W ISTRSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA
L £ I O I. - Štev. 22    KOPER, 29. julija 1950  Cena 3 din
DRUGO REDNO ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Naš gospodarski plan pomeni korak naprej
h utrditvi ljudske oblasti in pogoj za decentralizacijo in demokratizacijo našega upravnega aparata
ganav do 'vprašanja zdrastva. Zase-
Posvetiti moramo več pozornosti popisu
potreb našega kmetijstva
Kolikor 'bomo pridelali in kolikor bo presežkov, toliko bomo tudi izvažali! O d.izvcza samega pa zavisi v precejšna meri, kaj si bomo) lahko izven našeiga okrožja nabavljali za kritje naših potreb. Ce le pomislimo, da so naši poljedeljski proizvodi (zgodnja .spomladanska zelenjava. sadje, paradižnik, vino itd.) v našem izvozu naprvem mestu, bomo obenem: tudi razumeli, d.a je uspešen nada'liniji razvoj našega poljedelstvo za nas življenjske važnosti! Temeljno ¡načelo iv našem gospodarstvu bodi zaraldi .tega: dvigati in spepolnjevati naše poljedelstvo! Toda, kako bomo to dosegli? Omenili bomo oib ten priliki vsaj eno od' važnih sredstev za dviganje našega poljedelstva.
Kq smo .se odločili, kaj .bomo sejali, je važno, da si nabavimo .potrebno orodje, dobra semena ter odgovarjajoča gnojila. Pravilno reševanje tega vprašanja pa ni lahko. Pri .tein de’u naj sodelujejo vsi kmetje! Vsa ocena naših poljedelskih potreb je bila) do sedaj dokaj pomanjkljiva. Nekateri KLO sb si zamišljali, da je dovolj, če se člani tega odbora, pogovorijo o vseh potrebah .vasi in javijo potem svoje potrebe za material okrajni .planiki kcmi iiji. Tako izde’an načrti bo seveda pomanjkljiv. Kmečka komise bo sejalo ini koliko. Ko se je to	5-• tesr-jajju TaiZigovoro^’
s posameznimi kmeti, postane nujno, da se skliče sestanek vseli po-liedelcev ter skupno razčlenijo vse Pi mkmjkljlvosti pčana potreb.. Tak plan, ki ga je pregledala ljudstvo na skupnem sestanku in p.cpravilo,' bo dober !
Zavedati se moramo, da je v naši vasi glavni di itribiutor predvsem zadruga, ki .odkupuje .in .nabavlja! Ce bodo p’ani potreb slabi, zadru_ ga ne bo mog’» našim kmetom nabaviti tega, .kar rabijo. Potreb našega delovnega kmeta pa ne ¡moramo točno .ugotoviti, če se postavimo zgolj na stališče- da jih Je toliko ,in toliko in, da imajo toliko in toliko zemlje. IS takim sistemom dela /bi se le pogrezali v nemaren birokratizem, odrezali ,bi se od ljudi, ki se vedno bolj trudijo, da bi svojo projavodjnj o še .povečali. Skratka, dogodilo bi ,se, da .bi uva_ žali nekatea-ih proizvodov preveč, drugih pa premalo! Položaj zahteva, da stalno izboljšujemo naše planiranjej zahteva največje točnosti in pravilnega odnosa do dela sploh!
Ugotavljanje potreb obdelovalnih zadrug pa je -seveda mnogo laže kakor ugotavljanje potrebi ¡za posamezne kmete. Le .pomislimo, koliko prištedinio samo na času! Proučevanje vprašanja potreb s .posameznimi delovnimi krneti ¡je docela drugačna stvar kakor- proučevanje potreb obdelavama .zadruge aa skupnem se. tanku vseh članov! In piraiv zaradi tega .se bo v bodclče tudi dogajalo, da bo obdelovalna zadruga mnogo laže prišla do potrebnih proizvajalnih sredstev (semena, orodje, 'gnojila), kakor pa k m et-p: sameran |k! Tega 'bj se moral zavedati sleherni ¡naš dek>vn.i človek! V nobenem slučaju seveda ne mislimo, da droben kmečki posestnik ni važem! ¡Seveda je! Tudi on ie član naše skupnosti in ima pravico na izboljšanje .svojega položaja! Toda, na dru©i strani pa je le res, da je pri drobnem proizvajalcu mnfjgot težje rešiti vprašanje potreb! Pri .vsecu temi moramo .tudi vede.ti, da je FLRJ maš glavni dobavitelj, Dobava sama pa bo uspešna in pravilna, če bceh.o pravočasno izdelali tudi plan svojih potreb!
V nedeljo 23, julija je bilo v Kopru na vse ¡zgodaj živahno vrvenje. Od vseh strani koprskega okraja so prihajali delegati na drugo redno zasedanje Okrajnega ljudskega od. bora, kj je bilo v prostorih .gledališča »MiSTORI«. -
Ko so bila vsa mesta .zasedena, je ¡tovariš lAtbram ,otovoril zasedanje in pozdravil ,lnud-ke poslanice in goste, ki iso prisostvovali.
Po izvolitvi predsedstva je sledilo poročilo Okrajnega izvršnega ljudskega odbora, ki .ga je podal predsednik toiv. Petek. V svojem poročilu je tovariš Petek predvsem poudaril pomen našega gospodarskega plana, ki predstavlja korak .naprej k .utrditvi ljudske oblasti, poglobitev naše ljudske demokracije in pogoj ¡za vedno ¡večjo decentralizacijo upravno - gospodar kega aparata.
V Kopru je bila 20. t. m. prva mestna partijska konferenca, Poleg delegatov je tovariš Cel ja .uvodoma pozdravil sekretarja Okrožnega komiteja komunistične, partije to.v. Julija Beltrama in sekretarja ¡okrajnega ‘komiteja tov. Sokola,
Konferenco so tudi pozdravile razne delegacije, med drugimi tudi delegacija naših najmlajših, delegacija mestnega c]dlbora žena, Radlo-fonije. tovarna De Lanigi'ade, podjetje Fructius in koprskih ribičev. Zastopnik delegacije ribičev je med drugim dejal: ¡»Ko vidimo delo naše partije, smo trdno prepričani, da nas vedi po pravi poti, po načelih velikih naukov Manksa, Engelsa, m Lenina. Zato obljubljamo, da bomo Izvrševali vse naloge, ki nam jih bo. daja'a naša Partija«. Nato je tovariš Dušan Novak ¡padal obširno ¡politično poročilo, v katerem ie prikaza! ¡zgodovino delav kega gibanja VI Kopru in nastanek Komunistične partije ter njeno .politično udejstvovanje do danes. Iz organizacijskega poročila, kj ga ,je podal tovariš Tomažin Plinijo, je ‘bilo razvidno defo in'tudi pomanjtoljivosti partije od njene ustanovitve. Nadalje je to poročilo nakazalo smernice nadaljnSegal dela partije v .našem mestu.
K zgoraj navedenima poročilima
p.a padcu druge prestolnice J.užhe Koreje, važnega središča Ta e j ona, do katerega .'e prišlo po večdnevnih hudih bojih, so se 20. julija ameriške čete umaknile na nove obrambne položaje na jugu, v gorate predele Koreje. 24. ameriška divizija, ki je branila Taejon, je bila pri umikUl iz mesta presekana na dvoje in .ie pri tem utrpela velike izgube bodisi v moštvu kakor v vojnem materialu. Ob tej .priliki je izginil poveljnik zgoraj omenjene divizije general William Dean in .poveljnik .pehotnega polka iste divizije.
Dopisnik »Timesatf pri glavnem stanu o.sne armade je javil, da po_ meni padec Taeicina skrajno kritičen položaj ter poudaril, da. ne pretirava, če reče, da j« pcl-ožaj na-
Okrožni ljudski odbor je izdal že celo vrsto odločb upravno-igoinpo-dairskega značaja na podlagi katerih dobivajo podirei.ned ljudski odbori vedno večjo mreodajnost. Nadalje je tovariš Pe.tek dejal, da ima taka reorganizacija pred vsem namen .pritegniti vedno .širSe množice delavnega ljudstva k reševanju upravno ekonomikih vprašanj.
Ker se .ie pekazalo, da pojmuje mnogo naših tovarišev napačno ■vprašanje '«centralizacije upravnega aparata, je dejal tovariš Petek, je nuljno potrebno, da člani izvoljeni, v organe ljudske oblasti proučujejo proces socialistične decen-traMzacije in demokracije.
Nato je tov. Pe.tek v zvezi iz ojačanjem krajevnih in mestnih ljudskih odborov navedel nekatere ukrepe. Tovariši, ki so bili pred
se je ra.zvila živahna diskusija. Med drugimi ie tovariš Bruno Stele, predsednik mestnega odbora ZAM govoril o mladini ter, podčrtal njeno aktivnost pri gradnji ibdjšega in srečnejšega življenja. Nadalje je podčrtal bratsko sodelovanje z ju_ goslcivansko. mladino in rekel: »Naša mladina bo vedno z najtesnejšimi vezmi sodelovala ¡z jugoslovansko mladino za zmago resnice in pravilnih socialističnih odnosov za izgradnj0 socializma na našem ozemlju.«
Tov. Sokol je nadaljeval v diskusiji ter posebno .podčrtal povezano t Partije med množicami .ter rekel, da če bo Partija stala na repu ljudskih množic, me bo dosegla ¡nikakršnih uspehov pri izpolnjevanju planskih .nalog. »Kakor med osvobodilno borbo, tako tudi danes mora biti Partija ¡na čalui množic in jih voditi,« je zaključil tov. So-kcC- Fo diskusiji so sledile tajne volitve v mestni komite. Poleg članov sta bila izvoljena, za polli-tičnaga sekretarja .tov, Dušan Novak in za organizacijskega sekretarja pa Tomažin Plinjo. Ob zaključku konference so .bile preči-tane in odobrene resolucije, med temi tudi pozdravni brzojavki tov. Titu in CK.KP S,TO-ja.
ravnost obupen, če ne pridejo takoj dmuige vojaške pomoči.
Sevemo-korejika vojska napreduje na vsej fronti, še posebno na-g’o je to prodiranje na zahodni obali, kjer ise sovražnik umika sko_ raj brez odpora.
Fo poročilih ameriškega glavnega sta z dne 22. julija so sever.no-kounejske čete, ki dobivajo vedno nova ojačenja, pospešile .svoje prodiranje proti južni obali Koreje i.n na tej poti ¡zasedle mesti tastih 90 km južno od fTaejona, in Chongup, 100 km južno od Taejona.
Ameriško poročilo z dne 24. j.ulL
čarom pritegnjeni iz KLO na okraj ati okrožje. ,so .bili z decentralizacijo zopet vrnjeni KLO, kateri so njihovo odsotnost občutno pogrešali. Ti tovariši so na višjiih .službenih mestih poglobili svoje znanje in .bodo lahko sedaj mnogo pripomogli pri .utrditvi naših KLO-jev.
Tovariš Petek ie navedel tudi nekatere težave s strokovno sposobnim kadrom: to vprašanje se ie delno rešilo z raznimi strokovnimi tečaji, katere ie obiskovalo in uspešno izdelalo 140 tovarišev iz našega okraja. Bilo ¡pa je tudi negativnih primerov pri nekaterih tovariših, ki so se vrnili ® tečaja in postavili takoj vprašanje povišanja p'a5e na' mesto, da bi skrbeli za nadaljnje strokovne izpopolnjevanja. Mnogo takih ljudi, je dejal, se .boji decentralizacije iz strahu pred premestitvijo v produkcijo. Mnogi taki ,so že ¡postali uradniki starega kova,..kateri prinašajo pra-vlnemu poslovanju več škode kot koristi.
V	kratkem bo .začela delovati posebna ¡karnisi j a- ‘za strokovne izp.ite, ker bo ie „na nr.rilagi tega izpita dobil vsak .posameznik ¡pravico do povišanja, plače in napredovanja. Končno je tovariš Fetek poudaril vprašanje ¡borbe ¡proti vsem negativnim pojavom, ki izzivajo upravičeno kritiko od .strani ljudstva in odločno borbo ¡proti malomarnemu ravnanju tz ljudsko imovino.
V	diskusiji je tov. Benčič, ¡poverjenik .za kmetijstvo podal izčrpno poročilo o stanju našega kmetijstva, iž katerega, so .bili razvidni doseženi uspehi od prvega zasedanja do danes ter razne poonanjk!ji-vost.i na tem področju.
K dl. kurili so se javili še številni tovariši, med katerimi .tudi predsednik Okrožnega ljudskega odbora .tov. Beltram, ki je prikazal proces izgradnje in decentralizacije naše ljudske ob'asti te.r navedel nekatere težave, ki jih moramo predvidevati v .zvezi z demokratizacijo našega upravnega aparata. Poudaril je, da iizig'eda, da se vse premalo .resno 'borimo za. izvrševa_ nje naših planskih nalog in končno navedel vrsto resnih vprašanj v ¡z.vezi s. pomanjkanjem delovne sile.
Oglasil se je tudi tovariš Boriaij, ki ie prikazal! .uspešno delovanje naše bolnice v Kopru in podičrtal razne nepravilnosti in nerazumevanje nekaterih kompetentnih or-
ja. je iavi'o, da .so severnokorejske čete za edle mesto Kvvantgju, 140 km jugozahodno od Taejona.
Cim ožje postaja .zaledje ameriške in južno-karemjiske vojske, tem Viečjo vlago igrajo korejski partiza_ ni. Posebno občutljiva postaja za ameriške edinke partizanska aktivnost .zadnje ča e ,ko se je fronta primaknila v gorate predele Južne Koreje.
Zaradi mečnega partizanskega gibanja so Amerikanci uvedli policijsko uro za 22. uro dnevno.
(Nadaljevanje na 5. strani)
danje so pozdravile številne delegacije iz naših tovarn in drugih' delovnih kolektivov, ki ?o Okrajnemu ljudskemu odboru želele mno_ go uspeha v. ¡njegovem ¡bodočem delu.
Pismo, hi bo ostalo
breg odgovora
■Izvršilni odbor Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru sovjetskim javnim .delavcem Sergeju I. Va.ilovu, Mihajlu A. Solo-hovu, Leonidu .M. Leonovu in liji G, 'Ehrentoiungu:
»Kongres Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru'je pooblastil svoj Izvršilni odbor, na) povabi vsa mirovna gibanja na svetu in vplivne javne delavce, da, obiščejo Jugoslavijo in ugotove, če so resnične vesti in. trditve, da so na ozemlju Jugoslavije vojaška oporišča tujih veiesil, kakor tudi, da na našem ozemlju pripravljamo napadalne operacije proti sosednim vzhodnim državam. Kongres je predlagal hkrati prav takšno anketo tudi v sosednih državah Jugoslavije.
Toda tudi po tem pozivu na anketo so časopisi, dnevniki, radijske postaje ter ves propagandni in politični aparat v Sovjetski zvezi še naprej širili vesti o nekakih pripravah Jiig-dJavije za napad. Tako trdi n. pr. »N.jvoje Vremia« Z dne 19. julij a t. 1., »da v FLRJ intenzivno grade mrežo letališč in raketnih postaj pod (popolnim nadzorstvom ameriških zastopnikov«, »da so jugoslovanska jadranska pristanišča spremenjena v; ameriška pomorska opLrišča«, »da je v Jugoslovanski armadi mnogo britanskih, ameriških in francoskih oficirjev« itd.
V. imenu izvršilnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije za. obrambo miru vas ket javne delavce' Sovjetske zveze, ki sodelujete v kampanji za mir, pozivamo, da za ohranitev, miru na svetu, V] korist miro\ubnega mednarodnega sodelovanja, v korist zavračanja vsega tistega, kar bi lahko motilo taki o sodelovanje, z dokazi p otrdite ali pa ovržite gornje navedbe »No-voje Vremia«, poluradnega organa ministrstva za zunanje zadeve ZSSR in druge propagande v ZSSR.
Pozivamo vas, da poimensko navedete, katera jugoslovanska pristanišča s-o spremenjena v ameriška pomorska oporišča, kateri letališča in raketne postaje v Jugoslaviji so pod nadzorstvom ameriških vojaških obVnti, v katerih enotah Jugoslovanske armade so britanski, amer iški in francoski oficirji, a’i pa vse to demantirate.
Po-leg tega vas v imenu izvršilnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije za ■obrambo miru s tem pozivamo, da pridete osebno v Jugoslavijo in se na svoje oči prepričate o neresničnosti fantastičnih obtožb »Novoie Vrem ja« ter druge propagande, ki jo vadbo v vaši državi ali pa njeno pobudo v drugih državah preti FLRJ, in ki pomeni, ker je neresnična in hujskaška, resen element za kaljenje miru in miroljubnega sodelovanja med državami na načelih enakopravnosti«.	'	>1
Pata hb sme slail na rego IjniMin nožič, ampak i mora tožili
$ PARTIJSKE KflNFEBENCEza mesto Koper
V nedeljo, ob proslavi prve ob-letnce tekmovanja iza ivecljb sboril_ no t deta, ki ga je začel lami dne 24. julija radar Alija Sirotanovič in ib priliki drugega zasedanja okrajineg'a ljudskega odbora, so naši delovni, kolektivi ,tekmovali za večjo storilnost deta.
