Št. 229 (15.330) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tei. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tei. 0481/533382 ČH3AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ lUfifi I ID POSINNAPUČANAVGOTOVN f DUU LIK $PB>. IN ABB.POST.GR. 1/50% I ranil na pisma 8,75% neto na 19 mesecev PETEK, 25. AVGUSTA 1995 I Pocenitev denarja v Nemčiji ni prepričala trgov RIM - Polodstotno znižanje cene denarja v Nemčiji (in posledično tudi v Avstriji, Belgiji, Nizozemski in Danski) ni imelo zaželenega učinka na oiedvalutna razmerja in niti na finančne trge, kot bi bilo pričakovati, Ce ne bi skoraj istočasno prišli iz Wa-shingtona negativni podatki o gibanju notranjega povpraševanja. Dolar si je tako v razmerju do marke opomogel le za nekaj m, ko je tudi liri uspelo potisniti nemško devizo na 1.086 lir, vendar je ta proti večeru spet zrasla čez 1.090 lir. Podobno je bilo tudi na milanski borzi, kjer so kazalci zaživeli le za nekaj minut, sestanek pa se je končal v popolnoma negativnem tonu. Na 2. strani ■ Karadžič grozi I Hrvatom iz Trebinja TREBINJE - Kot kaže bo novo krizno žarišče na ozemlju nekdanje Jugoslavije nastalo na dubrovniški rivieri. Mestece Trebinje v dubrovniškem zaledju je namreč včeraj obiskal vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič in povedal, da so se s hrvaškim predsednikom Tudmanom že pred časom dogovorili, da bodo rešili »dubrovniški spor« brez prelivanja krvi. Karadžič je tudi dejal, da Srbi ne bodo mimo gledali kopičenje hrvaške vojske pri Dubrovniku. Na 15. strani I Eni se veselijo, I drugi pa jezijo TRST - Medtem ko se osebje hotela Duchi d‘Aosta pripravlja na javen protest, ker ga hoče finančnik Karl Keller odsloviti, se skedenjskim že-lezarjem pišejo boljši časi. V torek bodo na ministrstvu za delo podpisali sindikalni sporazum, ki bo delavcem zagotovil odpravnine in mobilnost v pričakovanju ponovne zaposlitve, dan pozneje pa v Trstu pogodbo o prodaji tovarne navezi Bolmat-Lucchini. Na RIM / DILEME ITALIJANSKE POLITIKE Ali bo Diniju uspelo ohraniti vladno krmilo? Še nejasna perspektiva finančnega zakona m ri_ k 4 f, = I A RIM - Z intervjujem za milanski tednik Panorama, v katerem je obljubil, da bo popeljal liro v Evropski denarni sistem, če bo ohranil krmilo v svojih rokah, je Lamberto Dini očitno dvignil ceno lastnih političnih delnic. Po intervjuju se je spet začelo tisto snubljenje premiera z desne, a tudi z leve, ki je bilo glavna tema italijanskega političnega poletja. Dini včeraj ni hotel dodatno pojasniti svoje misli. Svojemu tiskovnemu atašeju je naročil le, naj demantira, da je hotel začeti polemiko z liderjem leve sredine Romanom Prodijem. In tudi Prodi, ki je v sredo ošvrknil premiera, je včeraj hitel povedati, da ima s predsednikom vlade zelo dober odnos. Dejanski politični problem je finančni zakon, ki ga je Dini začel snovati z gospodarskimi ministri. Na vabilo leve sredine, naj bi tudi Kartel svoboščin glasoval za finančni zakon in s tem dokazal, da se zavzema za korist države, se je doslej odzval samo Roc-co Buttiglione, medtem ko se Silvio Berlusconi ni oglasil in tudi Gian-franco Fini je raje prepustil besedo (sicer precej protislovno) svojim sodelavcem. Sele ko bo znan odgovor Kartela na to vprašanje, bo jasno do kdaj bo Dini lahko ohranil krmilo vlade v lastnih rokah. Na 3. strani ZAIR / VLADA PRIVOLILA V POGAJANJA Zaustavili nasilno selitev beguncev Za ruandske begunce se je zavzel Visoki komisariat pri Združenih narodih *^®**w***iiS|ieaweesi*ee™ew»6ie Polemike ob memorandumu 1 LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za obrambo vztrajno poudarjajo, da pri pobudi za pripravo memoranduma o sodelovanju s hrvaškim obrambnim ministrstvom nikakor ne gre za vojaški pakt in vpletanje Slovenije v balkansko krizo. Polemika pa je »ob strani« odprla tudi vprašanje postopka pri spreje- manju takšnih sporazmnov. Niti enega od doslej podpisanih sporazumov namreč niso obravnavali v državnem zboru, pač pa jih je ratificirala kar vlada sama, z ustrezno uredbo. Ti sporazumi sicer res niso vojaški pakti, vseeno pa bi bilo logično, da bi o njih razpravljali tudi poslanci. (B.L.) Na 11 strani GOMA - Visokemu komisariatu ZN za begunce je uspelo ustaviti nasilno izseljevanje ruandskih beguncev, ki ga je v soboto začela izvajati zairska vojska. Vlada v Kinšasi je namreč privolila v pogajanja o oblikovanju programa prostovoljnega vračanja ubežnikov -v Zair se jih je lani med krvavo državljansko vojno zateklo več kot milijon - domov v Ruando. Tiskovni predstavnik UNHCR je povedal, da skušajo od zairskih oblasti dobiti zagotovila, da se prisilne izselitve Ruand-cev v nobenem primem ne bodo nadaljevale. PLAVANJE / NEMKA JUNAKINJA EP NA DUNAJU »Zlata« Franziska Zbornik Primorski dnevnik 1945 - 1995 Franziska van Almsick je na 33. evro- ima sedaj že deset, to je eno več kot njena Pskem prvenstvu v plavanju osvojila še dve rojakinja Ute Gevveniger. Van Almsickova kolajni in je na dobri poti, da postane včeraj na 400 metrov kravl ni naredila na- najuspešnejša tekmovalka v zgodovini evro- pake, najžlahtnejše odličje pa si je priplavala pskih prvenstev. Nemka je namreč na EP v tudi s štafeto 4 x 100 metrov kravl. Sheffieldu že osvojila šest zlatih kolajn in jih Na 18. strani je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih: v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure Danes v Primorskem dnevniku Večje družinske doklade Za družine z nizkimi dohodki se bodo doklade za vsakega otroka po prvih dveh zvišale na 84 tisoč lir, in to retroaktivno od 1. julija letos. Stran 2 Buscetta buri duhove Polemike zaradi »don Masinovega« križarjenja po Sredozemlju navajajo k domnevi, da skuša nekdo razvrednotiti vlogo skesancev pri odkrivanju vezi med politiki in mafijci. Stran 3 Odkrili informalske gusarje V Vidmu je policija odkrila veliko organizacijo infor-matskih gusarjev, ki naj bi svojo mrežo že razpredla po vsej državi. Promet s ponarejenimi kompjuterski-mi programi naj bi znašal nekaj deset milijard lir. Stran 3 Cantieri Trieste: prekinjen protest Delavci miljske ladjedelnice so zapustili dvorano miljskega občinskega sveta potem, ko jim je bilo zagotovljeno srečanje z vodstvom podjetja. Stran 5 Neskončna razprava o zdravstvu Goriška bolnišnica je bila namenjena rušenju, zdaj naj bi jo obnovili? Stran 8 NOVICE RIM / PREVENTIVNI PRIPOR AFERA / NAJEMNINE »Hitro« vozniško dovoljenje zamuja RIM - Vse kaže, da bomo 1. oktobra le dočakali že nos pristojnosti od prefektur na civilno motorizacijo. V pričakovanju tega prehoda pa je notranje ministrstvo začelo izdajati prva navodila za pristojne urade in tako je bila včeraj v uradnem listu objavljena okrožnica o postopku za zamenjavo stalnega bivališča. Pri vložitvi prošnje za zamenjavo bo moral prosilec izpolniti nekolkovan obrazec s podatki o vseh družinskih elanih z vozniškim dovoljenem, vendar ne bo potreben njihov podpis ah kakršna-koli overovitev. Na upravi za civilno motorizacijo pa bodo v kratkem uvedli zeleno številko, na katero bodo lahko telefonirali vsi tisti, ki po 180 dneh od zamenjave stalnega bivališča v občinskem uradu še niso prejeli po pošti odrezka, ki ga morajo nalepiti na vozniško dovoljenje. Kloniran prenosni telefon sodnika, ki vodi preiskavo o klonaciji TERNI - Državni pravdnik v Temiju Massimo Gu-errini, ki vodi preiskavo o razširjenem pojavu kloniranja prenosnih telefonov (svojevrstne goljufije z razmnoževanjem kodeksov posameznih telefonskih priključkov), je postal sam žrtev pojava, ki ga preganja. Pri Telecomu so namreč ugotovih, da so neznanci uporabljali njegovo številko za številne telefonske klice v Nigerijo in Senegal. Podobno se je pred tem zgodilo tudi županoma v Temiju in Or-vietu in škofu, katerega številka je bila uporabljena za klice v Afriko in na Kitajsko. V preteklih mesecih je policija v Temiju prejemala povprečno tri do štiri prijave tega pojava na dan, v zadnjih tednih pa so se povzpele na osem do deset. dvakrat preloženo uvedbo hitre izdaje in duplicira-nja vozniškega dovoljenja, ki ga bo omogočil nre- Globa za motoristko v toplesu, ker je ogrožala promet GENOVA - Mlada in z oblinami dobro založena genovska motoristka je morala plačati kar 300 tisoč lir denarne kazni, ker se je vozila po eni od prometnic z odpeto srajčko in docela razgaljenimi prsmi. Mestni redarji so v zapisnik zapisali, da je bilo njeno obnašanje v nasprotju z javno moralo in bi lahko zaradi motenja udeležencev v prometu privedlo celo do nesreCe. Dekle se je zagovarjalo, da s Čelado na glavi ni videlo, da ji je veter razpel srajco, vedar se poheisti niso omehčali... Veliki prodajni centri se še množijo RIM - Malih trgovin je vse manj, velika trgovska središča pa se še naprej množijo. Prvega aprila letos jih je bilo v Italiji 226, njihova skupna prodajna površina pa je dosegla 8.664.418 kvadratnih metrov. V teh centrih je bilo takrat 246 malih in srednjeveh-kih živilskih prodajaln, 132 supermarketov, 97 hipermarketov, 5.017 neživilskih prodajaln, 246 specializiranih veleblagovnic, 534 javnih lokalov, 520 obrtnih delavnic, približno 92 kv. metrov je bilo namenjenih za banke, urade, pošte, kino ipd., medtem ko je bilo parkimih mest 186.309. K tem centrom sodi še 2.200.000 kv. metrov površine, ki je uporabljena za vozišča, zelenice in skupne službe. Nova določila izzvala polemiko Kritike milanskega sodnika Gerarda D'Ambrosia - Sporni primer ministra Mannina INPS: dve prijavi. Treu bo posredoval seznam najemnikov Preiskovalci bodo morali pregledati kar 200 tisoč stanovanj RIM - »Treba je takoj spremeniti novi zakon o preventivnem priporu, saj je lahko nevaren.« Tako je menil koordinator odbora za pravice jetnikov Franco Corbelh, ki se je vztrajno boril za reformo določil o priporu. Corbelli je zaskrbljen zaradi primerov, kot je tisti iz Bočna, kjer je sodnik po zaslišanju mopral izpustiti na prostost posiljevalca. »Zakon ne rešuje krivice prekomernega preventivnega pripora in ne pomaga bolnim jetnikom, omogoča pa izpustitev posiljevalcev in nevarnih kriminalcev. Parlament ga mora nemudoma popraviti,« je izjavil Cobelli. Povsem naprotnega mnenja je bila predsednica protimafijske komisije Tiziana Parenti, ki je bila med zagovornicami reforme. Po njenem mnenju je novi zakon pomemben korak naprej na poti doslednejšega spoštovanja človekovih pravic in je odraz zrelejše demokracije. Kritično je zakon ocenil milanski tožilec in koordinator tima »čiste roke« Gerardo D’Ambrosio, po katerem bi se nova določila lahko spremenila v kazen za tožilstva, če parlament ne bo reformi- ral postopnika in omogočil hitrejši proces. Predvsem pa D’Ambrosio meni, da bi se morali zgledovati po Angliji, kjer obtoženca zaprejo, če je obsojen na prvostopenjskem procesu, medtem ko postane v Italiji razsodba polnomoCna šele po tretji stopnji. »Te refome bi lahko odobrila ista večina, ki je spremenila določila o preventivnem priporu,« je polemično dejal milanski sodnik. Sicer pa so se ocene novega zakona o preventivnem priporu prepletale z ocenami o usodi bivšega ministra Calogera Mannina, ki je bil aretiran pred nekaj meseci z obtožbo sodelovanja z mafijo. Za usodo bivšega demokršCanskega veljaka, ki naj bi ga pripor v rimski kaznilnici Rebibbia zlomil in duševno ter telesno prizadel, so se zavzeli zlasti predstavniki strank Kartela svoboščin, ki v teh dneh kar tekmujejo z obiskovanjem Mannina v zaporu. Ponavlja se to, kar se je že pripetilo ob primeru bivšega ministra Francesca De Lorenza, saj so tudi v tistem primeru predstavniki Kartela kar tekmovali v zahtevi po izpustitvi na prostost. RIM - Parlamentarna komisija bo prihodnji teden pr®' jela seznam najemnikov stanovanj INPS. Tako je na rrU' tingu gibanja Comunione e liberazione v Riminiju izjavil minister za delo Tiziano Treu. Prav je, da ima parlament vpogled v tiste sezname, tako ne bo veC nobenih pok' mik, zadeva bo končno prozorna, je dodal. »Ge bomo ugotovih nepravilnosti, bomo posegli, a to bo odvisno od vsakega posameznega primera,« je nadaljeval minister. Zadeva je znana. Milanski II giomale je zagnal vik in krik nad domnevnimi uslugami, ki naj bi jih imele nekatere pohticne osebnosti pri najemu stanovanj skrbstvenega zavoda INPS. Gasparri (Nacionalno zavezništvo) je zaradi tega celo zahteval odstop Treua in pooblaščenega upravitelja INPS Billio. Na njegovo zahtevo je Treu takole odgovoril: »Podedoval sem to vprašanje in se ga lotu resno. Opravil sem svojo dolžnost, ne vem zakaj bi moral odstopiti.« Medtem se je razvedelo o dveh prijavah sodnim oblastem zaradi domnevnih nepravilnosti pri določanju višin najemnin in oddajanju stanovanj v najem. Preiskovalce Čaka sedaj nelahko delo: pregledati bodo morali dokumentacijo nad 200 tisoč stanovanj zavodov INPS. INAIL in INPDAP. Poslanec zelenih Pecoraro Scanio je medtem iznesel »zanimivo« zahtevo: parlamentarcem, ki imajo v Rimu stanovanje v najemu po nizkih najemninah, naj bi odvzeh ah pa vsaj krepko zmanjšah dnevnice za postanek v mestu. GIBANJA / GOSPODARSKA RAST Mala in srednja podjetja kažejo znake upehanosli RIM - Rast italijanskega gospodarstva se nadaljuje, vendar pri malih in srednjih podjetjih začenja kazati znake pešanja. Podatek izhaja iz konjunkturne raziskave observatorija za mala in srednja podjetja, ki deluje pri osrednjem Mediocreditu (zavod za srednjeročno kreditiranje), iz podatkov pa razberemo, da je »zlato« obdobje za drobno gospodarstvo že mimo, pa čeprav je trend še vedno pozitiven. V obdobju med aprilom in junijem, torej v drugem trimesečju letos, sta letni stopnji proizvodne rasti in notranjih naročil dosegli 4, 7 in 4, 6 odstotka, kar je še vedno precej, vendar daleč za konico iz tretjega trimesečja lani, ko sta znašali 9 in 10, 1 odstotka. Kar zadeva izvoz, je bila stopnja rasti v drugem trimesečju še zelo visoka, saj je dosegla 19, 7 odstotka (v prvem 24, 3 odstotka), občutno pa so se povečala naročila iz tujine: v prvem trimesečju so rasla s stopnjo 8, 9 odstotka, v drugem pa 10, 1 odstotka. Pri tem je zanimivo, da na notranjem trgu bolj uspevajo podjetja večjih razsežnosti, medtem ko so na tujem bolj živahna mala podjetja. r ZAKONODAJA / PRIPRAVLJEN ZAKONSKI ODLOK Povišanje družinskih doklad Za vsakega otroka po prvih dveh se zvišajo na 84 tisoč lir RIM - Kot smo že napovedali, je vlada te dni pripravila zakonski odlok, s katerim je povišala zneske družinskih doklad za družinska jedra z velikim številom elanov in z nizkimi dohodki, ki ne smejo presegati 42 milijonov letno. Ukrep je vCeraj v sporazumu z zakladnim ministrom Lambertom Dinijem podpisal minister za delo Tiziano Treu, na njegovi osnovi pa se bo doklada za vsakega otroka po prvih dveh (torej za tretjega, Četrtega itd.) zvišala na 84 tisoč lir. Povišanje je retroaktivno od 1. julija letos, država pa bo do konca leta v ta namen porabila 300 milijard lir. Od tega zneska bo na zasebni gospodarski sektor odpadlo 225 milijard, ostalih 75 milijard pa bo šlo za doklade zaposlenih v javnem sektorju. Odlok, ki bo zaCel veljati v prihodnjih dneh, ko bo objavljen v uradnem listu, je izvajalni ukrep zakonskega dekreta iz lanskega leta, ki je predvidel letno ovrednotenje družinskih doklad za dohodkovno šibke družine. Sedanji sistem družinskih doklad predvideva to vrsto pomoči glede na družinski dohodek in na število otrok. Doklade se seveda višajo obratnosorazmerno z dohodkom družin: za družinska jedra z nepremičnimi ali hendikepiranimi člani znaša doklada na primer 10 milijonov lir na leto, za družine, v katerih so vdovci, loCeni in neporočeni elani, pa doseže 2 milijona lir. Od 1-julija 1994 je bilo uvedno zvišanje doklade za 20 ti soc lir mesečno za vsakega otroka, pri čemer so izvzete družine z enim samim otrokom. TRGI / LIRA SE JE OKREPILA IN POTEM SPET POPUSTILA, BORZA NEGATIVNA Znižanje cene denarja v Nemčiji je imelo zelo kratkotrajne posledice Modigliani: »Italija zdaj ni več podobna Mehiki, zasluga pa je Dinijeva.