MVTKA!
Maribor, četrtek 26. Januarja 1928
Izhaja razun nedelja hi praznikov vaa-k dan ob 16. *ri Rdim pri poštnem Jek. m. v LfoWj«*vi it. KvšOO Metia meeedee. prefemen v opravi »ti po pošti tO Dm. ctoolevitea m šem pa 1* Okt
II I|«IH||||'| IffiTl—Mfar« ..........
U red n ištvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeetaitlS
Ogiaei po terrto
Ogtaoo eprejem« Ml egfiseni odtiele* ..Jolrn" v LjvbJfaal, Pfeieeneoe uNea ».41
UsDihi dela Mariborskega slovenskega žensk, druitv«
Leto II. (IX.
Zadale ure .
režima
DANES SE PRIČAKUJE DEMISIJA VUKlCEVlCEVEGA KABINETA. — DA VIDO VIČ HOČE IZSILITI FUZIJO DEMOKRATSKE ZAJEDNICE IN KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE. — RADIČ IN PRIBIČEVIČ ZVESTA IN ODLOČNA. — SILNA STISKA SLS.
BEOGRAD, 26. januarja. V političnem položaju je nastopil včeraj po krstu drugega kraljevega sina. ki je dobil ime Tomislav, naravnost senzacionalen preokret. Kralj sam se je namreč odločil, da razveže gordijski vozel, ki je zamotal naš notranjepolitični položaj. Povabil je namreč takoj po krstu g. Stjepana Radiča k sebi in izrazil pri tej priliki željo, naj dela na ustvaritvi koncentracijske vlade.
S kraljevo nepričakovano akcijo se je položaj čez noč izpremenil in je sestavitev široke koncentracijske vla de. v kateri bo zastopana tudi Kmeč-ko-demokratska koalicija, neposredno pred rešitvijo. Najkasneje v par dneh se bo predstavila narodni skupščini že nova vlada, v kateri bodo zastopani tudi Hrvati.
V	političnih krogih je napravil kraljev korak mogočen utis. Nervoznost, ki jo je povzročala zadnje dni politična nesigurnost sedanje vlade, je dosegla sedaj vrhunec in to tembolj, ker pravzaprav nihče ne ve. kako se bo izvršila rekonstrukcija sedanje vlade.
Voditelji Kmečko-demokratske koalicije. ki odločno odklanjajo vsak poizkus, da bi se razbila njihova koalicija, so stalno v stikih z vodjo demokratov, Ljubo Davidovičem, na drugi strani na stopata krenko v ospredje tudi Vukičevič in Marinkovič, ki sta imela že ponovno sestanke z Radičem.
Veliko pozornost je vzbudilo dalje dejstvo, da je tudi SLS. ki je dosedaj odločno odklanjala vsako sodelovanje z Radičem, nenadoma izprenienila svojo taktiko in se že sprijaznila z mislijo, da vstopi Stjepan Radič v vlado. Napravila je še korak dalje. Da reši samega sebe, se je vrgla popolnoma pod okrilje radikalne stranke in so imeli včeraj njeni poslanci skupno sejo z radikalskim klubom, zvečer pa še skupno prijateljsko večerjo. Ta korak si tolmačijo politični krogi na ta način, da je udeležba SLS tudi pri rekonstruirani vladi sigurna stvar.
Za nadaljni razvoj bodo odločnega Pomena današnji sestanki voditeljev Posameznih strank, posebno pa sestanek Stjepana Radiča z ministrskim Predsednikom Vukičevičem. čegar rezultat se pričakuje z veliko nestrpnostjo. Splošno se pričakuje, da bo nudil Radič pri tej priliki možnost- da se situacija popolnoma razčisti, nakar se takoj izvrši rekonstrukcija sedanje vlade. najbrže zopet pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Vnkičeviča.
Zanimivo je. da je zasedanje finančnega odbora odloženo zn nedoločen čas. Vsekakor se je zgodilo to sa-Jjjio zato, da se more v tem času re-**ti vprašanje vladne situacije in da ** na prvi prihodnji seji finančnega odbora, ki bo sklicana pismenim patom, že manifestira nova parlamentarna situacija.
Z ojačenjem sedanjega režima z novo skupino bi bila vlada popolnoma konsolidirana in bi mogla — kakor računa — mirno izvesti svoj program.
BEOGRAD, 26. januarja. Politična situacija je skrajno napeta. Vsa pozornost političnih krogov je bila posvečena ■ današnjemu dopoldanskemu sestanku ministrskega predsednika Vukičeviča s Stjepanom Radičem. Po tej konferenci je odšel Radič v klub samostojnih demokratov, kjer je takoj poročal Pribičeviču o vsebini in rezultatu svojega razgovora z Vuki-čevfčem. Kmalu nato je prišel v klub samostojnih demokratov Davidovič in je dalje časa konferiral z obema voditeljema Kmečko-demokratske koalicije. Da dokažeta popolno solidarnost in enotnost Kmečko-demokrat-ske koalicije, sta odšla nato Radič in Pribičevič, držeč se za roko, na sejo Narodne skupščine. Radič je tudi izjavil pri tej priliki, da ni niti misliti na to, da bi se posrečilo Kmečko-demo-kratsko koalicijo razbiti.
Po konferenci Vukičeviča z Radičem je prišel k ministrskemu predsedniku dr. Korošec in se dolgo raz-govarjal ž njim.
Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, bo ustvaril Davidovič čisto novo situacijo in sicer na ta način, da bo še na današnji seji demokratskega kluba, ki se bo vršila popoldne, zahteval fuzijo Demokratske zajednice s Kmečko-demokratsko koalicijo.
Položaj vlade je tako silno kritičen, da se pričakuje že za danes popoldne demisija celokupnega kabineta. Minister za socijalno politiko dr. Gosar in minister za javna dela, dr. Andrič; sta že demisijonirala.
LEPA ZBIRKA ZA FOND DEC JE BOLNICE.
ŽENSKE OBRTI.
POSPEŠEVANJE DOMAČE
Sinoči je imelo vsestransko marljivo Mariborsko slovensko žensko društvo, v dvorani Ljudske univerze svoj redni občni zbor. Udeležba — okoli sto dam
—	je bila častnejša kakor v marsikaterem večjem mestu.
Za bodočo poslovno dobo društva je j bil izvoljen naslednji odbor gospa oziro-|ma gospodičen: predsednica Majstrova,
! podpredsednica Majcenova, tajnica Li-| poldova, blagajnica Kožuhova, predsed-i nica odseka za pospeševanje domače o-brti Ašičeva, odbornice: Božičeva, Bri-šnikova, Ribaričeva, PlaninškOva, Levstikova, Stupica, Čepičeva. Polhova, Senkovičeva, Kranjčeva in Pinterjeva.