V TOVARNI ARRIGONI
Ze na Vse ¡zgodaj je devet proizvodnih brigad delovnega kolektiva tovarne ARRIGONI začelo tekmovati. Tekmovanje je ve,s čas potekajo v naj večjem navdušenim. F-o štiriumem delu je uprava tovarne pr ¡.redi'a prijetno zakusko, m»d katero : o tekmovalci slišali uspehe svojega dela. Komisija, ki je tekme,van.i-u vçs .čas sledila, je ugotovi. a, da je zmagala 6. brigada pod vodstvom delavke Francke Grjbac, ki se je izkazala tako pri čiščenju kakor tudi pri ¡konzerviranju rib in pre.seg’a normo za 59,2%. Njeij je bo danes sklicat v Piranu zbor vseh rija Grjbac in ki je presegla normo za 57,6%; dalje jima sledijo osean-nata, četrta, dva in dvajseta, druga, peta, šestnajsta in dvanajsta brigada.
Ob zaključku tekmovanja so bile najboljše delavce proglašene za udarnice. Te so: Lidija Palčič, ki je presegla normo za.47%, enkratna udarnica LjudmVa Hrevatin s preseganjem norme za 61%, štirikratna udarnica Francka Gregorič, presegajoča norma za 80%, dvakratna udarnica Ana Vascoto, ki je presega'a normo za 56%, dvakratna udarnica Eliiza Bembi ,s preseganjem nrlnrfi 'za 76 %., dvakratna udarnica Glorija Cerkvenik, ki je presega'a normo za 65%, j,n Ju_ stina Ujeste, ki je dosegala normo za 143%.
Ob zakljočku te slavnosti je delovni kolektiv po ia't pozdravno resolucijo Okrajni Skupščini.
V	TOVARNI A M PELKA V IZOLI
Prav talko kot delovni kolektiv tovarne AlRiRIGiONiI, je v nedeljo tekmoval tudi delovni kolektiv tovarne AMPELEA z devetimi brigadami in n.ri tem dosegel še znat-. nejiše uspehe kot »Arrjgončani«. To ■>ta pokazali prva in druga brigada, ki ju vodita Ana Kocjančič in Tončka Borut, ki sta v tem tekmovanju presegli normo za 97%. Pri tem moramo omeniti, da je -zmagala prva brigada iz le enim gramom, razlike. Tudi drage brigade so dosegle boljše rezultate. Ob s'avlje-mju te delovne zmage so bile najboljše delavke pcog’aáeme za udarnice. Tako oo .debile naslov udarnika: Ana, Kocjančič, Marija Cen-. dar. Ana Mondo, Marija K’eva in Lidija Delore.
V	OPEKARNI NARDONE V IZOLI
Tudi delovni kolektiv opekarne N,ARDONE še tekmoval za večjo sterilno,:! dela. Tekmovale so tri brigade, ki so> povprečno presegle nonnC( za 60%. Naiiboî se ,ie izkazala druga brigada, ki je preseg’e nonrho za 70%.
Slabo poslovanje (JNaproze"v Novi vasi
Nova vas ima svojo kmetijsko naibavno-prcdajno zadrugo kakor v?i ■ KLO-ji. Kier smo jó ravno obiskali, moramo omeniti, da ta 'zadruga n¡ postala niti enega- poročila na okraj o poteku, odkupa. Tudi to moramo omeniti, da se vod-stv.ç ¡zadruge zelo mato zan'ma, da bi. zalagalo svcije poslovalnice, ,z dovolim ;mi in predvsem .potrebnim: količinami blaga. Pri odkupu sadja in‘zelenjave bi tudi morala boli vestno delati. Bolje nalagati, zbirati, .'sortirati in predvsem paziti na čist«* vadja.
V ¡zvezi !s tem moramo ¡poslovodje poslovalnic opozoriti naj imajo več cula do trgervine. V poslovalnici v N ¡vi vasi nameščenci malokdaj ob uri pridejo na de’,o. S tem ljudem kradejo čas, k; je .talko dragocen. Tudi za ,druge stvari naj se ravnajo po poslovalnici pri Sv. Petru,
OPE.KARA RUDA V SICJOLSKI DOLINI
Kaj pa v novi opekarni RUDA v Sl čl.o ki dolini? Tudi ta kolektiv noče- biti p,r.i tem tekmovanju zadnji. Kakor drugi kolektivi, se je tud; ta V nedeljo zbral s 46 prostovoljci, ki so napravili v,sak p<i pet ur udarniškega dela in tako izvršiš skupno 260 prostoivoljnin delovnih or, pri čemer so prekoračili delovno normo za 140%.
DELOVNI KOLEKTIV RUDNIK
V	SICJOLAH
Tudi ta kolektiv ni pozabil na tekmovanje. Nad 93% delavcev in uslužbencev vsega kolektiva je v nedeljskem tekmovanju opravilo vsak po 4 ure prostovoljnega dela pri adaptacijskli delih — napeljavi cevi, črpanju vade itd.
DELOVNI KOLEKTIV EDILIT
PRI GRADNJI VINSKE KLETI
V	ŠKOCJANU
Prav tako kakor drugi kolektivi ■so se pozivu k tekmovanju za vi-
soko . tori' n c,-1 dela spet odzvali tu_
di zidarji gradbenega podjetja EDI. LIT. P.rj gradnji vinske klet; na bivši .postaji pri Kopru je tekmovala ena brigada, ki je, lahko rečemo, odnesla rekord od vseh dosedanjih takih tekmovanj. Brigada je namreč presegla delavno normo za 300%.
.DELOVNI KOLEKTIV GiRADB. PODJETJU? V SEMEDELI
V so/boto so tekmova'i tudi zidarji gradbenega podjetja v Semedeli. Razdeljeni :© bili ,na tri, skupine, ki ko ds'ale: prva pri novem hotelu v Kopru, druga pri gradnji ribarnice, tretja v garažah v Semedeli. Ze med delom ie ¡pokazala najboiUše uspehe skupina tevaiša Marjana Marca in tudi zmagala, ker je prekoračila normo ,za 200%. Druigo mesto ije dosegla skupina to_ vairjšai Ferluga, ki je .presegla normo za 175%, . Tretja skupina pri gradnji ribarnice pa je preseg'a normo za 105%.
V	nedeljo 23. t. m. so bile v Piranu plavalne tekme, na katerih ie ¡odel'oval o okoli 50 plavalcev iž Kopra, Izole in Pisana. Tekmovanje je bilo na različnih progah. Najboljše plavalce je izbralo mo-štv,. i Pirana, ki ie tudi v skupnem ptosmanu troboja, zasedbo prvo mesto. Dsiuigo mesto je z&sed/a Izoto in zadnje pa Koper. V posameznih disciplinah so se najbolje plasirali:
V	f inalnih tekmah, prosti stil na 50 m progi:
1. Luiciano Pu,gneče (Piran) s ča. s ,m. 33 sekund', drugi Car,bone Ser-gio (Izola) s ža om 33)2 sekunde in tretj i Dolič - Santo (Piran).
Na 100 m progi, prosti atjil so v fina'ah 'zmagali:
I. Vecroli Domenico (¡Piran) s čarom 1.14 minute, 2. Pugliese Maro (Izola) s časom 1.18 minut in tretji Vecrzli Luiciano (Piran).
j Opozorilo naročnikom |
Letna naročnina, znaša 150.— din.
Polletna naročnina pa 75.— din.
Sprejemamo naročila samo s predplačili m za pol leta ali leto dni naprej! Naročniki v FLRJ naj se gir.de novih naročil obrača:« na naslovi: AjDlT Ljubljana — Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Tynševa cesta 34, ■ naročniki v ccini »B« pa na upravo »Istrskega tednika« v Kopru.
V 23. številki berno po lali vsem dolžnikom položnice, katere bodo terjato naročnino od začetka naročila pa do kcjnica tega leta. Prosimo, da poravnate naročnino, kar v nasprotnem} primeru! bomo pošiljanje'lista ustavili.
M adi.nke na progi 15 m, zmagale :o naslednje:
1, Gi.raldi Dina (Piran) s časom 17,2 sekund in 2. ZamaroLo Silvana (Piran).
Mladinke na 25 m progi .prsno so se najboljše plasirale:
1. Zanoškar ¡Marijana (Koper), 2. Kuhar Marjana (Koper).
Izvedba tekmovanja ie bjla belo dobra ini se :ga je udeležile, nad 1000 gledalcev, lo <o z burnim pio kanj em nagradi'; posamce-ne zmagovalce. Z razdelitvijo nagrad najboljšim tekmovalcem so se tekme zaključile.
Ziier tifiarniliov
Okrajni odbor Enotnih sindikatov bo dane ssklical v Piranu zbor vseh srdila 3. brigada, ki jo vedi F.o-fco začel ob 14. uri in 30 minul v gledališču »Tartini« s .temle dnev-rim redom:
1.	Pdrzavni govori.
2.	For čilo o delu in o nalogah .udarnikov
3.	Di kusi a.
4.	Resolucija.
Po zboru udar nikov bo ’ za vse vsbljenice priprav'jena večerja v hotelu »Metropol«. Nato sledi prosta zabava pcszno v noč.,
USTANOVNA SKUPŠČINA
ZVEZE NOVINARJEV STO-ia V KOPRU
Danes ,cjb 8. uri bo v, veliki dvorani Rad'a jugoslovanske cone Tesla u tanovna skupščina Združenja »«vinarjev STlO — sekcije jugoslovanske cone.
Vabljeni so vsi novinarji.
Pripravljalni odbor. •’
Naši delavci
sledijo
H&SttP
likal nimajo v Laborja svoie šol®
M	_ .	...	.	...
Vas Labor, lahko rečemo, ie do
nedavnega bila ena najbolj odda-'jenih vasi in odtrgana od vsakih prometnih zvez. v našem okraju, saj to šele .pred kratkim zgradili novo cesto, po, kateri lahko pride v vas retted tudi avtomobil. Za časa borbe pa je bi]o tu tako živo, ¡tako navdušeno, kakor da, bi že takrat Labors:! pop rlncima nai novo oživeli. Partizani so v okoliških .gozdovih imel: jwoj štab. Tudi' komaad» meda Koper je bila tu —.takrat naj-višji organ in temelj današnje ljudske oblasti v našem okraju. Tudi . partizanski boji so ¡bili v bližnji okolici. Tega se ¡prav dobro sporni-n ato Lab orel. in ne bodo tako zlepa ,pokaplji. Z'a tl ,ne bodo pozabi:' fašist cAi zverinski napad na tovariša Frerska in njegove tovariše. 'ki bo junaško dali svoja živil e-, n ja ..za. is®, n krvoločnih sovražnikov-.jz naše. lepe in sončne ¡Istre. Zakaj ne bodo pozabili, vedo Labored ¡ami in. vemo vsi, ki :mo preživljaš] take dni, kako smo moral trpeti pod fašistično Italijo, bili preganjani in teptani. Zato nam- mora biti osvobodilna borba 'trajen zgodovinski šopih in v našem življenju. To moramo pred vsem poudariti danes, ¡zakaj mnogi radi pozabijo ti te čase in prav -zaradi tega. ne izvršujejo svojih dolžnosti ai i oibltufoe. napram našemu ljudstvu.
V Laborju so že med borbo ustanovili šolo, čeprav ni bila šola ampak navadna hiša, so si poskrbeli Učitelje, in jo obdržali do nedavno. Ib je bil velik to rak za domačine, kajti pod Italijo so morali njihovi otroci obi kovati šolo v Borštu, od tu več. kot pol ure oddaljeni vasi.
Po o v obed ¡tv j so. vedno strmeli, da bi..si z • udarniškim delom a!i kakor koli .zgradili ¡šolsko ipokopje. Ze’ijo Lab Tramov je pred dvema letoma potrdil, .tudi sam Mariom Sikst, n,ače'n;k oddelka .za pro veto ¡¡n na ¡nekem sestanku v Laborju celo citfjuibi:1, da ¡v Laborju mora - biti šola, ipa nai si ¡bo to kak r koki. Laborčani to ¡z veseljem sprejeli to obljiuibo in skleniii. da bodo z udarniškim delom da j ¡vse od sebe ¡za to.
Teda kmalu brsta minuli dve le- . t: : i takratne obljube, a ¡v Laborju pa še vedno ¡ni šole. Celo učitelje so premestili iz Laborja v Boršt, tako, da morajo, otroci ¿,z Labor ja še vedno obiskovat; žo'o v Borštu. Po tem; takem ni čudno, da so tj. otroci še jredno zaostafi za dragimi v našem okraju. Ko so imeli v vasi učiteljice in učitelje; so bili naj-' ¡boljši iri zato tudi večkrat pohvaljeni za njihovo pridnost in marljivost,
Navizltc vsemu temu .pa Laiborci ne bodo klona i. Sam; bodo do 15. septembra zgraditi lep in udoben Luski dom. v katerem bodo imeli knjižico, rdeč; kotiček in dvorano za ¡prireditve. Dela so že v teku.
Tako je v nedeljo prisostvovalo na udarniškem' de}j 20 mladincev, ki so opravili' v ato po pet ur prostovoljnega dela. Tudi vaške žene ob priliki -svojega predvo,livnega tekmovanja bodo pri tem delu poba. gale, safi so—se obvezale, da bodo do vcijtev opravile 200 ur prostovoljnega deta. T.-da če bodo tako delali, smo prepričana, da sr bodo v kratkem času zgradili tudi šolsko poslopje. Le pogumno in vizit,1rajno tako naprej, Labored
Po naših vaseh sveti električna luč
Življenje ie prišlo tudi v Gažon. -V nedeljo je zasvetila električna luč. Vrli električarji so ves teden prej ¡nategovali žice. da bi ob priliki vaškega praznika zasvetila luč. In imeti' .o jo. To, kar ni dal noben režim., je ¡njim da’a ljudska oblast, sami so si dali Ne-bo treba več stati ¡Pri sivem svitu petrolejke ob ča'opisu ali knjigi.
V Šmarjah pa imajo luč že dolgo časa, Tam so električarji napeljavi luč v tri četrtine hiš. Tudi v Pommjanu dobro delaje. Pri njih ¡o imeli luč še prej kot iv Šmarjah.
Na Fučah so sezidali transformator ko postajo, toda p,o,staviti mora j.-, še drogove in ostalo-. Tam bo luč ¡zasvetila niabrž že oktobra me. se'-a.
Na Križišču bodo 'te dni začeli z delom, nato ¡pa bodo napeljali žice do Sergaš, dotle so že postavljeni' drogovi. Električarji se nadejajo, da bedo pred ¡koncem le_ tai kcizčari z elektrifikacijo, kar je tudi želja vseh kmetov, ki vidijo v elektrifikaciji začetek novega življenja na vasi.
Brigada italijam
bo gradila Novi Beograd
Prosvetno združenje Italijanov Istrskega okrožja je do 25. t. m. origanizirato 'delovno ¡brigado, k: bo cdpotova'a na. prostovoljno delo v Novi Beograd. Brigada bo štela oko'1 '200 članov italijanske narodnosti. ne .glede ' na .n.iihovz socialno poreklo, tako da ¡bodo v nje; za-¡topan'i italijanski delavci, tenet j e in intelektualici. V Novem Beograu idu to brigada os.tala za dobo dveh mesecev.
IZGUBILA
Tovarišic» Zlata Humar, mladinka-i.z mladinske kolonije slovenske gimnazije v Kcipru, je v sredo 26. tega rhe-eca- Od 13, do 15. ure zgubila na ybrežju v Semedeli torbico, v kateri so bila očala za kratkovidnost. Poštenega najditelja prosi-ma, da va-.ne oča'a in torbico proti nagradi.
BORŠT
Zeine' iz Boršta dan za dnem tekmujejo. ¡za čim. boljšo izvedbo svojih volitev. Tako je zadnie dni de-"a-o pri ¡gradnji vaškega vodovoda in pri otopšaniu vasi nad 50 žena, ki so opravile 500 udarniških ur. Tudi nVadina noše zaostajati.. Ze sedal se pripravlja za kulturno pri_ reditev, ki jo bodo imeli 20. av-gusfa. Fr-.svetno dnuštvo »OTON ZUPANČIČ« prav dobro deluje. Moški pevrki zbor pod vod tvorni tovariša Joška Bem.biča se uči več pesmi. ’
RIZANA
V nedeljo je bilo na gradnji ceste -Rižana frointavsko taborjenje, katerega se je udeležilo 135 pr jto-voljceiv-fron,to,-Vicev j n tako napravili vsak po štiri ure prostovoljnega dela. ¡To taborenje je bilo v namen počastitve drugega zasedanja Okrajne ljudske skupščine. Pri tem dedu pomagajo .tudi .pripadniki JA. Vsak ¡dam, ¡dela nad 250 ve jakov, taiko da bo cesta kma'u zgrajena.
K K OČIJA N	____
Na posestvu kmetijske šefe Škocjan je v nedeljo delalo 87 prosto-vojjiceiv, ki so opravili nad 350 pro-stav ljnih detovnih ur pri raznih kmetijskih delih.
PORTOROŽ
SV. LUCIJA
Tudi žene iz Sv. Lucije bodo v svojem predvolivnem tekmovanju odpele otroški vrtec, za kar je že vse posknb'jeno, le za trenutn-o jim še rtianijka kvalificirana delovna sila, ki bi jim popravila poslopje, vendar, se, bodo, žene same .Motile defa in bodo tako do volitev otve-rle. stroški vrtec.
BERTOKI	^	^
Kakor po vseh vaseh tako tud: v Bertokih delajo zadnje čase na:-več žene. Na svojem sestanku so sklenile, da bodlo do volitev očistile šol ko poslopje in poskrbele, da se bo tud; pri njih «i-tesnovii otrs-Jfei vrtec. Pb eg .tega se bodo v tem tekmavanju tudi učile . raznih gospodinjskih del.