« RIM - Za včerajšnji dan na trgih bi lahko rekli, da je bil prav Čudaški, tak, kakšnega noben jasnovidec ne bi bil mogel napovedati. Ge po eni strani nemška Bundesbank ni razočarala pričakovanj o znižanju cene svojega denarja, kar je takoj povzročilo okrepitev dolarja (in tudi lire), je z onstran Atlantika prišla povsem nepričakovana mrzla prha, ki je prav tako hitro nevtralizirala učinek iz Nemčije in poparila predvsem finančne trge. Na predvečer vrha nemške centralne banke v Frankfurtu je večina opazovalcev menila, da bo Bundesbank znižala samo lombardno stopnjo, po kateri finansira bančni sistem, pa se je odločila tudi za polodstotno znižanje uradne eskomptne mere, ki znaša zdaj - za Italijo sanjskega -3, 5 odstotka. Njenemu zgledu so kot ponavadi sledile tudi ostale države z bankovci, ki gravitirajo v območju banke, v Italiji pa se je oglasila Confindustria z zahtevo, naj bi se za podoben korak odločila tudi Banka Italije. Kot reCeno si je dolar takoj opomogel, lira pa je po uradni tečajnici potisnila marko na 1.086 lir. Zal je veselje trajalo le kratek C as, podobno kot na borzi, kjer je bil Mibtel pozitiven le za nekaj minut. Kmalu po ukrepu nemške centralne banke je namreč iz ZDA prišla vest, da so se tamkajšnji ekonomski kazalci v zadnjem obdobju poslabšali (stopnja rasti naročil za trajne dobrine se je npr. znižala za 1, 7 odstotka), kar je imelo na dolar pravi bumeranški učinek, saj je v nekaj urah izgubil vse, kar je pridobil po zaslugi nemških monetarnih oblasti. Kot rečeno, se je včeraj nadaljevalo tudi negativno gibanje milanske borze, ki si je opomogla le za nekaj minut, ko je ukrep Bundesbanke začasno preusmeril Mibtel navzgor, sicer pa je prevladovala nervoza in negoto- vost. Posh so bili še kar živahni, saj so bili vredni 657 milijard lir, kazalci pa so bili vsi negativni: splošni MIB je izgubil 1, 06 odstotka (zaslužek od začetka leta se je skrčil na 3 odstotke), Mibtel 0, 51, Mib-30 pa 0, 48 odstotka. Nekoliko bolje je bilo na trgu pogodb future na državne vrednotnice, Čeprav je tudi tam »veselje« trajalo le kratek Cas. NajveC skrbi so komentatorji včerajšnjega poteka na trgih namenili liri in njeni hipotetični vrnitvi v evropski denarni sistem, ki se jim je zdela precej bolj oddaljena kot v sredo. Po daljšem času pa se je oglasil tudi nobelovec Franco Modigliani, ki je izjavil, da Italija ni veC podobna Mehiki in da se ji izgubljeni mednarodni ugled počasi vrača. Se veC, izboljšanje je po njegovih besedah večje od najbolj rožnatih pričakovanj, za kar gre največ zasluge premieru Diniju. Modigliani je zarisal tudi idealno smer, ki bi Italiji v tem trenutku najbolj koristila: finančni zakon, volilna reforma, volitve in nato vrnitev lire v evropski denarni sistem. Da je Italiji uspelo znova pridobiti zaupanje finančnih trgov, je prepričan tudi britanski dnevnik The Guardian, ki je »deželi sonca« posvetil obširno analizo njenega gospodarskega položaja. »Kažejo se znaki, da se nekaj spreminja,« piše dnevnik in v dokaz navaja krepitev lire in reformo pokojninskega sistema. Pri tem tudi ugotavlja, da so le redki verjeli, da bo Diniju uspelo narediti kaj več od sprejetja enega ali dveh nepopularnih, a nujnih ukrepov, in ostati tako dolgo na krmilu. Zdaj pa njegov ugled -posebno na finančnih trgih -spravlja v zadrego vse politične sile, zaključuje The Guardian in opozarja, da bi bilo spraviti Dini-ja z vlade v tem trenutku nevarno. mm f >ET PON TOR SRE ČET ■eerarohl i -*ir% 520,9 1K 21,9 161 / 24,0 16' N 18,6 Ibi / up m 1 riM l v vi 098,5 11C X),0 10S s }2,9 10S 15 108 K* 6,0 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ^ • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^ RIM / POLETNA POLITIČNA DILEMA CATANIA / Z IZVIDNISKIM ČOLNOM FINANČNE STRA2E Ali bo Dini skušal obdržali krmilo? Vse manjše stranke odločno podpirajo premiero - Berlusconijev molk o proračunu Buscetto odpeljali na varno šele včeraj Novinar De Gregorio no ladji »nezozeijen gost« Esejistično tekmovanje dveh lideijev RIM - Italija naj bi postala normalna država. To je izziv, ki ga Massimo D’Alema nakazuje levici. Temu projektu je tajnik Demokratične stranke levice posvetil knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh v založbi Berlusconijeve založniške hiše Mondadori. V poglavju, ki ga objavlja tednik'Panorama, D’Alema meni, da je treba cilj normalne Italije doseči s pogumnimi in učinkovitimi reformami. Ob tem sporočilu D’Alema tudi govori o prijateljih in nasprotnikih, protagonistih italijanske politične scene. Sedanjemu predsedniku vlade potrjuje zaupanje, medtem ko o gla-■ vnem nasprotniku, predsedniku F or z a Italia Silviu Berlusconiju meni, da bi »njegova vlada najbrž trajala dlje, ko bi bil prisluhnil nasvetom predsednika republike Scalfara. Skoraj istočasno bo izšla tudi avtobiografska knjiga VValterja Veltronija, ki je bil glavni D’Alemov tekmec za tajništvo. Tudi ta knjiga govori o aktualnih problemih, s katerimi se mora spoprijeti levica. RIM - Ali premier Lamberto Dini snuje vlado, ki bi lahko nasledila sedanjemu kabinetu? To vprašanje so si zastavile politične stranke po objavi inbtervjuja, s katerim je predsednik italijanske vlade obljubljal, da se bo lira z oktobrom vrnila v Evropski denarni sistem, Ce bo lahko obdržal krmilo italijanske uprave v svojih rokah. Predsednik vlade, ki je z gospodarskimi ministri začel zastavljati finančni zakon, včeraj ni hotel dodatno pojasniti svoje misli. Toda minister za delo Tiziano Treu je namignil, da bi vlada lahko nadaljevala z delom. »Sedaj se ukvarjamo s finančnim zakonom in odlokom o možnostih enakega pristopa k televizijskemu sistemu, za kar smo se obvezali. Nato bomo videli, kaj se bo zgodilo. Vendar to ne pomeni, da je sedanje vlade konec,« je rekel minister novinarjem. Dinijeve besede so izzvale takojšen odmev med strankami in spet spodbudile tisto snubljenje z desne pa tudi z leve, ki je bila glavna tema italijanske politične scene v avgustu. Vlado in njenega krmarja so podprli predvsem »grmički«, ki vztrajno nasprotujejo možnosti predčasnih volitev. Po njihovi oceni je premier dokazal veliko državniško modrost in se opredelil za ukrepe (finančni zakon, reforma volilnega sistema itd), ki ih država potrebuje. Dejanski preizkusni kamen bo finančni zakon. Levosredinska koa- licija, ki podpira Dinije-vo vlado, nima zadostne moCi, da bi omogočila odobritev zakona, predvsem pa si ne namerava prevzeti bremena odobritve proračuna, ki bo zahteval nove žrtve, Ce so politične volitve edina perpektiva. »Nujna je širša podpora, del tega bremena si mora prevzeti tudi Kartel svoboščin,« je vCeraj izjavil predsednik poslancev Ljudske stranke in eden od Prodijevih sodelavcev Nino Andre-atta. Za to hipotezo se je opredelil voditelj CDU Rocco Buttiglione, medtem ko je voditelj Kartela Silvio Berlusconi, ki je na oddihu na bermudskem otočju, vztrajno molčal. Zaenkrat je težko reci, kaj ta molk dejansko pomeni. Novinar Sergio De Gregor! na ladji družbe Star Lauro(Ap) CATANIA - Mafijskega skesanca Tommasa Buscette niso skrili že predvčerajšnjim, temveč šele vCeraj ponoči. Vest, da ga je odpeljala vojna ladja tik po nastopu srede, je sporočil novinarjem poveljnik ladje Monterey, ker mu je to naročil državni proti-mafijski organizem Dl A z namenom, zagotoviti nekdanjemu bosu, njegovi ženi Cristini in sinu Stefanu varno izkrcanje, medtem pa temeljito pripraviti »rešilno« akcijo. Pač pa so v sredo ponoči spustili s helikopterja na ladjo skupino oboroženih varnostnikov, ki so trojico zastra-žili vse do druge ure včeraj zjutraj, ko so jo vkrcali na izvidniški Čoln finančne straže in _______________NESREČA / V SREDO________________ Smrt Slovenke v severni steni Montaža Mariborčanki Nadi Cojhter spodrsnilo pri sestopu z ledenika - Soplezalec ranjen TRBIŽ - Nada Cojhter, tako je bilo ime 45-letni slovenski alpinistki, ki se je v sredo smrtno ponesrečila na Montažu v Julijskih Alpah. Bila je iz Maribora, medtem ko je njen soplezalec, 33-letni Jelko Kozjak, doma iz Ljubljane. Moški se sedaj zdravi v bolnišnici v Huminu blizu Vidma za posledicami nesreCe v gorah. Cojhterjeva in Kozjak sta začela v dopoldanskih urah vzpon po severni steni Montaža. Prispela sta do kakih 300 metrov dolgega in strmega ledenika, ki sta ga preplezala brez derez, zatem pa sta se ustavila, ker nista mogla nadaljevati. Odločila sta se, da sestopita, pri sestopu po ledeniku pa je ženski spodrsnilo, zadela je v soplezalca in oba sta zdrsela po ledu za kakih 100 metrov, zatem pa končala v 15 metrov globoko razpoko seraka. Kozjak, ki si je pri drsenju zlomil levo zapestje in se potolkel po celem telesu, si je kmalu opomogel. Zenska je bila še živa; z njo je spregovoril nekaj besed ter se nato podal po pomoC. Z mnogo truda se je izvlekel iz seraka in se podal v dolino. Pri bivaku Stuparich, skromni kovinski baraki, je srečal nekaj drugih alpinistov in jih obvestil o nesreči. Eden od plezalcev jo je urno mahnil do koce Grego in sprožil alarm. Pri reševalni akciji so sodelovale enote finančne straže iz Nevej-skega sedla, karabinjerji in helikopter civilne zaščite. Nekaj ur po nesreči so reševalci prispeli do plezalke, a zanjo ni bilo veC pomoči: pred njihovim prihodom je podlegla hudim poškodbam. S helikopterjem so njeno truplo prepeljali v dolino, Kozjaka pa na zdravljenje v huminsko bolnišnico. Finančni stražniki do srede ponoči niso izvedeli za ime umrle plezalke. Pri sebi ni imela dokumentov, ker jih je pustila v avtomobilu, s katerim sta se s Kozjakom pripeljala do Doline Zajzere; moški je bil po nesreči ves zmeden - tako so povedali finančni stražniki - in jim ni bil v veliko pomoč. Sele potem, ko so našli avtomobil in v njem osebne dokumente, so lahko ugotovih njeno istovetnost. Njen gorski obisk v Itahji se je tragično končal na ledeniku v severni steni Montaža. odpeljali neznano kam. Ladja se je včeraj zasidrala v Catanii, od koder je zvečer odplula proti Genovi, ki je bila izhodiščna točka križarjenja. Časnikarja Sergia De Gregoria, ki je prek tednika Oggi prvi razodel Buscettovo prisotnost na Montereyu, je kapitan Franco D‘Esposito kra-tkomalo odslovil kot ne-zaželjeno osebo. Zakaj? »Zaradi tega;« je utemeljil svojo odločitev, »ker je širil med potniki neresnične vesti in jih ustrahoval, saj je pravil, da je na ladji več kamo-ristov z družinami.« Toda na ladji ni bilo panike. Mnogi so vedeli, da je Roberto Ferrara v resnici don Mašino: eni so se ga ogibali, drugi so buljili vanj iz radovednosti, nekateri pa so z njim delili prijetne urice. Na pomolu v Catanii sta ostala tudi neapeljski gradbenik Umberto Minopoli in kampanij-ski deželni svetovalec Forze Italia Angelo Tra-montano, ki sta se v De Gregoriovi družbi pogovarjala z Buscetto. Ta naj bi jim razkril, da palermsko sodstvo želi razčistiti, »kako je mogel Berlusconi v tako kratkem Času postati tako mogočen«. Tramon-tano naj bi tudi prisilil novinarja, da je seznanil javnost z Buscettovim potovanjem, Ceš da se je bilo le tako mogoCe iznebiti »nevarnega« sopotnika. Kaj pa, ko bi skesani podlegel mafijcem? Sicer pa: kdo je De Gregoriu prišepnil, da pojde Buscetta na križarjenje? Jože Pirjevec 23. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992< V prenaseljenih mestih, kjer je bilo po več družin natrpanih v eno samo stanovanje in kjer se je dalo kaj kupti samo z boni in "točkami", so kolikor toliko bolje živeli samo partijski funkcionarji. Imeli so proste roke v vsakem podjetju, nadzirali so vsako imenovanje, razdeljevanje živilskih nakaznic in stanovanj. V izredno skromnih življenjskih pogojih (srednji letni dohodek je znašal 350 dolarjev na prebivalca) so tisti, ki so napredovali v partijski karieri, imeli marsikatero ugodnost. Res je sicer, da so bile plače skoraj za vse enake, saj je bilo razmerje 1:3, a prav tako je res, da so člani partije prejemali najrazličnejše doklade za "posebne aktivnosti". Cim više je bil posameznik na partijski lestvici, tem večji so bili njegovi privilegiji: brezplačno stanovanje, služinčad, avtomobil, počitniški domovi in predvsem možnost nakupa po nizkih cenah v "diplomatskih" trgovinah blaga, ki ga sicer ni bilo v prodaji. Na vrhu države so se Tito, Kardelj, Rankovič, Djilas in drugi oblastniki brez zadržkov predajali razkošju, kakršnega dotlej komunistični voditelji, začenši z Leninom in Stali- nom, niso poznali in niti cenili. Se pred koncem vojne, so v Kremlju Titu očitali, da se ukvarja bolj z obnovo kraljevih palač kot s položajem na fronti. Leta 1947 so se začela množiti poročila, da je vedno več ljudi, tudi bivših partizanov, grenko razočaranih nad novo socialistično stvarnostjo. Čeprav je Tito zagotavljal, da v prihodnji zimi ne bo manjkalo hrane, so mnogi gledali v bodočnost z veliko zaskrbljenostjo. Ne nazadnje tudi zato, ker je junija 1947 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo (UNRRA) prenehala pošiljati Jugoslaviji pomoč, ki jo oblasti niso znale ceniti in koristno uporabiti, čeprav ni šlo za skromna sredsta; podpora v hrani in materialu, ki jo je zagotavljala predvsem ameriška administracija, je namreč dosegla vrednost pol milijarde dolarjev, največ, kar je dobila katerakoli evropska država. Omamljeni od lastne zmage si ljudje na vrhu niso delali preglavic zaradi nemira, ki se je širil med prebivalstvom, saj se je le redko prelevil v odkrito opore-čništvo, temveč se je po navadi razvodenel v ravnodušno životarenje ali nejasno upanje v kak odločujoč zunanji premik. (V Sloveniji so na primer govorili o razpadu Jugoslavije in nastanku srednjeevropske konfederacije.) Za vsak primer pa so oblasti okrepile zaporo pred zahodnim svetom, predvsem na kulturnem področju, ter vztrajale pri velikih procesih proti ustašem, četnikom, makedonskim nacionalistom in drugim "okupatorjevim hlapcem". Tem so se pridružili še sodni postopki proti črnoborzijancem in korumpiranim funkcionarjem, ki so se po navadi končali s hudimi, tudi smrtnimi kaznimi. Toda za jugoslovansko obdobje "zrelega stalinizma" so bili predvsem značilni procesi zaradi vohunstva, v katere so bile vpletene osebnosti iz meščanskih ali intelektualnih krogov, ki so v preteklosti sodelovale z odporniškim gibanjem, a jih je bilo zdaj treba odstraniti, da bi v kali zatrli kakršnokoli možnost "buržoazne opozicije". V svojih govorih je sredi leta 1946 sam Tito začel omenjati nevarnost političnega pluralizma in trditi, da bi zanesljivo pripeljal do državljanske vojne. (Se nadaljuje) GOLJUFIJA ZA VEC MILIJARD LIR V Vidmu odkrili obširno mrežo piratov informatike VIDEM - Videmska poštna policija je odkrila razvejano mrežo piratske informatske goljufije, ki naj bi svoje številne tipalke že raztegnila po vsej Italiji. Prvo fazo celotne preiskave je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal šef kabineta videmske kvesture Antonio Ponzi, ki skupno s tožilcem Francescom Venierom vodi celotno preiskavo. Sef kabineta videmske kvesture je dejal, da je doslej v goljufijo vpletenih 180 oseb, od katerih so jih 12 (devet v Furlaniji Julijski krajini in tri v Laciju) že ovadili. Preiskava se je zaCela s preprosto informacijo o nekem VidemCanu, ki je kupoval dele računalnikov, računalnike je nato sam sestavljal in jih nato prodajal skupno s dupli-ciranimi programi, tako v FJK, kot v neki trgovini v Mentani pri Rimu. Po teh prvih informacijah se je preiskava raztegnila na vso državo: v roku enega tedna so preiskovalci zaplenili dvajset programov, ki so bili na prodaj po 14 milijonov lir; med temi so bil tudi novi »VVindovv 95« (Zaceli so ga prodajati vCeraj v ZDA), »Corel draw« in »Auto cad«, poleg teh pa še približno tisoč drugih, od katerih vsak velja od sto do dvesto tisoč lir. Po mnenju preiskovalcev naj bi promet teh in-formatskih piratov dosegel nekaj milijard lir. Nekateri od teh tvegajo, da jih bodo obtožili združevanja v zločinske namene, glede kupcev programov pa morajo preiskovalci še določiti, Ce so odgovorni za prikrivanje nezakonito pridobljenega blaga, ali pa neopreznega nakupa. Nekega Tržačana, ki je usposobil metodo, da bi se z modemom lahko povezal z vsem svetom pa bodo najbrž obdolžili, da je ogoljufal telefonsko družbo Telecom. GOJMIR DEMŠAR ŠPETER / PREDAVANJE IZVEDENCA DEBELI RTIČ / KOLONIJA^ Glasbena matica skozi desetletja (13) V letu 1953 se je morala Glasbena matica spoprijeti s hudo finančno stisko Orkester Glasbene matice v letu 1953, ko ga je vodil Ubald Vrabec Pomembna je bila odločitev Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, da je kmalu po vojni poslala na glasbeno izpopolnjevanje v Ljubljano nekaj mladih primorskih fantov, ki so kazali glasbeni talent, z namenom, da bi kasneje na Primorskem posredovali pridobljene glasbene izkušnje. To so bili Oskar Kjuder, Ignacij Ota, Sveto Grgič, Aleksander Vodopivec, Erminij Am-broset, Silvan Križmančič in Boris Švara. Slednji je po končanem Študiju ostal v Ljubljani. Proti koncu leta 1952 so se začeli nad Glasbeno matico zgrinjati težki oblaki. Finančna pomoč iz matične domovine, ki je dotlej pomagala vzdrževati slovenske zamejske kulturne organizacije, je pričela usihati. Napovedane redukcije osebja so prizadele tudi Glasbeno matico. Ob koncu sol leta 1952/53 so ostali le štirje redni nameščenci in sedem honorarnih učnih moči. Solo sta morala zapustiti Mi- lan Pertot in Stanko Malič, kar je povzročilo veliko negodovanja, saj sta oba imela dosti zaslug za ljudsko prosvetno delo. Zaradi vedno večje finančne stiske je Glasbena matica 2. marca 1953 naslovila na g. Donalda Dunhama pri Zavezniški vojaški upravi prošnjo za redno podporo z obširno utemeljitvijo pomena ustanove Glasbena matica. Kljub slabi perspektivi se je šol. leto dobro zaključilo. Najboljši izmed stodvajsetih učencev so nastopili na šestih produkcijah, pri katerih je sodeloval tudi šolski orkester pod vodstvom Ubal-da Vrabca. Kot zanimivost naj omenimo, da so bili tedaj med člani tega mladinskega orkestralnega ansambla Andro Vuga, Miloš Pahor, Peter Sancin in Edvin Švab, ki so se kasneje uveljavili med Slovenci v Italiji kot ugledni strokovnjaki in politiki. Gojenci so gostovah tudi v Gorici in v Ljubljani. Glasbena matica je v tem letu organizirala lepo število javnih koncertov. Med njimi bi posebej omenih koncerte Komornega zbora, ki je pod vodstvom Ubalda Vrabca nastopil štirikrat z zanimivimi stilnimi programi. Med gosti iz matične domovine sta nastopila Simfonični orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvo Sama Hubada in violinist Igor Ozim. Prvič je imela Glasbena matica v gosteh zagrebške umetnike. Predstavil se je Pevski zbor Radia Zagreb z dirigentom Slavkom Zlatičem, dobrim poznavalcem istrske glasbe, Tudi v naslednjih sezonah so nastopali glasbeni umetniki iz Zagreba. Med zanimive pobude Glasbene matice sodijo glasbena predavanja slovenskih glasbenikov: Dragotina Cvetka, Vilka Ukmarja, Pavla Sivica in Vasilija Mirka, kasneje tudi Pavleta Merkuja in Gojmirja Demšarja. Finančna kriza Glasbene matice, ki se je že prej najavljala, se je v letu 1953 Se poglobila in zagrozila z ukinitvijo delovanja njene šole. Odbor Glasbene matice je 21.12.1953 sklical sestanek sveta staršev učencev, ki so se odločno postavili na stališče, da mora Sola ostati neokrnjena. Odbor je naslovil številne spomenice na odločujoče osebe v zamejstvu in v matični domovini, v katerih je podrobno orisal pomen ustanove, zlasti njene glasbene šole za kulturno in nacionalno življenje primorskih Slovencev in opozoril na veliko škodo, ki bi nastala z njeno ukinitvijo. Spomenice so bile naslovljene na glavni odbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, na glavni odbor Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje, na Svet za znanost in umetnost v Ljubljani ter na ugledne posameznike kot so bili npr. Aleš Bebler, podtajnik za jugoslovanske zunanje zadeve, Vlado Vodopivec, načelnik prosvetnega ministrstva v Ljubljani, Lavoslav Čermelj, Ivan Regent itd. V spomenicah je bilo naglašeno, da je bila Glasbena matica že pred prvo svetovno vojno ena od najpomembnejših ustanov za slovensko kulturno delovanje v Trstu, na narodno ogroženem ozemlju, in da je tudi sedaj njen obstoj nujno potreben. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trem št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Zdravniki svarijo pred nevarnostjo klopov, ki so vse bolj razširjeni Istrska kultura kot dejavnik zbliževanja mladih Jutri dopoldne zaključna prireditev mladih udeležencev SPETER - V teh dneh so tudi v naših krajih zabeležili več primerov, ko so se strupene kače približale hišam, v Tržiču pa je gad celo pičil žensko, ki se je morala zateči v bolnišnico. Takih primerov je kar nekaj, veliko več pa je primerov, ko se ljudje zatečejo po prvo pomoč k zdravniku ali v bolnišnico zaradi klopa. Se najhujše je, ko je napad zajedavca povezan z infekcijo, ki nosi ime po Lymeju. V sami okolici Humina so od leta 1987 do 1994 zabeležili skoraj 1.200 takih primerov, kar pomeni, da se na tem območju vsako leto pribliCno 250 oseb mora zdraviti zaradi nevarne infekcije. Podatek je posredoval dr. Maurizio Ruscio, zdravnik iz huminske bolni-čnice, ki je v Spetru spregovoril o nevarnosti klopa. To velja v prvi vrsti za vse tiste, ki se neprimerno opremljeni podajo na pašnike ali v gozdove pobirat gobe ali samo na izlet. Na srečanju, ki ga je pripravila gorska skupnost za Nediške doline, je dr. Ruscio povedal, da brez primernega zdravniškega posega klop lahko povzroči celo smrt. Zato je izredne važnosti informacija, kako se izogniti zajedavcu in kaj storiti v primeru ugriza. Po podatkih furlanske bolnišnice naj bi se iz leta v leto večalo število teh zajedalcev in to predvsem zaradi vse toplejših zimpa tudi zaradi opuščenih travnikov in gozdov, ki so idealni habitat za tega parazita. Na predavanju je bilo podčrtano, da človek ne občuti ugriza klopa zaradi izločanja sline, ki deluje kot anestetik. Zato se največkrat zgodi, da se njegove prisotnosti zavemo le nekaj ur potem, ko se je že prilepil na kožo in se je vidno nabreknil zaradi sesanja krvi. V tem primeru je treba klopa odstraniti in prizadet del razkužiti. Ge se rdeč madež poveča, je potreben takojšen zdravniški poseg. Rudi Pavšič KOPER - Na Debelem rtiču pri Ankaranu poteka te dni kolonija Spoznajmo Istro-spoznajmo se v Istri, ki V prirejajo ZSKD in ZKO Koper ob sodelovanju Zveze pri' jateljev mladine in tržaškega združenja Lupusinfabula. Na koloniji v mladinskem centru sodeluje petindvaj' set udeležencev med desetim in šestnajstim letom, slo-venske in italijanske narodnosti z obeh strani meje-Ustvarjalni mentorji in vzgojitelji, ki vodijo kolonijo, ustvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi in z vodenin11 ekskurzijami enkratne pogoje za medsebojno spoznavanje in odkrivanje istrskega kulturnega bogastva. Tema kolonije je Govorica zemlje in okrog te vsebine se prepletajo raznovrstne dejavnosti: kiparska delavnica pod vodstvom Saše Stevoviča, literarna delavnica pod vodstvom pisatelja Marjana Tomšiča, delavnica za izdelovanje enostavnih istrskih glasbil pod strokovnim mentorstvom Marina Kranjaca. Zbliževanje, medsebojno spoznavanje, doživljanje novih izkušenj, spodbujanje izraznih sposobnosti ob vrednotenju različnih jezikov: to so preproste in vendar dragocene kulturne značilnosti te kolonije, ki je nedvomno izvirna oblika preživljanja poletnega prostega časa. Udeleženci, pobudniki in mentorji vljudno vabijo na zaključno prireditev, ki bo v jutri s pričetkom ob 11- uri na Debelem rtiču. Sklepni dan bo nedvomno najbolj zgovoren prikaz vsega, kar so udeleženci skupaj doživeli in spoznati. PORDENON / OD 2. DO 10. SEPTEMBRA Tradiconalni vzorčni sejem PORDENON - Počitniškemu času navzlic se v Pordenonu pripravljajo na mednarodni vzorčni sejem, ki bo od 2. do 10. septembra. Udeležilo se ga bo 350 razstavljalcev. Tudi tokrat bo na sejmu veliko zanimivega za vse, prireditelji pa pričakujejo, da si bo sejem ogledalo precej več kot sto tisoč obiskovalcev. Poseben oddelek bo letos posvečen informatiki, kjer bo na ogled marsikaj novega, tudi takih proizvodov, ki jih bodo širšemu občinstvu kmalu nato predstaviti na sejmu Smau v Milanu. V sejemskih dneh bo tudi ne- kaj posvetov, med katerimi bo 7. septembra posvet o proizvodni in izvozni politiki gospodarstva na severovzhodu Italije, še posebno v tiste države srednje in vzhodne Evrope, ki sodijo v območje nemške marke. Napovedana je udeležba italijanskih in avstrijskih strokovnjakov. Deželna uprav je pordenonskemu sejmu namenila precejšen denarni prispevek, ki bo omogočil nadalnje preurejanje struktur, tako da bo v njih se več razstavnega prostora. Razmere v osrčju Balkana so sicer še v magmatičnem stanju, vendar je mogoče z dokajšnjo gotovostjo že zdaj reči, da bo prišlo do razdelitve Bosne med Hrvaško in Srbijo, pri čemer bo Bošnjakom dovoljeno, da postanejo nekakšen folklorni privesek Tudjmanove države. Ob tem ugotavljanju si ne morem kaj, da bi se ne vprašal, ati bo taka rešitev, temelječa na nasilju etničnega čiščenja, tudi trajna in ati ni v njej že prisotno seme novih sovraštev in novih klanj. Skušnjava, da bi, kakor je storil Aleksander Veliki z gordijskim vozlom, z enim zamahom meča razvozlali bosansko etnično zmešnjavo, v bistvu ni nova. Pojavila se je že v prvi Jugoslaviji, proti koncu dvajsetih let, takrat ko se je ob atentatu na hrvaškega političnega prvaka Stjepana Radiča, država znašla na robu državljanske vojne. V tistem kriznem trenutku je kralj Aleksander Karadjordjevič baje resno mislil na možnost »amputacije«, na to, da bi od srbskega jedra odrezal hrvaški in slovenski izrastek in ju prepustil na milost in nemilost Mussoliniju. Pri tem je seveda računal, da bo Srbija ohranila zase celo Bosno in Hercegovino, Krajino in južno Dalmacijo ter se tako uveljavila v balkanskem prostoru kot sicer teritorialno manjša, a bolj homogena in zato notranje močnejša sila. Prav kmalu pa je opustil misel na »amputacijo« in se raje odločil za vojaško dikatatu- ro, v zmotnem prepričanju, da je dovolj močan in da bo s politiko trde roke lahko obvladal Hrvate. To zmoto je plačal v življenjem 9. oktobra 1934 v Marseillesu. Njegov naslednik, knez Pavel je bil bolj premeten, saj je razumel, da brez dgovora z Zagrebom ne bo rešil Jugoslavije iz nevihte, ki se je proti koncu tridesetih let začela zgrinjati nad Evropo in je zato sklenil sporazum s predstavnikom Hrvaške kmečke strankeVlatkom Mačkom. Po tem dogovoru bi znotraj kraljevine Karadjordjevičev Hrvaška postala avtonomna banovina, ki naj bi zajela v svoje meje ne samo Dalmacijo, temveč tudi dobršen del Bosne in Hercegovine. Ta rešitev ni bila v bistvu nikoli povsem udejanjena, kajti dosežena je bila na predvečer druge svetovne vojne. Tako ni mogoče reči, ati bi lahko zaživela, čeprav je upravičeno o tem dvomiti, saj je povsem spregledala Bošnjake in njihove koristi. V naslednjih letih se je podviga o »dokončni« ureditvi srednjega Balkana lotil sam Hitler s priključitvijo cele Bosne in Hercegovine k Neodvisni državi Hrvaški, ki pa je bila prav tako kratkotrajna kot njegov »tisočletni« Tretji Reich. ■ Novi gospodar položaja Josip Broz Tito ni nameraval ponoviti napak svojih predhodnikov in je zato kra-tkomalo obnovil Bosno in Hercegovino znotraj njenih historičnih otomanskih in habsburških meja, pa čeprav je vedel, da s to odločitvijo ne bo zadovoljil ne Srbov ne Hrvatov. S spretnostjo inetigentnega diktatorja (tudi taki obstajajo) je v naslednjih 35 letih sicer obvladal nestabilni položaj, ki pa se je skupaj s socialistično Jugoslavijo porušil komaj deset let po njegovi smrti. Vsi nerešeni problemi, ki izvirajo predvsem iz zavesti treh narodov, zveriženih v smrtonosni objem srednjega Balkana, da jim ne bo uspelo ohraniti svoje kulturne in narodnostne identitete, so spet izbruhniti na dan in se po štiriletni vojni razpletli z etnično čistko, kakršne od Stalinovih časov Evropa ni videla. Današnji krojitelji razmer v tem prostoru so prepričani, da bo mogoče s tako nacionalno poenostavitvijo oblikovati razmere, ki bodo bolj obvladljive in trajne. Mogoče imajo celo prav, saj se je na primer konfliktni odnos med Turki in Grki na Cipru začasno razrešil na isti način. Vprašljivo je, ati gre za trajno rešitev, toliko bolj, ker sta tako srbska in, kot postaja vse bolj očitno, tudi hrvaška družba v primežu avtoritarnih režimov. Tam, kjer ni demokracije, pa tudi ne more biti stalnega miru, saj nam je zgodovinska izkušnja dokazala, da se samo demokratične države med sabo ne vojskujejo. KRAŠKA OHCET / SINOČI STA BILI NA VRSTI FANTOVŠČINA IN DEKLIŠČINA Nocoj bo Peter zapel podoknico svoji Nevenki Zanimive razstave opozarjajo na bogastvo kraške umetnosti vaškem trgu in skupaj zaplesala, da je bilo veselje. Ohcet se torej vse bolj približuje, nocoj (ob 22. uri pri Jekopi-novih v Repnu) se bo Peter, sicer ljubiteljski glasbenik, pomeril tudi v petju in skušal zapeti svoji izbranki nežno podoknico. Seveda ne bo manjkalo hudomušnosti, prav gotovo se bo tudi letošnji ženin, v varstvu večerne teme, skušal splaziti do nevestine spalnice...- Kraška ohcet je torej v polnem teku. Vsem obiskovalcem so na voljo številne pobude, ki dajo prazniku prav poseben pečat; tako Kraška hiša razstavlja umetniška dela najboljših zamejskih obrtnikov; s svojimi izdelki izražajo vso svojo ljubezen do našega Krasa, njihova dela so edinstven spoj med inovacijo in ljudskim izročilom, obenem pa Sinoči sta se Nevenka in nazdravili pri Zeštkovih v "eter veselo poslovila od Repnu. Petje se je razlegalo »ledih« vrstnikov: nevesta je po osmicah, harmonike so Pri Tadulnjevih na Colu vabile k plesu, Peter in Ne-zbrala vso žensko druščino, venka pa sta se končno poz-zeninu Petru pa so fantje no zvečer spet srečala na Program Kraške ohceti Danes 25.8. - ob 18. uri odprtje osmič in razstav, - od 20.do 24. ure ples z ansamblom Zvezde, - ob 22. uri podoknica pri Jekopinovih v Repnu. Jutri, 26.8. - ob 17. uri odprtje osmič in razstav, - od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet, - ob 20.30 prevoz bale - odhod iz Cola. Nedelja, 27.8. ■ ob 10. uri odprtje osmič in razstav, - ob 9. uri odhod ženina s sprevodom iz Kraške hiše, ■ ob 9.30 zborno mesto svatov pred cerkvijo, - ob 10. uri sv.maša - poroka, - ob 13. uri predaja neveste v Kraški hiši v Repnu, - od 17. ure dalje ples z ansamblom Krti. opozarjajo na nevarnost izginjanja krnskega kulturnega izročila. Ta misel je povezovala tudi skupino domačink, ki so sinoči pri Kamunski štjemi v Repnu prikazale ženske ročne spretnosti iz preteklosti (na sliki); pletle so, stikale, predle; mogoče bi se lahko spet pozabavali ob tekmovanjih v preji, kuhi, sekanju drv itd, ki jih je Kraška ohcet nekoč vključevala... Poznavalce domače kapljice bo prav gotovo pritegnila tudi razstava ustekleničenih vin z zaščitenim poreklom v Kraškem muzeju. DARILA ZA KRAŠKO OHCET Objavljamo seznam daril, ki so jih ustanove, podjetja in posamezniki darovali kraškemu paru oziroma organizaciji 17. Kraške očeti. Narodna noša za ženina - darilo SKGZ. Narodna noša za nevesto - prispevek občine Repentabor. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urar-ne Malalan z Opčin. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s Čevlji Malalan z Opčin. Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas. Poročni šopek in nageljni - darilo cvetličarne Svagelj z OpCin. Hranilna knjižica s 600.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke. Hranilnca knjižica s 600.000 lirami - darilo Zadružne kraške banke. Poročni kolaC - darilo pekarne Cok z Opčin. 150 litrov vina - darilo Kmečke zveze. Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE. Zakonska žimnica - darilo trgovine pohištva Koršič. Oblikovan lopar Bogomile Doljak - darilo Lesnine Bor. Umetniška slika - darilo slikarja Stanota Žerjala iz Boljunca. Dveletna naročnina na mesečnik Mladika - darilo Založbe Mladika. Stenski krožnik - darilo Gabrijele Ozbič - delavnice Ars Cretaria. Košara izbranih mešanic kave - darilo podjetja Cremcafife. 12 steklenic vina - darilo kmetije Milic iz Zagradca. Par roCno tkanih in vezenih brisač - darilo Magde Starec TavCar. Kdor Zeli še kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na telefonsko številko 7796600, darilo pa izroči v turistični agenciji Au-rora v Ul. Milano 20. ZA ŽELEZARNO POD ŠKEDNJEM Prihodnji teden zares odločilen SINDIKALNA KRONIKA / OSEBJE HOTELA DUCA D'AOSTA NE POPUSTI n Nova skupščina V torek nadaljnjo pogajanja z glasniki Karla Kellerja Ce ne bo prišlo do kakšnih novih zaple-tijajev, bodo v sredo, 30. avgusta, na tržaškem županstvu končno podpisa-“ pogodbo o prodaji ške-denjske železarne zaseb-ni podjetniški navezi kolmat-Lucchini. Predpogoj za to bo seveda podpis sindikalnega sporazuma, ki ga glasniki delavcev preverjajo na Vsedržavni ravni in ga oodo formalizirali dan Poprej na ministrstvu za delo v navzočnosti predstavnikov tržaške mestne io deželne uprave, izrednih komisarjev tovarne ter seveda zastopnikov CGIL, CISL, UIL in Luc-ohinijeve grupe. Pred tem bo moral zavod INPS Zagotoviti izplačilo obljubljenih približno 30 mi-njard lir za odpravnine iz Posebnega vsedržavnega sklada, pa tudi zajamčiti kritje zakonsko predvidenih olajšav, ki pritičejo novemu lastništvu železarne, ker bo v pričakovanju vnovične zaposlitve uslužbencev vzpostavilo režim mobilnosti, Vrhtega pa prihodnje leto Vzelo v službo še 200 ndadih moči. Kakor je znano, bo Večinski delež nove nružbe Servola pripadel Jeklarskemu magnatu huigiju Lucchiniju, nranjsinski pa traderjema hrunu Bolhi in Vittoriu htalacalzi, ki skupaj opravljata mednarodno Podjetje Bolmat s sedežem v Švici. Jeklarska dfužba Lucchini Siderur-§ica bo z odkupom ske-nenjske tovarne, kjer naj bi proizvajala kakšnih ^00.000 ton jekla na leto, dopolnila svoj industrijski sistem, ki sloni na jeklarni v Piombinu, °bratih Bisider in Coleot- to, pa še na jeklarni Huta (Varšava), ki jo je magnat kupil za 200 milijonov dolarjev in kjer pridobijo letno 300.000 ton jekla. Podjetje Bolmat pa namerava operativno obalo ob škedenjski železarni preoblikovati v največji sredozemski terminal za razsute tovore, v katerem naj bi vsako leto pretovorili približno 3 milijone ton premoga in koksa. Vse to je narekovalo Giuseppu Lucchiniju, sinu bivšega predsednika Confindustrie in pooblaščenemu upravitelju poprej omenjene družbe, tole trditev: »Tržaška industrija bo lahko spet zadihala.