O agilnosti in požrtvoavalnem delu članic Mariborskega slovenskega ženskega društva govorijo naslednji podatki: Akcija za ustanovitev posebne otroške bolnice je v toliko napredovala, da je dosegla zbirka že 232.330 Din. S pomočjo magistrata in z lastnimi prispevki : je društvo preteklo poletje poslalo feri* i jalno kolonijo 48 deklic pod vodstvom ! ge. Kožuhove na morje. Društvo je da-5 jalo podpore tudi v posameznih nujnih i primerih, je preskrbovalo dijakinjam stanovanja in izvršilo mnogoštevilne u-spešne intervencije po svojem Savezu v Beogradu. V času, ko je bil ukinjen kuharski pouk na meščanski šoli, se je vršil pod pokroviteljstvom društva privaten tečaj kuhanja. Uspela je intervencija, da so preklicali predpis, ki je dovoljeval sprejemati v prvi razred prepa-I randije kvečjemu 30 gojenk. Vsa naša ! javnost ve tudi, kako marljivo je društvo podpiralo druge organizacije, kakor Ja-j dransko stražo, Jugoslovensko Matico. Podporno društvo revnih šolarjev i. t. d. Kjer so takorekoč odpovedali domala vsi drugi povabljeni delavci, tam je vztrajalo in vzdržalo Slovensko žensko
društvo s svojim požrtvovalnim odborom na čelu. Za slepce v Ljubljani, najrevnejše med revnimi, se je nabralo V škofiji in inicijativo društva slepih 18.500 Din.
V	pretekli poslovni dobi je dobilo društvo končno tudi svoje lokale v meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Ena največjih in najuspešnejših akcij pa je delo : odseka za pospeševanje domače obrti, ki širi misel za narodno vezenino in preskrbuje potrebnejšim članicam delo za postranski zaslužek. Izplačalo se je zi to več kakor 20.000 Din. Voditeljica odseka ga. Ašičeva je s pomočjo gdč. Hin-terlechnerjeve pričela zlasti uspešno širiti zanimanje in delo za narodno vezenje v ormoškem okraju, kjer je bilo izplačanih kmetskim dekletom za dela iz te domače obrti nad 5000 Din.
Po občnem zboru je predavala gdč. Levstikova o smernicah za vzgojo Ženske mladine, predvsem na domačih tleh, Razglabljala je o vzrokih, zakaj današnja ženska mladina v šoli ne ustreza tako, kot bi bilo pričakovati in je priporočala sredstva, ki se naj uporabijo, da se obstoječe napake pri vzgoji v bodoče odpravijo. Dekletom naj se nudi čim več gibanja, zraka in solnca, v šolski izobrazbi pa je treba paziti na splošno izobrazbo, ki naj bo na isti stopnji kot je ona pri moških. Predvsem pa je dat! povdarka na predmete, ki posebno upoštevajo etično stran: glasba, umetnost. Ročna dela pridejo v poštev, v kolikor je njih znanje potrebno za okusno opremo domačega krova.
Zborovalke so izrekle oster protest proti ukinjenju pouka ženskih ročnih del na učiteljiščih v tretjem in četrtem letniku in zahtevale, da se tostvami pouk v bodoče vrši ne le v obsegu pred akl* njenjem, temveč v še večji meri
Odgoditeu narodne skupščine do pondeljka
BEOGRAD, 26. januarja. Današnja seja narodne skupščine je bila le formalnega značaja. Na dnevnem redu je bi! ekspoze namestnika finančnega ministra dr. Spaha o davčnem zakonu in poročilo odseka. Seja je bila popolnoma mirna in je bila po ministrskem ekspozeju zaključena. Prihodnja seja se bo vršila sporazumno s strankinimi načelniki v ponde-ljek. Do takrat bo namreč notranji položaj že razčiščen.
Silno neurje na Angleškem
LONDON, 26. januarja. Po vsej Angliji divjajo silne nevihte. Na zapadni o-hali škotske je dosegla včeraj burja hitrost 75 milj na uro. Radi hudega dežja je popja vi jenih več pokrajiu. Themsa je znatno, narasla in žalila cele naselbine ob svojem gornjem toku. Zabeležiti je več smrtnih človeških žrtev. Kapetan in moštvo škotskega parnika »Loch Leven« so se z največjo težavo in s poslednjimi močmi rešili v rešilnih čolnih na kopno.
Uelika katastrofa na tnoriu
j BRUSELJ, 26. januarja. Belgijski : potniški parnik »Elisabeth Little«, ki j vzdržuje promet med belgijskimi kolonijami in Anversom (Antvverpen), se je v bližini marokanske obale nenadoma potopil. Na ladji je bilo več višjih uradnikov belgijskega koloni-jalnega ministrstva, ki so potovali iz Anversa v Belgijski Kongo v Afriki. Ladje, ki so bile v bližini, so sprejele le radio-klic: »Potapljamo se!« Ko so prispele na kraj nesreče, so mogle le ugotoviti, da se je parnik že potopil. Gre za največji potniški parnik belgijske trgovske mornarice. Na ladji je bilo baje več sto oseb, ki so vse postale žrtev katastrofe.
Bajna sreča filmske igralke
BERLIN, 26. januarja. Po poročilih iz Nice se je včeraj znameniti berlinski filmski igralki, gdč. Rose, posrečilo v Moutc Carlu okupirati »banko«. Potrebovala je več kovčegov, da je mogla spraviti vse bankovce, ki jih je priigrala.
V	restoranu.
Gost: »Gospod restavrater, vaš natakar me je polil s krožnikom vrele juhe!«
Restavrater natakarju: »Vi budalo, ali vSm nisem že stokrat rekel, da ne servirajte tako vročih jedil!«
Podrlo se Je nouo poslopje
Včeraj dop. se je pripetila v Kasselu na Nemškem pri gradnji velikega tovarniškega poslopja težka nesreča. Dvonadstropna nova hiša, ki bi se imela v nekaj tednih otvoriti za pisarne delniške družbe »Karstadt« in ki zavzema 400 m* zemljišča, se je nenadoma do temelja sesula, ko je bilo v njej 30 delavcev. 20 se jih je pravočasno rešilo, štiri ph so pokopale ruševine pod seboj. Reševalna dela so imela toliko uspeha, da so trojico delavcev Izkopali težko poškodovane, četrtega pa niso našli. Pogled na razdejano poslopje je naravnost strahovit. Porušenje se je izvršilo tako temeljito, da ni ostal kamen na kamenu. Kriv težki nesreči je baje gradbeni podjetnik.
mehika In analfabetizem
LONDON, 26. januarja. Guverner v Mehiki, Tabao, je izdal naredbo, da se morajo vsi mestni prebivalci tekom Šestih mesecev naučiti brati in pisati. Med prebivalci je namreč skoro 98% nepismenih. Šole bbdo za lažjo priučitev Čitanja in pisanja noč In dan odprte.	______
Prispevajte za spomeniki Krajjn Petin v Mariboru
PoflnTn« jSlalSff* « qoFov?nt
CšTTal Dlri
Kaj se v Mariboru vidi in iuje
AMACONKE. — NESREČNE TUJKE. — IZJALOVLJENE SENZACIJE IN
RAZNO.
Maribor, 26. januarja.
Zadnjič so vestni poročevalci, — med temi eden, ki se je spravil nad Glavni trg, katerega je res mojstrsko opisal,
   pozabili na velezabavno mariborsko
senzacijo, ko so molčali o nastopu dveh slovenskih »Amaconk« na ravnoistem trgu v Mariboru. Iz nepojasnjenega vzro ka je nastal prepir; eni pravijo, da so bila jajca predraga, drugi pravijo, da je bila posredi ljubosumnost ali kak drug vzrok. Skratka, nastal je interesanten dvoboj, med dvema ženskama. Prva u-žaljenka je vrgla svoji nasprotnici jajce v glavo in medtem, ko je napadena z odprtimi ustmi kričala, je le-ta pograbila zelo delikatno stvar ter jo z vso spretnostjo dobrega strelca zalučala svoji zvijajoči in zmerjajoči nasprotnici v odprta usta.