Organjza: i ja zena v Portorožu je ustanovila diva aktiva, ki sita si tako raizdei.iia delo: , prvi bo delal na kulturno prosvetnem polju, drugi pa pri materinstvu aili' pa za naše malčke. Ob priliki predvolivnega tekmovanja soi si žene iz Portoroža zadale, da bodo da volitev napravile 200 ur prof tožeči,nega deia. Obi kale bodo ranne otroške kolcni} e, ta-ko te- ¡pri nas, kakor tu.di one ,po Sloveniji, kjer so naši otro_ ci. Med tem čascum bodo tudi priredile eno kulturno prireditev, za katero se že pripravljajo.
Osapčani so bili na izletu
Preteklo nedelij-o smo se zbral: vaščani iz Ospa in šli na izlet po Sloveniji. Mislite si, da je O' y tako odmaknjen od sveta in ¡bi kdo rekel, da mi le težko pridemo v dot k ai njim. Vendar ni tako. Mož_ čast imamo, ker nas .podpira ljudska oblast-
Po vsak. dnevnem delu : mo se malo odpcčili, si ogledali lepote naše Slovenije in se prepričal; o resnici, katero ¡zanikajo informb:-ro.ieivcj. Videli smo Novo- Gorico, ki v pravem pomenu ¡besede postaja nova. Velike stanovanj:ke zgradbe, ki ¡so jih -gradili s pomočjo mladinskih ¡prostovoljnih brigad, su ž ve priče, ki kričijo v poraženo italijansko Gorico, da 'bodo v njih delavci stanovali.
Od tu ;mo se odpeljali v Bukovici, kjer smo s j ogledali dobro urejeno Kmečko delovno ¡zadrugo. Dalje smo se ¡vozili proti Solkanu, kjer nas je očarala lepota Soče. Nato pa smo zavili proti Postojni. Tu smo si ogledali kraljestvo pod_ zemlja: dvorano, prestol, prebivalce in druge lepote te jame. Dcm.ov, smo se viriFli prepričani,-¿la ie Slovenija lepa in da ib o to lepoto ¡užival le delovni človek.
Plavalni troboj Koper - Izola - Piran.

Spretni Pirančani so Easedli prvo mesto
POMEN OKRAJNE
partijske konference
Oslovski kaSelj ali „tosse pagana"
Skoraj ibo leta, odkar .se je vršil drugi kongres KPTO. Na tei veličastni manifestaciji ,se ni obravnavalo ie vprašanje kominformizma in drugih ,sovražnikov naše partije, ampak je bila izvršena tudi temeljita analiza vsega našega dela na pod'a,gi česar ro bile dame smernice za naše bodoče de’o.
Brvi rezultati so bi 1 pokazani na Okrožni partijski konferenci meseca februarja tega leta, kjer se ie ugotovilo pravilnost poti in .pristopilo <e je k uvajanju planskega gospodar:',dva s tern, da je bil spre;e,t zakon o enoletnem .gospodarskem plamu ter še drugi važni .sk'epi. Iz tega ;le bilo razumljivo, da re bedo čiimprej ¡mogoče vršile tudi Okrajne ¡partijiske konference.
V zvezi s tem so se pričete še pred dobrimi par meseci .priprave ca to konferenco. V tem času .so imele vse o kovne .partijske ■organizacije našega okraja svoje k nfe-rence. kjer so ,si s tajnim glasovanjem izvolite svoje voditelje. Prav tako go biti s tajnim glasovanjem izvoljeni krajevni in mestni partijski forvm1. Ob tej priliki pa je bilo v .posebnem poročilu kritično pregledano tudi delo naših organizacij in posameznih članov za najmanj eno leto časa ¡nazaj.
Osnovanje krajevnih komitetov pomeni razvoj in utrjevanje naše Partije v zvezi iz našim 'plclšniei razvojem Ti komiteti bodo igrali ze'.o varno vlogo pri decentralizaciji. ki se že izvaja, ter demokratizaciji našeiga državnega aparata.
Da bi naše članstvo še .bolje razumelo naloge, ki ¡stoje pred njim. je ¡pričelo študirati Program in Sta tut KPJ. .In tako pripravljeno gre sedaj r.a Okrajno partijsko konferenco, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo.
Ta konferenca, ki 'bo nedvomno obravnavala izvršena delo. ki ga je nakazal II. Tcongres KPSTO, se bo dotikala poleg strogo partijskih tu-
Predsoba anubuliante socialnega zavarovanja v Kopru je vsak dan polna zavarovance,v-fobinikov, ki čakajo r.a .zdravnika. Čakajo na pregled, nasvet ali nakazilo .za zdravila. Uslužbenke, ki vpisujejo in ■ sprejemajo bolnike, :o tako zmedene, da ne vedo, če bi ustregle tistim, ki pri oknu čakajo, ali tistim, ki se večkrat oglasijo in jih po imenu kličejo, ali ,pa'tistim, ki .so najmanj poznani in pred vrat; polijejo tak red in se prepirajo.
Res je, da so 'bo ničarke in zdrav, niki prezaposleni, toda gorje tiste_ mu, ki mora tri dni čakati zdrav-
di splošnih vprašanj, zlasti Izvajanja enoletnega gospodarskega .plana.
Kritična analiza ibo pripomogla k izboljšanju dela partij kih organizacij ter tudi drugih množičnih organizacij, Zato, íe ta konferenca važna ne samo .za partijsko č'an-itvo, ampak tudi za vse drugo delovno ljudstvo našega, okraja.
O PRIPRAVAH
zazenske volitve
Po naših .vaseh in delavskih kolektivih ustanavljajo žene v svojem predvolivnem tekmovanju ženske aktive in kolonije, ki bodo skrbele za pravii.no vzgojo in nego naših otrok ter za ugotavljanje položaja stavč-kav. da b¡ jim na ta .način-laže .pomagale. Ti ženski aktivi ¡gredo po hišah in pregledujejo otroke in starčke. Obenem skrbijo, da ne bi domači izrabili nadložn,osti starčkov in j'h izkor iščali, ker morajo dandanes vsi živeti po človeško. Tak' aktive so žene u tanovile v Portoa-ožu, Izoli, P ib egih, Bertokih, Škofijah in drugod.
V Pučah in Kampelu-iSalari .pa' so žene odprle otroška igrišča. A tudi v drugih krajih se na to pripravljajo'. Žene bodo tudi ustanovile poletne ekonomije v Kopru, Ankaranu i.n Iizo’i, V pripravah za volitve so naše žene tekmovale pri prostovoljnem delu in napravile 2.255 udarniških ur.
Prihod in odhod
otrok v kolonije
Centralni odbor za počitniške ko_ lani-e objavlja:
PRIHOD OTROK I. TURNUSA POČITNIŠKIH KOLONIJ
Logatec: se vrne .dne 28. julija;
Ribnica: ,se vrine dne 30. julija;
Šiška: .e vrne dne 30. julija.
Bovec: se vrne dne 6. avgusta;
nikov odgovor. Dejstvo je. da se nekaterim posreči, naj si bodi na klic ali na namig, .po eni uri čakanja ali tudi prej dospeti do zdravnika.
Mnenja smo, da se jim bolniški listi ¡pomešajo in tako tisti štiri težko (pridejo na vr.sto. Mi svetujemo. ker želimo red v (tej čakalnici. da se 'bolniški Hrti zlagajo na tri kupe, za vsakega zdravnika posebej, nato bi jih od spodaj navzgor jemali in klicali zavarovance, tako. da bj vsak po pravičnem .vrstnem redu prišel na vrsto, kakor mu pripada.
(latinsko: pertitssis; italijansko: tosse canina aj tosse pagana)
O bolezni «a splošno Letos smo imeli v našem okraju zelo ¡veliko primerov te otroške nalezljive bolezni. Vsaik dan, tudi še danes, ¡prihajajo matere v ambulanto s svojimi otroci po zdravniško ipom.lč za t,o befezen,
Ker je imel letos oslovski kašelj praivi .epidemični .značaj, em se odločil, da .seznanim brake s to boleznijo.
Oslovski kašelj je predvsem otroška bolezen, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zve v prvih dnevih po rojstvu šahko otrok ¡zboli, če njegova mati1 hi prebolela, oslovskega kašlja. Nekateri zdravniki pa pravjljo, da tudi. če je mati prebolela to bolezen, lahko zboli otrok takoj ¡po roj itvu. To omenjam zaradi tega, ker otroci, [posebno če jih matere dojijo, tja do treh mesecev staro-
Sv. 'Favel: se vrne'dine S avgusta;
Kršk I: .se vrne dne 6. avgusta. ODHOD ZA SISKO IN LOGATEC dlne 6. 8. 1950
Ankaran: y Pradah pred bivšim KLO .San Tomà o’b 6. uri;
.Sv. Peter: na vasi ob 6. uri;
Krkavče, Puče, Koštabona: križišče nad Pučami ob 6. uri 40 minut;
Šmarje, Pomjan: pred .zadružnim domom v ¡Šmarjah ob 7. uri;
Gazon: pod vasjo clb 7. uri in 15 minut;
Marezige: pred .zadružnim demom ob 7. uri;
Babiči: v vasi ob 7. uri in 15 minut;
Vanganel: pred KLO ob 7. uri in
30 miin.iut;
Mančam: pod vasjo ob 7. uri in 40 minut;
Dekani, Pobegi, Cežarii: v Pobegih ob 8. uri in 15 minut;
.Sv, 'Anton: pred zadrugo ob 8, .uri in 45 ¡minut.
št4i ne morejo zboleti' na drugih otroških nalezljivih boleznih.
Do prvega leta starosti ¡zboli približno 10 % otrok, potem je do petega leta obolelosti naj,večja, nato pa. pojema in je po desetem letu ¡zelo redka.
(Najbolj nevarna je ta bolezen pri dafienčkih. Član starejši je otrok, tem lažjega značaja je oslovski kašelj.
Kda' nastopa in kdo ga povzroča
Najbolj pogosto .nastopa bolezen poz'mi in spoimladi. povzroča io neki bacil, ki proizvaja posebni strup, ki ima za posledico znani krčeviti kašelj.' Oslovski kašelj je ena izmed najbolj nalezljivih bolezni in sicer predvsem- na začetku bolezni, takrat ko oboleli otrok še ne kašlja. Takrat, ko so krčeviti napadi najhujši, nalezljivo'!; že pojema. Zadosti je, da se izdrav otrok nahaja v bolnikovi bližini, pa se takoj okuži..
Kdor je enkrat prebolel oslovski kašelj, ga ne more drugič imeti.
Kot sem že omenii, je ebole'! otrok najbolj nalezljiv takrat, ko še nima krčevitega kašlja. Kako spoznamo, oziroma mislimo, da 'bo otrok d-, ¡bil napade kašlja? Tak otrok se hitro utrudi, izgubi apetit, pravi, da ga ¡bdi .glava- Postane hripav, suho kašllja in ima nahod. Tud; ¡vročina nastopa včasih. Vsi ti znaki lahko nastopajo pri navado; m prehladu. Ce se pa ti znaki jači.io, začnem - mi-liti na oslovski kašelj. Za naštetimi znaki pa nastopijo napadi krčevitega kašlja.
Kako iizgilada talk napad?
Kar na lepem začuti otrok, da prihaja napad. Vdihne kratko in globoko, nato izalkašija kratko in sunkovito 4—5 krat, potem sledi značilni piskajoči vdih. To se večkrat ponovi, dokler otrok ne postane p'a,v iv obraz jn se začne dušiti. Nazadnje pride še dolg, pi ka-
no in včasih bruha. To omenjani predvsem .zato, ker navadno majhni-otroci, če kašljajo, požrejo slino; pri oslovskem kašlju pa vedno izpljunejo. S tem je napad končan. Napadi s0, najbolj pogo tj ponoči, po. eb.no proti jutru. Napad lahko izzove nepravilna prehrana, razburjenja ali pa kašljanje drugih otrok, navadno. pa nastopajo napadi 'sami od sebe. V štiriindvajsetih urah je približno cd 20 do 30 .napadov. Pri napadih ¡pride lahko do krvavitev iz nosa, ca’o do krvavitev] ped očesno . luiznico ¡'ahko pride. Če .pa pride do 'krvavitev v ¡možgane, otrok hitro umre.
Pr-i •zelo majhnih otrocih in pri ^odraslih ¡nastopa navadno samo kr čeviti kašelj brez 'piskajočega vdiha. Včasih pa ta bolezen tako milo nastopa, da je pravzaprav »kašelj, breiz oslovskega kašil.ia« (to je brez krčevitih napadov) in cpazimo samo kihanje a.'j pa sp.-ošne krče. '
■Po krčevitih napadih so sicer otroci izmučeni, vendar ¡se hitro popravijo in znova zaspijo ali se naprej igrajo.
Ce.z 3--4 tedne 'začnejo napadi pojemati, piskaj, •čl vdih izgine. Otroci ne bruhajo več po vsakem napadu. Otroci, ki so živčne narave, pa potem kašljajo iz navade še po več mesecev,
Navadno poteka bolezen 10 tednov. Lahko se pa. tudi preij zazdra. vi ali pa se tudi .zavleče.
Omenim naj še to, da zdravniki ne .sedimo jakosti .obolenja po ¡krčevitih .napadih, ker so tisti, ki nima;,o tako hudih krčevitih, napadov; prav talko nalezljivi kot ostali-
Pazit; moramo na komplikacije, k; nastopajo: pljučni katar (br-on_ chiitis), pljučnica in rplošni. težki krči ter duševne moimijei Take tro-ke ¡e treba takoj .peljati k zdravniku.
Iz navedenega sledi, da ie( važno, da bolezen čim prej spoznamo, oziroma odkrijemo in, .baline izoliramo, predivlsem takrat, ko.,š;e nimajo krčevitih ¡napad v. Ko ima otrok že mesec dni krčevite napade, 'lahko prenehamo z Izolacijo,.
Kako zdravima oapvaki kašelj?
Zdravniki ;še nimamo na razpolago uspešnega sred tva. Vakcinacija je včasih uspešna, včasih pa ne. Bolni otrok mora čim ¡več časa; prebiti ¡na svežem zraku. Varovati ga moramo vsega, kar bi dražilo na kašelj: prah,, suha hrana, razburjenje. Uživajo naj kaša to tekočo hrano. Ce otrok po napadu bruha, ga moramo na nov-o nahra-. niti, brž ko, si’ je opomogel Po -napadu. Ce ie le mogoče, nai ¡bolnik spremeni bivališče; - ,predvsem naj gre tja, kjer je ugodnejše podnebje. Posebno tisti otroci, ki še dolgo potem kašljajo,. ko so bcleizen že preboleli, ■ naj .spremenijo 'bivališče, ker V novi okolici pozabijo na. kašeij. Omenim naj še, da ponekod vozijo obolele otroke z letali v, velike višine, kar naj 'bi imeo zdravilni vpliv na bolezen.
Dr. Polde Hladnik
joči' vdih, otrok izpljuva gosto sli-
Puščanie kokoši' na prostem vpliva na dober razvoj in odp most proti
bole zvi.m
Hered v ambulanti
socialnega zavarovanja v Kopru
BORIS ZIHERL-.
DRŽAM V P3Š1100MI DOBI
Predivi em je drugačna situacija s social ¡stično revolucijo. Socialistična revolucija v kapitalistični družbi ne najde socialističnih proizvodnih odri.oov. Nobena ustanova ¡kapitalistične družbe ne u. t var ja so-ciali-tičnih ¡proizvodnih odnosov med enakopravnimi neposrednimi proizvajalci, ki so začasno tudi lastniki proizvajalnih ¡sredstev. Takšnih odno.av ni v kapitalizmu. V1 kapitalizmu se ustvarjajo v razvoju kapitalistične družbe ¡proizvajalne sile, razvija se tehnika, razvija se umetnost človeškega ¡dela, človeška .sposobno-t vladati nad pri-r-odnlmi silami, ravnati s proizvajalnim sredstvom, orodjem. V kapitalistični družbi se torej razvijajo proizvajalne sfle, menjajo ¡se proizvajalne sile, ne ustvarjajo se socialistični odnosi. 'Sele socialistična revolucija u tvarja ugodna tla za razvijanje, za vzpostavljanje no. vih proizvajalnih odnosov. Zaradi tega predstavlja ¡socialistična revolucija v nasprotju ¡z buržuaeno revolucijo, ki je zaključek revolucionarnega preob'¡kovanja, šele začetek, ona je šele uvod k tej preobrazbi. To je osnovna razlika med buržuazno in socialistično revolu-
cijo, to je predmet razmotrivamj.
Ciin je v socialistični revoluciji prevzel proletariat ob'ast, .pričenja zavestno pod vodstvom Komunistične partije 'ustvarjati socialistične proizvajalne odnose, od. trahjevati vse, kar je staro, kar je prinesla eksplcatatorska družba v pogledu zatiranja človeka in naroda. Potemtakem odpira socialistična revolucija ¡novo obdobje, ki ga navadno imenujemo c,'hd«bie izgradnje ¡socializma, obdobje izgrajevanja komu. nistione družbe. To je sorazmerno dolgo obdobje, doba .prehoda iz ene družbe — kapitalistične — k novi — komunistični družbi. Zaradi tega imenujemo to dobo »prehodno dobo«.