« Če upoštevamo, da se je kolos iz Brescie kot edini tuj investitor (čeprav z manjšinskim deležem) vrinil celo v francoski jeklarski koncern Usinor in tako izpričal voljo po lastni internacionalizaciji, potem gre morda Giuseppu verjeti. Drago Gašperlin V kongresni dvorani hotela Duchi d‘Aosta je bila včeraj zgodaj popoldne živahna skupščina, med katero je vseh triintrideset uslužbencev izrazilo hudo zaskrbljenost zaradi namere novega lastnika, da jih odslovi. Na dosedanjih pogajanjih med CGIL, CISL in UIL ter zastopnikom dunajskega finančnika Karla Kellerja se vprašanje ni premaknilo s slepega tira, zato se bosta strani ponovno sešli v torek, 29. avgusta, ob 9. uri na sedežu Tržaškega združenja industrijcev. Istega dne, in sicer opoldne, pa se bo osebje hotela spet zbralo na skupščini, da bi preverilo rezultate pogajanj in se na njihovi podlagi morebiti odločilo za takšno ali drugačno protestno akcijo. Skupščina bo to pot odprta, kar pomeni, da bodo nanjo izrecno povabili predstavnike tr- žaške občinske uprave in drugih zainteresiranih institucij ter seveda novinarje. Finančno stanje družbe, ki upravlja nekdaj tako prestižni hotel, je po vsem videzu sodeč skrajno resno. Pravijo, da ni niti denarja za odpravnine, kaj šele za ohranitev delovnih mest vse dotlej, dokler ne bi avstrijskemu magnatu uspelo objekta prodati. Siri se glas, da se zanj zanima neka nem- ška družba, več pa se ne ve. Sploh pa je vsa zadeva zelo čudna in se ni mogoče iznebiti vtisa, da je Keller kupil hotel izključno v špekulant-ske namene. Kako naj si drugače razlagamo okoliščino, da je na dražbi tako odločno nastopil in ni klonil drugim kandidatom, na primer grupi Betafin iz Bologne, priznani Magesti ali pa verigi Jollv Hotels iz Valda-gna. (dg) NOVA DELOVNA MESTA V TRŽAŠKI OBČINI Sporočilo urada za delo V devinsko-nabrežinski občini prosto eno mesto strojepisca Ravnatelj pokrajinskega urada za delo sporoča, da bodo v ponedeljek 4. in torek 5. septembra v okrožni sekciji za delo, v Ul. F. Severo 46, od 8.30 do 14. ure zbirali prijave (na posebnem obrazcu C/l, ki dokazuje vpis v seznam brezposelnih) o usposobljenosti za naslednja dela v tržaški občini: za 1 mesto uslužbenca pogrebne službe za dobo 85 dni; za 2 mesti uslužbenca pogrebne službe za dobo 90 dni; za 3 mesta navadnega delavca za dobo 90 dni; za 3 mesta uslužbenca za dobo 60 dni. V devinsko-nabrežinski občini pa za 1 mesto strijepisca za dobo 90 dni. Prositelji morajo izpolnjevati po zakonu predvidene pogoje in imeti diplomo nižje srednje šole. Predložiti bodo morali tudi dokumentacijo o morebitnih družinskih bremenih. ŠOLSKA VPRAŠANJA Novo šolsko leto: kup vprašanj Danes srečanje Sindikata slovenske šole s šolskim skrbnikom Novo šolsko leto šele trka na vrata, z njim pa tudi številne, skoraj že »rutinske« težave. Včeraj smo že poročali o seji šolskega odbora, ki je razpravljal o ukinitvi slovenskega vrtca v Ul. Conti in deželnega prispevka za spodbujanje znanja slovenskega jezika pri slovenski mladini, danes bo na tržaškem šolskem skrbništvu srečanje med vodstvom Sindikata slovenske šole in šolskim skrbnikom. Na srečanju bo govor o nekaterih aktualnih odprtih vprašanjih, ki zadevajo delovanje slovenskih šol na tržaškem. Med drugimi naj omenimo zadevo letnih su-plenc (pri sestavi prednostnih lestvic naj bi prišlo do nekaterih netočnosti), število učiteljskega osebja za slovenske osnovne šole in tudi število razredov v škedenjski osnovni šoli Ivana Grbca. Maceo Parker drevi v Grljanu Maceo Parker, bivši alter-ego kralja soula James Brovma bo danes zvečer zaključil poletno koncertno sezono zadruge Globogas. Nastop, ki se bo začel ob 23. uri, bo kot vsa ostala poletna srečanja potekal v klubu On Air v Grljanu. Maceo Parker, svetovna zvezda saksofona bo drevi nastopil z isto zasedbo, s katero je včeraj uspešno koncertiral v Ljubljani in se pred dvema letoma predstavil v Miljah, in sicer trombonist Fred We-sley, basist Jerry Preston, klaviaturist Will Boulwa-re, kitarist Bruno Speight in njegov mlajši brat bobnar Melvin Parker. Maceo Parker je do leta 1974 nastopal v bandu Jamesa Brovma, nakar seje lotil solo kariere z albumom Us. V Zadnjih letih sedemdeset je kot skupina Homy Homs posnel dva zanimiva albuma. Poln ritma in tipičnega temnopoltega feelinga sta album iz leta 1991 Roots Revisited in novejši Mo’ Roots, kot večina ameriških suolmenov pa se najbolje izraza na odru, kar lahko shšimo na ploščah Life on Planet Groove in Southern Esposure, oba posneta v živo v preteklih treh letih. V tem zadnjem času se je njegova glasba obogatila z živimi ritmi funkyja, kar daje celotni predstavi rafiniran diskaški tempo. Zabava, ples in dobra glasba so torej prvine za nepozabni nocojšnji večerna ploščadi nad grljanskim zahvom. Aleš Waltritsch MILJE / CANTIERI TR1ESTE DOLINSKA SEKCIJA SKR Ladjedelnica: nekaj se premika Delavci zapustili miijski občinski svet Deset dni praznovanja na Krmenki V nedeljo politični shod Včeraj, malo po 14. uri, so uslužbenci ladjedelnice Cantieri Trieste zapustili dvorano miljskega občinskega sveta. Vanjo so se »vselili« dan prej, da bi imeli v njej neprekinjeno skupščino iz protesta zoper hudo gospodarsko krizo, ki je zajela miljsko ladjedelnico. Delavci so se odločili za prekinitev protesta potem, ko je tržaški prefekt Moscatelli obvestil njihove sindikalne predstavnike, da bo v ponedeljek, 28. avgusta, na prefekturi srečanje o ladjedelnici z vsemi zainteresiranimi stranmi. Na tem srečanju naj bi poiskali možne izhode iz sedanje krize. Prefekt je že v dopoldanskih urah sprejel predstavništvo zaposlenih in sin-dikahstov. Na njem so ga prizadeti sezna-nili s težavami, ki so dejansko ohromile delovanje ladjedelnice. Delavci ne prejemajo plaC, zadnji mesec sploh niso vedeli, kdo je resnični upravitelj ladjedelnice. V torek jih je novi predsednik in pooblaščeni upravitelj Sangiorgio seznanil, da namerava vodstvo podjetja odpustiti polovico zaposlenih, ker ima ladjedelnica v teku le izgradnjo ene ribiške ladje, drugih pa ni na vidiku. Dan kasneje so se uslužbenci iz protesta »vselili« v dvorano občinskega sveta. Sindikalisti so zaprosih prefekta naj posreduje pri vseh zaiteresiranih straneh, da bi se končno dobili na skupnem srečanju. Tako bi lahko izvedeli, kaj se pravzaprav obeta ladjedelnici in njenim uslužbencem. Prefekt je držal besedo. Kontaktiral je posamezne zainteresirane in sklical skupno srečanje, ki bo v ponedeljek ob 9.30 na prefekturi. Srečanja se bodo udeležbi pooblaščeni upravitelj, predstavnik večinskega partnerja, podjetja Tirrenica iz Livorna, predstavnik Tržaške kreditne banke, ki mu ladjedelnica dolguje več milijard lir, predstavnik miljske občine in sindikalni predstavniki. Pred tem srečanjem se bodo predstavniki delavcev sestah tudi z deželnim odbornikom za industrijo Morettonom. Upravitelj Sangiorgio je medtem seznanil sindikat FlOM CGEL, da bodo delavci prejeli plačo v torek. Ob tem pa se spet zastavlja novo vprašanje. Podjetje noče plačati delavcem tistih dni,’ ko so bili sicer prisotni v ladjedelnici, a niso delah. Sindikati odgovarjajo, da niso delavci krivi, Ce jim ni nihče naročil, kaj naj sploh delajo. Med pohtiCnimi strankami, ki izkoristijo prizanesljivejše poletne večere za svoje praznike, na katerih poleg kioskov z osvežilno pijaCo in okusnim prigrizkom ter plesne zabave nudijo tudi kanček kulturnega užitka ter seveda priložnost za razmislek o političnem položaju ter brezštevilnih problemih, ki se pojavljajo tako na krajevni kot na vsedržavni in mednarodni ravni, je tokrat sekcija Stranke komunistične prenove dolinske občine. Dolinski tovariši so sicer že poskusili z bogato zastavljenim programom maja meseca, a jim je nenaklonjeno vreme s pravim jesenskim deževjem in burjo prekrižalo račune. Zato so se odločili, da priredijo sedaj desetdev- no praznovanje, upajoč seveda, da bodo vremenske razmere tokrat bolj prizanesljive. Praznik komunističnega tiska na Krmenki se bo zaCel danes z nastopom Adria kvinteta in se bo nadaljeval jutri in v nedeljo z ansamblom Long Slunk ter v ponedeljek s priljubljenimi Happy daysi. Nato bosta dva dni premora, od Četrtka do naslednjega ponedeljka pa bo na Krmenki spet razgibano. V nedeljo, 27. t. m. ob 19. uri bo običajen politični shod, na katerem bosta spregovorila sekcij-ski tajnik Dario Brajnik in pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Kioski s specia-litatemi na žaru in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od 10. do 1. ure ponoči. NOVICE GALERIJSKA DEJAVNOST / NOVE PERSPEKTIVE Družabno srečanje devinske skupnosti Danes bo v Devinu še zadnje iz niza družabnih srečanj, ki jih to poletje prireja devinska krajevna skupnost. Večer bo kot po navadi na sedežu devinskih pevskih zborov oz. zadruge Grmada z začetkom ob 20.30. Poleg prigrizka je predvidena tudi glasbena točka. Javna natečaja Občine za oddajanje vozil v najem Tržaška občina obvešča, da sta za vse tiste, ki nameravajo dajati v najem vozilo s šoferjem za prevoz potnikov, odprta dva javna natečaja, na osnovi katerih bo Občina dodelila sedem dovoljenj za najem avtobusov in dve dovoljenji za najem minibusov. Dovoljenja bodo lahko prejeli le lastniki vozil, ki jih bodo nato dajali v najem. Rok za predložitev prošenj bo zapadel 31. t.m., za vse informacije pa se interesenti lahko obrnejo v urade 11. občinskega oddelka (za trgovino, obrt in turizem) v pasaži Costanzi 1, v 2. nadstropju (soba št. 23) od 12. do 13.30. Legambiente zbira neuporabne predmete Operacija »Salvaplastica schiaccia i costi«, ki jo je združenje Legambiente začelo 7. julija v sklopu pobude »Poletje... vsi skupaj na trgu« v sodelovanju s Confesercenti, je doslej dala naslednje rezultate: v celoti je bilo napolnjenih 10 nabiralnikov za skupnih 500 kilogramov teže; neuporabnih predmetov, predvsem plastičnih, pa se je znebilo 200 udeležencev akcije. Vsem sta Legambiente in Confesercenti razdelili vec sto majčk in desetine letakov. Pobuda se bo nadaljevala tudi jutri od 9.30 do 13.30, in sicer na trgu pri Sv. Jakobu. SKR zbira podpise za deželna referenduma Pokrajinsko tajništvo SKP sporoča, da se nadaljuje zbiranje podpisov za razpis deželnih referendumov v obrambo zdravstva in javne šole. Z referendumom o zdravstvu se nameravajo razveljaviti tista določila nove zdravstvene reforme, ki zmanjšujejo število postelj v bolnišnicah, z referendumom o šolstvu pa SKP predlaga, da se razveljavi zakon, ki v deželi omogoCa, da se z javnim denarjem finansirajo zasebne šole. Kdor želi, da se referenduma razpišeta, lahko s svojim podpisom podpre predlog SKP v tajništvih vseh občin iz pokrajine ter na strankinih sedežih od 17. do 19. ure. Izlet na cvetličarski sejem v Padovo Združenje Assofioristi, ki dekuje v sklopu Confesercenti, prireja v nedeljo 17. septembra avtobusni izlet na sejem Flormart v Padovi, na katerem razstavlja 1000 cvetličarjev. Interesenti se lahko obrnejo na sedež Confesercenti v Ul. Bat-tisti 2 (tel. 765-389). Castelli napovedal nove razstave Sodelovanje med muzejem Revoltello in Castelli Gallen/ »Trst kot prva izložba, pred katero se zaustavi oko vzhodne Evrope.« To je ambiciozni načrt kulturne politike občinskih upraviteljev. »Trst je na dobri poti, da si spet pridobi vlogo, ki mu je v zgodovini dolgo pripadala. Da bo kos novi vlogi, pa se mora osvoboditi spon provincializma in dati svojim ponudbam svetovno širino«, je mnenja odbornik za kulturo Da-miani. »Trst tudi kot evropska izložba ameriške sodobne umetnosti.« Tudi to je ena od ambicij postaviteljev letošnje Rosenquistove razstave v muzeju Revoltella, s katero so želeli uvesti publiko v svet ameriške sodobne umetnosti in pritegniti vsedržavno pozornost. Za botra projektu so si v teh dneh izvolili kar najbolj prestižnega galerista, Lea Castellija, lastnika najbolj znane newyorške galerije, sicer pa po rodu iz Trsta. Iz njegovega postanka v Trstu, kjer so ga ob prihodu v sredo zvečer v hotelu Du-chi D’Aosta pričakali odbornik za kulturo Damiani, ravnateljica Revoltelle Maria Masau Dan, tržaška galeristka Nadia Bassanese in predsednik Konzorcija kulturnih zadrug Gianni Tor-renti sta se že izcimih dve pobudi, ki bosta nosili prestižni podpis Lea Castellija. Za jesen '96 bo Castelli izbral najboljše primerke ameriške grafike in jih posredoval za tržaško razstavo, spomladi '97 pa bo po letošnjem začetku z Rosen-quistom nadaljeval pregled ameriškega pop arta in v Trst prepeljal dela Lichten-steina. Včeraj si je Castelli ogledal muzej Revoltella in bfi navdušen nad nekaterimi najnovejšimi Rosenqui-stovimi deli, ki jih ameriška publika sploh še ni videla. Izrazil je namen, da bi podobno razstavo postavil tudi v svoji »Castelli Gallery« v New Yorku. Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je tudi letos pripravila tradicionalni seminar za pevce in organiste, ki je potekal v Toplicah na Dobrni od 13. do 19. avgusta. Seminarski študij se je odvijal ločeno v dveh delih. Pevsko dejavnost je vodil prof. Humbert Mamolo, delo z mladimi organisti pa je potekalo pod mentorstvom orgelskega mojstra prof. Huberta Berganta. Obe skupini sta v tem študijskem tednu naštudirali bogat program nabožnih in posvetnih skladb, saj smo ob koncu seminarja pripravili še nastop v domači cerkvi in v dvorani Zdraviliškega doma. Ob študijskem delu pa smo se udeleženci lahko ukvarjali še z rekreacijo, saj nam je zdravilišče nudilo številne usluge. Podali smo se tudi na krajše izlete v bližnjo okolico in tako obiskah Slomškov rojstni kraj Slom pri Ponikvi in pa cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah. Tudi družabnih srečanj ni manjkalo, saj smo med nami imeh lepo število mladih pevcev, ki so skrbeli za prijetno razpoloženje. Njihova iznajdljivost je prišla do izraza predvsem na zaključnem večeru, ki ga je ZCPZ pripravila za vse udeležence. Ob tej priložnosti sta prisotnim spregovorila prof. Humbert Mamolo in dr. Zorko Harej, ki sta podčrtala pomen in uspeh takih seminarjev. V imenu SSO pa je pozdravila predsednica Marija Fer-letic, ki se je za nekaj dni zadržala v naši prijetni družbi. V soboto se je seminar zaključil in tako obogatil vsakogar izmed nas s koristnimi pevskimi izkušnjami. m.c. rZCPZ / V TOPLICAH NA DOBRNH Tudi letos seminar za pevce in organiste KAJ MENI PROF. DENARDO Revdudonamo dognanje ali napihnjena vest? »Mešanica znanosti in znanstvene fantastike je verjetno učinkovita s časnikarskega vidika, toda z znanstvenega vidika je že a priori malce sumljiva.« Tako nam je rekel tržaški fizik Gallieno Denardo, ko smo ga obiskali v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fizike, da bi ga povprašali, kaj meni o vesteh, ki te dni prihajajo iz Anglije, da naj bi nekaterim tamkajšnjim fizikom uspelo vsaj v teoriji dokazati, da je mogoče preseči svetlobno hitrost. Časopisi, začenši z londonskim The Timesom, so za obrazložitev domnevnega novega znanstvenega dognanja segli po popularni znanstvenofantastični televizijski nadaljevanki Star Trek, v kateri kapitan James T. Kirk s svojim vesoljskim plovilom Enterprise potuje z nadsvetlobno hitrostjo iz enega ozvezdja v drugo, pa tudi v obe smeri Časovne razsežnosti. »Lahko ste gotovi, da se takšne stvari lahko dogajajo le na televizijskih ekranih ali v knjigah,« je nadaljeval prof. Denardo, ki pa je tudi takoj pristavil, da bi se iz Časnikarskih vesti iz Anglije dalo razbrati tudi neko resnejšo znanstveno vsebino. Za kaj pravzaprav gre? Angleški in za njimi drugi Časopisi poročajo, da je skupina angleških fizikov pripravila poročilo, ki ga bo septembra objavila ugledna Royal Astronomical Sodety, iz katerega naj bi izhajalo, da je mogoče preseči svetlobno hitrost. Eden izmed glavnih tvorcev teh novih pogledov je profesor astronomije na londonski univerzi lan Cravvford, drugo ime, ki se omenja, pa je prof. Miguel Acubierre z univerze v VValesu. Kaže, da gre celo za dve različni domnevi. Prva govori o možnosti propulzivnih sistemov, ki bi prekosili svetlobno hitrost tako, da bi se prostor krčil pred gibajočim se delcem ter se širil za njim. Draga pa o možnosti premikanja z nadsvetlobno hitrostjo od ene točke do drage po »špranjah«, ki naj bi se odpirale v točkah z izredno močnim gravitacijskim poljem, konkretno v ti. Cmih luknjah, v katerih so »izginile« dotrajane zvezde po imploziji. »Preden bi se o zadevi izrekel, bi rad prebral napovedano poročilo,« nam je dejal prof. Denardo. »Že večkrat se je zgodilo, da so Časopisi napihnili vesti, ki so sicer imele neko znanstveno osnovo, vendar ne taksne, da bi zaslužile pozornost svetovne javnosti. Pomislimo le na vest, ki je pred nekaj leti obšla ves svet, po kateri naj bi dvema ameriškima fizikoma uspelo proizvajati velike količine energije iz dušika. Kmalu se je izkazalo, da je v resnici šlo za veliko skromnejšo zadevo. Ce bi bilo vse res, kar zdaj pišejo Časopisi o poročilu Royal Astronomical Sodety, bi se potem nahajali pred pravo epohalno revolucijo v fiziki, saj bi postavili na laž Einsteinove teorije, zlasti specialno teorijo relativnosti, ki ima za aksiom, da je hitrost svetlobe najvišja možna hitrost,« je še povedal naš sogovornik, ki se na zadevo spozna, saj na tržaški univerzi ud prav relativnostno teorijo. Sicer pa ni prvič, da fiziki skušajo postaviti v dvom Einsteinove teorije. Tako se je že pred kakima dvema desetletjema pojavila domneva o »tahionih«, se pravi o hipotetičnih delcih, ki naj bi se gibali hitreje od fotonov, tj. od svetlobe. Zanje naj bi bila pravzaprav hitrost svetlobe spodnja meja hitrosti in naj bi jim pri energiji nič hitrost narasla Cez vse meje. Vendar za zdaj kaže, da gre zgolj za zanimivo teoretično možnost, ki pa ni brez notranjih nasprotij. Vse kaže, da tahioni v naravi ne obstajajo, vsaj ne taki, da bi bili dovolj dolgoživi, da bi prepotovali makroskopske razdalje. A vrnimo se k naši aktualnosti. Iz pisanja časopisov je po oceni prof. Denarda mogoče razbrati, da se omenjeni angleški fiziki ukvarjajo med drugim z domnevo, da je mogoče preskodti z ene točke vesolja na drago z nadsvetlobno hitrostjo prek posebnih »špranj« v prostora. Tudi to v nekem smislu ni nobena prava novost »V resnid je že dalj Časa znano, da je mogoCe ti. Cme luknje prikazati v različnih geometrijskih predstavah, in to na nadn, da bi bil prehod z ene točke na drugo mogoč z nadsvetlobno hitrostjo. Toda doslej je vedno veljalo, da gre za alternativne geometrijske predstave, tako da ena izključuje drugo, zaradi Cesar naj bi bili omenjeni nadsvetlobni preskoki izključno teoretični. Res me zanima, ali so angleški fiziki zdaj odkrili kaj novega v tej zvezi. A za to moram vsaj dobiti v roke njihove spise. Najbolje je, da se za natančnejši komentar vidimo pozneje, potem ko se bom z zadevo sam natančneje seznanil,« je prof. Denardo zaključil svoja izvajanja. Mimogrede: Naš sogovornik dokaj dobro obvlada slovenščino, tako da je pogovor v Miramara delno potekal v našem jeziku. M-B- TRST Petek, 25. avgusta 1995 7 I ____SKAVTI / TABORJENJE V ČEZSOČI PRI BOVCU_ Prvi stiki volčičev in veveric z »džunglo« Kopica prijetnih in koristnih dogodivščin za najmlajše Pred nedavnim se je Uspesno zaključil tabor yolcičev in veveric, ki ga Se Slovenska zamejska skavtska organizacija pripravila v Času od 3. do 13- avgusta za svoje Najmlajše elane v Čezsoči Pri Bovcu. Kot ze lani je Pidi letos zadnji dan tabora sovpadal z dnevom obiskov in že zjutraj so se na taboru zbrali starSi, ki s° svojim otrokom pomagali pospravljati prtljago bj Šotore in jih po prisrčni predstavici ob simboličnem tabornem ognju Ipr Pesmi slovesa tudi °dpeljali domov. Dan obiskov je bil tudi priložnost, da starši spoznajo življenje na taboru, saj je bilo za vse obiskovalce Pripraljeno pravo skavtsko kosilo, po njem pa si J6 marsikdo privoščil Počitek pri reki SoCi, kjer s° se otroci skoraj vsak dan kopali. Letos se je tabora udeležilo 58 volčičev in vetrič ter 13 elanov vodst-va, ki so že pred odhodom skrbno izdelali program za vseh 11 dni, ki s° jih otroci preživeli Javno srečanje združenja Carominatrieste Združenje Cammina-trieste, ki se zavzema za potenciranje mreže javnih prevozov in za izboljšanje prometnih fazmer, prireja danes javno srečanje (začetek °b 19.30} v prostorih nekdanje psihiatrične bolnice na temo Park za naše mesto. Ob 20.30 bo v restavraciji 11 pošto delle fragole na voljo večerja. Na voljo je še nekaj mest za vodeni obisk Mantove, ki ga Camminatrieste prireja 14. oktobra. Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu združenja. skupaj. Osnovna tema tabora je bila letos džungla oz. spoznavanje zakonov narave in življenja v njej na podlagi Kiplingove Knjige o Džungli. Ze pred prihodom na prostor ta-borenja so se otroci spremenili v krdelo volčičev in volkuljic: vsak je po preizkušnji dobil živoru-meno čepico, s katero je bil sprejet v svet živali. Naslednja dva dni so si živali urejevale svoj prostor v gozdu. Postavile so šotore-brloge, vhod v džunglo ter jambor-po-svetovalno skalo, kjer so se volkovi zbirali ob najpomembnejših odločitvah. V naslednjih dneh pa je tabor stekel z najrazličnejšimi skavtskimi in gozdnimi dogodivščinami. Seveda je bila vsaka dejavnost tesno povezana s temo tabora. ZaCeli so z igro Iskanje rdečega cvetja, to je ogenj, ki ga živali niso znale zanetiti, a so ga vendar potrebovale za preživetje. Naslednjega dne so raziskovali bližnje predele džungle in odšli na sprehod. V nedeljo so se podali na izlet k jezeru in slapu pri Plužni. Zvrstili so se še dan gozdnih roCnih spretnosti, športni dan ter druga tekmovanja. Prav gotovo ne bodo otroci pozabili celodnevnega izleta na Krnsko jezero, saj je bil to za nekatere prvi vzpon v planine, poleg tega pa še presenečenje in zabava pri jezeru, v katerem živijo »lačne« ribice. Svoj pomen je prav tako imel tudi dan izražanja, ko so mali volkovi pripravili pravo predstavo, ki je pripovedovala o malem Človeškem mladiču Movvgliju, ki se je izgubil v džungli in so ga zaradi tega vzgajale divje živali. Volkovi-scenografi so pripravili oder in kulise, kostumografi pa prav posebne kapice, po katerih so gledalci z lahkoto spoznali glavne junake. Pomembno vlogo je imela tudi glasbena skupina, ki je pripravila originalne pesmice za spremno glasbo in zvočne efekte, ter seveda igralska skupina, ki je igrico uprizorila. Naj še povem, da so otroci predstavo ponovili v nedeljo pred starši, ki so bili nad originalno in lepo izpeljano zamislijo zelo navdušeni. Gotovo bo zgodba o Movvgliju marsikomu ostala v spominu prav zaradi spontanega nastopa otrok, ki so se v to igro vživeli že prvi dan tabora in v takem vzdušju doživljali dan za dnem nove in zanimive izkušnje in s tem postali mogoče le nekoliko bolj samostojni. Da je tabor uspel, dokazujejo tudi solze nekaterih otrok pri odhajanju domov, kar pomeni, da so se v teh dneh v družbi res lepo imeli. To je predvsem za voditelje in voditeljice izredno zadoščenje, saj v pripravo tabora vložijo res veliko truda in prostega Časa, pa tudi dokaz za starše, da lahko brez skrbi zaupajo vodstvu in pošljejo svoje otroke same na taborenje. Maijanka Ban VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 25. avgusta LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in galone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide 5.31 in zatone ob 19.14. Jutri, SOBOTA, 26. avgusta RUFIN VREME VČERAJ OB 12. uRl: temperatura zraka ^3,1 stopinje, zračni tlak ^dlž.S mb raste, brezvetrje, v|aga 77-odstotna, nebo °blacno, morje skoraj mir-0°. temperatura morja 24,2 stopinje. Rojstva in smrti Rodili SO SE: Giorgia Vascotto, Beatrice Kaloczy, Rurico Možina, Andrea jdJio, Simone Sisti, Kevin Baici. umrli SO: 86-letna "■ngela Bubola, 66-letni jjranz Mauthe Degerfeld, Bl-letni Ferruccio Vascon, °4-letna Rosa Mintrone, 7'letni Giambattista Moro, 85-letna Margherita Umschaden, 52-letna Lu- ciana Študent, 86-letni Giovanni Pocecco, 78-letna Letizia Martinolli, 56-letni Loreto Civitan, 76-letna Maria Pitacco. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 21., do NEDELJE, 27. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 612325), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 64393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 864928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.00 »In-tervista con il vampiro«, r. Neil Jordan, i. Tom Cruise, Brad Pitt, Antonio Bande-ras. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »LTilti-mo fuorilegge«, i. Mickey Rourke. EKCELSIOR AZZUR- RA- 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Butterfly Kiss«. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Free Willy II«. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’in- cantesimo del lago«, risani film. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo Derek. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mr. Destiny«, i. Quentin Taran-tino, James Belushi. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Old-man, Isabella Rossellini, Valeria Golino. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Erezioni«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Eclisse letale«. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ^žl PRIREDITVE KROŽEK BRIN prireja jutri, 26. t.m. in v nedeljo, 27. t.m. na vrtu Ljudskega doma v Križu PRAZNIK. Jutri, 26. t.m., ob 19. uri pesniški večer, v nedeljo, 27. t.m., ob 15. uri otroški ex tempore in ob 16. uri nastop folklorne skupine iz Argentine. Oba večera ples. ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Mackolj vabi na praznovanje sV. Jerneja v nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri slovesna maša z ofrom za cerkev; ob 18. uri litanije Matere božje, procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od sv. Antona, govor bodočega novomašnika g. Maksa Suard, ter blagoslov voznikov in vozil. Sledi bratsko srečanje za vse. Ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Jerneja bo v nedeljo, 27. t. m. JERNEJEVA NEDELJA. Ob 9. uri bo slovesna maša s pro- deljka, 28. t. m. bo v Prosvetnem domu na Opčinah POLETOVA KOŠARKARSKA S AGRA. Jutri ob 16. uri šahovski turnir, odprtje kioskov ob 17. uri, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. V nedeljo bo odprtje kioskov ob 10. uri, ob 19. uri nastop kotalkarjev in kotalkarje, ob 20. uri ples z ansamblom Zvezde. V ponedeljek, 28. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob!9.30 ples z ansamblom Keydea. SEKCIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENO- cesijo okrog cerkve. Od jutri, 26. do pone VE dolinske občine toplo vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA, ki bo od 24. do 28. t. m. na Kr-menki. Danes, 25. t. m. bo igral ansambel Adria kvintet, jutri, 26. in nedeljo, 27. t. m. bo igral ansambel Long Slunk ter v ponedeljek, 28. t. m. Happy day. V nedeljo, 27. t. m. bosta ob 19. uri spregovorila sekcijski tajnik Dario Brajnik in pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Kioski s specialitatemi na žaru in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od IH Hn n 1 nrp V družino Visintin pri-vekala je mala Ajlin Starši se je veselita, od veselja in radosti vec ne spita. Kolegi smo jo dolgo pričakovali, skupaj z Ivanom bomo praznovali. Kolektiv TKB s IZLETI Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza obveščajo vse udeležence izleta v Avstrijo in Gornjo Radgono ter okolico, da so odhodi avtobusa sledeči: ob 5.10 LakotišCe pred spomenikom, ob 5.20 Dolina pred občino, ob 5.30 Boljunec na Gorici, ob 5.40 Zabrežec na cesti, ob 5.45 Boršt avtobusna postaja, ob 6.05 PadriCe pri baru na cesti, ob 6.15 Opčine pri stari banki HPO, ob 6.30 Prosek pri društveni gostilni in ob 6.45 Se-sljan veliko parkirišče. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA -Trst - Sola Marij Kogoj sprejme prijave za šolsko leto 95/96. Urnik tajništva: od 9. ure do 12. vsak dan razen sobote, ul. R. Manna 29, tel. 418-605. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene elane, da je urnik tajništva SSS do 30. t. m. sledeč: od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih šol, da so bile 22.t. m. razobešene na oglasni deski šolskega skrbništva v Trstu dokončne lestvice za opravljanje su-plenc. Vsi nestalni profesorji imajo do 11.9 možnost za vložitev prošenj, za opravljanje suplenc na ravnateljstva posameznih sol. Za tovrstne suplence lahko prosijo tako tisti, ki so vključeni v pokrajinske le-svice, kot tisti, ki niso vključeni. Vse informacije in obrazce nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja. ^3 OBVESTILA ZPZ iz Skednja obvešCa vse pevke, da bo prva vaja v ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 in hkrati srčno vabi nove pevke, da se nam pridružijo. FOTO KROŽEK TRST 80 vabi lashiike zanimivih fotografij, Črno bele in barvne (osebnosti, razni dogodki) v naših krajih od leta 1839 do danes, da nam posodijo ali da jih preslikamo in vključimo v fotografsko razstavo, ki bo 15. oktobra istočasno po vseh italijanskih mestih. Razstava je v sklopu FIAF ( Federazione italiana associa-zioni fotografiche), katere je tudi edini slovenski elan Foto Trst 80. Vljudno pričakujemo Vaš odziv na tel. St. 827256 med 13. in 15. uro. Vnaprej iskrena havala. KRUT zdravljenje v toplicah v dveh izmenah od 27.9. do 6.10. in od 6.10 do 16.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. prireja Šmarjeških MALI OGLASI POHIŠTVO KORŠIČ - Ul. S. Cilino 38 ima na razpolago po tovarniških cenah orehovo vogalno kuhinjo vogalni divan, knjižne police in še marsikaj! (dokler so v teku obnovitvena dela - pohitite!). Tel. št. 040/54390. PRODAM majhno hišo z vrtom v občini Dolina. Tel. 228390. V SEMPOLAJU 4.710 kv. m nezazidljivega terena prodajam. Tel. št. 229126. V STEVERJANU 50 m od glavne ceste prodam 3000 m sadovnjaka z možnostjo preureditve v stavbeno zemljišče. Tel. št. 0481/390238 v večernih urah. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. št. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. V ROCOLU dajemo v najem dvo in štiri sobno opremljeno stanovanje za določeno dobo. Tel. 398597 v večernih urah in telefonska tajnica. PRODAM motor Suzuki DR 750 BIG letnik ’89, 19.000 Km v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 040/637321 v jutranjih urah. PUBLIEST Tel. St. (040) 7796611 - Fax 768697 Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik oglasi - obvestila: 8.30 -12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 in popoldne - razen sobot 13.30 -15.00 Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA □ ponavljalni tečaji 2 uri na dan od 28. avgusta do 8. septembra □ intenzivni teCaji od ponedeljka do petka 2 uri na dan od 28. avgusta do 6. oktobra. TRST - Ul. Ginnastica 3,1. nadstropje - Tel. 661050 BOX za avtomobil na Opčinah - Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. št. 830013. IŠČEM vajenca za delo na električnem področju, po možnosti z opravljenim vojaškim rokom. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Vajenec". IŠČEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah. Tel. št. 370947. IŠČEM enostanovanjsko hišo. Tel. št. 662023. IŠČEM knjige za prvi razred poklicnega zavoda J.Stefan, oddelek za električne operaterje. Tel. št. 226717. KUPIM knjige za 4. a razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. š. 572612. IZGUBIL se je pes pasme spinone tedesco, sliši na ime Leo. Tel. št. 214781 - OpCine ali 212351. IZGUBIL se je 5-meseC-ni pes collie Črne dlake, sliši na ime Blacky, ima rdečo ovratnico in meter verige. Lesizza - Nabrežina. Tel. št. 200362. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno. OSMICO ima Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima Mario Mokor, LakotišCe 398. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Jankota Milica darujejo Anica Budin 50.000 lir, Marta Budin 50.000 lir, Milka in Milko Budin 50.000 lir, Pepi in Clara Budin 25.000 lir ter Stana in Srečko Budin 50.000 lir za obnovo spomenika padlim NOB v Saležu. V spomin na pokojna Egidija Košuta in dr. Lojzeta Berceta daruje družina Tomažič 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši ter 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Danilo Poženel daruje sestra Milena 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Rudija Abrama darujeta Bruna in Marjan Spetič 50.000 lir za TFS S tu ledi. Namesto cvetja na grob Josipa Sancina daruje Bogdan Lovriha 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Bernarda Slavca daruje Bogdan Lovriha 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Iva Ravbarja (Ivo - Johnny) darujejo 43-letniki 100.000. lir za SKD Tabor in 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Ivota Ravbarja daruje Nadia Leone z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. prof. Egidija Košuto daruje Marko FilipCiC 80.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 80.000 lir za CPZ z Op C in. V isti namen darujejo Irma, Sergio, Loris in Mari-sa Tavčar 30.000 lir za opensko cerkev in 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ivana Ravbarja daruje Magda Kalc 30.000 lir za MPZ Tabor. Namesto cvetja na grob prof. Egidija Košute darujeta Zvonko in Angelca Malalan 30.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Ivota Ravbarja darujeta Zvonko in Angelca Malalan 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ninota Sossija daruje družina Kukanja 70.000 lir za SKD Igo Gruden. Ob smrti tov. Ninota Sossija izreka globoko sožalje svojcem sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina NOVICE ZDRAVSTVO / VČERAJ DELOVNO SREČANJE SVOJEVRSTNA PRIREDITEV Predstavili bodo nov bibliobus Mestna občina Nova Gorica ter Goriška knjižnica Franceta Bevka vabita v Četrtek, Sl.avgusta na slav-nostno»splovitev» novega bibliobusa. Na programu je najprej novinarska konferenca ob 14.30, v zeleni dvorani mestne občine, ob 15.30 pa sledi slavnostno odpiranje bibliobusa, medtem ko bo v avli stavbe na ogled razstava o potujoči knjižnici. Na predstavitvi bodo prisotni tudi ugledni gostje, med katerimi Sergij Pelhan, minister republike Slovenije za kulturo, Črtomir Špacapan, novogoriški Zupan ter Rajko Slokar, ravnatelj Goriške knjižnice Franceta Bevka. Vabilo je namenjeno vsem, posebej pa dijakom in študentom, ki se pripravljajo na začetek novega šolskega leta. Gostilno Dvor v Števerjanu so spet odpili - drevi nazdravijo Po več kakor enoletnem zaprtju so ponovno odprli znano gostilno Dvor v Števerjanu. Gre za znano gostilno, ob kateri je tudi prijeten prireditveni prostor, kjer so se vrsto let odvijale razne kulturne in zabavne, zlasti pa množične prireditve. Gostišče bo upravljal domačin Rikardo Mizerit z družino. Novi gospodarski pobudi bodo nazdravili drevi ob 20. Filmski večer v Podturnu Skupnost Arcobaleno vabi nocoj ob 21.30 uri v rekreativni center podtumske župnije v ul. Cossar. Na programu bo namreč projekcija filma The Snapper, režiserja Stephena Frearsa. Filmski večer sodi v okvir manifestacij pod naslovom Poletje v parku, ki jih skupnost Arcobaleno prireja v sodelovanju z rajonskimi sveti. Vstopnine ne bo. Bazen bo odprt do 3. septembra Plavalno športno združenje obvešča, da bo odkriti bazen odprt do nedelje 3.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 13. do 19.ure ter v soboto in nedeljo od 10. do lO.ure. Vsi tisti, ki se nameravajo vpisati v zimske plavalne tečaje, lahko to storijo od 18.septembra dalje. V nedeljo prepoved parkiranja in omejitve prometa Županstvo obvešča, da bo v nedeljo, 27. t.m. ko bo v Gorici sprevod folklornih skupin, prepovedano parkiranje vzdolž obeh korzov ter v ulici Petrarca. V Času prireditve bo na omenjenih uticah tudi prepovedan promet. Prepoved bo veljala do konca prireditve. Mestno podjetje pa je sporočilo, da med potekom foklomega sprevoda, avtobusi ne bodo vozili. Možakar ni bil ravno trezen Ni šlo za posledice poletne vročine, ampak ga je možakar imel precej pod kapo in policija je ukrepala v skladu s predpisi: takojšen odvzem vozniškega dovoljenja, za avtomobil pa je poskrbela vlečna služba AQ. Posledice bodo sicer tudi drugačne narave, vendar šele Cez Cas. Zgodilo se je, kakor smo zvedeli, v sredo zveCer na avtocestnem odseku med Vilešem in Gorico, možakar, ki so ga ustavili pa je šestdesetletnih iz Fiumicella. Sklicevanje na sklep iz leta 1989 Upravni odbor KZE je tokrat sprejel sklep, do obnovo goriške bolnišnice ni mogočo Tretjič Soški maraton Plovolci no progi od Solkanci do pevmskego mosta V TržiCu (in ne v Gorici, kakor so predhodno sporočili) je bilo včeraj delovno srečanje med ožjim odborom županov, deželnim odbornikom za zdravstvo Faso-lo, izrednim upraviteljem zdravstvene ustanove Barat-tijem in nekaterimi funkcionarji omenjene ustanove. Slo je za delovni in pripravljalni sestanek: 1. septembra, torej Cez teden dni, bo namreC v Gorici skupščina županov, kjer bodo, ali vsaj naj bi, sprejeti pomembne odločitve. Ker je bilo včerajšnje srečanje za zaprtimi vrati, ne razpolagamo z informacijami iz prve roke, kaj se je na včerajšnjem srečanju dogajalo, kakšna so stališča županov in odbornika. Posredno smo izvedeti, da naj bi na srečanju govoriti o različnih vprašanjih reorganizacije zdravstva, posebej pa o bolnišničnih objektih ter o naCrtu, ki ga bodo, kakor je slišati, v petek predstaviti na skupščini županov. Novice, ki so pricurljale v javnost, hočeš noCeš spodbujajo dvome o tem, da so stališča krajevnih upraviteljev povsem drugačna od stališč in ciljev ki jih skuša uresničiti deželni odbornik Fasola, na dan pa prihajajo tudi stari "grehi” nekdanjih upraviteljev. Osrednje vprašanje, ki so se ga na včerajšnjem srečanju lotiti, ki pa še zdaleč ni rešeno, se nanaša na lokacijo bolnišnice v Gorici in na vprašanje, kako bi Cim-prej zaceli posodabljanje tega objekta, Ce je seveda sploh možno. Nobena tajna ni, da je Fasola bolj naklonjen selitvi splošne bolnišnice v objekt Usmiljenih bratov, goriški župan pa zastopa stališče da mora bolnišnica ostati na sedanji lokaciji in da je