taki so fantje, ni jim ver-fjS”, je rekla. “Toda ako te ne . ara, je bolje tako. Ne se mu , Si. To tudi ne prinese nič do-brega.”
, ^a, Kristina je jasno čutila, d Kozalka to govori iz svoje reUke življenjske izkušnje. Le ^Ve čase je bila videti srečna, se ji je zdela razočarana, koli več ni omenila moža. A ^ 1 ni nikoli razgalila svoje Otranj0gti Tega ji ponos ni do-hsčal, a tudi po naravi je bila aPrta
“V vodo zaradi tega ne bom skočila”, se je Kristina grenko nasmehnila. “Bom že živela.”
“Takšne te nihče ne vzame v službo.”
“Ne?”
Kristino je od bojazni stisnilo za srce.
“Za kak mesec ne rečem, a nato ti pokažejo vrata. Saj vem za druge, ki so to poizkusile.”
“Da, razumem, a vendar ... saj živijo. Imajo otroke, a vendar živijo..
Kristina je bila kakor omotična. Bala se je, da se ji vsi načrti do zadnjega ne sesujejo v prah. Ne, saj Rozalka je ni hotela strašiti. Toda življenje je poznala bolje ko Kristina.
“Živijo, da”, je zategnila Rozalka. “Tako boš lahko tudi ti živela. Stanovanje si moraš najeti, kako sobico, najti dela po hišah. Ne bo lahko, rožice ti ne bodo cvetele.”
“Vem, da ne”, se je Kristina oddahnila. “Česa naj tudi pričakujem? Bom že, saj znam delati.”
Pripravljena je bila na vse. Rozalka ji je skuhala kavo in obrnila pogovbr na druge stvari, izkazala se je zelo požrtvovalno do nje. Morda se je spominjala, ^ako ji je z živimi barvami slikala življenje v mestu in ji prerokovala srečo. Ali si ni rahlo očitala?
S Kristino je obhodila pol mesta, da sta našli poceni sobo n službo postrežnice pri neki družini.
“Ko boš rodila, ti bom za botro”, se ji je ponudila.
“Da?”
Kristina se je zasmejala skozi solze.
vase.
Nastal je molk.
s Kaj pa si delala doma?” jo jyPrašala Rozalka. s batina se ji je zlagala z be-^ anai, ki so ji slučajno prišle ^ jezik. O Cirilu ji ni hotela Tega bi nikomur ne Sr°£la zaupati. Ne samo zaradi ^ ttiote, že zaradi poraza, ki ga ^ogla preboleti.
Kaj pa nameravaš zdaj?”
Revna sobica, ki jo je Kristina lajela in ki ji je služila obenem za kuhinjo, je bila komaj podobna človeškemu bivališču. In mndar, ko je prvi večer zaklenila za seboj vrata, je bila vsa iz sebe od radosti, da ima svoj dom. Med tistimi stenami je bila sama svoja gospodinja, delala je, kar je hotela. “Tu,” si je mislila, “bom rodila otroka in ga vzgojila.” To je. bilo vse, kar si je mogla želeti.
V naslednjih mesecih je užila vso bedo temnih hiš in ozkih ulic predmestja. In vse ponižanje tistih, ki morajo prosjačiti za delo in živijo iz dneva v dan ie iz rok v usta. Temu se ni dalo ubežati. S svojim telesom je bila cakor z verigami prikljenjena na tisto življenje. Le njen duh se je kdaj pa kdaj trgal iz mračne okolice in strmel v višino.
‘iho, skoraj plaho je še vedno upala v srečo.
Ne, saj hrepenje je njkoli ni popolnoma zapustilo, v tem pogledu je bila nepoboljšljiva. V domišljiji si je ustvarila svetove, ki jih ni bilo. Bodočnost si je vselej slikala lepšo, kakor je bila potem v resnici. Ob vsakem koraku je oči hrepeneče upirala nekam predse. Kakor da išče izgubljeni biser. Zagledala ga bo, ležečega v blatu, in ga pobrala.