Po svoji družbeni vsebini, je la prehodna doba, doba .borbe med novim in starim. To je doba silno cistre fcoribe novega, ki ra te, s sta_ rim, ki dohaja, ki ipa se kljub temu trdno drži svojih pozicij in ki ga je treba pregnati z vseh pozicij,
da lahko ono .novo končno zmaga. Predstavnik tega novega — delavski razred in olb nijem obrane delovne množice, ki jih politično vodi Komunistična partija, da se bori proti staremu in ne v la namen poslužuje državne oblasti. Prvič v ¡zgodovini .pasja,ne ¡sedaj država, ki je bi a od vsega začetka orožiie v rokah izkoriščevalskega razieda, razreda zatiralcev, or žje v rokah delavskih množic za .borbo proti dovčerajšnjim iizžemalcam. Ta oblika vladavine, ter njene družbene vsebine, po kateri vodi proletariat bo,rbo proti ■ tar emu skupno z ostalimi delovnimi množicami, se navadno Imenuje »diktatura proletariata«. Lenin je označil diktaturo pro’etariata kol’ razredno zvezo proletariata s kmeti, drobnimi ¡proizvajalci ter inteligenco, kratko m malo z vsemj družbenimi slo. i, ki so življenjsko ¡prizadeti pri uničevanju kapitalističnega družbenega reda. Karl Marx, ustanovitelj znau-
stvenega . o,iia’izma in naš na j večji, učite’j. poudarja v svojem delu »Kritiki«, ki je izšla trudi v srbščini. da leži med kapitalistično in kcnr.rnistično družbo doba revolucionarne preobrazbe jz ene v drugo. .Temu ustreza tuidi politična prehodna d Iba in ta doba ne more biti nič drugega kakor’ revolucionarna diktatura proletariata.
Kakšna Ije naloga države, za Katero je značilna diktatura proletariata, diktatura delavskega razreda kot najbolj naprednega sloja’ Takoj po ¿rušenju kapitalističnega razreda ¡z obla1 ,ti preide nova oblast k1 eteprcjpriaciji, razlastitvi do~ včerajštnjih eksploatatoriev, .prične pa pri .največjih, V roke države kot predstavnika novega vladajočega razreda preide ¡astnina kapitalistov —. tovarne, tr.govma banke — in ustvarja .e ocialistični sektor narodnega gosp darstva. Ta socialistični sektor, ki zajema ključne pozicije vsega narodnega
gospodarstva, je ¡steber novega v ekonomiki te ¡nove družbe, k; ¡je rezultat soeiadst.čne revolucije. ■Socialistični go podarski sektor, je ti to, kar raste, kar nenehno raste. Znano je, da je izvedel Stalin nekaj mesecev po Oktobrski revoluciji nacionalizacijo kapitalističnih, podjetij. Znano ie tudi da je bilo pri nas izvedeno to revoluiconarno dejanje sorazmerno v kratkem času, z vrsto ukrep o. - o nacionalizaciji kapitalistične la tmirte, tako da doseže nova. obla 1 ž? v začetku leta 1948 v naši državi .ključne po_ žici j e v gospodar? ti i. vladajoče pozicije v goip. davit To je prvi korak. Država, ta ' a država nastopa sedaj kot m-ožje. ki z njim duši odpor dovčer, ih izkoriščevalcev. Ja no ie. > tud iz prakse vemo, da niso kwvf.< ¡ ti n:ti najmanj soglašali . :,u akcijami in ukrepi nove eivav;. da o se upirali, da so. se pove: • ■ ;/ ludi z zunanjimi oovražniki. raznimi kapitalističnimi krm nozemstvu. Vemo,, da to počenjaj.- še danes, da so ,pa pri tern, kar je najbolj, za ostno in frači .:: -■ deležni .potu^ he v državah k	-e.be naziva-
jo sociali, tič,ne d žar. .
(P	ee'!je sledi), j
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
					
1 St&uendti	p	I	l 1	M	V PRETEKLEM LETU *
					
H S
Slovenska filmska umetnost je še zelo mlada, saj je 9. fnaja letos ko je praznovala Ljubljana petletnico osvoboditve, praznoval tudi slovenski, film svojo pomembno o-bletnico svojega obstoja.
Se med rezkimi rafali prodirajočih osvobodilnih brigad, ki jih je Ljubljana tako težko pričakovala — so prvi operatorji posneli na prve metre filmskega traku pre-kipajoeo radost Ljubljane ob prihodu osvoboditeljev.
«Ljubljana pozdravlja osvoboditelje» je bil naslov prvega slovenskega dokumentarnega filma slovenske filmske proizvodnje, ki mu je y teku kratkih let sledila vrsta druVh kzol-ih in daljših. Takšno je bilo rojstvo slovenskega «Triglav filma», ki je nato v pičlih treh letih svoj umetnški in tehnični kader, ki ni imel strokovnih preizkušenj, pač pa se je svojega dela lotil z navdušenjem, zanosom in ljubeznijo, — tako usposobil, da je ust', ril prvi slovenski celovečerni umetniški film «Na svoji zemlji». ija katerega je mlada slovenska filmska umetnost lahko upravičeno ponosna.
15,000 metrov novih ss== FILMOV
.Medtem, ko je slovensko filmsko podjetje «Triglav film». leta 1945 izdelalo le dva kratka dokumentarnega filma in ,dva filmska obzornika' v skupni metraži 1.188 melrovt ker si ie takrat' slovenski film šele postavljal temelje, si je v naslednjih -leiih začela slovenska filmska proizvodnja naglo dvigati. Leta 1948. j-? bilo poleg umetniškega filma «Na svoji zemlji dveh. dokumenta™ h filmov izdelanih še devet filmskih obzornikov, šest kratkih filmov ter osem poljudno znanstvenih filmov v skupni metraži 9.781 metrov.	■
V preteklem letu pa se je po požrtvovalni prizadevnosti k.o’ek_ tiva «Triglav filma» filmska proizvodnja še zelo povečala. Izgotovljena sta bila dva dolga dokumentarna filma, 1:1 kratkih, 10 filmskih obzornikov. 2 kratka propagandna filma in 4 poljudno znanstveni filmi v skupni metraži 14. 765 ¿n.
Najvažnejši rezultat prejšnjega leta predstavlja začetek snemanja drugega slovenskega celovečernega ufnetn šfcega filma «Trst».
Scenarij za ta film, ki zajema borbo zavednih Tržačanov med o-'kupacijo v zvezi z osvobodilnim poki atom v Jugoslaviji, je napisal pisatelj Franc Bevk. Pri filmu sodelujejo poklicni igralci ljubljanske drame in reškega gledališča ter ljudstvo. Film režira režiser France Štiglic, ki je režiral tudi film «Na svoji zemlji». Doslej so filmski operaterji posneli že. 50%' celotne metraže tega filma.
« »
I’
novih uspehov
Posledice mformbirojevskega konflikta so v preeeejšnji meri prizadele tudi slovensko filmsko proizvodnjo. Vs'i 'računi za dobavo potrebnih 'strojno tehničnih naprav iz vzhodnih demokracij so padli v vodo. Vse te stroje je bilo treba izdelati dama. In to se je tudi zgodilo.
Danes ima «Triglav film» med svojimi stroji le malo .uvoženih naprav. Z izdelki lastnih delavnic, jfe podjetje zagotovilo za bodoče delo zadostno število tomskih snemalnih kamer z vsemi pomožnimi napravami. Domači kakor tudi filmski tehniki iz ostalih republik Jugoslavije so ugotovili, da je
kakovosti domačih zvokovnih kamer v mnogem boljša od posnetkov z uvoženimi kamerami.
Tehniki «Triglav filma» so opremili z zvočnimi napravami poseben avtomobil, s katerimi je mogoče snemati zvok v ateljeju in na prostem. Nedavno s-o bila dovršena dela na razv-ijalnem stroju, konstrukciji mladega tehnika TRATNIKA. Ze pri prvih poizkusih je bilo ugotovljeno, da se stroji v ničemer ne razlikujejo od inozemskih izdelkov. Poleg kvalitetnejših izdelkov je z novim strojem zagotovljena tudi večja' storilnost. Medtem, ko je prej pet delavcev v laboratorij, razvilo po 100- 120 m filma na uro, bodo v bodoče trije ljudje ’ na novem stroju v eni uri izgotovili 600/do 700 metrov 'filmskega traka. Oddelek za dvig in napredek proizvodnje že več mesecev pripravlja vrsto novih načrtov za izdelavo raznih strojnih naprav, ki bodo mnogo pripomogle k dvigu filmske proizvodnje.
Bodoče naloge
Ze letos se bo proizvodnja umetniških filmov povečala, obenem se bo pa sorazmerno zmanjšala proizvodnja dokumentarnih filmov, tako da bo v prihodnjih letih gTovno težišče slovenske filmske proizvodnje umetniški film. ¡Seveda pa se izdelava dokumentarnih filmov
Bjjg
ne bo po vsem opustilo. Poleg večjega števila umetniških filmov bo podjetje vsako leto izdelalo tudi nekaj dokumentarnih filmov predvsem zato, da se bo pri njih vzgajal nov kader bodočih snemalcev in režiserjev za glavno vlogo: snemanje in režijo umetniških filmov.
Za letos je v načrtu snemanje umetniškega filma za katerega je scenar napisan po romanu slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja «Visoška kronika». Poleg tega bo letos dovršen umetniški film «Trst», v načrtu pa je še-filmanje tretjega umetniškega filma, za katerega pa scenarij še ni "dokončno določen, najbrž pa bo to mladinski film.
Pomoč mirnM brisad
zlrelki študelMi fiši
Na gradbišče Študent«vsega naselja v Zagrebu prihajajo vedno nove inozem-ke brigade. Iz Pariza so odpotovale zopet tri brigade mladih prostovoljcev. Doslej se ie na gradbišču zbralo okoli 600 brigadirjev raznih držav. Iz Francije so prišle štiri brigade s 300 mladinci, 90 iz Nizozemske, 86 iz Avstrije, 46 iz Norveške. 32 iz Švedske in Danske, 27 iz Italije in 22 j,z Anglije. V fra.nco kih, angleških in nizozemskih brigadah so .zastopani tudi mladinci iz V.ietnama, Trinidada, Martinika, Gaajano, Kolumbije, Ki_ tajske, Združenih dlržav Amerike, Sirije, Južne Afrike in mnogo drugih držav iz, vsega sveta. Letos bodo zgradili na tem naselju 24 objektov, razen tega pa še jezero m celo vrsto drugih prometnih in podobnih naprav v. eučiliškega mesta.
Ogorčenja zaradi
preganjanja jugoslovanske manjšine na Madžarskem
Madžarske oblasti so sklenile, da zaprejo vse pripadnike jugoslovanske manjšine iz vasi Fclszeszeneg ob jugoslovanski meji. Ko so pripadnike jugoslovanske manjšine vozili v notran.jo.-t države, je madžarska policija istalno slabo ravnala z njimi.
Člani madžarske manjšine v Jugoslaviji obsojajo diskriminacijska početja, ki jih madžarske oblasti izvajajo nad. člani jing,oslova nske manjšine na Madžarskem. Iz protestnih aborovanj so madžarski državljani poslali ibrzojaivlke in pistna jugoslovanski vladi ,v'katerih zahtevajo, .naj ta podivzame potrebne ukrepe za 'zaščito J"uigos’ovanov na Madžarskem.
Pneumatično kladivo, izdelano v tovarni Ivo Lola-Ribar v Železniku
387 km dolga avtomobilska cesta od' Beograda do Zagreba ie ,popolnoma dograjena. V nekaj dneh bo predana prometu. Na avtomobilski cesti je delalo 335.000 mladincev, borčevi Jugoslcvahjke armade, frcal« tovcev in-strokovnih,'delavcev. Čez globoko, blato, čez g.czdove, močvir jo-so speljali avtomobilsko cesto, ki je satmoi 20 km daljša od zračne črte in 80 kan krajiša. od stare ceste. V letu 1948 je 439 imjadindkih delovnih brigad z nad 77,000 mla-' dih graditeljev začelo veliko borbo na avtomobil ki cesti. To leto so, zgradili ckircg 76 km cestišča, oziroma 121 km ceste .skupaj s cestiščem, ki so ga zgradili zagrebški in beograjski fremtarci-. Leta 1049 je delalo na avtomobilski cest; 200 tisoč, graditeljev. 710 mladinskih delovnih tbniigad iz vseh krajev Jugoslavije in tojdi iz inozemstva ie skupaj s 70.000 borci Jugoslovanske armade vodilo težko bitko s s‘la_ voo k im močvirjem jn blatom ter
a za
ovrsino zemlje
V	ljudski republiki Sloveniji spada med najbolj velikopotezna melioracijska dela regulacija Prekmurja in reke-Pšate pri Ljubljani.
V	Prekmuslci ravnmi, imenovani tudi slovenska itnica, bo meliori-ranih okrog 45.000 ha zemljo. Od tega bodo 30.000 ha izboljšali z namakanjem 7.000 ha površine bodo zavarovali pred poplavami reke Lendve in Mure z 20 km dolgim in dva in pol metra visokim nasipom, ki bo obenem tudi varoval bogata naftina polja pri Doljni Lendavi. Vpliv vetrov, ki sušijo zemljo pa bodo preprečili z vetr-
Tovcirnea orodnih strojev v Železniku
Spomladi leta 1947 .so prve mladinske brigade zasadile ne daleč od Beograda v raztegnjeni vasici Železniku prve krampe za novo tovarno orodnih strojev. Tisoči .in ti. eciči kubikov zesnfie so ¡se grmadili nad temelji, d,z tal je začela rasti -novcP.tdvama. Na gričku nad' Železnikom pa so začeli mladinci iz vse Jugoslavije graditi novo .stanovanjsko naselje. Minili .sta dobri • dve leti, v Zeleizn/ku pa že obratuje nova, najmodernejša tovarna orodnih strojev v Evropi.-Na hribčku nad Železnikom pa je danes lepo, veliko delavsko naselje. V no_ vi tovarni pa ¡¡zdelujejo že številne nove stroje, ki ,so jih prej. v Jugoslavijo uvažali. Na sliki vidite proizvod te tovarne — veliko pnevmatično kladivo. Teh in še nešteto drugih strojev izdeluj e jo -v Železniku v velikih ise.ri.jah.
nimi zavesami iz pritlikavega in visokega drevja.
Tako bo melioracijska ureditev Prekmurja omogočala, da se življenje tamkaj organizira v 'boljši, višji obliki, in bo mogoče ustanavljati velike gospodarske obrate, ki bodo lahko uspešno sodelovali v veliki kmetijski proizvodnji.
Strokovnjaki sa izračunali, da bo mogoče na novih površinah pridelati 123.000 ton žita. ki prehrani
50.000	ljudi letno dalje krompirja za 200.000 ljudi in sladkorne pese za 375.000 ljudi letno. Ko bo Prekmurje dokončno meliorirano bo vsako leto vrnjenih 98 milijonov dinarjev s pridelki.
Načrti za regolacijo reke Pšate pri Ljubljani so se izdelovali nad 100 let, uresničila pa jih je šele ljudska oblast. Meliorirali bodo o-lcrog 1000 ha velike močvrne zemlje ob spodnjem toku reke Pšate, med Trzinom, Domžalami in Dragomerom. Na izsušenem terenu bodo gradili veliko ekonomijo, ki bo preskrbovala mesto Ljubljano z raznimi povrtninami, ki jo bodo na površini 125 ha'pridelali letno 125 vagonov. Ze prihodnje leto bo 200 - ha osušene zemlje zasejano s' krompirjem, ki,bo zadoščal za prehrano polovice ljubljanskega prebivalstva. Tu bo tudi velika živinorejska farma, na kateri bodo gojili 720 krav, in 2000 prašičev. ■
Ob žav©sfl da
delajo zase dosegajo vsakega dne nove uspehe
Na 'graidiliišču .nove velike hindro-centrale v Vuzenici na Dravi že betoniralo .prvi turbinski steber. V sredo ,so v pripravljene opaže za prvi turbinski steber, kjer so na-m>stiii 49 ton želeizne armature, pustili prve kubike betona- Delavci gradbenega podjetja. »Gradis« so v strugi Drave, ,z močno zagatno steno, osušili prostor ¡v obsegu 80 + 20 metrov in začeli kopati temelje za dva turbinska stebra in tri pretočna polja, bodoče hidroicentraie. S p.lovico planirane delovne sile in z dobro mehanizacijo so iz stavbne lame v kratkem izkopali 52.000 ku_ bičnih metrov kamenja in s teni izvršili dve tretjini celotnega izkopa na g.radiljščiu te hidrocentale.
Bogato ležišče
kromove rude v Makedoniji
Na’nedavni h lavi kovanjih v Makedoniji .so odkriii bogata ležišča kromove rude rv rudniku Kadu.za. To ruda so našli 220 metrov v globini in je p« količini in kakovosti ena izmed najboljših -v Jugoslaviji in druga za rudnikom v: Novi Kaledoniji. Zaradi izkoriščanja te rude se b,o produkcija v tem letu dvignila. za 30 odstotkov v primeru z lanskim letom.
¡SARAJEVO. '— Hercegovski lovci na kače so od ¡začetka) tega leta • Ulovili 600 ¡strupenjač, katerih strup uporabljajo za izdelavo .seruma proj ti ¡kačjemu piku. D0 konca tega leta ?o se nameni'i .uloviti dva tisoč kač.
BEOGRAD. — It. rotor,damskih ladjedelnic :'e prispela te dni v Pulj nova jugoslovanska mulccna ladja PULA. Nato js odplula na Brionske otoke, kjer jo ie obiskal maršal .Tito. V septembru tega leta - bodo izdelali v Rotterdamu drugo ladjo, katero bodo izročili jugoslovanski trgovinski mornarici.
k nekaj številk o gradnji
avtomobilske ceste BEOGRAD - ZAGREB
skorajpopolnoma dogradilo avtomobilsko cesto.
Da so dogradili avtcmoihilsko cesto, so morali vgraditi v .nasipe okrog 11,300.000 kub. metrov zemlje? pri odstranjevanju ruše pa ;o opravili 4,300.000 kubikov zemeljskih (del. Vse to so ••morali v glavnem opraviti ¡7. rekami, s primitivnim orodjem, z lopato, krampom in s samokolnicami'. 17.600.003 kubikov zemeljskih del so opravili na avto. mahi!ski cesti. Vse to delo je' opravila m!adina.