treba takoj začeti s prenovo. In tu se začenjajo težave, ki jih je deželni odbornik Fasola zelo glasno in dokumentirano izpostavil na včerajšnji seji. Sogovornikom (med katerimi sta bila tudi goriški in tržiški župan) je predstavil sklep Upravnega odbora KZE izpred šestih let (predsednik je bil takrat arh. Ro-bustelli, podpredsednik Tuzzi) v katerem je navedeno, da strukture bolnišnice v ulici V. Veneto ni mogoče obnoviti, da se zato stari objekt poruši in zgradi nov, na območju ulice Tuscola-no. Sklicevanje na šest let star sklep je po svoje zanimivo: dokument je v podporo nakazani rešitvi selitve bolnišnice v objekt Usmiljenih bratov. Če spomladi leta 1989 (sklep št. 1038) objekt v ulici Vittorio Veneto ni bil primeren za obnovo, ampak so takratni upravitelji predlagali gradnjo novega in rušenje obstoječega objekta, kakšno je stanje danes? Posredno pa je Fasola s sklicevanjem na omenjeni sklep odgovoril tudi na pobudo nekdanjih goriških županov, (med njimi je tudi Tuzzi) v korist bolnišnice. Tuzzija na aprilski seji, ko so odločali o zadevi, sicer ni bilo, prav gotovo pa je bil z vprašanjem seznanjen., Ce ne drugače kot podpredsednik upravnega odbora KZE. In izhod iz mrtve točke ? Družba Edilsa naj bi v doglednem Času opravila pregled in cenitev možnosti prenove obstoječe bolnišnice. Ob vsem tem pa Čudi eno: kako to, da se je odbornik Fasola na ta sklep izpred šestih let spomnil šele zdaj, po vseh polemikah, kreganjih itd! Jutri, v soboto 26. avgusta, bo gladina SoCe že tretje leto zapored postala tekmovalno prizorišče zanimive in obenem neobičajne športne prireditve. Od Solkana do pevm-skega mostu v Gorici, se bo namreC odvijal tretji plavalni maraton, ki ga prireja Društvo za podvodne dejavnosti« Soča« iz Nove Gorice v sodelovanju z ZSSDI. Pravilnik spusta predvideva, da se tekmovanja lahko udeležijo le člani društev, ki se ubadajo s podvodnimi in potapljaškimi dejavnostmi, od športnega podvodnega ribolova, pa do raziskovanja morskih, jezerskih in rečnih globin ter nenazadnje reševanja pri nezgodah. Zato bodo tekmovalci šest kilometrov dolgo progo prepla- vali v popolni potapljaški opremi, sicer pa brez jeklenk kisika. Posebnost tekmovanja je tudi, da plavalci nastopajo ekipno in sicer v dvojicah, s tem da Caso-merilec na cilju zabeleži čas, ki ga doseže zadnji plavalec moštva. Lani se je rečnega maratona udeležilo 18 pla' valcev iz Slovenije in Italije, organizator pa računa, da bo letos udeležba še številnejša. Pla' valci bodo štartali pod jezom v Solkanu ob 10.uri, pred pevmskim mostom pa jih lahko pričakujemo med 11-15 ter 11.30. V parku ob reki bo razglasitev rezultatov. Nagrajevanje in družabno srečanje pa bosta predvidoma v Solkanu. (V.P.) ^3 obvestua PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča člane, da bodo !• septembra ob 20. uri zaceli z rednimi vajami-K sodelovanju vabijo tudi nove člane, ki imajo veselje do petja. S IZLET? SPD GORICA priredi jutri in v nedeljo izlet v Kamniške alpe. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Miran Cotar kjer dobijo interesenti tudi podrobnejše informacije. T el-30995. Na društvenem sedežu vpisujejo nadalje za družinski avtobusni izleti 17. septembra, v Belo Krajino. Prijave sprejemajo do konca meseca. PRENOVA NEKDANJE ZOTTARJEVE HIŠE Nov videz trga pred županstvom Ohranili bodo sedanje fasado - Stanovanja in uradi JUTRI Simpozij o različnih aspektih narodnosti Medtem ko se je sinoči pričel mednarodni folklorni festival, ki se bo nadaljeval tudi danes in jutri, zaključil pa v nedeljo, se bo jutri dopoldne v občinski sejni dvorani odvijal študijski seminar ljudskem izročilu. Tema-seminarja je letos posvečena razglabljanju o razumevanju narodnosti in z njo vezanih vrednot oz.predsodkov. Studijsko srečanje se letos odvija četrtič. Na seminarju, ki se bo zaCel ob 9.30, bodo sodelovali A.Amitra-no ter P.Campione iz Palerma, M.MatiCetov iz Ljubljane, V.Maconi iz Genove, R.DiPaolo ter R.Gianpistone iz Rima ter A.Gasparini iz Trsta; Posege bo usklajeval prof. Aurelio Rigoli z Ministrstva za kulturne dobrine. KULTURA / NA GRADU SO NA OGLED TRI IZREDNE RAZSTAVE Bogata razstavna dejavnost v Gorici in krajih na Goriškem Višek zanimanja in obiska je bil ob velikem šmarnu - "Ottocento di frontiera" bodo jeseni obogatili z dodatnimi prireditvami Nekaj veC kakor mesec dni je poteklo od odprtja razstave»Ottocento di frontiera - Gorizia 1780-1850», ki si jo lahko ogledamo v pokrajinskem muzeju pod gradom do 31.decembra. Ocena, ki jo dajejo organizatorji, po tem prvem poletnem in počitniško obarvanem obdobju je pozitivna. Zanimanje za razstavo je doseglo višek, kakor je bilo predvidljivo, v tednu okoli velikega šmarna. Ob visokem številu ljudi, ki je obiskalo pokrajinski muzej, pa je treba omeniti tudi zanimanje, ki so ga za razstavo pokazali umetnostni kritiki, zgodovinarji in nenazadnje tudi dnevno Časopisje. V jesenskih mesecih bodo v okviru razstave, ki je deloma postavljena tudi v Coroninjevem dvorcu na Drevoredu 20. septembra, pripravili še nekaj spremljajočih prireditev in s tem pomembnemu kulturnemu dogodku dali popolnejšo dimenzijo. Obisk razstave v Pokrajinskem muzeju je lepa priložnost še za obisk dveh razstav, ki sta postavljeni v grajskem poslopju. Do 17. septembra je odprta razstava Gotske cerkve v Soški dolini in v Goriških Brdih. Razstava se vključuje v širši načrt kulturnih dogodkov proslavljanja tisočletnice Gorice. Razstava je zasnovana zelo domiselno in učinkuje kot vabilo, da si spomenike, ki so predstavljeni v glavnem s fotografskim gradivom, ogledamo tudi na kraju samem. Predstavljeno je šestdeset sakralnih objektov na ožjem goriškem prostoru, večinoma v Soški dolini in Brdih. Na gradu pa si do 31.avgusta lahko ogledamo razstavo grafičnih del znanega, pred dvema letoma umrlega slikarja Tranquilla Marangonija. Razstave na gradu so odprte vse dni (razen ponedeljka) od 10. do 13. ure in od 15. do 19.30. Naj bralce opozorimo, da so v Gradišču spet odprli galerijo sodobne umetnosti L.Spazzapan, kjer si trenutno lahko ogledamo stalno zbirko, v pripravljajo pa, in to žev naslednjem mesecu, nekaj pomembnih dogodkov. Ob izletu v Brda pa bi kazalo obiskati grad na Dobrovem, kjer je postavljena razstava 50 plastik, slik in skic Franceta Goršeta. Gre za dela, ki so nastala v takoimenovanem ameriškem obdobju, ko je umetnik živel v ZDA in se pravzaprav prvič predstavljajo v Evropi. Razstava bo odprta do konca septembra. V gradu je na ogled tudi stalna zbirka Mušičevih grafik. Samo še nekaj dni pa je odprta tudi zanimiva razstava starih razglednic krajev v Brdih. Razstavo si bo že v kratkem mogoCe ogledati tudi v Zadružni kleti v Krminu, kamor jo bodo prenesti, prihodnje leto pa jo bodo postaviti še na Koroškem, v kraju Breže (Friesa-ch). Težko bi torej rekli, da na področju kulture in zlasti likovne dejavnosti vlada mrtvilo. Nasprotno: le potruditi se je treba in se odločiti za ogled te ati druge razstave. Končno bo trg pred županstvom dobil bolj prijazno in urejeno zunanjo podobo. Začenja se namreC gradbeni poseg na večji stanovanjski stavbi (hiša Zottar) med Garibaldijevo ulico in ulico Cascino in ki s svojim pročeljem nekako obvladuje mestni trg. Gre za obsežnejši poseg za prenovo že vrsto let zanemarjene stavbe, pri čemer bodo ohraniti sedanje pročelje. Dela izvaja podjetje Valdadige. Stavbo bodo nameniti za trgovine in urade v pritličju in prvem nadstropju ter stanovanja. Po prenovitvenih delih , ki bodo predvidoma trajala več kakor eno leto, bo trg pred županstvom končno dobil bolj urejeno zunanjo podobo, Čeprav je na območju, ki meji z ulico Cascino še nekaj "spomenikov” preteklosti, ki bi jih kazalo obnoviti. Podjetje Valdadige je izvedlo tudi rekonstrukcijo stare palaCe na bližnjem območju med Garibaldijevo utico in utico Con-tavalle (nasproti veleblagovnice Standa). Na stiki: Foto Studio Reportage - stavba ki so jo pričeli obnavljati. R KONCERH Drevi, ob 21.30, v grofovi dvorani na gradu, koncert Tria Silene. Vstopnine ne bo. GORICA VITTORIA 20.00-22.00 » Free Willy 2«. CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’uomo che guaT' da«. Prepovedan mladim pod 18. letom. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU ALLA SALUTE (Fa' bris), UL Cosulich H7, tel. 711315. POGREBI Danes, ob 10.30, Marina Lisnik vdova Rus-sian, iz splošne bolnišnice v cerkev v LoCniku in na tamkajšnje pokopališče. MENJALNIŠKI TEČAJI 24. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 01) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 83,00 83,45 11,67 11,90 7,45 7,90 __A banka Koper 82,85 83,40 11,50 11,85 7,29 7,86 _A banka Nova Gorica 83,20 84,10 11,64 11,87 7,53 7,88 Jtonka Celje d.d., t: 063/431-000 82,85 84,00 11,65 12,00 7,40 7,90 JSanka Noricum d.d., t: 133-40-55 82,70 83,50 11,65 11,85 7,35 7,75 Jianka Vipa NG, t: 065/ 28-511 83,05 84,07 11,61 11,80 7,58 7,83 Come 2 us Jel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12 83,20 83,45 11,75 11,85 7,55 7,80 __Creditanstalt d. d. 82,60 83,50 11,75 11,90 7,30 7,85 Jlirika Ljubljana, t: 12-51-095 83,30 83,35 11,79 11,80 7,63 7,65 Kompas Hertz Celje Jel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 83,00 83,50 11,69 11,78 7,50 7,75 Kompas Hertz Velenje rJ 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 Kompas Hertz Tolmin rj065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,50 7,75 __Nova kreditna banka Maribor d.d. 82,40 83,70 11,65 11,90 7,20 7,70 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 83,05 83,60 11,65 11,90 7,50 8,00 Poštna banka Slovenije 80,80 83,20 10,70 11,80 6,50 7,75 ^Publikum Ljubljana, t: 312-57 83,51 83,55 11,84 11,85 7,65 7,69 ^Publikum Piran, t: 066/ 747-370 83,30 83,35 11,75 11,79 7,60 7,65 ^Publikum Celje, t: 063/ 441-485 83,30 83,45 11,75 11,79 7,45 7,79 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 83,25 83,35 11,76 11,78 7,15 7,55 J^ublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 81,80 83,40 11,60 11,90 6,90 7,50 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 83,25 83,95 11,66 11,74 7,61 7,69 JHiblikum NM, t: 068/ 322-490 83,35 83,39 11,75 11,84 7,50 7,78 Jjublikum Kamnik, t: 061/832-914 83,25 83,35 11,75 11,85 7,55 7,85 ^Publikum Portorož 83,30 83,35 11,75 11,79 7,60 7,65 SKB d.d.,*** 82,70 83,70 11,70 12,00 7,45 7,95 _W Kranj, t: 064/331-741 83,20 83,35 11,76 11,82 7,40 7,60 _SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 83,05 83,35 11,65 11,92 7,42 7,92 _UBK Ljubljana, 1:061/444-358 82,85 83,95 11,60 11,85 7,35 7,85 Upimo Ljubljana, t: 212-073 83,42 83,46 11,85 11,87 7,65 7,68 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji * BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo:tel. +39/40/831131 24, AVGUST 1995 __yaluta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1579,00 1643,00 nemška marka 1067,00 1111,00 francoski frank 312,00 324,00 holandski gulden 954,00 993,00 belgijski frank 52,00 54,10 funt šterling 2438,00 2537,00 irski šterling 2491,00 2593,00 danska krona 276,00 287,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1163,00 1210,00 japonski jen 16,40 17,00 švicarski frank 1288,00 1341,00 avstrijski šiling 151,80 158,00 norveška krona 244,00 254,00 švedska krona 216,00 225,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,60 13,20 avstralski dolar 1169,00 1217,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,20 13,80 _hrvaška kuna 290,00 310,00 KMEČKA BANKA-GORICA _24. AVGUST 1995 V LIRAH _valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1590,00 1640,00 nemška marka 1078,00 1106,00 francoski frank 313,00 325,00 holandski gulden 958,00 986,00 belgijski frank 52,20 53,90 funt šterling 2451,00 2536,00 irski šterling 2504,00 2599,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1170,00 1210,00 Švicarski frank 1301,00 1336,00 avstrijski šiling 152,40 157,40 slovenski tolar 13,00 13,80 16. AVGUST 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,30 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14, MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 - italijanska lira 0.8365 - švedska krona 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 25.8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj k DEM 82.60 82.90 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa dem za tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-1S4S2,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 162 z dne 24. 8. 1995-Tečaji veljajo od 25.8. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 89,8400 1157,1260 395,7989 89,1849 2101,2984 2759,3630 2377,9671 8137,3134 7,4904 125,0298 7269,7130 1868,1644 78,7285 1658,3845 9837,1982 186,7107 121,4250 153,0181 95,7518 90,1103 1160,6078 396,9899 89,4533 2107,6213 2767,6660 2385,1225 8161,7988 51,0194 190,9045 7,5129 2246,0781 125,4060 7291,5878 1873,7858 78,9654 1663,3746 9866,7986 187,2725 121,7904 153,4785 96,0399 90,3806 1164,0896 398,1809 89,7217 2113,9442 2775,9690 2392,2779 8186,2842 51,1725 191,4772 7,5354 125,7822 7313,4626 1879,4072 79,2023 1668,3647 9896,3990 187,8343 122,1558 153,9389 96,3280 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23.8.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 5. 10. 1995: 1,700,000 859,531 812,154 1,671,685 101.1213% 95.5476% 98,3344 170,000 85,953 81,215 167,169 LJUBLJANSKA 7660^00 1)01211690 t^O st.: 159 Datum: 24. 8. 1995 uituva stoo hchancc r«c. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štda[(3) enotni teCaj % sprem datum povpiaš ptnufta Max. Min. um Ml F.Vi V TfMI LEKC 800 (11.5.95) 11.300 22.8. 11.300 11.800 ?RB 665 (13.6.95] 15.665 ,42 24.8. 15.510 15.670 15.800 15.500 13.519 5AL 1700 (9.5.95) 20.000 ,08- 24.8. 19.900 20.000 20.000 20.000 200 SKBR UKU) (24.2.95.1 33.890 ,40- 24.8. 33.800 33.850 34,200 33.350 61.002 SOE MIFiViV [iHTTEI ES* Bi 10.0 2.(1,10.95] 100,5A ,50- 24.8. 100,7 101,3 100,5 100,5 333 SOI 8,0 5.(30.6.95) 100,3A ,05- 24.8. 100,3 100,5 100,4 100,3 3.102 SOZ 9,5 9.11.4.95) 107,3 ,15- 24.8. 107,4 107,4 107,5 107,3 172.836 SOS 5,0 4.(31.5.95) 88,5A ,24 24.8. 88,5 91,5 88,5 88,5 37 Sil 7,0 5.(15.7.95) 96,9 16.8. 95,0 96,8 SL1D 8,0 5.(30.6.95) 99,8 ,04- 24.8. 99,6 101,5 99,8 99,8 9.652 SL2D 9,5 9.(1.4.951 106,4 18.8. 106,4 107,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 100,7 ,03 24.8. 100,4 101,0 100,8 100,7 5.530 srn 5,0 3.(30.6.95) 72,1A ,14 24.8. 66,0 72,1 72,1 1.250 HSEE Kimrni SHEB srn 300 ’2)(28.7.95.) 12.307 ,25 24.8. 12.330 12.500 12.310 12,280 135 1AD 10.000 (1.6.94.) 116.990 1,00- 24,8. 115,259 116,700 118,800 115.050 36.256 M) 1715 (24.5.95.) 15.125 23,8. 14.910 15.150 SPOR (10) 21.590 2,81 24.8. 21.590 21.590 21.590 22 MR (10) 15.700 8.8. 14.500 16.000 m 218 (30.3.93.) 10.465 22.8. 10.130 10.480 m 200 0)(26.6.95.) 4.045 1,00- 24.8. 3.980 4.010 4.095 4.000 2.192 im (5) 780,1 ,68- 24.8. 767,0 779,0 784,0 776,0 1.482 Ml} MTiTinTi 3SEE 2ES1 (BTP 2750 (22.6.95) 28.476 2,09- 24.8. 28.070 29.200 29.000 K) 1.538 TNP (10) 30.074 1,68- 24.8. 29.610 30.200 30.650 29.600 2.075 JBKP 720 (25.5.95.) 9.500 23.8. 9.000 9.500 HP (10) 41.153 14.8. 40.150 41.700 Mf} MIFiVin ■ JlV/HMl B*| LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,3 18.8. 96,3 IZG 11,0 4.(1.1.95) 99,0 23,8. 98,5 101,0 B 12,0 7.(1.6.95) 100,0 23.8. 100,0 102,2 ■GO 10,0 2.(1.6.95) 100,3A ,30 24.8. 100,2 100,3 100,3 538 SZBl 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.7 99,0 101,5 Tečajnica izvenborznega trga ST. 159/95-24. 8. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon St.dal(3) enotni tečaj % sprem datum [povpiaš. ponudba [ Max. | Min prav] iooo srr TTffS a^T.nTT.ranrrre LEAR 2.582 21.8. 2.580 2.840 1RD0 200 (7H30.6.95.) 5.220 23.8. 4.500 HBR0 .55 (1.6.95) 3.778 22.8. 2.710 3.779 m 1.873 10,79- 24.8. 1.800 2.070 2.090 1.800 75 RDR0 (15.6.95) 10.350 31.7. 8.000 12.400 !GSR 400,0 23.8. 400,0 429,0 urnim ALDP 3.561 5,05 24.8, 3.380 5.000 4.200 3.200 2.421 tBPO 320 (1.6.95) 3.150A 24.8, 2,632 3.140 3.150 3.150 63 KEPI 19,000 KBPP 25.500 22.8. 15.050 26.000 RGP0 (6) 875,6 22.8. 870,0 1.099 UBKC 360 (25.5.95) 4.500 24.8. 4.500 4.700 4.500 4.500 1.607 iT*!*! LOK 10,0 6.(1.4.94) 98,5 21.8. 98,8 100,0 KLjO 10,0 6.(1.4.94) 101,0 22.8. 99,9 101,0 SMO 10,0 3.(1.9.94) 97,5 21.8. 94,9 ISO 10,0 4.(1.10.94) 98,OA 24.8. 97,6 99,2 98,0 98,0 1.049 DUM 11,0 4,(1,9.941 100,5 1,46- 24.8. 100,1 101,0 101,0 100,1 953 3P0 10,0 7.(1.8.95) 98,5A ,05 24.8. 97,5 101,4 98,5 98,5 47 IM 8,50 2.(15.4.95) 91,0 4.8. 30,0 VP10 10,0 3.(1.4.951 101,2 23.8. 99,9 101,5 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM______ j0 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. s* BSB3 brez nek. bona(l. 12.95) delnai.bona(vSn')NBS2 delna), bona j v SIT) NBS3 96,2 14.400 2.040A ,01- 5,80- 2,17 24.8. 24.8. 24.8. 96,2 14.200 1.922 96,4 15.300 2.020 96,4 14.400 2.040 96,2 14.400 2.040 13.473 29 41 iirzrnrarmnhiiftiiiiMM^/fJik srna BMT5 BMD5 BM5 BVT5 BVD5 BV5 101,0 95,4 100,9 23.8. 18.8. 18.8 95.5 97.5 SBI 24.8.95 prejšnji d T d% 1.168,24 1.172,67 -4,43 -0,38 Vsejiravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi m^jjagaj. zapisi kotirajo v odstjosnova je najnižja nominad- aritmeticne sredine; (0) - izkoriščena davlolajSava; A- aplikadiski teCaj: borzni posrednik je hkrati^amil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tem; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, Id je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupSC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno dmgace; max - najvišji tečaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaje na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 kretnih f joseben 1174,5720 2413,8198 8260,0000 7,6033 189,5257 123,2557 raslih je možno odsi doaovor. 