Bisera ni našla. In ničesar, kar bi moglo olajšati njeno bedo. Ker ni premočno verjela v to, je tudi ni žalostilo. In ni obupala, ko je bila za stanovanje potrošila skoraj ves ostanek denarja, si je odrekala hrano. Tisto, kar je prejemala sproti za pranje po hišah, je bilo komaj toliko, da se je vzdržala na nogah. Včasih še toliko ni bilo. Čutila je, da jo zapuščajo moči. Prenapenjala je sile, nekega dne bi se bila skoraj zgrudila.
(Dalje prihodnjič)
Rev. Leon Kristanc:
Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti
(Nadaljevanje)
Velika škoda za slovenske begunce je bila izguba dobrega, v avtonesreči tragično preminulega angleškega majorja Ryder Younga. Njegov naslednik nam ni bil tako naklonjen; pač ni videl, kako so prav Slovenci organizirali preje tako zanemarjen Peggez. Pa tudi razmere zunaj taborišča in/po vsej Avstriji niso bile rožnate. Še velike vojne zaloge so pošle in gospodarsko življenje v prvem povojnem letu je ohromelo. Angleška zasedbena oblast nad stotisoči vojnih ujetnikov in razseljenih oseb in oeguncev ni imela pregleda. Pa tudi mnogo klatežev se je nateplo vsaj pod streho v taborišča. Do vse te pestre množice je oblast postajala vedno bolj ne-zaupna.
Jugoslovanska repatriacijska komisija je ponovno prišla tudi v Peggez in vabila ljudi domov. “Doma je dovolj dela in jela za vas. Tam je bila izdana amnestija in vsi grehi so odpuščeni; le tam je vaša bodočnost in rešitev.”
UNRRA, kateri smo vedno bolj postajali v breme, je smatrala za svojo prvo dolžnost repatriacijo DPs, in je zelo prigovarjala. Ponujala je celo živilske pakete za 6 tednov hrane po vrnitvi v domovino že vnaprej. Pa prav malo se jih je ujelo tudi na ta Rm. In še tisti, kateri so se vrnili, so se za tisti korak odločili le na prigovarjanje — po pismih — svojcev v domovini. Prišlo je še hujše. Z izgovorom, da iščejo samo “vojne zločince” in črnoborzijance, so angleški vojaki nepričakovano večkrat obkolili ne le taborišče,' celo barake so bile zastražene; pobrali so nam legitimacije in se je zgodilo, da je bil vsak izhod po cele dneve zabranjen. Legitimacije so primer ja LL-. .s. svojimi “spiski” — seveda našli niso nikogar. Ljudi se je polaščal strah, postajali so nezaupni in mnogi mlajši moški so v mraku izgi-jali iz taborišča, spali so pri kmetih, v bližnjih senikih, in v lepih nočeh kar na prostem.
Vsi so se pa še bolj oklenili kapele; bilo je kar vidno, kako so v molitvi dobivali moč in tolažbo. Vsak čas od rane zore do pozne ponočne ure podoba Marije Pomagaj nikdar ni bila sama. Koliko je bilo opravljenih zasebnih molitev, tudi moških, ko je na skrivaj jokala bolečina domotožja po svojcih in je iskalo utehe in tolažbe za bodočnost zaskrbljeno srce; koliko je bilo skupnih molitev! Od Marije Pomagaj pa se je vlivala v ubo-
ga in verna srca tolažba in za- saj je bil vsakdo vesel, da je tu-
upanje: Marija je pomagala — Marija bo pomagala! Tudi družinske molitve, zlasti ob večerih, so bile redno opravljane.
Kdor je šel zvečer po taborišču, je lahko slišal, kako so tudi po sobah, kjer so bili samo moški ali dekleta, lepo molili skupni rožni venec; pač sila uči moliti. Skoro vsaka soba je imela v časti primerno sliko Marije Po-magaj> okrašeno s cvetjem travnikov. Za mal denar jih je kar zadovoljivo slikal slikar-samo-uk, doma tam nekje od Mengša. Redke so bile družine in tudi posamezniki, da ne bi imeli nad posteljo >— bile so v nad-
di pri odru sodeloval. Radevolje je zavidljivo vlogo prevzela tudi moja starejša nečakinja. Pri prejšnjih je nisem povabil k o-dru in je bil vzrok le, da bi mi kdo ne očital, da s svojimi silim v ospredje. Že vnaprej sem vedel, da jo bo dobro izpeljala in pri prvi vaji sem že uvidel, da se nisem zmotil. Je menda bilo igranje na odru že v krvi v družini in se vidno še kar nadaljuje. Z veseljem čitam, da se že obe hčerki pridno in uspešno u-dejstvujeta in nastopata na odru in pri pevskem zboru v Clevelandu. Igra “Mlinarjeva hči” je bila že skoro naštudirana in do-
stropje — skromen križ s podo- ločeno je bilo, da bo postavljena
30 s trnjem kronane Glave Zve-ličarjeve. Čudovito lepo jih je proti majhni odškodnini iz lipo-vine izrezljaval mlad domobranski invalid Jože (priimek mi je že izpadel), doma iz Skaručne pod Šmarno goro, in sta se z materjo vdovo pozneje izselila v Argentino. Dobri Jože je tudi lepo poslikal gozdne kulise in Razpelo za “Podrti križ” in hišni vodnjak ter planinski križ pri “Revčku Andrejčku”.