'Nai avtcmoibilški cesti je zgrajenih 773 večjih in manjših betonskih objektov — mostov, nadvozov
in ¡propu: tov. Naj večji med njimi je vidauikt na Novski, ki :e dolg 155 m. Samo v nasip tega viadukta so morali vgraditi mladi graditelji
135.000	kubikov zemlje, v ploščo, podporne .stebre, nosilce, na katerih leži plašča, pa so vgradili 162 tisoč 450 ¡kg železa, 780 ton cementa, 3.200 ton gramoza itd. Drugi največji obejkt na' avtomobilski cesti je most na Bosutu, k: Je dolg 140 m. Vsi objekti sp zgrajeni po najmodernejših metodah, večinoma na montažni način z vitkimi in elastičnimi1 stebri jn podporniki, iz višine gledani se ne razlikujejo od bele ceste.
Na avtomobilski cesti Je delalo 2.100 -strojev, toda ti. stroji, ko so prišli na cesto, skoraj 'Afso bil; uporabni. To so bili šfro.fi, ki so ,:dh pripeljali iz veh megočih krajev, nekateri so celo videli Afriko. — skratka, bili o le še rekviziti. To_ da popravili so jih naši strokovnjaki in ha avtomobilski' cesti so opravili de1 o. Za pogon teh strojev so porabili cele gozdove. Za dovoz materiala na avtom,oibibko cesto — gramoza, cementa, asfalta itd. -- so mora,Ji zgraditi 455 km normalno-tirne proge in 800 km ozkotirne. .Na avtomobilski ces-tj ie bjio 33 velikih jztovornih postaj, na katerih so vsak dan i.zktži'11 1600 vagonov materiala. '
Navedl-i smo samo nekaj številk, iz katerih lahko vidite veličin , te gradnje in spoznate, kako velikan, sko dejo .ie oprav?'a Jugoslovan, ku mladina.
wirnNMimimHiiiinniiitiiimimiimmiiiiimiimimimiiiimiimmiimm i
SEDEM DNI PO SVETU
BiimHiiiiiiiiiiimiíwmmiiüiHíiimnüimniiüiiiüiiinniüüiiiiiümiiiiii,
Odziv na resolucijo jugoslovanskega odbora za obrambo miru
Angleški partizani miru in španski antifašisti bodo poslali v Jugoslavijo delegaciji
Britanski Nacionalni komite za obrambo miru, ki mu predseduje lord Boyd Orr, je «prejel ipaziv Jugoslovanskega odbora za obrambo miru, ¡naj pošlje svojo delegacijo, da se prepriča o neutemeljenosti kominformističnih obtožb, ida je bila Juge (stavi la spremenjena -v bazo (za vojaSkie aklcjje zahoda pro_ ti Sovjet.ki zvezi. Isti komite se je hkrati obrnit na poslaništvo BoTga-rjje, Madžarske in Romunije, naj bi njihove države dovolile obisk delegacij tudi na njihovem teritoriju. Brjta.n.ki komite za obrambo miru bo -sejtavil delegacijo in jo v najkrajšem času posla! v Jugoslavijo.
Časopis »Aceton Socialista«, organ španskih antifašistov, ki živijo v Franciji, je v svoji drugi številki objavi] razglas, v katerem žigosa protijugoslovansko klevetniško propagando Kominfor.na in izraža pri-pravl'jendst, da se sestavi delegacija republikancev, ki bi odšia v Jngos’avijo in preučila resnično stanje v državi. Razglas, ki je bil objavljen z naslovom »Ne smemo ostat; mlačni do protijugoslovnaske kampanje. Storiti moramo vse, da «poznani o resnico o Jugoslaviji«, pravi med drugim
»Nihče ne sme pozabiti stavnega ¡n velikega primera! solidarnosti, ki so ga pokazale mednarodne brigade med našo vojno proti Hitlerju in Francu. Pri teh herojskih brigadah je sodelovalo 1.192 iugtrlovanških antifašistov.
Vsem tem in v. etn antifašistom iz drugih držav, ki.so sodelovali v mednarodnih brigadah, ,e podeli-a vlada španske republike ob navdušenem pristanku našega- naroda na_
zi-v »častni državljan Španije«.
Jugoslovani, člani mednarodnih brigad, so delili isto usodo s španskim; begunci v koncentracijskih taboriščih v Franciji in takoj po okupacij,; te države so stopili v prve vrste odpionn iškega gibanja proti okupatorju.«
Nato omenja, Ja so tisti, ki danes govorijo in pišejo proti ijugo-slovan.kicn antifašistom, še pred kratkim pis-aii v popolnoma drugem smislu. Dolores Ibarurj ie na primer samo nekaj dni pred objavo resolucije (Jnifonn,biroja). Ko-minfiorma vpisala v knjigo vtisov na razstavi v -Parizu tele -besede: »Jugoslovanski paviljon je izraz globoke preobrazbe V Jugoslaviji Tita, genialnega osvoboditelja jugo-
skf/an.kih narodov.«
Časopis objavlja tudi članek z naslovom: »Naj; so nihče ne dotakne nove socialistične J.dgoslavi.je«. V članku je rečeno glede na koncentracije kcminfor-movskjh čet na jugoslovanskih mejah tole:
»Pozivamo vse antifašiste, predvsem bivše člane in simpatizerje Komunistične partije Španije, da posvetijo vso pozornost v Vzhodni Evropi- in se -zavedalo svoje velike odgovornosti. Ni komunist in ne dela .za socializem tisti član ali simpatizer -Partije, ki- pasivno dovoljuje, ali kar je še huje, odobra_ va komunistično napadalno: t socialistične države proti drugi državi saciali-zma.«
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
.Vojna v Koreji je že mesec dni. osrednje vprašanje svetovne javnosti. Tisk ta radijske .oddajne -posta_ je vsega. sveta spremljajo z največ.: im zanimanjem pc.-tek vojnih o-peracij na korejskem bojišču. Na, glo napredovanje sevemo-korej;Ke vojske in padec važnega križišča Taejona ima po vsem svetu in posebno še v ameriških krogih širok odmev. Teda ameriško ministrstvo ::e izjavilo, da ne smatra začasnega umika -za- poraz.
Z naj-večjo zaskrbljenostjo gpčem-l.ia svetovna javnost 'dipicrnatlčno aktivnost, ki. -se razvija v zvezi z dogodki v Koreji. Zapadli; diplomatski fordlgi menijo, da predstavlja kriza OZN -po izstopu SZ, za,ra.
U stansvižev ne-adviseje dal savske st rosik © v ZahodaS NamčijS
lo zaceliti rane, katere ¡e povzročila lilijo POLITIKA INFÖRMBIRÖJA
V -Ritin-genu pri Dues.-e-ldorfu se je zbralo okoli petdeset bivših voditeljev nemške komunistične -partije, ki so bili izključeni zaradi ta_ ko imenovanega titoizma. Vsi so sindikalni zastopniki in neodvisni socialisti Nemčije in Berlina. Na tem sestank-u «-o sklenili ustanoviti »neodvisno delavsko Iranko«.
Ta vest se ni pojavila nepričakovano. Ze nekaj časa se ie namreč «vedelo, eja se nekateri riajvid-
T
(Nadaljevanje s 1. strani)
Te drakonska ukrepe p-roti koerj-skejnu ljudstvu dopisnik agencije AFP ~ označuje takole: Prepoved kmetom, da detajci po riževih nasadih. je skrajno težak ukrep, kakor tudi zapoved, da morajo prebivalci c dati ves dan -na avoji-h domovih vazen dve ur.; dopoldne. Prav zdaj je v.riževih nasadih'mnog-o dela pri- prEisaianju, kar bo močno škodilo jesenskemu -pridelku.
Zaradi Vera lir zmeda, ki jo povzroča Lba-rije tamkajšnjega civilnega -prebivalstva 'v bližini fronte, je] , vei i:a. V	*
Iz pv-c-ng_Ya;zga -o poroča i, da so severnokorejske edinice (b zahodnih obalah zasedle -več mest. Dne
23.	jullj^ so izasedle mesto Kosju, kjer -o zajele nad 3.000 ta-.neri.skih jn juž.nb-kprejs-klh vojakov ter zaplenile -velike.-množine vojnega tna_ teriala. Oddelki, ki predirajo v pokrajini Tajde-na, so zasedli Olcrho-n in Eldo. Zaplenili s-o 479 tovorn-h a -, -cmobilov, 9 tankov. 26 oklepni-' ških avtomobilov, mnogo raznokah-brskih t, roov in .več' brzostrelk. Na-da’.:e so zapleni]i vojaško .sktadišče ter konvoj,, orožja in munjcije.
25.	julija so poročali iz korej ke fronte, da so Američani evakuiran Jontgdcmg, severni Koi-ej-ci -na ¡zase_ d.ti Suauchen in ¡pritisiajo na Yo3U, pristanišče, ki leži na p-ol-avtai poti med M depo in -Puranom. Vojaki IV. «evemo-korejske oklepne divizije, ki jo podpira XIH. divizija, napredujejo, ne na ..bi'naleteli, na resen: odpor nasprotnika.
Radio Pyonig Ataiag je 24. ju-ija javil, da s-o severno-korejske edinice zasedle r,a ce-rednjem delu fronte mesto Ycing:u in da je na prot-n:k doživel v teh bitkah velike iz gube naj vojakih in na vojnem materialu.
Najno'ie'ša poročila * korejskega bojišča javljajo, da stavmo-korej-. sk« edinice mečno prHjskajo na vsej fronti, vendar pa ameriške «j. le srdito branijo, položaje. Četrta severno-ioreV ka dnvz ja nada!ju;e
svojo o-bkolievalno akt-ii)' ob za-, padni obali. Po -poročnih, ki sp prišla s tega prU-rcčja, so ;.užno-ko_ rejski oddelki spet napeljevali ofenzivo .in vnovič zasedli nekatera meda. Na * osrednjem in vzhodnem področju pa se-verno-koreiski cddel-ki pritiskalo proti Ch.ing-anu.
Iz Tokija javljajo, da sc i-užno-kurejska- vlada nahaja pred novim, rosnim vprašanjem. Zagotoviti mo_ ra o k: bo prebivalstva dveh ;užno-v-zhednih bere iških pokrajin. Prebival- tvo teh dveh pokra i'n ie z begune' naraslo na 700.000, poleg tega mora na.da jevati z oskrbovan'-cm južno-korejskih čet. Sec-.aj sp. namreč vse južno-,zapadne pokrajine v.
no-korejska vlada peljali - vsega Trii a dišč. Ta južnc-Kap;
neiši zastopniki nemške ko-muni-. tkale partije ne strinjajo s''politiko sedanjega partijskega vodstva,, ki igre -po- sledeh združene socialistične stranke -vzhodne Nemčije in je v polni podrejenosti konvnfor-tnističnim navodil; trn Zaradi te politike je komuni.tjčna part1:a za_ bedne - Nemčije izgubila -svoj vpliv med delavskih)] množicami. To je bilo rasno opaziti na raznih' volitvah v zahodni Nemčiji, kjer je zriatno- pa-djd število glasov zit* ¡komunistične kandidate.
Zaradi tega se je vedno bolj -po-' javljala potreba po ustanovitvi delavske stranke, -ki ne bi-bila vezana na poMtiko zunanjih sil. Do tega je tildi praktično prišlo in bo ta .organizacija brez dvoma imela velik vpli-v v nada^s-njem razv-o.iu revolucionarnega -gibanja v Nemčiji. -
Nemčija mora danes rešiti -številna vprašanja, zato lahko samo taka stranka.’ ki je vezana na interne -delavskih mn-očic, uspešno
vrši to p&l-anstvb.
Preganjauj e n asih bratov v Italiji
Mesec dni po kulturnem prazniku -na tac) tonil »Frvi maj« v -Trstu so karabinjer; -od Sv. Lenarta povabili k scbj tovarišico Kosič- ter zahtevali, da jim pojasni, zakaj se je 11. junija napotita v Trst. Očitali so ji pi; tem, da se je skupno z drugim; beneškimi Slovenci ude_ • ležita slovenske prireditve, česar n kaksr ne bi rufela storiti. Priporočali so- ji nadalje, naj se ne druži-z dosedanjo' družbo.’
Odločni „I"! bsigijskesa liutísiva kraiju Leopoldu
Po vsej državi protestne manifestacije,
NEMIRI IN SABOTAŽNE AKCIJE
Odločna- borba belgij ke-ga Jju.l-st-va. proti povratku monarhije se jel še. jK.ostrjla po prihodu nezaželenega vladarja na belgijski prestol.
V soboto se je. v Brakellesu sestal ped predsedstvom Lahauta politbiro belgijske &<#nuhi?tič*te partije. Na tem zasedanju ec proučili
OBUPANI BREZDOMCI vdirajo v luksuzne palače indijskih plemičev
-Skupina 300 oseb, ki so brez -strehe, je vdrta v ,pa,lato maragia . v Gvealiornu ter s,e nastanila v njenih iuk uznih sobahah.
Policija, ki je takoj -nastopila, je šele .po dolgem času uspela razgnati j<z. -palače te lačne in pobesnele ljudi- Aretiranih je biio 200 demonstrantov —. brezdomcev. Te manifestacije so re začele razvijati pred div.ema letoma, ko so oblasti razgnale iz njihovih koč 900 ljudi, ker s-o bi-Je koče jiezdrave. Domove so--tem ljudem porušili zato,' ker je na tem področju vladala epidemija ik-o'ere, ki je v samih štirih dneh zadela 100; o$eb, od katerih jih .ie 40 umrlo. Sedaj so.tj ljudje prepuščeni ulici in stradanju. Tako rešuje ena izmed najibogat&i-ših dežel sveta zdravstveno vprašanje.
Otte j cev	in ni^pre-		2e	sam .prihodi kralja, nam		govori •>	DCtoOŽa		j, do kat;	sreisra	30. 1
ko nag!	c, ca	JUZ-	nei	•azp-jozisinru <be]igij:^	kegá y 3 ud-		po'v	rat	ko -ikra'ia-	v* Be te i;.oj	
ni utegn¡]a		oci-	sty	a. Na- letališču ni, ra	zen	uradnih	¿0 :	•rcr	e teli r-Gsozuc'jo,		ki p
-¡-z -velikih. *		k! a-	o ‘ ©cin ost;, pr-1 c a k a 1 k r a i		jiar	xiit-i en	dru:	g'm: »Nul no		'e p:	L'1 Sili
adna p	kr a » ' i:	la e	Be!	K41 j e c. Močni. > po .ic 13	s.ki	odde ki	da	se	odreče k;-	■oni i	n d-
,a na r	IŽll.		SO	toil} v.a to* pri'’-ko razvn		sceni-vpo	"če 01	v a v	* ogreti rije	go vi 1	volji
	'"C *-'		U}y:	-aa -glasnega mesta.	Devet so-		no	na-;	to deželo«		
			c: a.	i'strcinih posta,n.čev	3 e	poda.o					
' ostavk c. Po vsej Belgiji re vrstijo ve ike ljudske nianifesta-cue. ki vd-Mk-ajc: »Krn j naj odstopi. »Dol z Leopoldom« itd. Demonstrant; so prevrnili" na sred: ulice g-avnega me. ta avtomobil, ki je prevažal častnike. Policija- napada demonstrante. tilda vo -;a belgijskega' ljudstva je odločna in -eh-dtna kakor še nikoli.
V znak protesta- so se do vsej državi razširile -sabotažne akcije. V prem-cig-civ.ne-m bazenu Liegi je 18 preuio-govnikcv -pupo-lnoma .prenehalo z. delom. V noči od ponedeljka na torek so pretrga!: žice eieiktrič-ne centrale Coire: le Chateau pri Mamurn, tako da je vsa pokrajina o«ta!a- brez električne energije. Da-ije s . na treh mestih ,pretrgaU_že-lezniško progo Bruxel]es-Natnur. V bližini -belgijoke prestanite je .prišlo do močne eksplozije, ki ie uničita več desetin metniv železniških tračnic. . Tudi na železniški progi Cynei Staite ie -prišlo . -na ra-znih točkah do mečnih eksplozij, kar je prisililo oblasti, da- so preusmerile promet na dru-go ®.rogo.
POŽIVITEV N A
kitajskem bojišču
Predstavnik k-uorniptangovega inj-mstii-zt-va za obraurbo javila.- da e nekaj , edini,c kitajske ljudske vojske. zdaj na poti proti' c,toku Que-moy i,ri jih ščiti močna t ,p,n:ška' cb-ramba. Kitajski oddelki ljudske vojske, ki so na, tanjeni na otoku TapeJu pr- Am-oju, s-o obstreljevali polotok Kivari.gu. »zhuino od Q-ue-ir.ova. Ko je ;p:edstavnik naclonk-lističnega obram&riega ' lrijn; trstva-ja-vii to ve- t, jo doda!, da- ljudska vojska- neprestano koncentrira vojaške edintoe i-n vojni material za morcbltin-o- zasedbo otoka Quc,noya.
Kitajska riud-ka vlada je podivze-la- stroge ukrepe, ,da p-re-preči sa;b-o_ lažno in protirevclucicnarn-o dejavno-t. .Predvidene IsO smrtne -kazni za vodje oboroženih trfp, ki delujejo o roti državi ali -pri sab-otažnih akcijah.