To nikakor ni izmišljotina, ampak verodostojna reprodukcija resnične dogodivščine, s katero nimajo predpisi o estetiki prav nobene, tudi ne najmanjše zveze. Samo je škoda, da ni bil prisoten ki-no-operater. Kakor pa mine vse pod solncem, tako je bilo kmalu konec tudi te jedinstvene predstave na prostem. Mislimo pa, da bi bilo škoda, ako ne bi te zadeve, o kateri bomo imeli priliko še poročati iz sodne dvorane št. 15 — oteli pozabljenju. To sem torej prošli teden v Mariboru videl.
Dobre volje nad pravkar ujetim svežim sujetom za primerno zafrkacijo grem dalje. 2e me prijazno pozdravi nov obraz in ustavi z besedami: »Alibi mi mogli zaupno povedati, kako se trgovina N. N. o r i j e n t i r a«.
Nič hudega misleč in niti najmanj sluteč, da se tudi ta moj sodržavljan bori s tujkami kakor Martin Krpan z Berdav-som, ga vprašam nedolžno in obenem prijazno, seveda:
»Mislite morda v političnem smislu?'« On začudeno: »Ne, v denarnem prometu!« Jaz: »V denarnem prometu se ori-jentira navzgor, kolikor mi je dosedaj znano«.
Zopet on, jasneje: »Ali mu res gre dobro?«
Jaz (po oddihu): »Aha... seveda. Trgovina se mu r e n t i r a izborno kljub splošni krizi«.
On resignirano: »Tudi moja žena je lansko poletje na griži umrla«. —
Ker me je imelo pol na jok, bolj na smeh in ker imam kljub stalni krizi svojega žepa in dobre volje še muh poin
meh, sem hrabremu vitezu stisnil roko in se poslovil z izgovorom, da se mi mudi na — pošto. — Spotoma sem mu odpustil, ko sem se spomnil, da se s tujkami borijo celo dolgoletni državni poslanci in zato iz golega človekoljubja nikakor ni zameriti čisto navadnemu davkoplačevalcu, če se v teh stvareh ne razume.
Spotoma sem krenil nekam na obisk in slučajno naletel na gospodinjo, ki nekaj baranta z — dimnikarjem. Le-ta je držal v rokah nekak slovenski koledar in voščil novo leto. — Ker sem bil ravno radoveden, na kateri dan pade letos
V	i d o v d a n, sem pogledal, pa ga v "i-kor nisem mogel’ najti... Postal sem žalosten in pogledal drug koledar — a Vidovega dne 28. junija ni nikjer... Namesto njega je neki Leon. In to se pri nas prodaja — in ta prodaja se trpi v SHS — milem kraju »weil die Windi-schen alles kaufen«. V vencu šaljivih dogodivščin je to pač tragična konstatacija, v našem »tutti frutti« pa neoluščen, črviv oreh...
Ko se je zmračilo, sem šel — spat.
Drugo jutro sem se znašel na Stoinem trgu. Ura na stolnici se že cel teden ne gane, vedno kaže 10 minut pred 8. uro. Ko je tisto jutro zvonilo v pozdrav, novorojenemu kraljeviču, je ura kazala kakor danes isti čas. Približal sem se gruči nemških »purgarjev«, ki so stiskali glave in se pogovarjali o vzroku zvo-nenja in o vzroku trdovratnosti stolne ure, češ, da je »vojna z Italijo«... Nič se nisem čudil, ko sem popoldan istega dne slišal enake bedastoče, podkrepljene s predpoldanskimi vojaškimi salvami na Glavnem trgu.
Ker sem se zbal, da ne čujem oz. ne vidim še večjih gluposti, katere bi mora! kot vesten kronist verno zabeležiti, sem nehal s prisluškavanjem, si zatakni’ ušesa s pamukom in meže šel po Go sposki ulici ter pri tem skoraj pohodil malega Kitaica in ko sem se slučajno znašel na Cjajskem trgu. me je skoraj povozil mestni avtobus. Da niso iz teh okolščin nastale cele kolone novih za nimivih senzacij, je kriv službujoči stra žnik, ki me je brezobzirno potegnil k sebi ter s tem skratil Mariborčanom u-žitek za vsaj pol ure zanimivih dogodkov.
Tako se pa morate zadovoljiti s to malenkostjo brez moje osmrtnice.
Rutomat
Mnogi zabavljajo čez nas, marsikdo nas hvali. Če se ravna z nami dobro, je vse v redu, ako pa slabo, potem smo zavratni in ne damo nič od sebe.
Jaz sem novi rdeči avtomat na Kralja Petra trgu. Pred kratkim se je zglasil pri meni neki gospod in me prosil za razgovor, češ da hoče objaviti javnosti moje želje in pritožbe. »Za 1 Din že«, je bii moj odgovor. Dobil sein 1 Din in pričel razkrivati svoje tajnosti: »Ako moj šef vedno zadostno napolni moj želodec, morem vsakemu ustreči; če je pa pozabljiv, potem pozabljam tudi jaz, kar sidno jezi odjemalce. Sicer pa se proti svojemu šefu ne morem pritoževati. Zvečer me spravi vedno na toplo, da ne zmrznem, izprazni iz mojega želodca neprebavljivo kovino in jo napolni zopet z dobrimi stvarmi. Če pa česa manjka, je takoj pri meni kakor zdravnik.
Le paglavci, ti so moja nesreča. Pred kratkim sta prišla dva k meni in se pogovarjala med seboj, da sta z očetove nedeljske obleke porezala vse gumbe, sedaj pa pričakujeta, da dobita od »gospoda« Avtomata kaj zanje. Seveda sem sl pridržal gumbe, paglavca pa sta bila doma tepena. Kmalu nato se je pojavil ključavničarski vajenec z okroglim kovi-nastim predmetom; prinesel je s seboj pilo, pilil in poizkušal. Moj šef je to zapazil in obračunal ž njim. Najbolj si pokvarim želodec z desetparskimi novci; Cesto jih prejmem po 50 komadov na dan, kar je vsekakor že lep postranski zaslužek. Prihajajo pa tudi češke krone,
avstrijski tisočdinarski bankovci in vsi mogoči drugi novci. Moj šef ima že večjo zbirko denarja kakor mariborski muzej In če kdo pogreša gumbe na svojih hlačah, naj se kar zaupno obrne na mojega šef^	Nimra.
Rlbarski zakon
za ljubljansko in mariborsko ohlast z naredbama o ribarsko policijskih izvršnih določilih in o napravi ribarskih o-krajev je izšel v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. V finančnem zakonu za leto 1927-28 je bil Ribarski zakon za Kranjsko razširjen tudi na mariborsko oblast. Sedaj ga je izdala Tiskovna zadruga z naredbama o ribarskopollcijskih izvršilnih določilih in o napravi ribarskih okrajev, pri čemer so se upoštevate vse izpremembe, izvršene v njih od leta 1918 dalje. K zakonu in k prvi naredbi je napisal ribarski strokovnjak drž pravdnik dr. Avgust Munda 26 strani pripomb. Uporabnost knjige povečuje pridejano stvarno kazalo. Ribarski zakon se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru. Cena Din 25, poštnina Din 1.25. _
Nesreča ameriške ladje v Jadranskem morju.