Že je druga jesen v begunstvu prihajala v Peggez in so ljudje zaželeli domačo, ljudsko predstavo. Imel sem znano “Mlinar in njegova hči”; je prijetna ljudska igra. Saj ga ni bilo odra v domovini, da bi jo ne igrali tam okrog dneva Spomina vernih duš. Ker je zelo dolgovezna, sem jo primerno predelal in namesto 7, sem jo brez škode spravil v 5-dejansko igro. Dobrih igralcev sem imel na razpolago; prejšnji dve predstavi sta mi jih dali.
Pa sem obdržal menda le tri _____
Hrastarja, Maričko in Anžeta ____
ostale sem pa ponudil drugim;
POSEBNA OČALA — Britanska pevka Lulu si je o-mislila posebna očala v obliki cvetnih listov. Na sliki jo vidimo s temi očali na poti na počitnice iz Londona v Španijo.
..........*...S'"..,....	*
PONOSNA NA PRIZNANJE — Glenda Jackson si ogle-Iduje “Oskarja’, ki ga je dobila za svojo vlo'go v filmu “Ženske v ljubezni”.
na oder na drugo nedeljo v novembru. Pa je kot bomba padla v taborišče nova odredba UNR-RAe: Preselili nas bodo v Spit tal ob Dravi in Peggez bo ukinjen.
Točno za dan selitve se ne spominjam; vem pa še prav dobro, da je bilo pred drugo nedeljo v novembru. In tako je predstava “Mlinar in njegova hči”, katera bi po pripravah sodeč našim ljudem-brezdomcem zopet podala nekaj ur domačnosti, na žalost vseh — odpadla. Žalostni so bili igralci; po tolikih žrtvah, kdo se pa rad ne pokaže, in to na odru? Žalostni so bili ljudje, ko so bili oropani za-želj enega užitka zopet nekaj videti, kar je mogoče še iz domovine bilo mnogim v dobrem spominu.
Že stari in osiveli mlinar, vdovec, gleda, kako bi si preskrbel dobrega naslednika, voljnega delati v mlinu, da bi edina hčerka Marica, katera je vedno bolj bolehna, bila tudi kot mlinarica dobro preskrbljena. Mladi gospodar pa mora biti iz bogate hiše in ustvarjen po njegovem okusu. Marica rada vidi le Konrada, sina revne Jelice, vdove, kateri pa ima le pridne roke za delo in pa pošteno in iskreno ljubezen do nje. Edina njegova zabava je piščalka, na kateri pa je mojster v igranju, in sta z materjo tako prepela nebroj pesmi. Edina skrb mu je Maričino zdravje. V krčmi se seznani z vaškim grobarjem, kateri pripoveduje, da na Sveti večer med polnočnico pridejo kot “duhovi” na pokopališče vsi tisti, katerim je namenjeno, da bodo prihodnje leto umrli. Radoveden, koliko je res na tej vraži, se sko-rajži in na Sv. večer namesto k polnočnici, se skrivaj poda na pokopališče in se vleže med grobove. In res, ko cerkvena ura odbije prvi udarec dvanajste ure, pokopališčna vrata zaškripljejo, mrtvašnica se razsvetli in že stopajo mimo grobov s prižganimi svečami v rokah in v rjuhe zaviti “duhovi umrlih”. V sredini stopica ves sključen stari mlinar, in kot zadnji duh je Marica s poročnim vencem na glavi. In ko se na uri sproži dvanajsti udarec, je skrivnostni sprevod že končan.