ZÄDSSJi©Ä Tg ONA
dl nezakonite prisotnosti v OZ: komintanškeiga predstavnika Kitajske,-Trše smo nevarnost za svetov;-mir. o
Amerišiki krogi so .preseneče-n; ko ugotavljajo, da .ie do sedaj samo 12 držav odgovorilo na pozi. Trygve Lia za; postajanje .vojašk-p omoži Južni Koreji, ki ga je poslal vsem članicam .OZN 14. julij,, Ravncl tako (presenečeno ugotavlja jo, da se skoraj vsi odgovori n::. Trygve Li-ejevj poElv omejujejo ra, obljube planerske 'i-n-letalske pom --čl jn le na, pogojno po-rno-S z von* šitvom. -
Tudi rc-žijan-je z orožjem od stran kcminforniiitič-nih drža,v rb jug- -slovanskih mejah ter provokaciji-kakor tudi najn-o-vejše laži-, češ d „ se Jugoslavija pripravlja na voj-r proti SZ, imajo v svetu velik o: inev. S tako pcüt'k.o) SZ nikak-; ne prispeva k ••cfaraaitvi miru. Zi padne države r.e takega ravnanj ; SZ nav,pr-oil social*', točni, Jugoslav: predvsem poslužujejo za ustvarja nje napetega ozračja v svetu in m-■ zadnje hočejo prikazati- Kcminifor-i-n SZ samo kot intrigante, ki hočeta, povzročiti novo vojno-. S .tak • spletkarsko politiko ne bo. S-Z -pv dcbjla ,na ugledu:, temveč našprot no. Po dru gi strata i pa samo šk d-aje svetovnemu miru in -nada.ljn -borbi svetovnega delavskega gib*, nja.
Beograiska, »Bo-rba« v svojem c(!-govoru na natocvejš-e klevete pri -vi med drugim:
»Ni prvič, ne za 'nj-:,č, da k-om,ny formisiiena pjc-pa-.aada na .ta način opiraje prehod. Jugoslavije v* imperialistični tabor, da je tokrto'.
'dodala nov.itari.jp v zvezi's orise: nostjo fra-ncockih jn ameriških oficirjev v Jugc-slavij:. Sredstva, ki valih p-6'lužuje -kominform v pr-otij*: . gos'c canski kam vanj i, .dokazuje; -■ da ‘se niti naimrnj ne. razlikuje >• - cd namenov, ki vz.ujajo s-ovjets-k -nemiroljubno pr. it'k-o.«
Med -politične zanimivosti naši t, dhj *apaia tudi ve t agencije AIFI da .ie ameriška -vlada priprav]jev., peeb'a riti vlado Zapadne Nemčiji da reorganizira svoje vojaške si -pod imenom Polic1 ja zapadne Ne» čije in da jih opremi -z vsem p --trebnim, da bi lahko branile svoj zemljo.
Se očko!-; v zgodc.vjni niso v-ojc kreditl- v tolikšni ineri obrem en. • valj državnih blagajn kakor -v povojnih letih. Nit' Italija- «noče -za • ostajati za drjtgšioi drža-vami v tekmi za ojjevoževanje. ki biznačui-.v današnjo dobq. Ita-ijanskemu ljub-stvu. k| se že- itak nahaja v a-ej -težkih ,gospodar:.kih razmerah, Jočejo naložiti .novo breme1.
Minister ea obrambo JtatciarriH je pred dnevi izjavil, da se bo šh-vilti italijanskihtoberožen-ih sil žvl jšalo cd sedanjega stanja 175.0: > mož na 250.000, to .ie do maksima -nega števila -prefedenega p-o mi rovni pogodbi.
Iap8SlS¥llinio
slovenskega jezika v Trst i
Kmečka zveza v
12.	ap-vila -1950 pr-c. vite.y dvestatne kmet venskim Učnkn ie-z' prosvetnega urada eeiiniku -za kmetijst Profčs-ar Andri -pa da je v cen i»-A« mladine slovenske govoril, da je sedaj naviti slovensko ta Trstu.
Tržaški . Sf ovenel zakaj in kje so ovir dbčina lahko vzdr.ž letne kmetijske leske m-uč-netn jéz'-lv an gl a-aii er iški OOP i 5 cds-totkov kmečki
j a n rk e u a r od no s ::
fr.-.tu, je poslalas' :ro za u.-tan---,ke šole s slo t I. :m -načefniš t-i ondriju in na-1 •• ih riibarstvo-.J e kljub temu j .-o </v tarneók e** . arod.no ti,
; emegoče ncti.is-ko. šolo vi
t;. c. J
? usta- J
se .vpra®ujej.i»4 -če-pa trža-š3i;;,J j- kar tri d-vi-*i Irje v StoHj«*’-# čeprav je vi ST,Oto a satrc f mlartane ¡trto? «j
ZA VSAKOGAR NEKAJ
POD SABOBOTINOM OB SOPI
En dan v brigadi POMORSKEGA TEHNIKUMA
Mirna in tiha leibdi lepa poletna :\cč nad Primor, fco, nad stara hi novo Gorico. .Ne moti.de nit j maj-rahlejši šum. Tcida .tenkočutno uho 'ahko .zaizria rahlo šuemnje Soče Pod Sabotinom.
•Oster žvižg lokomotive, ki je .pripel ja'a dolg tovorni vlak. prekine rečni mjr. Dan .ss je prebudil. 'Iz-•a ¡bližnjih gričev in hribov se .'e ,'su’a ¡zlata jutranja svetloba.
Tudi v tenu, kjer sipiio brigadir!, je zace’o življenje. Dežurni hodi po sobah in kače zaspane ¡brigadirje iiz prijetnega ma. Naj,zigod_ •vejši že vdihavajo jutranji zrak. Približujejo se abdiralilôu, ker vsak ras ibo dviganje zastave.
»Zfcoooooo! Halcoo zBboaooor!«
. Brigadirji se vsipajo iz stavbe in e ,po. tavljajo v čete okrog zastavnega droga. Nekateri se jezijo na aspance, kd zavirajo izpolnjevanje prvelj, Konično so vsi V zboru.
»Mirno!« da povelje komandant brigade, in vsa brigada se postavi i n čaka novih povelj.
»Pozdrav za tavi!« zakliče komandant. 160 oči spremlja Slovenko zatsavo, k,i se dviga više in’ ville, dokler ne doseže vrha droga.
Se nekaj povelj in brigada odkoraka proti bivši opekarni. Cesta 'e ob ,tem 'Zgodnjem jutru še praz^ na, le tu pa tam igre kak zgodnji pešec po svojem opravilu. Ozre se na brigadirje jin obraz se mu .zjasni.
»To je naša mladina, naš up. To so novi graditelji, ki nesebično vlagajo svoj trud za našo veliko tvar,«: in odhiti s pospešenim korakom ,tja, ¡kamor ,ga kliče do žnost.
V,saka skupina odide na svoie delovno mesto. Najštevilnejša odide ra gradllišče velike štirinadstropne ¡tavibe. Druga skupina od'de preti drugi .stavbi, ki je v grobem že dograjena, 'treba je opraviti samo še različna ndtr.an.ia dela.. Tretja in četrta skupina odideta h gradšllšču bodoče ¡restavracije *n k delom pri kanalizaciji-. Peta skupila pa ima sajda jšo ¡pot. ona ¡e dodeljena. k delan, na razkiadaln. postaji. To je \y desetina, ‘ki j osestavlja devet mladih, zagorelih fantov.
»Dane,-, pa moramo naložiti še vež ia a kot smo ga včerai,« praši Juncu, »želim, da bi bi a naša desetina najboljša v vsej brigadi.« Obrnil je pogled na ostale, da vidi, _3 re strinjajo z njim.
»Vsekakor, -napeli b: mo vse sile, ¡la ¡bomo prekoračili včerajšnji re_ rujtat,« mu odgovori nekdo na drugem koncu.
»Kaka pa ti misliš?« se obrne Janez na .desetarja. Ta pa mu ne odgovori, le pogleda ga in se mu nasmehne. Fantje, ki so ga poznali, -o vedeli, da je tudi on Istih misli.
Kmalu so prispeli na razk’adalno postajo. ‘Takoj so -se dela trdno rpiriie'i. Uspeh njihovega dela je bil že.vjden, toda niti edeni ni prenehal.
'Cb malici, so posedli na rob ter v kratkem in povprečno precenili ■ lotedainji uspeh. Lica so jim izražal aizad ovolj s.tvo.
.»¡Preko 2o kubičnih metrov goto_ vo;« ¡pravi Janez, ki se je tudi danes izkazal. »Kljub temu, da bo vc-ačaa sedaj pritisnila, moramo prevoziti vtaj 40 kubičnih metrov.«
Vsi so mu pritrdi’i in se brž odpravili zopet ¡na delo.
Po končanem delu je bila vsa brigada ¡zopet .skupaj. Mnogim se :e poznalo, da so utrujeni, a vsem 3 sijal;, A obrazov zadovoljstvo..
>:T'a smo ¡zopet en dan pretolkli,« e je cig'asil ¡brigadir, ki je delal ■;. i kanali,zhorji. »Visoke ,o te norme, toda naša volja je, da zmaga-ffioa in tudi bomo.«
»Ko'iko ¡pa ste vi danes prevozih?« je pdbaral nek brigadir Janeza. Janez ¡ga j e ¡pogledal s ¡poro om v očeh ter mu odgovoril: »Zzpet smo povišali naš rekord. Danes .mo prevozili več kot v,česa i, čeprav anCi morali voziti na Jakši .progi. Prevozili smo ¡nad 40 kubičnih metrov lesa.« Sedel je na klop ter ga ,vprašujoče pogledal,
kakor bi hotel reči: »Ste ¡tudi vi toliko doseg'i?«
»Mi bomo pa že danes pokazali za jutri, kajti danas borno delali tudi popoldne in se moramo kar cclipravitiv«
Zvečer je vedel povedati vsak, da je.bila ta skupina najboljša, saj je v enem dnevu opravila dvodnevno delo ter v tem času prevozila nad 80 kubičnih metrov lesa.
Brigada, je po večerji zopet v zboru korakala proti domu. Zaori-la je ve e'a pesem ¡brigadir jev. Prevevala 'ih je zavest tihega zadovoljstva. da so .tudi oni v vrstah delovnih ljudi. Bili so veseli svojih u pehov.
Po prihodu so se ¡brigadirji razpršili po vsej stavbi, vsak na svoje najljubše mesta' .Največ re jih je ¡pridružilo skupini, v kateri je bil hartn.mikaš. Kmalu ie za njim pritegnil ves zbor. Delavci iz sosednjih domov so ¡se približali in, ¡z njimi zapeli.
Pozno v noč' so sedeli .zunaj v prijetnem hladu, (toda ob 10. uri so šli k počitku, ker pred njimi je bil nov dan.
Noč je zastrla vso- .pokrajino, tišina je zavladala vsepovsod, le tu pa tam se ie ¡začul kak ropot, toda pokornost. noči je kmalu zavladala povsod.	FR—EN
lastnikov, zaposlenih delavcev na ¡teh solinah pa je bilo 1435. V Kopru je bilo istega leta 63 lastnikov solin z 741 solarskimi delavci. Vseh solarskih delavcev je bilo torej 2,203. Med lastniki solin najdemo najrazličnejše ljudi, na prvem mestu grofa Grisonija, nadalje koprski Kapitelj, ter dve bolnici in druge ustanove. Bernardi pripoveduje, da se je položaj šolarjev močno izboljšal posebno tedaj, ko je Beneška republika to ozemlje izgubila. (1797). Zaradi boljše povezave z zaledjem so po tem letu cene soli takoj poskočile, proizvodnja pa je za nekaj časa še močno naraščala.
Kako je kmet Krmac Lazar z Vanganela našel
P flfflSKIB i@we@w
Spomladi leta 1944 je domačin
Krmac Lazar iz Vanganela pri Ko pru dela! nad vasjo na mali višini, ki se imenuje Na njivah. Ko je "obračal plug ¡za nov0 brazdo, je privzdignil opeko, i.zpod katere so se vsuli zeleno patiirani novci. Iskal je dalje in odkril veliko količino bakrenega denarja ki je bil nasut v krožno po;, do, ¡zasilno napravljeno iz kosov opeke. Čeprav ni ¡znal točno določiti novcem izvo--
KOPRSKE SOLINE
v letu 1847
Kapiteljski vikar Benardi opisuje v svoji zbirki iz leta 1847. (Pisma o Istri, Koper 1866) tudi istrske solarije. Tedaj se je preživljal dober del obalnega prebivalstva s solarstvom ali ribištvom. Solarjev je bilo več kakor danes, način pridelovanja soli pa je bil seveda primitivnejši. Tistega leta so bile piranske soline razdeljene oa_23 7
Motiv iz Nave vasi. — Osel je za istrskega kmeta glavno tovorno sredstvo. Uporablja ga za vse prevoze■ Kmalu bo trgatev in pridni vinogradniki bodo ves pride lek speljali domov z osliči.
NAŠTETI
Cipkant ovratnik lepo opereš, če ga najprej prišijeiš na belo ruto. vse ¡skupaj zmencaš. v milnici, iz-pereš v tekoči vodi, ¡poškrobiš, vlažnega zlikaš ,jn šele nato čipke odparaš s podlage.
Da obvarujemo jedilno omaro pred mravljami, ¡denimo v omaro krožniček s prav močnim vinskim kisom.
Zamazane steklenice čistimo tako, da nalijemo vanje nekaj kisa in ¡soM, čez .nekaj ča'a pa izperemo s h'adno vodo.
ra, se je dobro zavedal, da g.re za zgodovin ko pomembno naidbo, ki jo je treba brezpogojno rešiti. Zavedal se je, da bi bi’a najdba za Slovenijo izgubi jena, če bi jo ¡prijavil takoj, zato jo je skril in -po osvoboditvi premišljal, kaj bi z njo, da b; na,'..b.lje služila naši kulturi in skupnosti. Tako se je pred meseci- odločil in ¡prinesel najdbo na prosvetni oddelek c.krožia v Kopru. Novci so bili prepeljani v numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani v začasno čuvanje in znanstveno obdelavo. Ko bo ta gotova, bo najdba krasila zbirke koprskega muzeja.
Vanganelska najdba je .doslej naii-večja ' kupna ¡najdba rimskih novcev v Sloveniji. Novci tehtajo skupno 34 kg, so bakreni in na spčaš-no dobro Jhranjeni. jizvlraijo iz .pr_ ve tretjine četrtega stoletja naše ere — iz časov cesarjev D okleciia-na in Konstantina Velikega. Podrobna znanstvena obdelava najdbe bo dragocen doprinos k zgodovini slovenske Istre. Najdišče ie neposredno v bivši rimski postojanki, o čemer pričajo ostanki arhitekture, ki jih najdeš po ogradah na Malih njivah. Tudi ime bližnje vasi Mali Centar (Cemhjria, latinsko — stotnija) priča o tem, Te novice je zakopala posadka, ki se je mora'a v naglici umakniti.
Ker so skupne najdbe novcev dragocen vir za spoznavanje razmer dobe, v kateri so bile zakopane, in ker so tudi sicer važen pripomoček zgodovin klm vedam, je treba tudi na tem mestu javno dati vse priznanje tovarišu Krma-cu Lazarju iz Vanganela za njetgo-vo1 vzorno ravnanje, za katero je prejel .tudi zasluženo nagrado. IIHIIIIIIII!lllllllllllllllllllli(IIIIIIUIIHI!!IIIIIIIIIIH<I!Ili»llllllll!l!lllllll
Čitajte in širite
«IsUM tednik»
rZa naše
PD0NDRJE l + i
2
PIONIRJI, DOPISUJTE
v svoj kotiček!
Na počitnicah ste. vendar 'pomnite se na .svoj kotiček, o katerem vam je naročil »istrski tednik« ob priliki šolske razstave im zaključku šolskega leta. Vaše življenje je pest®«: kopanje, igranje, .letovanje in druge zabave so breiz dvema vred_ ne .opisovanja. Med šolskim letom ste se pionirji enih vasi seznanili z drugimi, ko ste imeli . kupne izlete. Marsikateri izmed vas bi rad ¡povedal pionir j em-¡znancem svoj e doživljale in izkustva, toda ne ve še za način, ki 'bi se ga poslužil.
Škratek „Cipicapk'
Živel še škratek. ki so mu pravili »Cipicapi«. Bil je majhen in je nosil rdečo kapico. Služil ie pri kmetu ter gonil živino na pašo. Pri 'kmetu so imeli tudi 'deklo. Nekega dne ie skuhala za kosilo bob. Pojedla je svoj. bob in čaka’a na škr ata. Ko škrat prižene živino .domov, gre v kuhinjo in vzame svoje kosilo. A ko ugrizne v pnvi bob, si zlom; zob.. Jezen reče: »Jaz bom pa drugače napravil.« Gre v hlev n obesi vo'a iza rep. Ko gospodar sliši mukanje vola. gre pogledat v hlev, kaj se godi. Tu vidi obešenega vela. Ker niso mogli domači vo_ la oteti, ¡ga zakoljejo. Seveda, niso vedeli, da je bilo to delo užaljenega pritlikavca.
A. Zabric
Veliko je tud; takh pionirjev, ki so v kolonijah ¡po S oveniii in -■ o se v tem času seznanili z mnogimi novostmi, katere bi veliko, veliko .zanimale tudi one pionirje, ki so ostali doma.
Vizemite torej v roke pero in napišite na list papirja re dogodke, da jih (b-:imo objavili v vašem kotičku! Napišite ¡prav vse, da bo vaš kotiček ¡bogatejši in zanimivejši!