Pri Šibeniku je zašla v pondeljek ameriška jahta »Conqueror«, na kateri je Rilo tudi več ameriških milijonarjev, v plitvino. Na pomoč je takoj prihitela naša bojna pomožna ladja »Močni« in spravila kmalu jahto iz plitvine. Komandant ameriške ladje se je pismeno zahvalil naši mornarici za uslugo. —
Mariborski in dnevni dr o bii
Ljubljanska uohunska afera
Da ima Italija, s katero smo sklenili
—	mimogrede omenjeno — prijateljsko pogodbo, po naši državi izvrstno razpredeno vohunsko omrežje, ni nobena tajnost. Posebno dobro se je obnesel v lem pogledu italijanski generalni konzul v Ljubljani, marchese Gavotti, čegar u-rad je postal polagoma pravo vohunsko gnezdo, kjer se danzadnem kretajo ljudje, ki nimajo tamkaj sicer nobenega o-pravka, in za drag denar zbirajo vse mogoče novice, ki jih potem konzul Gavotti pošilja italijanskemu poslaništvu v Beograd. Kot pomagače pri tem ostudnem delu je našel — žalibog — tudi iz-dajlce našega lastnega naroda. Organ jugoslovanskih nacijonalistov v Ljubljani, »Orjuna« objavlja v svoji številki z dne 25. t. m. naravnost senzacijonalna razkritja in postavlja javno na sramotni oder pred celokupen narod kot prvega enega izmed tistih, ki je še nedavno prisegal na orjunaške prapore, sedaj pa je špijon italijanskega generalnega koiizu-lata v Ljubljani in izdajalec svojih lastnih bratov bivši njen član E. P., trgovec v Ljubljani. »Orjuna« pa istočasno napoveduje, da bo v prihodnjih številkah razkrinkala še celo vrsto drugiu prodanih duš. —
Kraljevska dvojica v Zagrebu.
Po poročilih iz dobro informiranih krogov se pričakuje prihod kraljevske dvojice v Zagreb tekom meseca februarja. Ako pa bi zdravstveno stanje kraljici ne dopuščalo, da zapusti že v februarju Beograd, potem bo kralj počakal na njo, dokler ne pride tudi ona. Verjetno je, da pride kraljica v Zagreb tudi s prin cotr. Tomislavom, dočim vzame prtesio-lonaslednika s seboj že kralj sam. Kraljevska dvojica ostane v Zagrebu najmanj mesec dni in je za njeno bivanje v bivšem banskem dvorcu že vse pripravljeno. —
Odpor državnih nameščencev proti znižanju draginjskih doklad.
Danes odpotujejo v Beograd posebne deputacije organizacij državnih nameščencev v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Osjeku, da stopijo v stik z zastopniki Glavnega saveza državnih nameščencev v Beogradu in se posvetujejo o korakih, ki naj jih napravijo državni nameščenci, ako bi vlada v resnici hotela izvesti redukcijo draginjskih doklad. Govori se tudi o možnosti stavke vseh državnih nameščencev v Jugoslaviji. —
Delo dobijo
pri borzi dela: 2 žagarja, 2 ključavničarja za parno kurjavo pri osebnih vozovih in 2 ključavničarja za plinske cevi. Služba za ključavničarje je v Smedc-revski-Palanki. —
Uradnik prosi kralja za botra.
Po poročilu »Vremena« je v Kragujevcu uradnik artilerijsko tehničnega zavoda Kapus, rodom iz Jesenic prosil kralja, da bi bil boter njegovemu sinu, ki se je rodil 19. t. m. ob enih po polnočj. Prosilec upira svojo prošnjo na sledeče tri slučajne okolnosti: istočasno rojstvo kraljeviča in njegovega sina. isto ime matere in drugi sin. Prošnja je že predložena maršalatu dvora. —
Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev za mariborsko oblast ima dne 30. in 31. januarja v gostilni Kosič, Vetrinjska ulica, redni občni zbor, vsakokrat točno ob 19. —
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor In bližnjo okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m., ob pol desetih dopoldne v dvorani Zadružne Gospodarske Banke (Aleksandrova c. 6). Dostop samo proti članski izkaznici za 1927. —
Gradnja planinske koče pri RlbnlSkem jezeru.
V	korist fonda za gradnjo planinske koče pri Ribniškem jezeru, ki se bo pričela graditi še to leto, se bo vršil 1. febr. ob 20.30 v dvorani pivovarne »Union* običajni »Planinski ples«. Vstopnina 15 Din. Obleka: planinska, narodna noša, športna ali promenadna. Igra godba' »Drave«. Posebna vabila se ne,bodo razpošiljala. —.
Muzejsko društvo v Mariboru
ima v nedeljo dne 29. jan. ob 10. dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Čitainičarji!
Nocoj ob 20. vsi člani Slovanske čitalnice na občni zbor v Ljudski knjižnici (Narodni dom)!
Čevljarski pomočnik — detektiv. Sinoči je bil aretiran čevljarski pomočnik Avgust B., ki si je dovolil resno šalo, katero pa ni izpeljal do konca, kajti policija mu je nakano preprečila. Zakonca G. sta že v Narodnem domu gazila, da ju neznanec, ki je sedel pri sosednji mizi, drzno ogleduje in vleče sleherno besedo na uho. Zakonca sta se mu hotela izogniti in sta odšla v kavarno Rotovž. Komaj sta se vsedla in naročila, že je vstopil neznanec in se jima približa' Na vprašanje, kaj želi, je odgovoril, da bi rad govoril z gospodom. Predstavil se je kot detektiv, kar pa se je nadle-govanima zdelo malo verjetno. Soprog je odšel iz kavarne, kamor mu je neznanec zopet sledil, dokler nista prišla do prvega stražnika, ki je detektiva aretiral in odvedel na stražnico. Pri zaslišanju se je aretirani čevljarski pomočnik zagovarjal, češ da ga je naprosil neki detektiv, naj zasleduje omenjena zakonca in ugotovi, kdo izmed njiju plačuje zapitke. V to svrho mu je pravi detektiv izročil že vnaprej 30 Din. Zagovor je jalov in jre najbrže za drzno šalo avanturistično razpoloženega čevljarja. Zagovarjal se bo radi goljufije pred sodiščem. —
Nesrečna vožnja s drezino.
Rudnik v Žerjavu med Mežico in Črno ima ozkotirno železniško progo do prevaljske postaje. Poleg tovornih vozov vozi na tej progi za rudniško osobje tudi drezina na motorni pogon. Pred par dnevi so se peljali z njo od večernega vlaka, ki pride iz Maribora, rudniški nadgozdar, šofer in še dva druga gospoda. Tam, kjer teče proga tik reke Meže, je pa drezina skočila s tira, zapeljala se po cesti še kakih 8 metrov ter se prevrnila med štorovje. Težje poškodbe sta zadobila nadgozdar in šofer, druga dva sta pa srečno prestala veliko nevarnost. Ponesrečencema je nudil prvo pomoč lesni trgovec g. Čepin, ki je tudi poskrbel, ,da sta bila s prevaljskim avtomobilom pripeljana v novo urejeno bolnico v Črno. —-
Koliko vina pridela Dalmacija?