(Sledi)
-----o----—
Vreme po žefji
V biotronu proučujejo vpliv vremena na zdrave in obolele organizme.
V	enem prostoru je vroče in suho kot v puščavi, v sosednjem pa piha leden polarni veter. Tako je pogosto v biotronu, ki so ga lani septembra izročili namenu na univerzi v Madisonu, Wis. Biotron, ki je stal z opremo pet milijonov dolarjev’-, je stavba z 4C prostori, v katerih lahko poljubno izbirajo vremenske razmere in s tem posnemajo naravno okolje.
V	vsakem prostoru lahko spreminjajo temperaturo, vlažnost in zračni tlak, veter in svetlobo, se pravi, da posnemajo vreme, kakršno je na kateremkoli področju našega planeta. Znanstveniki proučujejo vpliv naravnega okolja na zdrave in bolne živali in rastline, skratka na vse živo od drobnih bakterij do ve-
likih sesalcev, na primer krav proti medcelinskim raketam. Po-
in konj.
Prostori so različni, naj večji dolgi 9.3 m in široki 2.7 m
Življenjske razmere nadzoruje jo računalniki, ki znanstvenikom pomagajo zapisovati in razčlenjevati ugotovitve raziskav. Računalnik po želji dolgo ohranja enake razmere ali pa jih spreminja v določenih presledkih, kakor se spreminjajo dnevi in letni časi.
V	ZDA je več naprav in objektov za proučevanje naravnega okolja, madisonski biotron je za zdaj najbolj vsestransko uporaben. Graditi so ga začeli leta 1967, prve raziskave so opravili že v delno zgrajeni in opremljeni stavbi. Naprave v vetrovniku omogočajo zračne tokove od rahle sapice do viharjev orkanske moči.
V	eni izmed sob se osvetljenost spreminja po širini, temperatura pa po dolžini.
Strokovnjak za perutnino Milton Sunday je spustil v ta prostor majhne piščance, ki so si lahko sami izbrali najugodnejšo med devetimi možnimi kombinacijami svetlobe in toplote. Poskus je pokazal, da so piščanci rasli hitreje pri temperaturi, ki so jo sami izbrali, ta pa je višja od tiste, ki so jo izvedenci priporočali doslej. Razni znanstveniki so v biotronu proučevali, vzroke prehlada, vpliv podnebja j SEARS, na razvoj rastlinskih bolezni ter j Gr temperature in vlage na razkroj in gnitje, da bi izoblikovali boljše postopke za uničevanje smeti in odpadkov.
leg Spartana, ki naj bi prestregel sovražnikove medcelinske rakete že več sto milj od ciljev, je manjša raketa Sprint, ki naj bi ujela one medcelinske raketne glave, ki bi ušle Spartanu.
Male Help Wanted
CUSTODIAN
Part time. No experience necessary. Prefer handyman. 16 suites. Free rent; plus small salary. Children OK.
EX 1-3900 or LA 4-9565
dll)
Man wanted
English speaking house man and gardener. Must know how to drive. City references required. Permanent job.
SK 1-0044
-(110)
Francozi bi šli radi s 50 leti v pokoj
PARIZ, Fr. — Nobene stvari si Francoz ne želi bolj kot upokojitve v zgodnjih letih. Za nas je na primer 60 let že zadovoljiva spodnja povprečna starostna meja. Francozi jo imajo, so pa vendar prepričani, da bi morala biti znižana na 50 let. Za to idejo so tako vneti, da so zanjo šli za kratek čas celo v generalni štrajk.
Vlada in podjetništvo nista za tako spremembo. Trdita, da bi gospodarstvo ne preneslo tako velikih stroškov. V Franciji je že sedaj okoli 9 milijonov ljudi, zrelih za pokoj, starostno zavarovanje pa je na robu deficita. Pri starosti 50 let bi ves pokojninski sistem prišel v krizo.
Vlada ponuja druge ugodnosti: večje pokojnine pri 60 letih, nekaj izjem za upokojitev pod 60 leti, ako so kandidatje bolni, invalidi itd. Spor se bo moral končati s kompromisom, ki bo pa smatran za primer za starostno zavarovanje po vsem svetu.