KRIŽANKA
osebni zaimek; 6. drugačen izraz za tisto; 7. lepa domača žival; 3. egipčanski 'bog '.cinca; 9. nelep; 10. šahovski izraz; 12. podoben muhi, ki vznemirja živino; 14. kazalni zaimek. 15. paradiž — nebesa; 16. stvar; 17. osebni zaimek; 18. na kar je roka pritrjena; 19. volna v italijanščini; 20. del obraza; 22. pristanišče v Istri; 23.nika!nica.
N a v ¡p i č.n.0 : 1. letoviški kraj v naši coni; 2, reka v Bom’.; 3. Italijan. ki sp .cinik; 4; sadje (ednina);
5.	rev ¡brez »r«; 7.-z njim pognremo mizo; 9. zelo strupena kača; 10 me_ src v letu: 11. .padavina v trdi obliki; 13. vod-j a banovina; 14. nasprotno od svetlo; 16. okvara na telesu; 18. domača živa’; 19. podo-
ba.; 20. Italijanski predi ;:.:; 21. kralj (Hali ’ansko).
i..........................
Kdo bo prej ustavil orača
Lisica in mravlja sta. se prepirali, katera ustavi »prej orača. Lisica je . govorih, da ga ustavi prej ona, mravlja pa je trdila isto. Sli sta na delo. Lisica ie šila v vas po kokoš ter jo je prinesla na konec njive, kjer so era i. Gonjač je zakričal; »Ustavimo ter vzemimo lisici kokoš!«
»Kaj ji hočeš, naj si jo privošči, saj ji ne bo škodovala!«'
In nič se ni*o ustavili-
Mravlja pa je oraču potuhnjeno zlezla v hlače ter ga je zelo močno uščipni'a.
Ustavi i so se ter je orač pogledal, kaj ga je tako močno uščipnilo.
Tako je bila lisica osramočena.
A. Zabric
Ugcmite
1.	Biserne breiz kirii oabele snoči stiha prJ&tDe, noč na travi prenočile, -davi v sonce se postorile.
2.	Sredi polja jasen grad: saima okna, ¡nič ni vrat; ¡bogatini pridejo.
okna z .zlatom ¡zazidajo.
3.	Gora skače na gero,
z belim cvetjem sel tepo.
4.	Pod nebom sika, svišče, po ¡zemlji igle išče,
na streh; iglo najde, po niti v zemljo zaide.
Rešitev križanke iz zadnje šte.ilke
Prejeli smo'več rešitev, križanke v 21. ¡številki. Najboljša .le bi'a pionirja Bojana 'Adamiča iz Gradišča-Remče pri Gorici, kateri obiskuje
3.	razred -snovne šole. Pravilno >o je rešit tudi Pueer Celestin iz Nove vasi. Pionirki Tlnci’ Hervolj iz Ka_ mene pri Novem mestu pa sporočamo, da-’ (je imela ¡malo napakico. Priporočamo ji, naj seiba'j zanima za istrske vasice, .saj na ¡podrobnejšem zemljevidu jih d:¡bi. Drugače .pozna precej našo cono.
Dragi pionirji! Želimo še več reševalcev in pošljite nam ¡tudi kak dopis, kaetrega bomo z veseljem objavili.
Rešitev:
• Vcldcrrav.no: 2. (Nit, 4. Re, '6. Oreh,
8.	Kanon, 11. ¡Sit. 1.3. Olz, 15. Lo, 16. ¡Rev, 17. ¡Rep. 18. Tt, 20. Ve,
21.	Osp, 22. (23) Nem.
•Navpično: 1. ¡Pionir, 3. Tirot, 5. Ek, 7. En, 9. As, 10. Korte, 12. Koper, 14. Zet. 19. ©-el!, 21. On, 22. Pm,
»
ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU
Napredek našega kmetijstva
v letih planskega gospodarstva
V letih ¡planskega gospodarjenja ?e je naše kmetijstvo žeto .povzpe-
lo.	tako z agrotehničnimi sredstvi, kakor tudi z melioracijami, meha-nrracijo itd. Kljub teinu, da -delajo mnog' maži kmetje po raznih ustanovah in podjetjih, je bila letos 86 % -povrSma orne .zemlje -obde-hora. To, da 14 01- površine te zemlje ni bila obdelana, so ¡predvsem krivi KILO. ki so malomarno jemali to vprašanje. Vendar ;e s po_ moči: plan kega ¡gospodarjenja naše kmetijstvo v vi-eh panogah z leta v leto izboljšuje. Tako na primer določa plan pogozdovanja 44 ha ¡površine, ki ;-o moramo pogozditi. Do sedaj je bilo pogczdova-n:h 26 ha ali z drugimi besedami, je bi', dosežen plan s 56 %. Do konta leta bo nedvomno tudi presežen plan pogozdovanja, kaiti v raznih razsaidnikih imamo .nad 708 tisoč borovih -adik, ki jih je treba presaditi.
Ker so pri nas dani .pogoji, da vrtnarstvo, sadjarstvo in ¡vinogirad__ ništvo dobro Uspeva, bo naše 'kmetij-ko go pudarstvo ur,merilo vso pozornost dc. teh panog. Tudi. kmečke delovne zadruge bod.o povečale površino ¡zemlje za te ustrezne panoge. Do sedaj spada že pod zadružni sektor nad 22 % vse površine ,za vrtnarstvo. Prav tako se ie povečala površina tudii zadružnega '.'¡■noigradnlštval za 24.5 %. Naše Izmečke ¡delovne zadruge so letos nasadile 57.700 novih trtnih sadik. Tudi pri sadjarstvu ie bil plan čiščenja in škropljenja dosežen s 66 •odstotki. Zadružni sektor je letos po adil 5.210 saidniih dreves, ¡kar se pravi, da se je povečal za 26 %. Na posestvu kmetijske šole v Skoc_ jan-u je bilo posajenega 145 kg raz-
VELIK POLET
¥ NAŠEM
ZADRUŽNIŠTVU
Prve zadruge v našem okrožju -so nastale pred dobrimi 70 leti. Drobnega proizvajalca, kmeta in obrtnika sta vedno bolj ogražala :ako zemljiški veleposestnik kakor tudi tud. kapitalistični industri-jec. Naš delovni človek je v takem položaju iskal obrambe ravno v zadružništvu.
Cim je bolj rastla kapitalistnična industrija in z njo vred iskori-ščanje delovnega človeka, tem bolj so rastle tudi zadruge. Tako smo imeli v našem okrožju leta 1884 le eno zadrugo, leta 1900 jih ,ie bilo že 7, leta 1913 s'e je število zadrug dvignilo na 36 in leta 1919 na 40. Po italijanski imperialistični okupaciji se je število zadrug ;e povečalo. Leta 1921. jih je bilo 51, a teta 1924 pa 61. Ta številka seveda ni najmajhna. Po fem letu postaja fašistični teror vedno bolj neznosen in - je zaradi tega tudi zadružništvo v upadanju.
Naše zadružništvo • je zadel hud udarec posebno leta 1927. ko so zadruge v Istri dobile fašistične komisarje. Število zadrug je leta .928. padlo na48, 1934 na 31, 1938 na 24 in leta 1945 (doba okupacije)
r.a 14. Zadruge, ki so še preostale so bile popolnoma pasivne.
Po osvoboditvi je začelo število zadrug zopet naraščati. Zadružno gibanje je zajelo najširše ljudske množice. Leta 1946 smo imeli 30 in leta 1947 že 71. Vseh zadrug je sedaj v našem okrožju blizu 160. Pod ljudsko oblastjo so postale zadruge močno sredstvo za graditev socializma tudi v našem okrožju.
Namen seč je, vzgojiti dobre vinogradnike in ¡sadjarje, ki bedo obvladali tehniko svojega dela na zadružnih in državnih kmetijskih obratih. Najboljši absolventi bodo lahko nadaljevali tvoj študij na kmetijskem tehnikuinu v Mariboru.
noga sadm-ega semena in je predvideno za vzgojo nadaljnjih 120.000 sadnih podlag. Pri vseh ¡gornjih u tpehlh moramo po drugi strani ugotoviti, da naše poljedelstvo tudi peša, kaiti da ¡bi ¡pri nas g-ojiu žitarice in pbidttono,'j-e nesmisel, ker Riso zato dani pogoji. Zato morama povečati pred vsem površino za vrtnarstvo, sadjarstvo, in vinogradništvo.
Poleg v. ega navedenega m-ramo poudariti tudi to, da se p. i nas zelo š;rš zadružna misel med našimi kmeti. V našem okraju, obstoji danes 12 Kmečkih delovnih zadrug z 277 družinami in 1208 osebami. Te zadruge posedujejo skupno 1087 ha zemtie, od te. 5.61 ha orne, 14 ha - a dovnjakov (z 23.200 sadnih dreves),
78 vin:'gradov (395.700 trt), 37 ha
{.ravnikov, 50 ha gozdorv, 171 ha pašnikov 99 ha tr.s.tllčjo in nerodovitne zemlje pa cikoti 27 ha. Letošnji setveni plan so naše zadruge izipol-ni'e s. 98 %.
Pri ¡vsem tem . moramo navesti tudi to, da : o v teku .velika melioraciji ka dela1 v Sičijloski dolini, ki bedo nedvomno povzdignila naše kmetijstvo na- ¡višjo razvojno-stopinjo. Za vse to pa seveda ie P iVetono, da v splošnem odpravljamo ¡vaane napake, ki j,ih še delano pri (era. Zlasti je potrebno tudi, d-a kmebke komisije pravilneje izvršujejo svoje dolžnosti in na’cge za napredek našega kmetijstva Edino tako bomo ,s planskim gospodarjenjem dvignili naše kmetijstvo in zaostalosti'.
O Mmstgskih	g$
Nepravilno izkoriščanje plemenjaka, in živa'ske spolne bolezni imata za1 .posledico ja'ovdst pri živini. Zato 'bo pravilno izkoriščanje pod sta'n im 'veterinarsk'm .nadzor: tv om ¡znatno .prip moglo k zvišanju plodnosti živine.
Produktivnost živine zboljšujem-o z ivizrojoi pomladka proizvodnih sposobnosti (noldiovitnost, molznort, rastindst itd.). Od dobrih plemenjake/ iinhaja kvaiteten pomladek. Zato velja v napredni živinoreji fara/Ho da le treba čimbolj smotrno uporabljati plemenjake, ki dajejo dobro .potomstvo. Pri današnjem stanju naše^ živinoreje pa ;e še ¡veliko napak ¡pri uporabljanju plemenjakov.
Plcmenilnai po ¡taja mora bjti žarišče ¡napredka v živinoreji. Na p!e_ menilmiihi postajah morajo fojti ¡oskrbovalni in izkoriščani plemenjaki po na(jibo'jš:h ugotovitvah znanost in prakse. S tem je dano i itnstvo za omejitev kužnih ¡bolezrii spolovil in drugih \ /.rokov jalovosti, ki na.ta-jo zaradi nepravilnega prepuščanja plemenjaka.
Naloga ¡kmečkih de'ovivh. zadrug
Sprejem v -2!etno vi* narsko-sadjarsko Šo!o
Uprava dvoletne vinarske in sadjarske šole v Skocijsna pri Kopru obvešča mladince in .mladinke1 slo venske in italijanske narodnosti, ki imajo veselje do vinarstva.. sadjarstva in vrtnarstva, da se vpišejo v prvi letnik.
Sprejemajo se učenci, ki so-dovršili osnovno rolo od 14- leto naprej.'
■o”«»
a!: KLO naj bo, da čimprei “organizirajo pletnenilne po taje. Fostaje naj bodo po možnosti v takih središčih, da bodo v stanju zajeti čim večji okoliš, da bodo v razdal ¡i 3 d-, 5 km ddStopne vini. več sosed-
nim.	vasem.
Veterinarska služba bo tako ¡povezana s plemenilnimi postajami, zato pa jfi pri vsaki pletnenilm postaji potrebno zgraditi tudi prostor za preglede in zdravi'en.'e živine.
K prošnji (kolkovani za 10.- oni) za sprejem v šolo je treba priložiti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, karakteristico KLO. potrdilo KLO o socijalnem m inv.;-vinskem stanju. Navedene dokumente naj ve Hektar. S; dostavijo šoli do 1. septembra 1950.
Pripravljeni mladinci iu mladinke bodo polagali spejemni izpit iz materinskega jeevka slovenščine ali italijanščine) in računstva 10 septembra t. 1.
Prijavijo se lahko dijaki, ki so uspešno končali '3. razred Avvia-menta, kateri bodo takoj sprejeti v II. razred naše šole. Dostavijo naj iste dokumente kakor za prejem v I. letnik.
Sola ima internat, kjer imajo dijaki vso oskrbo brezplačno Predvidene so tud' štipendije za najpotrebnejše ih najboljše dijake.
Namen šole je. vzgojiti dobre vinogradnike in sadjarje, ki bodo obvlodali tehniko svojega dela na zadružnih :n državnih kmetijskih obratih. Najboljši absolventi bodo lahko nadaljevali Svoj študij na kmet’j kstn tehnjkumu v Mariboru.
DELA V MMäMdte
S	V AVGUSTU
Vršička, n j e. Ko ponehava močna rast mla.be, kar se pozna p tam da začnejo mladice spodaj rjaveti in da stoje bolj pok one u vršički mladje (iki so bili prei, v dcibj mečne rasti, sklonjeni navzdol) in ¡ko je ¡pri nas že mini'a nevarno t teče, tedaj je pravi čas vršičkan.ia. S pravočasnim vršička, njem torne dosegi;, da b do spodnji Hsti, ki dovajajo grozdu sladkor,
Napaiea odkup vina
Lahko- ¡bi. rekli, da je v Istri res dobrih sortnih vin težko debeti. Vendar pa le večkrat pripelje kak_ šen vinogradnik dobro sortno vino. Pri podjetju- »Vina« pa navadno ugotovijo le gradacijo alkohola in kupčija je gotova. Na arc«ic, po a-gajo malo važnosti. Tako večkrat vinogradnik kot dober kletar ne dobi /;ado’ ti plačanega svo.i-soa truda. S teni -e mu tudi ,'em'ie vi.ij» do borbe za proizvodnjo dobrega vina,
Umestno bi bito, da bi si podjetje »Vino« namesto za merjen'-e vina nastavilo specialiste, ki bi po. leg stopnje alkohola ugotovili tudi aromo ter na o novi obojega dotočili ceno. S tem bomo pri vinogradnikih dvignili moralo m iiboij_ šali naša vina.
Najc(tarejši zadružnik Furlanič Jože iz Manžane je eden izmed najboljših
dobil: več sonca, zemlja, ¡se ho ogrela in pospešila zoritev grozdja; tem e tudi manjša nevarnost gnit ja grozdja; Freag:dal ne smerna.vršičkati, ker bj trte pognale iz 'gornjih oče.5 ali iz zaf.isteifcov- nove poganjke, kar ¡bi šlo v škodo rock vitaos ti in rasti trsa. VriSčikati pr. smemo, le tedaj ko začne grozdje zcreti." Le v nizkih legah ,z mečno zemljo, v 'gontih, ozko sejanih na sad ib. kjer .le nevarnost, da -začno grozdje gniti, se lahko površno vršička prej, -a ¡pravo .vršičkan,ie »e ppravi pozneje. Frav malo ali' nič se vrtička, če ie bij spodnji del trt : peškovan.
Obiranje listov izvršim--, le v m.ikrih jesenih, ¡da preprečim: gnitje ¡grozdja» toda te nevarnost do sedaj pr: na,-- ni. Odstraniti še v teni primeru le listje, ki je v notranjosti trsa in okoli ¡grozdje, ■pregosto- ter v senci, ¡dalje liste, k' so bolni, rumeni in na pol .uh. Zdrave liste -smemo razredčiti sumo t uk o, da moreta, zrak in svet lobe. jaze do grozdja in da se grozile no rosi ali dežju hitreje osuši. Nikdar pa ne smemo odstraniti toliko .listja, da bi'se grozdje popo'.-.-n'ana rasea-lilo, ker na ¡ta način se grozdje opeče od sonca in bo še til; gnilo. L: tje smerno od.-tram 1*1 le v drugi polovici avgusta, ko se začne grozdje mehčati.
O,k opa v a nje .in p 1 e t e v v v inogra d,u. v mesecu a.vgu
stu bom v opravili v ¡vinogradu še treh , kop. posebnoi če imamo zem-U-o zoplevel.leno in trdo-. Plitvo opravljena-.tretja ■ kep 'uniči pleve’ in trdo skorjo- ki -se je napravila na ¡p-vrlini obdelane zemlje. Tak; ■e prepreči preveliko izhlapevanj',: in trta .ne občuti tolikega pomanjkanja v -de. Ker se zemlja brc . pleva’a laže . greva, bo grozdje fcc.p dozorelo j-n b-o manj podvrženo, gnitju. -Le v . trtnih legah ne upravljamo -tretje kopi, keb bi b;’a nevernost, (da bi nalivi odnašali -zemljo. V tem, primeru je bolje ¡pleve’ požeti in pustiti ¡travo ležati kar na mestu v vin: gradu.
Opravila vr kleteh. Meseca- avgusta n .mamo posebnih opravil v kleteh» S primernim zrače njem dereženur, da se v kleti čuva .nižja temperatura, ¡ker ¡vetrso» ek: t'plota škodi vinu. Vino v sodih moramo -dc. tn jeva ti. Praizn-o p-odo moramo po potreibi žveplati, da se prepreči ip.lesnoiba. Ker -e bliža čas trgatve, začnimo tudi že s pripravami zanjo (popravilo sta. re prazne posode, stiskalnic, škafov. brent in drugega orodja).
Jahmd>
B o
e z. e n nožnice sramni c e.