Po statističnih podatkih, ki So na razpolago, se je v 1. 1924 pridelalo v Dalmaciji 144.673 hi belega in 374.383 hi črnega vina, skupaj torej 518.456 hi, za 46.544 hi manj nego v 1. 1926. Z vinsko trto je zasajenih 50.000 ha, pridelalo se je torej na ha 10 hi vina. Največji vinski okoliši za belo vino so na Hvaru, pri Šibeniku in Imotski, za črno pri Šibeniku, pri Spletu, na Krku, v Benkovcu.na Korčuli in na Hvaru. Slabšo letino je predvsem povzročila dolgotrajna suša-Kvaliteta je bila povprečno dobra, sladkorja je bilo od 17 do 25%, vinske kisli-ne 4—7%. Mošta je bilo prodano veliko-cena se je gibala od 250 do 500 Din za hi. —
Huda zima — gosto krzno.
Iz vseh delov Rusijo prihajajo poroči'* o izredno ostri zimi, ki je prebivalstvu v' Pfocejšnjo nadlogo. Vendar ima sibirski mraz tudi dobro in praktično stran, namreč v mesecih nizke temperature sG kožuhi severnih sesalcev močno zgostijo in dajejo prvovrstno krzno. Trgovci s kožuhovino računajo, da bodo letošnje živalske kože kvalitativno izvrstne-nnak vpliv je imela zima tudi v južni Evropi, kjer ni prav nič prizanesla.
Znatno znižanje davkov bo izvedla — Norveška. Finančni odbof ie sklenil olajšati davke za 43 milijonev kron t. j. več kot pol milijarde dinarjev. Popolnoma bodo ukinili Norvežani vek na restavracije, znižali bodo tkzv. fondne davke delniških družb in za znižali vse državne davke. Velike olai' šave so predvidene za carino kave i0 sladkorja.
Vremenska poročila
niso vedno zanesljiva, zanesljivi pa sO za vsako strapaco KARO čevlji na Ko; roški c. 19. —	1.V	<
o r u, dne -j. /. 15-S.
r
-.er.
v;ran 3.
Poslanci in ministri pri vede-
ževaiki
BEOGRAD IMA SVOJO PREROKINJO.
To je 28 letna Ana Lučič, Srbkinja rojena v Sremu, ki je med vojno prebivala tudi v Zagrebu ter se je šele po preobratu preselila v Beograd. Razven par razredov ljudske nima drugih šol, bila je pa večkrat zaposlena kot pisarniška moč v ministrstvu za vere, ministrstvu za poljedelstvo, dokler ni postala prerokinja po poklicu, ki vrši svoje posle v Zemunu v Bežanijski ulici. Preroški posel ji gre dobro in te dni ji je beograjski dnevnik «Vreme» posvetil ogromen članek. Uvodoma se prerokinja primerja s slovitimi vedeževalkami Francije in Nemčije, potem se natančno opisujejo sobe, v katerih prerokuje, njeni mnogoštevilni poseti in dosedanji preroški uspehi in le to ie pomanjkljivo, kar se tiče njenih vedeževalskih metod. Govori se samo o tem, da se ji »prikazujejo duhovi ter da jo -v zamaknjenju navdahnejo svetniki.«
Sotrudniki »Vremena« so jo obiskali v preroškem domu ter se na lastne oči prepričali o velikem zaupanju, ki ga uživa. Obiskujejo jo zdravi in bolni, stari in mladi, zaljubljene in zapuščene žene, reducirani uradniki, mali trgovci in veliki špekulanti, visoki državni funkcijonarji, narodni poslanci, ministri, duhovniki, de-putacije iz vasi itd. Prerokinja sprejema vse po vrsti, kakor prihajajo — in Če enemu reče, naj pride ob tej in tej uri, ne more na noben način doseči sprejema ob drugem času. V njeni sobi je polno svetih knjig in slik.
Prerokinja je sprejela tudi novinarje. Pripovedovala jim je, kako je v Zagrebu napovedala izid vojne. Visokemu policijskemu uradniku Bedekoviču je baje rekla, da bo kmalu dobil plačo iz srbske blagajne. V Beogradu, oziroma Zemunu so ji nekaj časa delali težave pri cerkveni in policijski oblasti, ko so pa uvideli, da se ne poslužuje nobenih nedopuščenih sredstev, $o jo pa pustili v miru.
»Ko vani govorim o svojih uspehih, moram tudi omeniti, da sem napovedala
smrt Nikole Pašiča« — je dejala prerokinja s posebnim povdarkom. — »Njegovi soprogi, gospej Djurdjini sem povedala, kdaj bo umrl in dejala sem tudi, da ne bo umrl v časti, katero je poprej užival. Napovedala sem tudi dogodke z Rade Pašičem. Gospa Djurdjina me je poklicala k sebi in mnogo stvari sem ji razodela. Prosila me je, naj prosim Boga za njene noge. Saj veste, da jo noge že dolgo časa bole. Prerokovala sem tudi raznim ministrom, n. pr. Velizarju Jankoviču. Napovedala sem mu razne neprijetnosti po potovanju v Francijo. In to je res doživel. Tudi raznim svečenikom, ki so se pritoževali proti meni, sem prerokovala. Poklicali so me pred sinod v Sremske Karlovce, tožeč me, da žalim verski čut. Sremski vladika Maksimilijan me je sumljivo gledal, ko sem pa uganila neko njegovo težko bolezen, se je omehčal. Napovedala sem tudi atentate v zadnjem času ter dejala, da bo 6 uglednih žrtev. Dosedaj jih je bilo 5, na šesto še čakam, potem pa vem, da bomo le končali z makedonski V	;n	(fo	^o-
do popolnoma prenehali ti strašni napadi. Vem, kako se bo vse končalo, a še nočem o tem govoriti. — —«
Ko je eden od dopisnikov omenil nestrpnosti posetnikov, je dejala: .»Vsi so taki. Vsem se silno mudi. Najbolj me pa nadlegujejo narodni poslanci. Mislijo, da so prvi na vrsti. Pred volitvami je prišlo toliko teh kandidatov in vsi so hoteli volilne uspehe. Seveda, vsem se uspeh ni mogel napovedati.« — Poročevalec pravi: »Tu je navedla več imen, ki so jako doneča in važna v skupščini in vse to ie rekla malomarno z nekakim dolgočasjem.«
Pravijo, da se od mnogoštevilnih posetnikov še nihče ni oglasil, ki bi trdil, da se je prerokinja zmotila. Zmotiia se je pa vendarle in sicer v tem, da je napovedala rojstvo princese.
Mie Eli® f Ilira
REPERTOAR:
Četrtek, 26. januarja ob 20. uri »Ples v maskah« ab . D. Gostovanje ge Mitrovičeve.
Petek, 27. januarja. Zaprto.
Sobota, 28. januarja ob 20. uri »Logarjeva Krista« ab. B. Kuponi.
Nedelja, 29. januarja ob 15. uri »Orlov«. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih...« Kuponi. Znižane cene.