Na Ceylonu stikajo dalje za uporniki
COLOMBO, Cey. — Ostanek levičarskih upornikov se je pred vladnimi silami umaknil v težko dostopne notranje predele o-toka. Vladne sile ga tudi tam ne puste pri miru.
Vlada hiti med tem z izvajanjem obsežnih socialnih reform, ki jih je njena vodnica obljubila lani tekom volivne borbe. U-porniki so izjavljali, da so upor začeli, ker vlada ni držala besede in se ni zmenila za izvršitev svojih obljub.
Kanada proti jedrskemu preskusu na Amčitki
WASHINGTON, D.C. - Združene države pripravljajo za to jesen preskus vodikove bombe v jačini 5 megatonov na otoku Amčitka na Aleutih. V Kanadi je bilo proti temu načrtu več izjav in protestov. Nekateri protestirajo iz načela proti vsem takim poskusom, drugi pa se boje posledic preskusa in enostavno nočejo “biti preskusni prašički”, kot je dejala neka skupina zadnjič v Anchorage-u pri
ZDA o tem načrtu.
Preskus naj bi bil potreben za vse tri $6,500.
za vodikovo glavo rakete Spartan, ki je glavni raketni “lovec” v predvideni ameriški obrambi
Moški dobijo delo
KROJAČ
delni čas (večerne ure)
URAR
poln čas
Oglasite se osebno od srede do petka. Vprašajte za Jack Stern.
ROEBUCK & CO. Great Lakes Mall
7875 Johnny Cake Ridge Rd. Mentor, O.
(109)
Ženske dobijo deio
Iščemo uradnico URADNICO ZA POTOVALNO PISARNO
Iščemo za takoj. Tipkanje in stenografija v angleškem jeziku. Ugodne delovne ure in interesantno delo. Vpoštevamo tudi mlade ženske sile z zgotovljeno srednjo šolo katere ne misle študirati naprej. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod “Travel”	(J08)
MALI OGLASI
V najem
Šest velikih lepih sob, zgoraj, se odda v najem odraslim na E. 71 St. Za pojasnila kličite: 361-7860
-(109)
Hiša naprodaj
Velika zidana hiša je naprodaj na 53 St. in St. Clair, s teraso in garažo, velika klet, podstrešje, 3 spalnice, velika kopalnica zgoraj, 1-2 kopal, spodaj, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, nove preproge, vetrna okna in vrata, hladilnik, štedilnik, miza in stoli. Zelo nizki davki. Kličite po 5. pop. 361-2863.	(111)
V najem
Dve opremljeni sobi se odda moškemu srednje starosti na 1193 E. 61 St. 391-1189.
-(109)
Soba se odda
Lepa opremljena soba se odda pošteni ženski na 889 E. 75 St., telefon 881-0699. ________________—(109)
V Euclidu
Lastnik prodaja ranch hišo z 3. spalnicami, vgrajena kuhinjska oprema z pomivalnikom posod, polna klet z rekreacijsko sobo, garaža za 2 avta, patio, v srednjih tridesetih. Več posebnosti. Kličite za sestanek 731-8584.	(112)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2237
Naprodaj
w t Blizu Chardon Rd., Balaston zasliševanju Atomske komisije Drive, Richmond Heights,
lote skupaj, vsak 50 x 155. Cena
STREKAL REALTY 481-1100
(109)

&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
Albert se obrne, in njegov pogled se res sreča s pogledom baronice Danglars, ki mu namigne s svojo pahljačo. Kar se tiče gospice Evgenije, je bilo težko določiti, če smatrajo njene velike črne oči orkester sploh vreden pogleda.
“Resnično, moj ljubi,” pravi Chateau-Renaud, “če odračuni-mo nameravano zvezo, o kateri pa mislim, da vam ne bode v veliko ^nevoljo, ne vem, kaj morete imeti proti gospici Danglars. Saj je resnična lepotica.” “Gotovo, zelo je lepa,” pravi Albert, “toda priznati vam moram, če bi imel voliti, da bi si izbral nežnejšo, ljubeznivejšo, kratko bolj žensko lepoto.” “Taki ste mladi ljudje,” pravi Chateau-Renaud, ki je govoril kot tridesetleten mož z Morcer-fom nekako očetovsko; “nikdar niste zadovoljni. Kako, moj ljubi? Izbirali so vam nevesto, ki je ustvarjena po Dianinem modelu, in vi še niste zadovoljni?”
kateri je Morcerfa večkrat strašil.