Večina naših živinorejcev še vedri.) mleli, da- so bolezni nožnice in sramnice glavni vzrok jalovosti. Ta domneva je popolnoma napačna. Bolezni teh zunanjih delov spolnih organa/ ipo.vzr: ičajo neplodnost le v manjši meri in ,-e dajo lahko ugotoviti in v primeru z. drugimi notranjimi -boleznimi hitro ozdraviti.
Vzroki neplodno- ti so
1.	a) Nerazivita nožnica ali srsm-nica, ki j, . imajo največkrat te-:ce-dvojčki z enim samcem. Vzrok teinu je baje mešanje moških in ženskih hormonov v času ¡brejosti.
b)	Razni mostovi, ki vodijo iz enega kraja nožnice ¡na drug in ta. ko delno a’i .popolnoma ¡zapirajo, dohod do materničnih ust» Taki mostovi se1 lahko -opravijo z operacijo.
c)	Mečno razviti himen (rtedolž-nu tna mren-a) pri -telicah ovira kopulacijo. S .prerezom se ta zapreka takoj odpravi.
d)	Veliki mehurji v sramnici (:z-
ha jati oči. i-z Bartoli-askih il eiz) pol ni brezbarvne tekočine le redko kdaj preprečujejo akoik in porod. Ce je potrebno, jih z lahkoto prerežemo.
2.	Kužni -sramnični -katar (vaigi-niti-s) je veljal do nedavnega za enega ¡glavnih vzrokov sterilnosti. Ta bolezen je sicer ¡škodljiva, toda ?e l ahko in hitro ozdravi. Naši hle_ v: :o že toliko okuženi s to boleznijo, da- skoraj ne najdemo živali, ki bi ne bjlsi. na tem bo’na- Domneva se. da- postanejo ¡starejše krave imune -proti ponovnemu ¡obolenju ¡n da bc-lezen ne škoduje, če n; v aveizi s tri-hemonasorn (druga kužna sipolna boleizen). To bd’ezen prenaša r/ prvi vreti bik. Paziti moramo, da se to;,k ¡po v. akem skoku temeljito razkuži.
K-užn; ¡sramn:čni katar se lahko hitro ozdravi z izpiranjem ,z raznimi raztopninami razkuževalhih sredstev.
e)	Urcvagina, to ,:e nožnica, v kateri se nabira eč. Bolezen obstoji v tein. da vi-: it a srampica in nož_ njca močno proti notranjosti tele-
sa, ker so njihove vezi -popustHe. K-o krava mokri, se e.n del seča izceja ven. drugi pa se steka ¡proti materničnim u- tocn in, -se taim nabira, Zaradi neunažnesti in razkrajanja seči nastane- vnetje nožnice in materničnih ust.
Betežen je neozdravljiva in ima za posledico jalovost.
f)	V nožnici še v čaru -gonje nabira pri nekaterih -kravah zelo mnogo ž'eni a n ja» ki reagira kislo in s tem culato-i in uniči spermato-z.. Cdlporn-ore se temu ¡tako, da se, nekaj, ur pred s-k-okom _pp.ere nožnica z triodstotno mlačno raztopino bikarbonat,ne sode.
Bolezni
materničnih
ust.
Maternična usta imenujejo prehod nožnice v maternico-. V normalnem stanju segajo nekaj centi, metrov v nožnico, so belordečkaste barve in zaprta. V času gonje so odprta, in skozi prihaja iz maternice povsem čista in prozorna te-
kočina (žfe:r.suje v ¡precejšnji množini).
Maternična uuta so ¡podvržen:, raznim boleznim in abnormalnem,i stanju, ki preprečuje oploditev.
Mesnati mostovi, ki pri telicah ra tej o pred odprtino ust <z ene strani na- -drugo» ¡preprečujejo dohod v maternico -in jih ;e treba prerezati. Mehurji in izrastki ¡n; materničnih ustih navadno ne dr-'ajo več*za.prek pri oploditvi in jih lahko s kirurgičnim posegom odstranimo.
Preozka rUnrtina materničnih ust posebno pri telicah se) razširi s posebni)! ; 1 instrumenti»
Vnetje :: vsemi ¡svojilni posledicami je npjina.vadneoiša bolezen maternični h ust. Pojavlja se mnogokrat. y 'vezi z boleznimi maternice in jajčnike:-». Maternična lista postanejo rdečkaste barve, mokra in m ečno, na guba na ter se na ni ih nabira gnoj in žlemamje. Vnetie lahko preide v kanal materničnih ust. Iz ra-tki (plcpil na njih niso redči, pojav-.	'	.
Ozdravli-enje ie odvisno »od narave fc-oiezn-i ter prehaja od izpiranja do krvave odstranitve in izrastkov.
Dr. Legiša,
“Ann.»0*s. ¡¡d
z, ADRIA*'pozabljivost in skažona slovenščina
Kakor vse kaze, so pri podjetja >ADRIA« zelo pczabUivi ljudje; za-ipredlagam o, naj stranke, ki pro-\'o za kamion, napravijo tablico, .< kateri naj napišejo prošnjo in jo besijo tovarišu Pavliču na vrat, •;'a se bo spomnil, da mora strankam ustreči.
No, to je, pozabil kmetijski odsek, iti je organiziral ¡z'et za zadružnike, Vi tožit je prošnjo 4 dni pred odhodom, Zastopnik je bil na direkciji enkrat osebno in enkrat te telefoniral. Toda ko so zadružniki prišli po štirih dneh, je imet komi-n štiri ure zamude. In veste zakaj? Zer je tovariš Pavlič na to pozabil. Čakalo pa je 38 ljudi-. To je pa-ivedlo do tega, da so zadružniki zamudili vlak in so se morali
RAZBURJENI
profesor
Neki profesor je ¡prav rad pisal . ranrednico vsakogar, ki je naj-aajijšb' stvae ¡zagrešil v razredu. Nekega, dne je navdušeno preda-al slovensko slovstvo. Seveda, ko
0	dijaki opazili,-da. je profesor ves sebe, so -začeli razgrajati. Ko pa
»• profesor konča! drugi .odstavek soj ega ¡predavanja o Primožu Tru.
: :,r;u, je opazil, ¡da Je ves razred ■neredu.
Ves razburjen pri 1 zgovorni ,be e-: »Primož« vzame pero in razredno in zapiše Primoža Trbuarja im e s to dijaka Breča, ki ie najbolj isgrajal. Seveda ker je Breč začel rotestirati, češ da se mu je zgo-
1	la- krivica, je profesor drugič ¡za-. isa.1 pod imenom .»Primoža Tru-irjaffl« še svojo s'avno frazo: »In
• prekleti poba’in še nadaljuje,«
: iko da se je celotni stavek glasil: Primož trulbar razgraja in ta ¡preleti pobalin še nadaljuje.«
DOGOJ za ženitev v Kopru
Vfsoke postave, inteligenten, mlad ivairiš išče znanstva v svirho že-itve. Lepota, izobrazba, starost in tacaj ne igrajo nobene vloge. Edi-‘i pogoj je lastno stanovanje.
peljati z avtobusom do Ljubljane. Na v\aku pa bi imeli 70% popusta. To so nepotrebni stroški. Zato prizadeli prosijo, naj »ADRIA« pošlje račun.
Omenili bi še tole. »Istrski tednik« je že pisal o «ADRIA ORA-RIC«. Zahteval je, da se skažena slovenščina popravi, a pri »ADR!-JI« so najbrž tudi na to pozabili. Ce ne znajo, napraviti urnika tudi v slovenščini in pravilno, prosimo, naj se*bbmejo na človeka, ki bo znah pravilno pisati svoj materinski jezik.
Zaradi nenačrtnosti in birokracije
so dobili v S.cjolah 800 kg žvepla preveč, v Koštalboni v a 300 kg, medtem ko ga je zamnjkalo v Portorožu 300 kg, v Kortah 300 in v Borštu 200 kilogramov. %
Prosim-) Zadružno zvezo, da izračuna, koliko stane prevoz tega žvepla iz Sičjcl.v Boršt in se v bodoče ravna po potrebah posameznih krajev aii vasi.
PO OPRAVKIH v Koper
Krava: »Kam pa ti, botra svinja, tudi po otrobe?
Svinji: Da. da, v Kampelu -sern_ sliša'rt, da Jih imajo v koprskem mlinu cel kup. Najbrž jih jedo »ba-koli« namesto mi.
Krava: Veš kaj, botra svinja, bolje bi bi’o, da bi bakoli pojedli »Premi«, da bj se spomnil tudi nas.
Čudni 'izgovori
Preteklo nedeljo se je v Kopru namesto 300, kakor je bi’o predvideno, prijavilo na prostovoljno delo le 75 tovarišev in tovarišic.
Isti večer sreča tovariš B tovariša T in ga svarljivo vpraša:
»Zakaj .pa nisi prišel zjutraj na prostovoljno delo?
»Kako neki. Na sestanku je bilo. rešeno, da naj. se '.prijavi mladina obeh spolov — jaz pa imam samo enega.«
Met© eno Verni e čakolafo
Ribiči ne smejo piti piva ?
(Tam. kier delijo pivo na debelo)
A: Cu.i, prijatelj,'bi tudi ribičem dali kaj piva, saj po njem sprašujejo?«
B: Ti si pa neumen. Se za močenje Belvederja, kadar je ples, ga nimamo dovoij, pa bi ga dali ribičem!«
METO: Dubar dan, Vanič! Gorko je denas masa!
VAiNIČ: Kaj češ, tašen štajon je! Trbd je p.tr’pet!
METO: E, oš’ca bela! M a vsanako mor’mo de’lt, anka u te gurkute!
VANIC: Ma mi s'ne mor'm o leman-tati Kaj n’znaš, d je na Koreje
Merikancam še več g-orke kut nam!
METO: Orkodindjo, vone im’jo vre murje za sabon. eno hmale bojo mugle splavat ti Japonsko, ku teh ne bo pojo kašen pesekan! VANiIC: E, ma nanka Merikance na špair&jo znaš! Bombardera.io nuč eno dan! Ko muh je niiha-veh ruplanov, ke delajo štraje.
METO: Ma kaj češ? Une zgurnje so več močne. Znaš kaj pravio Tatjane? »Forca kaga radjon!« Eno je t’ku znaš!
VANIC: Ma znaš kaj, pestimo to Korejo, z'tu ke bol udabo une ke ima vdč kctraja! Hotno raiše n’ drage diškerršo!
METO: Orka figa! Se čeu Vanič, de bojo nrdile dečerdrailezacjon naše ludske oblaste!
VANIC: Kaj če reč ta dečentrali-cajon? Jas to prve b:t čujen!
METO: Tu če reč, de bomo jemeie manj inpjegato, eno več delovco z'naše fabrke! Pa znaš anka kaj če rdi to? De bomo mi hmete en,-> delouce imele večo oblast, de f—bojo naše krajevne rjdbore utr-di’e, ma ne t ’ku, de bejo jemeie voč inpjegato, ma t’fcu, de bomo vse kmete več djškora-ie u našeh stvareh eno anka skep nardile, de bo za uae preu eno dobrot
VANIC: Z)vjo! Mežo! To se preu poved -. Anka naš Tito je lepo p-dvedo eno anka r.aredo- U Jugoslavije so ure to nardile! Videi, z'tu smo se anka borile eno zdej imamo! Videš, tu če reč ’čadska oblast!
METO: Vanič, pa se v id o neve šta-cion za k or j ere u Kopre. kaj m lep?
VANIC: Meto, lelp je, lep! M a znaš kaj? Nite sa uses ne moraš, ku prideš n štacion. ke sa podjetja kregajo, kašne stolice be nardile! Eno pravjo iz camenta, druge iz drva■ M a ošea. ne j vre kaj naredijo, da bomo sadele eno anka vu-ro ne j stavjo gor, da bomo znale, ke vura je, ko bomo pršle u Kaper! Kaj ni res?
METO: Res je, res! Tudi b Ujete naj dajajo prej deloucen, ponjer unem ženem, ke hud’je u Trst! VANIC: Znaš kaj, Meto? Pestimo eno malo diškorša z druge bot, ko bo brž bendima. Jas ktunaj čakam na novo vino, z'tu ke star-ga niman več!
Trn Kier se prepirala dva, a tretji koristi nima
DOL ROKE! BOM JA Z BRANIL KOREJCE
METO: Ben, al-ara zdravo Vjgraiič/
											
BRANIMIR NUSIC
: AVTO-; ¡OGHA-I J E
Očaran nad njenim napredkom, i ji -omogoča, da nudi ljudem.;
• iko izdatno moralno ¡zadoščenje, oda poleg, te to-lažbe me je vendar vznemirjala misel, da je moja unuda sedmerih dni, ki mi je ibiila . •eprečita, -da bi se rodil kot bo-itašev sin, forščals nekakšna neiz-
ii.bna uisbda; k; bedi nad menoj — ¡.k», da slutim, ¡da se mi utegne red- ¡koncem življenja primeriti še \ da bo ¡sedmi dan po moti smrti "dela moja srečka glavni dobitek tedaj ise ibo ¡reklo, da se nisem akasnil samo pri rojstvu za sedem
dni. marveč da sem tudi sedem dni prezgodaj ¡umiri, in to bi vsekakor bila i-tračno groba igra usode.
Krsta se ¡kaj prida ne spominjam, le malo malce sem si morda zapomnil od tega obreda. Tako se rpotninjam, da „ie pop izlil- name, ¡na takšnega nagca, poln vrč hladne vode in da isetn ga ibil v duši preklel . tako nefcrščan-iko, da to v nobenem primeru ¡ne bi mdglo veljati iza mojo izjavo ob priliki mojega pokristjanjenja. I.n kar sem tedaj pri tako lepem krščanskem obredu dobil nahod, se tega nisem mogel niko’f več , iznebiti in ,ga vlečem s -‘eboj skozi vse- življenje; zato lahko svobodno rečem, da -sem svoje verovanje iz-kihal.
Zanimivo :e dejstvo, da sem se tako; po ¡pa-ihedi* na .¡¡vet ¡prav k-maj lu navadil na novo ¡okolje. Mati, oče, bratje, sestre eo mi bili že od
tisUfemai1. ko ¡so me prvič spoznali, prav všečni in sem ce' pri njih počutil kakor dama. Ciin sem v prvih dveh. treh dneh spoznal hišne razmere. ¡sem pričel ¡odločno spreminjali življenje in red, ki je dot1 e j vladal v hiši. Tako je na primer moja mati dotistihmal spaTa vso noč: to ce je meni ¡zdelo nehigienično in sem ¡jo ¡pričel buditi po petkrat ali šestkrat ponoči. Očeta-sem ¡pustil do p-odnoči mirno ¡spati, naj se odpočije od. svojih dnevnih skrbi; toda po ¡polnoči je bil ¡primoran vzeti svojci odejo in ¿drini-ti celo tja v tretjo sobo, leči na divan in -se ¡odeti čez .glavo, če je želel še dalje spati.
Na sploh pa je ¡bila moja ¡otroška doba dokaj enolična. Ne ¡spominjam ,se ničesar pomembnejšega :z te dobe izvzem,š.i nekatere manjše pustolovščine. Tako sem na primer
nekoč tam padel ¡pod posteljo in me ¡dobro uro niso mogli najti; nekoč sem pogoltnil dvajsetico ¡in sem zaradi tega moral popiti sto gramov; ricinovega odrla (odtlej moji želodec še 'dandanašnji ni (kaj ¡prida); nekoč pa se me ie na lepem polotil krč, in ¡sicer zgolij iz ¡hudobije nasproti doktorju, (ki me je bi;l pol ure prej pregledal in rekel, da ¡ etn zdrav kakor dren.
Edina reč, ki me ie ta čas posab_ no dražila, so bil; družinski posveti, ki so se venomer vrstili okrog moje zibelke. Snov razgovora, o kateri so ob takih prilikah razpravlja’.!, je bilo velej ¡vprašanje: komu sem neki podoben? Sam ¡sem bil globoka preprjčan, da nisem p obdoben testu, ki ¡je .shajalo v neč-kah in ¡ga bo ¡šele pozneje modeliral velik; pek, Gospod Bog, Ampak tisti, ki so se zbirali okrog moje ¡zibelke, no vselej našli kaj novega na slehernem delu mojega žjvotka in : o vzklikali:
»Ju, ju! Poglej, te prosim: očetovo čelo. ¡tetkin nos, ušesa strica Sane, ¡strinina uista,« in tako ¡Po vrst; dalje.
In ¡so ¡gnali vsak svojo tako daleč da sem bil siromak, ki sem dan
na dan poslušal to in ono, naposled še sam prepričan, da' cem prav za prav nekakšen spakedranee, skrpan in zložen iz raznih kosov: številne moje rodovine.
Tisti čas sem dobil tudi prve zobe. Oh. to vam .ie bila prava ¡komedija, da ¡smo. doma la vsi popokali od ¡ meha. Jaz sam nisem bil toliko pohlepen, da bi bil čimprej dobil prvi ¡zob, ampak sit sem bil očeta, ki mi je neprenehoma vtikal (kazalec v usta in mi obUpaval dlesne.
Kar se zobov ¡tiče, sem ise ma ¡njih prepričal, da veda o spoznavanju človeka n; zanesljiva. •. a j se meni niko’i ni posrečilo, da bi imel dva in trideset zob. krljkor jih znanost predpisuje, in je tako. bilo vse dotlej, ¡dokler nisem plačal zobnemu zdravniku dveh tisočakov. Večno sem trpel ¡zaradi ¡zobofoo'a, morda pač tudi zato, ker me je oče preklel, ko eem ga ¡iz hvaležnosti ugriznil s is voj im prvim zobem.
Odgovorni urednik VILHAR SREČKO Tiska a ti karna »JADiRAN« v Kopru
Uredništvo in uprava Riva Castelleone 2