Opozarjamo na današnjo reprizo »Ples v maskah«, pri kateri gostuje ga Mitrovičeva v vlogi Amelije.
Nedelja v gledališču. V nedeljo 29- t. m. se vprizorita dve predstavi: popoldne ob 15. uri »Orlov« pri znižanih cenah, zvečer ob 20. uri letošnji operetni šlager »Takrat v starih časih«, pri znižanih cenah.
O uelikem kulturnem preobratu v Turčiji
je predaval v Frankfurtu znani orienta-iist ing. Klinghardt. »Nočemo biti več pisani psi, da bi nas z začudenjem ogledovali tujci« — je dejal eden od sedanjih turških ministrov. Turčija noče biti več muzej, ampak se hoče udeležiti tekme drugih narodov. Cilji teh tekem ji zaenkrat niso najvažnejši, najvažnejši ji je konec orientalstva v slugu »tisočene noči«. Po svetu se vprašujejo, če Turki to zares hočejo? Kaj pomenijo potem razne revolte in številne justifikacije v deželi diktatorja Kemal-paše? Predavatelj ne pripisuje uporom opozicije nobenega pomena. Številne justifikacije ob cestah so azijatske navade, ki se obsojajo v Evropi, na vshodu pa ne. Upori so pa protidomovinskega značaja, ker stoji za vsako spletko in za vsako politično akcijo proti Kemalovcmu režimu moč Anglije. Za Anglijo je Turčija predstraža Azije in predstraža Rusije. Radi tega skuša škodovati tej deželi, kjer le more. Anglija ščuje Turčiji vse nezadovoljne, vse častihlepne in zavedljive, kakor tudi vsled novotarij versko razžaljene moha-medance. Kemal paša deluje s svojimi v naglem, celo besnem tempu. Brezobzirno odpravljajo staro dobo. Celo neštete male kavarne, kjer so Turki presanjali čas, so sedaj zaprli. Čas sanjarij je minul. Diktatorska oblast je prepovedala celo pisane steklene bisere, ki so jih kot amulete nosile žene in otroci in ki so se vpletali konjem in velblodom med grivo. To je praznoverje, zatorej proč z njim! Siarodavni turški »kismet« se uničuje. Staro se uničuje z največjo naglico, kjer se le naide. Mnogo etično in romantično lepega gre v zgubo — oblastniki to vedo —, ker se pa gospodarsko ne da uporabiti, mora izginiti.
Dragulje u tlaku
Nekdanji Nevski prospekt v Leningradu je imel tlak, ki gotovo nima primera na svotu:	V tem tlaku so bili namreč
dragulji — seveda ne oni iz nckdauie
carske zakladnice, pač pa drago kamenje, ki se mnogo uporablja za lepotičje. Do popravljanja tlaka z dragim kamenjem je prišlo tako-le: Na Uralu je rudnik kriptokristalnega apnenca, v katerem je pomešano precej dragega kamenja: abatov, jaspisov in takozvanih »tigrovih oči«. Rudnik dolga le(a ni o-bratoval in prva uprava, ki so io v rudniku po mnogih letih zopet nastavili, je mislila, da ima pred seboj navaden apnenec. Brezbrižno so kamenje lomili in pošiljali v Leningrad, kjer so ravno popravljali tlak. Ko je bil tlak gotov, so člani leningradske akademije znanost ugotovili dragocenost materijala. Tlak so zopet razdrli, v uralski rudnik so pa takoj odposlali novo strokovnjaško u-pravo.
Bolha — barometer.
V	starem nemškem almanahu iz leta 1764., ki so ga našli v Niirnbergu, jc med drugim zanimiv popis *enavaclnega barometra, ki že davno ni več v rabi. Almanah pravi dobesedn i: »Plemenita gospa Ledermiiller je izumila zelo enostavno, vendar zanesljivo sredstvo, s pomočjo katerega se lahko za prihodnii dan napoveduje vreme. Za zanesljiva vremenska prorokovanja se poslužuje boih. Ako hoče plemenita gospa na vsak način uganiti vreme prihodnjega dne, kar se prav čestokrat dogaja, ker mora prisostvovati vsem svečanejšim prilikam, kajti plemenita gospa je zelo ugledna, si nabavi dve ali tri bolhe. Z vneto pozornostjo in resnim obrazom jih prinaša k plamenu sveče in jih pomeče zaporedoma v plamen. Nato prisluškuje nadvse pozorno... Ako bolha v plamenu eksplodira, pomeni, da bo naslednjega dne lepo vreme in plemenita gospa izdaja odredbe glede garderobe, ki jo mora služinčad pripraviti za prihodnji dan. Ako pa bolha zgori brez prasketanja, je slabo znamenje, ki obeta dež in zahteva pripravo primerne toalete.« Almanah molči o virih, ki so dajali »plemeniti gospej« Številne bolhe, ki jih je porabljala pri eksperimentiranju.
m. Prečič: Polkounik lelič
Sinočnja premijera nam je pokazala odrezek iz neposredne povojne dobe, življenje v srbski familiji in križev pot invalida-oficirja v naših sedanjih razmerah. Je tedaj stvar prav aktualna in je tudi res zelo zanimala običnstvo. Sub specie aeternitatis pa stvar absoiut-no ni. Ima značaj šlagerja in efemerni pomen. Z aktualnostjo in problemom bo ugasnila tudi ona iz literature in ostala ji bo le historična sled.
Polkovnik Jelič je težak invalid. Vidi, da pač slave v vojni padle, odrinjajo pa invalide, tudi njega. To ga zagreni, sili do histeričnih izbruhov. Sklene propo-vedati nov človeški red, veliko gibanje mas. Spiše knjigo »Morala in vojna«, ki ima šele uspeh, ko se izve za avtorja Uspeh tedaj iz usmiljenja in radovednosti. V tem pa je spoznal, da svet še ni zrel za njegovo moralo. Vrača se v pr votno, stre ga pa polom žene, ki je morala propasti ob njegovem duševnem razkrojevanju. — Patoliški tip tedaj, malo psihološkega v njegovem razvoju Tudi fizično ga tare bolezen. 2e za zagrenjenost ni povoda, saj mu je domovina hvaležna, on avanzira, komanda mu na željo pošlje pisarja, polk ga slavi, da pa kot tolikšen invalid ni več ta aktivno delo, to je pa jasno in njegova histerija ob nastopu z oficirji to sama dokazuje. Ima celo mater. Spet brez globljega psihologičnega temelja obrat od knjige v poprejšnje. Neutemeljena je njegova borba z ženo, ali vsaj neutemc-ljevana je. Naravno, da tak človek ubije mlado ženo, ki ji ne more več nuditi za konstva, pač pa le svojo čudaško naravo. Pataloški hipohonder, ekscentričen tip. Takšni junaki nikoli ne morejo biti nosilci idej. Tudi polkovnik Jelič to ni. Kje je tragično težišče? Izven drame je namreč da je postal invalid. Igra Kaže le življenje takega bolnega reveža in tr pljenje okolice z njim.