1178,1270 2421,1256 8285,0000 7,6263 190,0993 123,6288 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 82,50 82,61 panje. 82.85 82.86 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 25. avgusta 1995 od 00.00 do 2r idjetij , ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dobt veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 055ocfetotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju In v skladu s teksfom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je razi jčaji veljajo zc upih se fečajc kupovati in Dogoje nakup 82,50 82,60 82,50 82,55 jgi srednjih teča meije Banke Slov odkup prilivov 1 določi v sporazurr rodajati tujo vale a ali prodaje. 82,95 83,00 82,95 82,80 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz u. jto po objavlje- 24. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1623,780 — ECU — 2043,360 — nemška marka — 1086,000 — francoski frank — 317,360 — funt šterling — 2497,050 — holandski gulden — 970,120 — belgijski frank — 52,827 — španska pezeta 12,778 — danska krona — 280,370 — irski funt — 2545,760 — grška drahma — 6,791 — portugalski escudo — 10,508 — kanadski dolar — 1196,420 — japonski jen — 16,688 Švicarski frank — 1312,360 — avstrijski šiling — 154,430 — norveška krona — 249,450 — Švedska krona 221,030 — finska marka — 368,710 — avstralski dolar 1205,980 24, AVGUST 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2500 10,7500 kanadski dolar 7,5500 7,9500 funt šterling 15,7500 16,5500 švicarski frank 832,0000 864,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6300 0,6640 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 138,2000 144,8000 finska marka 232,0000 242,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,1300 8,5700 japonski jen 10,4500 10,9500 slovenski tolar 8,40 8,90 hrvaška kuna 185,0000 215,0000 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE AJDOVŠČINA / ŠOLSTVO MARIBOR / OBRTNIŠTVO »Vježbanje smrti« pred Postojnsko jamo POSTOJNA - Klub študentov Postojna in Pivka danes zvečer prireja gledališko predstavo v izvedbi re-škega gledališča Otvorena scena Belveder. Mladi Rečani se bodo na ploščadi pred Postojnsko jamo pred-stavib s komedijo Vježbanje smrti. Poklicna gledališka skupina Otvorena scena Belveder je začela delovati že pred dvajsetimi leti, ko se je nekaj tamkajšnjih mladih igralcev odločilo, da bodo v razburljivo, bogato in dolgo zgodovino mesta Reke vtisnili pečat humorja. V svojem Caffe teatru ustvarjajo in izvajajo avtorske kabarete in gledališke shovve. (M. G.) Hodnikov mlin spet odpira vrata IT .TRSKA BISTRICA - To soboto bo po poletnem zatišju galerija Hodnikov mlin vnovič odprla svoja vrata. S slikarskimi deli se bo občinstvu predstavil Slavko Cečura. Odprtje razstave del iz ciklusa Luč v temi bo ob 20. uri, razstava pa bo na ogled vsak dan do 16. septembra. (M. G.) Iztekajo se Zelški večeri ZELSE - V čudoviti renesančni cerkvi sv. Volbenka v Zelšah se bodo danes s koncertom skupine Gallus Consort iz Trsta končah letošnji poletni Zelški večeri. Gallus Consort, ki se bo občinstvu predstavil ob 20. uri, sestavljajo pevka in čembahstka Dina Slama, Irena Pahor na violi da gamba in kljunasti flavti ter Miloš Pahor na flavti. (M. G.) Sejmu bo nagajala burja POSTOJNA - V Postojni je že osem let vsakega 17. v mesecu semanji dan, ki pritegne v mesto številne kupce in prodajalce od blizu in daleč. Zadnji sejem je potekal na novi lokaciji, saj je dosedanja - na ulicah ob občinski stavbi v središču mesta - postala pretesna, razen tega pa je sejem oviral promet. Novo, večjo lokacijo so poiskah nasproti avtobusne postaje, kjer naj bi v prihodnje uredili nujno potrebno parkirišče in zgradili poslovno-stanovanjsko zgradbo. Kupci in prodajalci z novo lokacijo niso zadovoljni, saj je, kot so dejali, preveč na odprtem, najbolj pa jih je strah slovite postojnske burje. Makadam na novem sejemskem prostoru naj bi sicer prekrili, burja pa jim bo kljub temu še vedno nagajala. (M. G.) O statutu vnovič šele septembra POSTOJNA - Na junijski seji postojnskega občinskega sveta občinski statut ni dobil potrebne dvotretjinske večine glasov, zato bodo morah o statutu znova razpravljati in glasovati na prihodnji seji. Ta bo, kot smo izvedeh, v septembru, šele do takrat naj bi namreč lahko opravili medstrankarsko usklajevanje o dopolnilih statuta. Zakon sicer določa, da mora občinski svet vnovič odločati o predlogu statuta - če ta ni sprejet - v 60 dneh, vendar se tega določila, kot kaže, svetniki ne bodo držah. (M. G.) Zvezki za milijon tolarjev MARIBOR - Škofijska Karitas v Mariboru je v juliju in avgustu zbirala in še zbira pomoč za starše, ki imajo šoloobvezne otroke in jim ne morejo kupiti vsega za šolo. Karitas je prosila za pomoč vse ljudi dobre volje in delovne organizacije, predvsem papirnice ter knjigarne. Na začetku tega tedna so iz svojega skladišča odpeljah zvezke v vrednosti enega milijona tolarjev, ki jih bodo v dneh pred začetkom šolskega leta razdelili otrokom. (D. H.) Likovne delavnice NOVO MESTO - Na oddelku za mladino knjižnice Mirana Jarca so med počitnicami pripravili več likovnih delavnic za otroke, ki so tako prosti čas koristno in prijetno preživeh. Ta teden ob dopoldnevih slikajo na temo Zemlja je naš dom, v zadnji likovni delavnici pa bodo zavijali šolske knjige in zvezke. V ponedeljek bo v knjižnici žrebanje mednarodnega knjižnega kviza Zemlja je naš dom. Hkrati bodo predstavih pesniško zbirko Aste Malavašič Maček med zvezdami, ki jo bodo popestrih s predstavitvijo papirnatih mačk - izdelkov likovne delavnice. Hkrati bodo odprh razstavo izdelkov letošnje počitniške delavnice. (J. 2.) Poslovati je začela Agencija M MARIBOR - Na Partizanski cesti 3-5 je prejšnji teden začela poslovati nova turistična agencija Agencija M. Ustanovila jo je profesorica Marinka Košar, doslej zaposlena pri turistični agenciji Van Gogh. Poudarila je, da bo prirejala predvsem izlete po manj znanih krajih Slovenije, za zaključene skupine pa tudi izlete v tujino, predvsem v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko, Češko in v Skandinavijo. Na štajerski konec namerava pripeljah slovenske turiste, kajti Maribora nima v svojem programu skoraj nobena slovenska turistična agencija. Prepričana je, da lahko drugo največje slovensko mesto turistom veliko pokaže. Zato je agencijo tudi poimenovala s črko M. 0. S.) Capuder v esperantu MARIBOR - Mestna občina Maribor je podjetju hiter-kultura finančno podprla izid romana Andreja Capudra Bič in vrtavka v esperantu (Vipo kaj turbo). Roman, ki ga je prevedel Vinko Ošlak, bo še letos izšel v nakladi petsto izvodov. To je že tretja knjiga tega mariborskega podjetja, s katero se slovenska književnost predstavlja esperantistom. Doslej sta izšla prevoda romana Borisa Pahorja Nekropola in zbirka črtic Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce. 0. S.) Dopoldanski pouk ali...? Za iskanje rešitev imajo zelo malo časa Svetovanje za pravne osebe Zanimanje za storitev svetovalcev je letos veliko Ajdovska osnovna šola se s prostorskimi težavami sooča že od leta 1983, vendar se jim je kljub temu doslej uspelo izognih popoldanskemu pouku. Do letos... Sola zaradi prostorske stiske gostuje v več zgradbah, med drugim ima v najemu tudi učilnice v ajdovski gimnaziji. Zaradi povečanih potreb po učilnicah pa je sredi poletja srednja Sola po končanem vpisu dokončno obvestila osnovno šolo, da ji lahko ponudi le eno namesto dosedanjih treh učilnic. Člani sveta staršev, ki so se sestah s svetom šole, so predlog, da bi pet oddelkov četrtega razreda 4. septembra začelo obiskovati popoldanski pouk, zavmi-h. Zahtevah so, naj občina zagotovi ohranitev dopoldanskega pouka za celotno šolo. Slišati je bilo tudi razmišljanja o bojkotu pouka, člani sveta staršev pa se nameravajo čez vikend organizirati, da jih drugačne rešitve ne bi presenetile. Uvedbi popoldanskega pouka nasprotujejo iz več razlogov. Dejstvo, da bi bih četrtošolci prikrajšani za kulturne, športne, veroučne in druge dejavnosti v prostem času, je le eden od njih, opustitev dopoldanskega pouka pa bi bila le odlaganje reševanja prostorske stiske v prihodnost, so menih. Predvidena rešitev v zgradbah nekdanje vojašnice Srečko Kosovel okrog leta 2000 namreč ni tako blizu, kot se zdi, saj je odvisna od prizadevanj občinskih oblasti in denarja. Polovico ga mora zagotoviti občina, na katero so leteh očitki, da ni po- skusila hitreje reših problematike in od države iztržih finančnih ugodnosh na račun obremenitve z begunskim centrom. Ta je prav v vojašnici Srečko Kosovel: zaradi novega vala beguncev se rešitev oddaljuje. Starši opozarjajo, da je potreben pritisk zaradi hitrejšega reševanja težav. Zato naj bi svet staršev naslovil zahtevo na občino in šolske oblasti, naj do ureditve nekdanje vojašnice zagotovijo možnosti za dopoldanski pouk. Sola je iskala začasno rešitev na več lokacijah: v športnem centru, župnijskih sobah, pri AMD, v glasbeni Soli... Najboljša se zdi rešitev v učilnicah dijaškega doma gimnazije, vendar še ni znano, ali bo to mogoče. Artur Lipovž Po poletnih počitnicah bodo v mariborski obrtni zbornici nadaljevali brezplačno svetovanje za obrtnike. Pripravljajo pa tudi nekaj sprememb. Glavna novost je svetovanje za pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na obrtni način in so postale članice obrtne zbornice. Tako bodo v svetovanje vključili tudi strokovnjake za pravne osebe. V mariborski obrtni zbornici ugotavljajo, da je zanimanje za storitve svetovalcev letos veliko zaradi številnih sprememb na področju zakonodaje in brezposelnosti v Mariboru. Nasvete so iskali obrtniki, brezposelni in bodoči podjetniki, v zadnjem času pa tudi zdomci in tujci. Obrtna zbornica zato sodeluje tu- di pri seminarjih o ustanavljanju in poslovanju družb, predvsem pa samostojnih podjetnikov. S področja zakonodaja bo tako od prihodnjega meseca naprej v mariborski obrtni zbornici mogoče dobiti nasvete glede gospodarskega prava, pravne ureditve samostojnih podjetnikov, obrtne zakonodaje in strategije razvoja malih podjetij. S finančnega področja bo na voljo davčno-finan-čno svetovanje za samostojne podjetnike in računovodsko in davčno svetovanje za pravne osebe. Vsak drugi torek bo mogoče dobiti tudi poslovne informacije, predvsem o poslovanju borze in zunanjetrgovinskem poslovanju. Janko Štruc GORNJA RADGONA / KOMUNALA Nizke cene vode in manjša poraba ogrožajo podjetje Nizke cene in manjša poraba vode resno ogrožajo poslovanje radgonskega komunalnega podjetja, ki skrbi tudi za oskrbo z vodo na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij. Na tem območju namreč zaradi velikih težav v gospodarstvu in stečaja več podjetij opažajo veliko manjšo porabo vode ravno v gospodarstvu. Tako je bilo na tem območju leta 1992 porabljeno 630 tisoč kubičnih metrov vode, v letošnjem prvem polletju pa le Se slaba tretjina te količine. V gospodarstvu je poraba vode v tem obdobju kar petkrat manjša - letos so namreč porabih le dobrih 65 tisoč kubičnih metrov vode. Ravno tako je letos občutno manjša poraba vode v šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah, tako da niti manjše povečanje porabe v individualnih gospodinjstvih ne more občutneje popraviti stanja. Tudi cena po besedah direktorja komunale Miroslava Praj-ndla ogroža njihovo poslovanje, saj ta v primerjavi s splošno rastjo cen v zadnjem obdobju zaostaja za 57,4 odstotka. Na območju Gornje Radgone znaša cena kubičnega metra vode za gospodarstvo 62,47, družbene dejavnosti 52,23 in individualna gospodinjstva 28,97 tolarja. Letos so cene vode dvignili za 3,7 odstotka, kmalu pa načrtujejo še 1,5-odstotno podražitev. Čeprav bi morala biti po direktorjevih besedah podražitev občutno večja, so na poti določila vlade, ki to omejujejo. OsteBakal MARIBOR / FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI 0 virusih in virtualni realnosti Najbolj obiskane so Videopolnočnice v galeriji Media Nox 2e prvi dnevi mariborskega festivala so jasno pokazali, da je zanimanje za računalniško umetnost nenavadno veliko. Na odprtje razstav in instalacij prihaja sedemdeset in več obiskovalcev, tako da so razstavni prostori navadno premajhni za vse udeležence. Pika na i pa so Videopolnočnice ob 23. uri v galeriji Media Nox, kjer so »prostori do zadnjega razprodani«. Festivalski dnevi se prevešajo k zaključku, organizator, KC Maribor, pa je za danes pripravil izjemno pester festivalski dan in večer. V prostorih Zveze društev inženirjev in tehnikov v Vetrinjski ulici bo ob 17. uri mogoče videti izbran program računalniških animacij Machike Kusahare iz deleže vzhajajočega sonca. Najboj zanimivo pa bo spet v galeriji Media Nox, kjer bo na željo številnih računalničarjev predavanje o veliki nadlogi sodobnega računalništva -računalniških virusih in zaščiti pred njimi. Predavanje bo dopolnjeno s predstavitvijo zbornikov virtualne realnosti in kiberkulture. O virtualni realnosti bo ob 21. uri predaval tudi Finec Erkki Nukta-mo in še predstavil dela finskih avtorjev. Na današnjih Videopolnočnicah bo na ogled program španskega festivala računalniških umetnosti. Nadvse zanimiva pa je bila včerajšnja videopredstavi-tev načrtov telegrafske družbe, ki bi naj do leta 1997 v tokijskem poslovno-kul-tumem kompleksu Opera House odprla svoje prostore, v katerih bo interaktivna galerija, računalniška knjižnica, delovni prostori za avtorje ter arhiv računalniških umetnosti, skratka, nekakšno svetovno vozlišče računalniških informacij in umetnosti. Ta zahteven projekt je udeležencem festivala predstavila teoretičarka računalniških umetnosti in avtorica Japonka Machiko Kusahara z Interko-munikacijskega centra iz Tokia. Ena od posebnosti včerajšnjega večera pa so bile računalniške animacije na tehno glasbo. Studio K7 iz Berlina je izdal že osem videokaset s tehnoračunalniškimi animacijami, njihove spote pa je mogoče redno spremljati na MTV. Martina Pavšič MURSKA SOBOTA / LETALSTVO Poklicni pilot in mojster akrobatskega letenja Pred dnevi je na nebu nad letališčem Pomurskega letalskega centra v Rakičanu akrobatske figure izvajal pilot Silvo Grozim, ki vodi zasebno letalsko šolo Sokolje gnezdo v Lescah. Orožim je začel leteti v Lescah, z letali pa se je p obliže srečal davnega leta 1954. V Lescah je bil od leta 1961 do 1967 tudi upravnik letališča oziroma ALC. Po letu 1967 je v okviru mednarodne pomoči v Al-Ziru pet let šolal pilote civilnih letal. Leta 1972 je prišel k ljubljanski Adrii Airways, za katero je letel na letalu DC 9. Se pred prihodom v Adrio je šolal pilote tudi za francosko letalsko družbo. Leta 1980 je letel tudi z boeingom 737. Silvo nam je zaupal, da šolanje kapetana letalsko dra- žbo stane približno deset milijonov dolarjev. Silvo Orožim je pri nas znan kot tekmovalec na akrobatskih letalih, s katerimi se je doslej udeležil sedmih mednarodnih prvenstev v akrobatskem letenju. Nastopil je na svetovnem prvenstvu leta 1966 v Moskvi in na balkanijadi pred 20 leti v Zagrebu. Na nedavnem, sicer prvem državnem prvenstvu Slovenije v akrobatskem letenju Akro '95 v Murski Soboti je osvojil tretje mesto, v tekmovanju za pokal glavnega pokrovitelja Iskre Commerce trgovina Ljubljana pa drugo mesto. Sicer pa Orožim, ki ima za seboj 16.500 ur letenja, skrbi za nov pilotski naraščaj kot direktor šole letenja Sokolje gnezdo na letališču ALC v Lescah,- Boris Hegediis Silvester Orožim v svojem akrobatskem letalu ruske izdelave Jak 52 (Foto: B. Hegeduš) IN '<5 POK V> GO Sporazum ali memorandum? LJUBLJANA - Nevihta, Id se je dvignila ob napoveda-Bem začetku postopka za podpis memoranduma o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Hrvaške, je ob številnih pomislekih o (nes)pametni izbiri Primernega pohtičnega trenutka naplavila tudi nekatere proceduralne nejasnosti. Ni jasno, ali se obrambno ministrstvo Slovenije s hrvaškim dogovarja za podpis sporazuma ali memoranduma o sodelovanju, pri Čemer niti ttunistrstvo samo ne razlikuje med njima. Razlika pa je očitna: postopek sprejemanja sporazuma je drugačen od postopka za memorandum. Po zakonu o zunanjih zadevah Je predviden večstopenjski Postopek za sprejemanje uieddržavnih sporazumov: odbor državnega zbora za mednarodne odnose mora najprej sprejeti pobudo za sklenitev sporazuma, nato mora obravnavati in sprejeti predlog sporazuma, sporazum pa zaCne veljati, ko ga ratificira državni zbor in je objavljen v uradnem listu. Pri memorandumu je Postopek manj zahteven, saj obravnava na odboru za mednarodne odnose ni obvezna, ratificira pa ga že vlada s ustrezno uredbo. Ministrstvo za obrambo je doslej podpisalo štiri okvirne sporazume o sodelovanju med ministrstvi (z Ma- džarsko, Češko, Avstrijo in Makedonijo) ter tri memorandume (z Albanijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike), niti eden pa ni bil obravnavan na odbora za mednarodne odnose in ratificiran v državnem zboru. Na to je opozarjal že nekdanji predsednik odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler, zanimivo pa je, da v postopek za sprejem »obrambnih sporazumov« ni vključen niti odbor za obrambo, kar je prav tako povzročilo nekatere polemike na sejah tega parlamentarnega telesa. Borut Pahor, predsedujoči odbora za mednarodne odnose, pravi, da stvari vsekakor niso dovolj dorečene, pomembno pa se mu zdi, da v skladu z zakonom o zunanjih zadevah odbor za me- V Italiji napovedani vojaški sporazum brez odmeva RIM (STA) - Vojaškemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ga pred dvema dnevoma v Splitu napovedala slovenski in hrvaški obrambni minister, v Italiji niso namenili nikakršne