Vsa ostala osebnost Evgeni-jina se je strinjala z obrazom, katerega smo poskusili opisati. Bila je, kakor je rekel. Chateau-Renaud, boginja lova, toda njena lepota je bila še trdnejša, muskuloznejša.
Ce bi bilo odgoji, katero je vživala, kaj očitati, je bilo to, da je bila odgojena preveč v smislu drugega spola. Govorila je dva ali tri jezike, risala je z lahkoto in gotovostjo pesnile verze in jih komponirala. Zlasti s poslednjo umetnostjo, z godbo, se je pečala strastno ter jo študirala z jedno svojih prijateljic iz zavoda, z mlado deklico brez premoženja, ki pa je imela po splošnem zagotavljanju vse zmožnosti, da postane dobra pevka. Kakor so zagotavljali, se je brigal za njo velik komponist zelo očetovsko ter jo poučeval,, nadejaje se, da napravi s svojim glasom srečo.
Možnost, da stopi gospica
“In baš zato. Jaz bi imel raje. Louise d‘Armilly — tako se je
4. A	4-v. t	VV»	1 1 1 ' .	-1	1 1	• A . _ • _ ? _
lepoto, ustvarjeno po modelu Venere. Ta Diana lovka, obdana vedno od svojih nimf, me nekoliko straši; bojim se, da bi se mi ne zgodilo kakor Akteonu.” Resnično je pogled na mlado deklico ta občutek, ki ga je pravkar priznal Morcerf, skoro lahko razlagal. Gospica Danglars je bila lepa, toda v njeni lepoti je bilo, kakor je rekel Morcerf, nekaj trdega, odločnega. V valovih njenih lepih, črnih las je bilo videti neko upornost proti roki, ki bi jih hotela gladiti. Njene oči, črne kakor lasje, so bile obokane s krasnimi obrvmi, ki so se včasih zgubančile ter ji dale, združene z neko posebno obliko njenega čela, izraz smelosti, ki ga je bilo z začudenjem opaziti na ženskem obličju. Njen nos je imel obliko, kakoršno bi izklesal kipar Junoninemu nosu. Usta je imela sicer nekoliko prevelika, toda krasili so jih ji lepi zobje, in skoro temno rdeče, napete ustnice so bile v ostrem nasprotju z njenim bledim obličjem. Končno je nenavadno velik črn madež ob njenih ustih še pomnoževal oni izraz odločnosti,
CHICAGO, ILL.
imenovala mlada virtuozinja enkrat na oder, je bila gospici Danglars vzrok, da se kljub njenim pogostim posetom ni nikdar pokazala z njo javno. Sicer Louise v bankirjevi hiši ni zavzemala neodvisnega mesta prijateljice, a vendar mesto, ki je bilo mnogo več kakor mesto navadne učiteljice.
Nekaj trenotkov po prihodu gospe Danglars pade zastor prvič, in ker je bila pazva toliko dolga, da je bilo lahko obiskati foyer ali napraviti posete v ložah, so bili orkesterski sedeži kmalu vsi prazni.
Morcerf in Chateau-Renaud sta zapustila svoje sedeže prva. Gospa Danglars nekaj hipov misli, da izvira ta Albertova na-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
REAL ESTATE FOR SALE
BEVERLY — OPEN HSE. SUN. JUNE 6	1-4
9338 S. Hamilton
Gust. bit. brk., 3 bdrms., cer. tile ba., 2 natl. frplcs., cer. kit. w-brkfast nook, WW crptg., cent, a.c., fin. bsmt., 2 car gar. w-side dr. 445-7211
(108)
VILLA PARK — Brandywine — By. Owner. 4 bdrm., condo, town-hse., appls., air cond., liv rm. crptd., pool privileges. No outside maintenance. $30,000.	629-2669
(108)
FRANKLIN PARK — 6 rm. brick home, 3 bdrms., 2 baths, fenced in yard, garage w-attached porch, nr. stores & trans. Call aft. 6 p.m. for appt. By Owner. KI 6-1589 $25,500.