Ni tedaj psihologične zanimivosti in nobene nove ideje. Dobra lastnost so stvari le značaji in pa zadeti milje, ki je v srbščini morda še bolj plastičen. Toliko pa mora vsaj vsaka reč zadeti, d» lahko zleze na oder. Mati Stana je res legendarna srbska mati, ki se izčrpa v ' trpljenju in rodbini v korist vsemu odreče. Žena Helena prav moderno plitka, nekaj brutalna, morda histerična, reva že sama od sebe, pa še od moža, ki ji u-bija vso mladost. Profesor Veljko, do-brovoljček in pijanček, ki ve, da oni, ki tako tragično gleda v svet kot polkovnik, ne vidi pravo. Medlejši so tipi polkovnika Jovanoviča, narednika Nikoliča in založnika Markoviča.
Vprašanje vojne, razmerje invalidov do naše družbe, vse to bi bil ogromen problem, ki bi se dal glede na naše prilike realistično rešiti. Stvar pa gre mimo. Tehnične hibe so tudi precejšnje. Tretji akt bi se dal odvesti v četrtega in mnogo črtati. Revija oficirjev je pač le efektu tribut. Skratka: silno povprečna stvar, umetnost ni z njo v sorodu.
Nad vse dobra pa je bila režija in igra. Pregarčeva režija kaže od stvari do stvari bolj jasno njegovo osebnost in njegovo temeljito umetniško pojmovanje drame. Da je včerajšnja stvar našla toliko priznanja, je zasluga kongenijaino-sti režiserja, ki je dobila delu, česar delo
ni imelo. Skrbinškov polkovnik Jelič je njegova letošnja najboljša uloga. Izvrsten v mimiki in maski, povsem verjeten in prepričevalen bi dosegel še več, ko bi se zavedal patološke narave svojega tipa. V tem, ko hoče normalno nemogočemu razvoju dati verjetnostni izraz, se izčrpa, kar pa bi mogel porabiti za pla-stičnejšo obliko duševno trpečega, bolnega človeka. Brez hibe je mati Stana, zopet ena onih ustvaritev Kraljeve, ki dosezajo klasično obliko. Starka je bila tako naravna in zopet od drugih ulog (raljeve tako svojstvena, da nam je ča-stitati, da imamo Kraljevo. Helena Starčeve spada med najboljše njene letošnje uloge, dasi stvar seveda ni bila izčrpna. Skoro izključno je prevladovala zadir-čnost, ki je bila mestoma utemeljena, drugače pa ni prišla do izraza ona tragična bol uničevane mladosti, prepričevalen odpor zoper okolico in slast po svobodi, ki je le mestoma v razgovoru z Nikoličem malo naznačena. Tudi med najboljše letošnje spada Joška Koviča profesor Veljko. Tip je čisto pravilno izdelan in se prijetno razlikuje po sicer Kovičevih ulog, ki so si med seboj včasih hudo podobne. Diskretna je uloga Železnikovega Nikoliča in Daneševega Markoviča, dočim so druge uloge le neznatne.
Sinočnja premijera je popet dokaz, da ima naša drama tako sposoben ansambl in takega režiserja, da more še tako problematično stvar z uspehom predstaviti.	M.	Š.
Šport
ISSK Maribor v Ljubljani.
Letošnja pomladanska sezona pričenja izredno zgodaj. V Ljubljani jo otvori v nedeljo 29. tm. ASK Primorje s prijateljsko tekmo z Mariborom. Jesensko sezo-. no je sicer Maribor zaključil v decembru s prijateljsko tekmo s Primorjem in zasluženo zmagal v razmerju 3:2. Jesenski uspeh pa nikakor ne upravičuje mariborskega prvaka do ponovne zmage, zlasti radi slučajno slabe igre, ki je moštvo nudi na tujih igriščih; gotovo pa je, da bo potek nadvse zanimiv, kajti nedeljsko srečanje je smatrati za boj enakovrednih nasprotnikov. Primorje nastopi sicer z močnejšo postavo, Maribor pa z dokaj izpremenjeno in ojačeno, ki se bo gotovo borila z običajno požr-tvovalnstjo ter izvojevala rezultat, kakršen pritiče formi in kvaliteti moštva. Sicer rezultat ne bo prava slika kvalitativnega razmerja nedeljskih nasprotnikov, kajti zima bo gotovo tičala vsem igralcem precej v nogah, več uspeha pa je pripisati moštvu, ki je preko zimskega odmora ostalo v boljši kondiciji — Vsekakor želimo Mariborčanom, da dosežejo čim častnejši uspeh in da konča kakor jesenska tudi pomladanska sezona brez porazov.
Cortina d’ Ampezzo.
Prva poročila o poteku zimsko-sporf-nih tekem, ki jih prireja te dni v Cortinl d’ Ampezzo Mednarodna konfederacija visokošolcev in ki se jih udeležujejo kljub prepovedi našega zimskošportnega saveza tudi jugoslovenski študentje, so tu. V hokeju na ledu so potolkli Lahi Avstrijce 1:0, v smuškem teku na 16 km je bil prvak Norvežan Tharane 1.16:10.2. drugi pa Čehoslovak Novak
Mizni tenis.
Včeraj je pričel v Stockholmu mednarodni mizni teniški turnir za svetovno prvenstvo, o čigar izidu bomo poročali.
—	Pred njim pa se je vršil te dni v Llp-skem turnir za saško prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi ,Čehi, Avstrijci in Madžari. Rezultat v Lipskem je bil tak, kakor je bilo pričakovati: niti domačini Nemci niti Čehi niso prišli do sape in so vsa mesta zasedli že od nekdaj znani dobri igralci miznega tenisa — Avstrijci in Madžari. Lipski turnir je bil zaključen pretekli pondeljek ob 4. zjutraj.
Svetovni rekord v težki atletiki.
Mladi Francoz Hostin, atlet srednje kategorije, je trzoma dvignil obojeročno 109 kg in s tem izboljšal svetovni rekord Trzebiatkomskega (108.75 kg) v Dortmundu. Francozi stavijo na Hostina velike nade glede Amsterdama*
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti mojega blagega so. proga, gospoda
Ljudevita Josecka
upranika poila Maribor I.
se vsem najiskreneje zahvaljujem.
Posebna zahvala vsem darovalcem vencev, p. n. zastopnikom poštne direkcije in mariborskih uradov, p. n. uradništvu mariborskih pošt in 1.1. teh. sekcije, sl. Osrednjemu društvu nižjih pošt. in brzoj. uslužbencev v Mariboru, njegovemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, godbi Katol. Omladine, govornikoma g. Šiško in Božičev, vsem pokojnikovim prijateljem in znamcem, ki so me v teh težkih dneh podpirali in vsem, ki so v mnogobrojnem številu spremili nepozabnega rajnika na njegovi zadnji poti.
Maribor, 25. januarja 1928.	204
Joliča Joseckova
Hans Dominik:
Oblast treh
Toliko bolj pa o našem zadržanju v svojstvu nevtralne države.
Jasno je da lahko zalagamo obe stranki, ne da bi kršili s tem našo nevtralnost. Sentimentalnosti smo se hva-labogu odvadili. Naj bodo simpatije širokih ljudskih slojev na tej ali oni strani. Za nas pomeni ta vojna vseeno le navadno dobavno kupčijo. Možnost, z intenzivnim delom dvigniti naše narodno gospodarstvo... zabrisati zadnje sledove preteklih vojnih let.
Tudi glede prevoznih vprašanj sl nam ni treba beliti glave. Mi dobavljamo od naših skladišč v Essenu. Kako spravi naročnik blago odondot, je njegova stvar. Ali so gospodje istega mnenja?*
Philip Jordan je povzel besedo:
»Transportno vprašanje je za Anglijo zelo enostavno. Anglija bo spravila izdelke po suhem in skozi tunel pod ro-kavskim prelivom udobno na svoj otok. Do Calaisa krije transporte nevtralnost. Odtam dalje podmorski tunel... če se proti vsemu pričakovanju Amerikancev vendarle ne posreči zrušiti ga, česar pa ne verjamem.
Za prevoz v Ameriko pridejo vpoštev podmornice in letala. Zvedel sem, da računa Unija pri zračnem transportu z dvajsetodstotno izgubo vseh pošiljk. Ta postavka se že nahaja v njenih proračunih.
Toda transportno vprašanje ni naša zadeva. Ono ne predstavlja niti glavne skrbi za bojujoče se države. Obedve stranki bosta v mnogih slučajih blago pokupili samo 211 to, da ga odtegneta nasprotniku ter je potem pustili mirno obležati tukaj«.
»In potem vprašanje cen?«
Reinhard Isebrand se je vprašujoče ozrl na Georga Baumanna.
»Cene so določene po francosko-nem-ški industrijski zvezi. Na zdolaj, in na zgoraj...«
Georg Baumann je položil roko na debel cenik.
»Tukaj so zaznamovane osnovne cene za jeklo in vse jeklene fabrikate. Mi smo
se sporazumno dogovorili, da takoj ob izbruhu vojne povišamo cene za 300% n.
»Kaj bomo prodali?«
Šefovo vprašanje je bilo namenjeno vsem. Profesor Pistorius je odgovoril.
»To bo v prvi vrsti odvisno od trajanja predstoječe vojne. Če bo vojna kmalu končala, potem polfabrikate. Pri daljšem trajanju dovršene izdelke. Izvedenci računajo, da bo v prvih desetih dneh vojne uničenih 40% vseh vojnih letal. Vse je odvisno od tega, ali bo vojna trajala tako dolgo, da bi prišla vpoštev nadomestitev uničenega materijala z novim. Amerikanci skušajo nadomestiti z količino, kar jim manjka na kakovosti. Mrzlično delajo na izgraditvi svojega R. F. C. brodovja. Medtem pa je že izgrajen naš novi tip, ki je za petdeset odstotkov hitrejši. Bojujoči se državi nam bosta iztrgali vsak komad novega tipa za vsako ceno iz rok...«
Na sosedni mizi se je oglasil zvonec pnevmatične pošte. Iz omarice je zletelo pisemce. Adresirano je bilo na Jordana. Reinhard Isebrand je nehote zgrbančil čelo. Konference naj bi se ne motilo.
Jordan je odprl kuverto.
»Tekmovanje je pričelo. Moj zastopnik mi javlja, da se nahaja pri njem pooblaščenec Cyrusa Stonarda Mr. Stam-ford. Kupiti hoče vso našo produkcijo surovega jekla naravnost od peči. Fiksno za dve leti vnaprej. Dvatisoč dolarjev za tone«.
Tisoč vragov. Gospodu iz Amerike se pa pač mudi«.
Ta vzklik je napravil Fritz Oltjen, ki se je zbal za svoje jeklo. Isebrand pa je odločno dejal:
»Ne sprejmem! Samo določene množine po določenih cenah«.
Jordan je napisal odgovor in ga odposlal po pnevmatični pošti.
Profesor Pistorius je razkladal svoje mnenje o predvidevnem trajanju vojne, štiri leta, od 1914 do 1918, velika evropska vojna. Dve leti prva amerikansko* japonska vojna. Devet mesecev druga, trajanje se je torej močno krčilo. Po teh podatkih bo bodoča vojna T
Že zopet se je oglasil [ parat. Novo poročilo za Stamford hoče kupiti milijon ton
fiksno. Naročilo za dve milijardi dolarjev. Cyrus Stonard se ni pečal z malenkostmi. Ker je bilo verjetno, da se istočasno pogajajo njegovi agenti že z vsemi večjimi evropskimi jeklarnami, je moral nakupiti za okroglo petdeset mi-!'.srd dolarjev. Oltjen je hitro preletel produkcijske številke industrijske zveze. Bauman je kalkuliral. Jordan je napisal vprašanje glede načina plačila.
Odgovor je prišel še isto minuto.
»Dobri dolarski čeki. Plačljivi pri najboljših kontinentalnih bankah«.
Reinhard Isebrand je izmenjal pogled z Jordanom.
»Dolar bo padel. Mi potrebujemo realne vrednote. Zastayno pravico na a-meriških produktivnih vrednotah. Na rudnikih in petrolejskih vrelcih do vrednosti dveh milijard dolarjev. Sicer kupčije ne sklenemo«.
Odgovor je zletel v poštno cev. Profesor Pistorius je nadaljeval:
»Naša produkcija je z več kot 99% u-smerjena na mirno dobo. Toda izdelujemo tudi dvoje špecijalitet, ki prideta v poštev tudi za vojno. Motorje za letala.
Potem po krožilih stabilizirane podmornice, ki bi prišle v poštev za trgovske transporte. Naša stabilizacija je boljša nego ona na bojnih podmornicah bojujo-bojujočih se držav«.
Dalje prihodnjič.
Soba z dvema posteljama,
.prost uhod se odda takoj. Tomšičeva 32, pritličje.	203
Koline!
(furež) krvave, jetrne, pečene klobase, krape, najfinejše novo in staro vino v Mariborskem dvoru .in Narodnem domu, Andrej, Oset. —	202
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor.	iss
T rbovel jski
premog
koks, oglje, drve, kolobare, dobite najceneje v
Tattenbachovl ulici St. 13
Medna trgovina Josip Karnltnlk
S PRESELILA
na Glavni trg 11
Da se vpelje prodaja še v naprej, za reklamo vse blago po dosedanjih izred. znižanih	V
RAZPRODAJNIH CENAH I
OGLAS!
32. art. polk rabi sposobnega in praktičnega vrtnarja, ki bi se razumel pri obdelovanju njiv. Ponudbe s potrebnimi spričevali ali osebne prijave radi pogodbe sprejemajo se v štabu polka na dan 1. februarja t. 1. ob 10. predp. 2lU
Radio poročilo!
I*
Točim la dalmatinska vina. Gostilna „Bendar“ Pod mostom 4.
Oostllni^ar Horvat
se izposojujejo samo pit tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
II
Zahtevajte povsod „Vecernik“!
rulandecVMKIlOlIlOO
iz kletarstva oosestva -Viltuš" 200	■..
iz kletarstva posestva »Viltuš* se toči od danes naprej v gostilni
Kristine VolSgru^er
Frankopanova 17
za „dečvo“ in planinski ples a 20 Din dobite pri
J. Trpinu, Maribor
Glavni trg 17	20a	Glavni	trg	17
JUBILEJNI ZBORNIK
ZA PETDESETLETNICO
OTONA ŽUPANČIČA
je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din, vezana 56 Din, poštnina 3 Din
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13
inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe iti dru -o perilo, pristno češko platno, kako' sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini
N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Jzdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran B r o z o v I C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e I a v Mariboru