(108)
DIRECTOR OF NURSING — Permanent employment director of nursing for 64 bed Medicare approved ECF. Challenging responsible leadership position for RN, degree desirable. Experience with SCF or nursing home requirements helpful. New benefit program includes retirement. Contact Administrator, Fairview Medical Care Facility, Centerville, Mich. 49032, phone 467-8125.	(108)
glica-iz namena, da se pride poklonit nji in njeni hčerki; nag-nivši se k ušesu svoje hčere, ji javi ta obisk. Toda ta samo smehljaje zmaje z glavo, in kakor v dokaz, kako opravičeno je zanikala Evgenija materino trditev, se prikaže Morcerf isti hip v stranski loži prvega nadstropja, kjer je sedela .grofica G...
“Ah, vi tukaj, gospod popotnik”, pravi ta ter mu poda roko z vso prisrčnostjo starega poznanja. “Zelo ljubeznivo je od vas, da ste me spoznali, in zlasti še, da ste me počastili s svojim prvim obiskom.”
Bodite prepričani, milosti-va,” odvrne Albert, “če bi bil vedel, da ste tukaj, in bi bil imel vaš naslov, da bi ne bil čakal do zdaj. Toda dovolite mi, da vam predstavim svojega prijatelja, barona Chateau-Renauda, jednega izmed malega števila plemičev, ki so še v Franciji, in po katerem sem izvedel, da ste bili pri dirki na Marsovem polju.”
Chateau-Renaud pozdravi.
“Ah, vi ste bili pri dirki, gospod baron?” pravi grofica živahno.
“Da, milostiva.”
“Torej,” nadaljuje grofica hitro, “ali mi morete morda povedati, čegav je bil konj, ki je dobil darilo Jockey-Kluba?”
“Ne, milostiva,” odvrne Chateau-Renaud, “in pravkar sem vprašal sam isto Alberta.”
“Ali vam je mnogo na tem, gospa grofica?” vpraša Albert. “Na čem?”
“Da izveste za gospodarja tega konja?”
“Neizmerno mnogo. Pomislite vendar... ali morda slučajno veste, kdo je to, grof?” “Milostiva, vi ste hoteli nekaj povedati. ‘Pomislite vendar,' ste rekli.”
“Torej prav! Pomislite, da sta oni krasni rujavec in oni ljubki jockey v rožnato barvanem jopiču vzbudila v meni na prvi hip tako žive simpatije, da sem se zaobljubila zanja, kakor da sem stavila na njuno zmago pol svojega premoženja. In ko sem videla, da sla prehitela druge dirkače za tri konjske dolžine, sem bila tako srečna, da sem ploskala kakor blazna. Predstavljajte pa si moje začudenje, ko sem prišla domov in srečala na stopnicah malega, rožnato oblečenega jockeya! Mislila sem, da prebiva morda zmagovalec dirke slučajno v isti hiši kakor jaz, toda prvo, kar sem opazila, ko stopim v svojo sobo, je bila zlata kupa, darilo Jockey-Kluba, katero sta dobila tuji konj in nepoznani jockey. V kupi je bil listič z besedami: ‘Grofici G .. . lord Ruthwen.’ ”
“Cisto prav,” odvrne Morcerf. “Kako čisto prav?. Kaj hočete s tem reči?”
“Reči hočem, da je to lord Ruthwen sam.”
“Kateri lord Ruthwen?”
“Naš vampir iz gledališča Argentina.”
“Res?” vsklikne grofica. “Ali je tukaj?
“Da.”
“In vi ga večkrat vidite? Vi se z njim shajate?”
“Moj zaupen prijatelj je, in tudi gospod Chateau-Renaud ima čast poznati ga.”
“Zakaj menite, da je on lastnik konja, kateri je zmagal?” “Njegov konj je bil vpisan pod imenom Vampa.”
“In naprej?”
“Ali se ne. spominjate znamenitega bandita, ki je mene vjfel?” “Ah, to je res.”
“In iz katerega rok me je rešil grof na čudovit način?”
“Da, da.”
“Ta bandit se je imenoval Vampa. Vidite da mora biti grof konjev lastnik?
“Toda zakaj mi je poslal to kupo?”
“Prvič, milostiva, ker sem mu, kakor si lahko mislite, mnogo pripovedoval o vas, in drugič, ker je moral biti vzradoščen, da je našel svojo rojakinjo in videl, kako se ta rojakinja zanima zanj.”
“Upam, da mu niste povedali neumnosti j, katere smo govoriti o njem.”
“Za to pač ne morem, in dejstvo, da vam je poslal kupo s podpisom lord Ruthwen ...”
“Toda to je strašno! Gotovo me sovraži smrtno.”
“Ali se vede kot sovražnik?”
“Ne, to moram priznati.”
“Torej!”
“Ali je v Parisu?”
“Da.”
“In kakšen vtis je napravil?” “Ej,” pravi Albert, “osem dnij so govorili o njem, potem pa je prišlo kronanje angleške kra-
ljice ter tatvina demantov gospice Mars, in govorili so o tem.” (Dalje prihodnjič)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
V BLAG SPOMIN
OSEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA

EUCLID POULTRY
V lalogl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p« polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in ti izberita!
HOWARD BAKER EAST 185 STREET, EUCLID	SX 1-8187
■ ■ r&“  ""	^
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL (HOUSEWORK For 2 or 3 days per week. Beverly Hills. Call after 10 a.m. wkdays. 767-0911 Ext. 33
(108)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY & OFF SALE LIQUOR STORE Choice loc. in Berkeley. No immed. competition. Liv. arrangements poss. See to apprec. Pvt. owner. Call 544-2510. Closed Fridays.
(108)
OPEN HSE. SUN. - MON. 1-6 BY OWNER 1495 Marcus Ct. West Park Ridge. — Spac. 7 rm. brk. and stone ranch on park-like lot. 22’ cust. kit. w-blt. ins. 1st. fl. fam. rm., bsmt. with rec. rm, 2 frplcs. $50’6.	823-2607
(108)
CICERO — BY OWNER
2	flat modem 4 rm. apt. in ea. and
3	rm. cottage on adjoining lot. 2 car garage. Gas heat. $35,900.
352-1947
(108)
EDGEWATER AREA —
1144 W. Thorndale Juvenile shop. Well establ. Pvt. owner selling due to illness. No immed. competition. By appt. 784-1886 or 275-0435
(108)
TAVERN — Fully equipped w-kit. in 2-story brk. bldg., w-2 apts., 1-6 and 1-4 rms. 6 car brk. garage, on 20 ft. lot. located far S.E. side. Low $40’s. By Owner.
768-8245 aft. 6 p.m.
(108)
1965 — 60x12 Expand© with 2 bdrms. & liv. rm., 15x18’, compl. furn. Must be moved. $3,900 Firm. Ideal starter home. Call owner for appt. 299-0485
(108)
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderaon 1-0626
FEAM RADO STftUT

Misel moja k Tebi plava, Ljubi moj Rado, ves ta čas Če oko Te ne doseže, pa doseže Te srce.
Tvoja žalujoča soproga, MARICA. Milwaukee, Wis. 3. junija 1971.
V

EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
^miiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiimimmiimiimiimiMiiiimmiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^
JOS. ŽELE EN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
5
1

OBSOJENA KRALJICA JADRANA — Benetke so veljale za kraljico Jadrana, saj so mu tudi več stoletij dejansko vladale. Tisti čas je minil, spominjajo pa nanj mogočne in krasne stavbe. Čas je začel rušiti tudi te, posebno v zadnjih letih, ko se je mesto začelo hitrejše pogrezati v morje. Vedno nove poplave povzročajo hudo škodo. Italija skuša mesto ob sodelovanju vsega sveta rešiti pred propadom. Na levi zgoraj vidimo Markov trg, kjer ogromne jate golobov s svojimi odpadki o-nesnažujejo starodavne zgradbe. Slika poleg na desni kaže gondoli na prekopu s staro stavbo, ki ji odpada omet. Na levi spodaj je del Velikega prekopa z motornimi čolni, ki tudi prinašajo svoj delež k podpiranju mesta. Na levi spodaj je star kip, ki se mu “zob časa” kar občutno pozna.
wr~' " '-m
CERKEV? LE PTIČNICA! — Joseph Bellport, Shore-ham, N.Y., je prijatelj ptičev, ki jim gradi bivališča po vzorih cerkvic. Na sliki vidimo eno takih ptičnic.