pozornosti. Vest se na presenečenje mnogih sploh ni pojavila v tisku. Tiskovna agencija Kronos mu je pripisala protisrbski pomen. Po tej razlagi je sporazum, ki ga Kronos imenuje »vojaški pakt«, komplementaren sporazumu s področja obrambe, H sta ga julija, dva tedna pred ofenzivo v Krajini, prav tako v Splitu, podpisala predsednika Hrvaške in BiH, Tudman in Izetbegovid. Ansa pa je povzela prispevek in zagrebškega Vjesnika, v katerem piše o prihodnjem vojaškem sodelovanju dveh sosednjih držav. V obeh primerih je zapisano, da je Kacin obsodil sAska bombardiranja Dubrovnika. Ansa je eno od vesti končala z besedami, da se je Slovenija z napovedjo sporazuma vključila v igro. dnarodne odnose obravnava vsak sporazum, ki ima posledice oziroma vsebuje obveznosti za državo. Ce sledimo njegovi logiki, je nesporno, da okvirni sporazumi, ki jih je podpisalo obrambno ministrstvo, ratificirala pa kar vlada sama, vsebujejo posledice za državo. Poglejmo za primer sporazum z avstrijskim obrambnim ministrstvom: ta kot delovna področja sodelovanja našteva vse, od uresničevanja sklepov evropske konference o varnosti in sodelovanju, izmenjave vojaških opazovalcev, skupnega usposabljanja, do vojaške glasbe, športa in celo dušnega pastirstva v oboroženih silah. Finančne posledice sodelovanja krije gostitelj, seveda iz proračunskih sredstev, kar vsekakor pomeni obveznosti za državo. Kot poudarja Zoran Klemenčič, šef kabineta mini- stra Kacina in podsekretar na obrambnem ministrstvu, gre pri dogovarjanjih za memorandum s Hrvaško za vsebinsko podobne stvari kot pri sporazumih z Avstrijo in Madžarsko. Slovenija paC meji na Hrvaško, takšni sporazumi pa sodijo v dobrososedske odnose. Ministra Kacin in Sušak sta se letos na Otočcu dogovorila za redna srečanja in izmenjavo mnenj, pogovarjala sta se tudi o izmenjavi atašejev ter dala pobudo za pripravo memoranduma o sodelovanju. Postopek je od tu naprej še dolgotrajen, sodec po burnem političnem odzivu pa lahko pričakujemo, da se tokratni sporazum ali memorandum (odvisno za kaj se bodo opredelili v obrambnem ministrstvu), ne bo uspel izogniti obravnavi v odboru za mednarodne odnose. Boštjan Lajovic Slovenija je podpisala podoben sporazum tudi z Madžarsko (Foto: Boban Plavevski) SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE / ZELENI SLOVENIJE Zataknilo se je pri zbiranju podpisov proti jediskim poskusom LJUBLJANA - »Med Slovenskim ekološkim gibanjem in Zelenimi Slovenije ni nikakršnega spora,« pravi predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Slovensko ekološko gibanje je javnosti namreč poslalo izjavo, v kateri Zelene Slovenije obtožuje »popolne dezinformacije javnosti« na novinarski konferenci, na kateri so predstaviti akcijo zbiranja podpisov proti jedrskim poskusom na tihomorskem otoku Mururoa. Na novinarski konferenci je bilo rečeno, da je neko ekološko gibanje (konkretno ime ni bilo navedeno) zoper Zelene Slovenije podalo prijavo na mestni inšpektorat, ker niso imeli vseh potrebnih soglasij za organizacijo zbiranja podpi- sov. Zaradi tega Zeleni niso smeli postaviti stojnice, ampak so podpise zbirali mobilno, na dveh kolesih. Slovensko ekološko gibanje v svoji izjavi za javnost piše, da so presenečeni nad informacijo, po kateri so sokrivi za prepoved zbi- ranja podpisov. »Ni šlo za prijavo postavljene stojnice pred Frančiškansko cerkvijo, temveč smo njihovo akcijo celo podprli,« piše glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič. Pravi tudi, da ne more biti govora o ljubosumnosti, saj v njegovem gibanju izvajajo 26 konkretnih projektov, med drugim tudi zbirajo podpise na originalnih obrazcih v dogovora z Greenpeaceom iz Nizozemske in Anglije. Na te navedbe pa se je odzval predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik, ki sicer pravi, da med Zelenimi in Slovenskim ekološkim gibanjem ni spora, a dodaja: »Sklicevanje na Greenpeace je neokusno, saj ta mednarodna organizacija ne sodeluje niti s strankami, kaj šele z vladnimi organizacijami, kar pa Slovensko ekološko gibanje zagotovo je, saj ga financira slovenska vlada.« Pravi še, da Slovensko ekološko gibanje s temi navedbami zavaja javnost ter da je najlaže sedeti v pisarni in pošiljati dopise, zatakne pa se pri konkretnem sodelovanju, do kakršnega bi lahko prišlo prav pri akciji zbiranja podpisov. Kljub temu Gošnik pravi, da je bila akcija uspešna, saj so zbrali enajst tisoč podpisov proti jedrskim poskusom v tihomorskem otočju. V ponedeljek se bodo srečali s francoskim veleposlanikom, ki ga bodo prosili, naj zbrane podpise izroči Chiracu. (U. P.) ŠOLSKO LETO 1995/1996 Učbenikov še ni vseh LJUBLJANA - Novo šolsko leto je pred vrati in to za mnoge pomeni obiskovanje knjigam v želji po Cim Uspešnejšem nakupu šolskih potrebščin. Povpraševanje je seveda izredno veliko, še zlasti po Učbenikih, ki se jih trenu-hio ne dobi. To so učbenik za matematiko za prvi razred osnovne Sole, učbe-uik Tu sem doma za spoznavanje družbe za četri razred in isti učbenik za Peti razred, učbenik in de-fevru zvezek za zgodovino rn matematiko v sedmem razredu, medtem ko za usmi razred ni na voljo učbenikov za zemljepis, tikovo vzgojo in angleški jezik. Nekatere naj bi nati-srtili že do konca tega me-Seca, medtem ko učbenik Za zgodovino za šesti razred ne bo natisnjen. . Povprečne cene se gibljejo od 1500 do dva ti- soč tolarjev, delovni zvezki pa stanejo povprečno tisoč tolarjev. Za učbenike in delovne zvezke za prvošolca morajo starši odšteti 9800, za drugošolca 6200, tretješolca 8336 tolarjev, učbeniki za Cetri razred osnovne šole pa stanejo 8300 tolarjev. Ko uCenci prestopijo z nižje na višjo stopnjo, zrastejo tudi cene učbenikov: za petošol-ca potrebujete 17.300, za šestošolca 26.000, sedmo-šolca 28.000, za osmošolca pa 19.800 tolarjev. Marinka Horvat, samostojni knjigar iz Mladinske knjige na Nazorjevi, je dejala, da starši, ki so naročili učbenike v predna- ročilu, nimajo težav in dobijo vse, kar je bilo izdano, pa tudi glede plačila so imeli prednost, saj je bilo učbenike v prednaročilu mogoCe kupiti na obroke.Teh ugodnosti tisti, ki učbenike kupujejo šele zdaj, nimajo. Po njenih besedah je trenutno največ povpraševanja po osnovnošolskih uč- benikih, še zlasti učbenikih za osmi razred, ki jih trenutno ni na voljo, počasi pa se veCa tudi zanimanje za srednješolske učbenike. Učbenike za osnovno in srednjo šolo je mogoče kupiti tudi v antikvariatu učbenikov na Ribjem trgu. Tam jih prodajajo vsaj za trideset odstotkov ceneje kot v redni prodaji, povpre- čno pa njihove cene ne presegajo šestdeset odstotkov vrednosti novega učbenika. Irma Godec-KoSan je dejala, da je pri njih največje povpraševanje po srednješolskih učbenikih, ki pa jih je na voljo manj, saj jih uCenci zaradi mature niso pripravljeni prodati. Dragana Trivundža, foto: B. P. PODJETNIŠTVO Mladi počitnice izkoristijo za dodatno izobraževanje LJUBLJANA - Nekateri podjetni srednješolci, Študentje in mladi podjetniki poletne počitnice preživljajo tudi drugače, delovno. GEA College namreč že četrto leto zapored pripravlja poletne šole podjetništva, v katerih mladi na sproščen način spoznajo značilnosti podjetništva in se naučijo veščin, potrebnih za uspešno vodenje podjetja. Letos je poletna šola potekala v Rakovem Škocjanu in na vrhunski podjetniški visoki šoli Babson College v Bostonu v Ameriki, prav v teh dneh pa se v Bohinju izobražuje skupina štipendistov podjetja Iskratel. Namenjena je mladim z različnih srednjih Sol in fakultet, ki želijo svoje znanje dopolniti z ekonomskimi in menedžerskimi izkušnjami. Mladi se spoznavajo s podjetniškimi in menedžerskimi znanji, od organizacije, skupinskega vodenja, marketinga, promocije, financ do javnega nastopanja. Izpopolnijo se tudi v znanju poslovne nemščine in angleščine. Predavatelji na poletnih šolah podjetništva so strokovnjaki GEA Collegea in njihovi zunanji sodelavci, zlasti menedžerji in uspešni podjetniki, ki posredujejo vrhunsko znanje in izkušnje iz prakse. Po besedah Mirjane Stupice iz GEA Collegea se je v štirih letih, odkar pripravljajo poletne šole podjetništva, tako izobraževalo približno 270 mladih iz vse Slovenije. Prvi dve leti je program sofinanciralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, zato je bil odziv izjemno velik in so vsako poletje potekali kar štirje tečaji. Zadnji dve leti morajo udeleženci prispevati vso šolnino sami, tako da so lani izvedli le šolanje ene skupine, letos pa dveh. Prve letošnje poletne šole v Rakovem Škocjanu se je udeležilo osemnajst bodočih podjetnikov, dvajset pa jih je nabiralo podjetniška znanja v Bostonu v Združenih državah Amerike.' (U. P.) NA KRATKO GLASBA / NASTOP VIOLONČELISTA MSTISLAVA ROSTROPOVIČA V LJUBLJANI Razstava slovenskega kiparja Alojza Jerčiča v Osaki LJUBLJANA - Alojz Jerčič, ki že približno dvajset let živi in ustvarja na Japonskem v mestu Ibaraki blizu Osa-ke, je razstavil novo zbirko svojih varjenih konstrukcij v galeriji JR, Osaka Selves Gallery. Razstavo, ki je bila odprta od 11. do 30. julija 1995, je obiskalo več kot Sest tisoč obiskovalcev. Razstavljenih je bilo približno petdeset najnovejsih Jercičevih del. Med razstavo, o kateri so obširno pisali japonski časniki, so razdelih šeststo brošur o Sloveniji v japonskem jeziku. Alojz Jerčič je torej spet prispeval k promociji Slovenije na Japonskem. Poleg tega je prišel v ožji izbor kandidatov za prestižno kiparsko nagrado Hongo Sin, ki jo podeljujejo vsaki dve leti od leta 1983 naprej za umetniška dela, postavljena na javnih mestih na Japonskem, ne glede na narodnost ustvarjalca. Osnova za uvrstitev je bila StMmetrska skulptura iz nerjavečega jekla, imenovana Drug ob drugem cveti cvet ljubezni (na sliki), postavljena v centralnem parku mesta Ibaraki. (A. P.) LJUBLJANA - Pretekli teden se je na letošnjem 43. ljubljanskem mednarodnem poletnem festivalu Ljubljana 1995 zgodilo marsikaj zanimivega. Se več, glasbenih prireditev je bilo toliko, da o vseh prav gotovo ne bomo mogli poročati. Mednje vsekakor sodi kar dvakratni nastop Litovskega nacionalnega simfoničnega orkestra z dirigentom, ustanoviteljem in umetniškim vodjo Jouzasom Domarka-som. Na prvem koncertu (18. avgusta) so imeli Litovci v Ljubljani v gosteh solistko, pianistko Sonjo Pahor-Tor-re, Slovenko, ki že petindvajset let deluje in živi v Messini na Siciliji. Ta koncert je občinstvu predstavil dela skladateljev E. Griega, A. Schonberga in S. Prokofjeva. Po dveh Griegovih Simfoničnih plesih je Torre-jeva odigrala solistični part v popularnem Griegovem Koncertu v a-molu, op. 16, nato pa je odlično razpolože- na umetnica navdušenemu občinstvu odigrala Se dvoje solističnih klavirskih točk Rahmaninova in Chopina. Gostujoči ansambel se je dokončno razigral in razživel Sele v obeh večjih delih -Schonbergovi Ožarjeni noči za godalni orkester, op. 4, in treh stavkih baletne suite Prokofjeva Romeo in Julija. Drugi nastop Litovcev v Ljubljani (21. avgusta) je pomenil enega (mednarodnih) ■ vrhuncev letošnjega festivala. Litovski nacionalni simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Domarkasa je tokrat nastopil z novim programom in solistom, slovitim violončelistom Msti-slavom Rostropovičem. Leta 1927 rojeni ruski vio-lončelist, pianist, dirigent in skladatelj je gotovo ena glasbenih legend. Najbolj nadarjeni violončelist svoje generacije je ta sloves ohranil prav do danes. Bil je sodobnik številnih pomembnih ruskih (Šostakovič, Prokofjev, Hačaturjan) in drugih skladateljev (Britten, Sau-get). Od leta 1974 živi in deluje na Zahodu. Tudi v Ljubljani je dokazal, da je eden velikanov glasbe. Tokrat sta bili na sporedu samo dve, a zato obsežni glasbeni deli: Simfonija St. 2 v D-duru, op. 43, Jana Sibeh-usa in Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104, Antonina Dvoržaka. Sloviti violončelist Mstislav Rostropovič je zlasti Dvoržaka mojstrsko odigral in v vseh treh zahtevnih stavkih tako rekoč potegnil za sabo Se dirigenta in orkester. To je bila v vseh pogledih prava parada najodličnejše slovanske romantične glasbe. Prepolna velika dvorana Slovenske filharmonije, pred katero je ostalo Se enkrat toli- ko željnih poslušalcev, pa je nato kot krono večera doži' vela Se čisto pravi solistični nastop violončelista z Bachovo Sarabando iz tretje Suite v C-duru, BWV1009. Franc Križnar KULTURNO-TURISTIČNE PRIREDITVE / NOC V STARI LJUBLJANI LJUBLJANA - Društvo Ljubljanica in staro ljubljansko društvo v sodelovanju s turistično zvezo pripravljata kultumo-turistično prireditev z naslovom Noč v stari Ljubljani, ki bo trajala dva večera. Začela se bo nocoj ob 18. uri s koračnico Pihalnega orkestra Papirnice Vevče. Kulturni del programa se nem delu bodo zaživela dru-bo začel ob 20.15 na treh pri- ga prizorišča, na katerih bo-zoriščih: v frančiškanski cer- do nastopih različni pevci in kvi bo imel orgelski koncert skupine. Na Prešernovem tr-Edvard Popiti, v stolnici bo gu bosta nastopila ansambla prav tako orgelski koncert Puerto Rico in Ritmo Logo, Huberta Berganta, v Cerki na Pogačarjevem trgu an-svetega Florijana pa večer sambel Sukar in Zoran Pre-baročne glasbe. Po kultur- din, na Jurčičevem pa Miha JazbinSek in njegove legende. Pri Šentjakobskem mostu se bo že ob 19. uri začelo pečenje vola. Zaživela bo tudi Ljubljanica, saj bodo po njej spustili častni splav in čolne, okrašene z baklami. Prireditev se bo nadaljevala v soboto zvečer na istih lokacijah. V kulturnem delu programa bodo nastopih Renata Bauer v frančiškanski cerkvi, Barbara Pibernik z orgelskim koncertom v stolnici in skupina Duma s kon- certom sefartske pesmi španskih Zidov v Cerkvi svetega Florijana. Na osrednjih prizoriščih bodo ta večer nastopih ansambel Plava trava za-borava in Pidži, Adi Smolar in Leteči potepuhi ter Alenka Godec s triom. Za oba večera so povabili tudi posebne goste, na primer Tomaža Pengova, Trio Ratka Divjaka in druge, ki bodo nastopih na lokacijah, ki jih boste morali poiskati sami. V atriju Trubarjevega antikvariata bo predstavitev poezije in proze s poudarkom na motivih iz stare Ljubljane. Staro mestno jedro bo v celoti zaprto za promet in ozvočeno. Prireditev bo zaključila kulturni projekt Poletje v stari Ljubljani, ki je potekal vse poletje. Po besedah organizatorjev jih je projekt stal 4, 5 milijona tolarjev, ki so jih zbrali s pomočjo Mesta Ljubljane in pokroviteljev. Aleksandra Zorko Slikarji za Prešernovo mesto KRANJ - Nocoj bodo ob 19. uri v preddverju kranjske občinske zgradbe odprb dobrodelno prodajno razstavo Slikarji za Prešernovo mesto. Izkupiček od prodaje likovnih del petindvajsetih likovnikov, ki so prispevab svoja dela, bodo namenili obnovi Prešernovega gaja in drugih kranjskih objektov, ki so povezani s Prešernom. Akcijo, ki je povezana z bližajočima se 150. obletnico Prešernove smrti in dvestoletnico pesnikovega rojstva, je pripravil odbor, ki ga sestavljajo Marko Arnež, Jure Cekuta, Jože Drenovec, Klementina Gobja, Vesna Palk, dr. Nace Sumi in Barbara Ravnik-To-man. (Zapišemo lahko torej, da so se pesnika, za spremembo, prej spomnili likovniki, umetnostni zgodovinarji in muzejski delavci kot njegovi stanovski kolegi.) Svoja dela (in del izkupička od prodaje, ki bo potekala tudi po zaprtju razstave 9. septembra) so prispevab uveljavljeni slovenski umetniki, predvsem z Gorenjske, pa tudi kasneje se jim bodo lahko pridružili še drugi. V prihodnje - akcijo naj bi do leta 2000 organizirah vsako leto - nameravajo izbor sodelujočih likovnikov še razširiti, in sicer na mednarodno raven. S Prešernom bo letos povezan tudi drugi bienale mesta Kranj, ki ga bodo odprb na pesnikov rojstni dan, 3. decembra. Akcijo so podprli Mestna občina Kranj, Gorenjski tisk, Mizarstvo Ovsenik, Franc Mezeg, Blaž Markun in Vila Bella. (V. U.) Slika Klementine Galija, 1994 DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV Eremitaž Naslov: M. Dvorcovaya nab. 34, Sankt Petersburg; telefon: 007/8122198604; umik: od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ko je pred iztekom 18. stoletja razsvetljena uzurpatorska cesarica Katarina n Velika začela sistematično nakupovati zahodnoevropske mojstrovine, za katere ji kljub tedaj revni Rusiji ni bilo žal odšteti gore denarja, se je rodil muzej, ki ima danes največji fond v svetovnem merilu. V muzej je smela javnost vstopiti leta 1852, po oktobrski revoluciji v naslednjem stoletju pa so njegove zbirke razširili Se z zaplenjenimi zasebnimi zbirkami. Med slikarskimi avtorji so v muzeju zastopani nekateri najpomembnejši italijanski renesančni avtorji, med njimi Leonardo, Rafa- el, Giorgione, Tizian in Veronese. Špansko slikarstvo predstavljajo dela Vela-squeza, Muriha, Zurbarana in Goye, holandsko dela Rembrandta, flamsko pa stike Rubensa in van Dycka. Starejše francosko slikarstvo je zastopano z deti Chardi-na, VVatteauja in Bouchera. Eremitaž hrani tudi pomembno zbirko Matissovih del; ruski zbiralci so zelo zgodaj pričeti z nakupi del pariških avantgard. Stika Harmonija v rdečem (na stiki, 1908) sodi med najbolj znana dela Henrija Ma-tissa (1869 - 1954), umetnika, ki je v svojem dolgem ustvarjanju ubiral različne likovne poti, v zgodovino likovne umetnosti pa se vpisal predvsem kot najpomembnejši predstavnik fauvizma, ekspresivne, primitivne smeri, ki je realnost kazala z intenzivnimi barvami. (V. U.) Krst novih slovenskih glasbenih del NOVA GORICA - V petek, 1. septembra, se bo s slavnostjo na majhnem trgu »Na Kontradi«, pred galerijo Rika Debenjaka v Kanalu, začel letošnji glasbeni festival - 16. Kogojevi dnevi. Z enajstimi koncerti pretežno v Kanalu (v župnijski cerkvi Marije Vnebiovzete) nato pa še v Novi Gorici (KD), Dobrovem (Grajska dvorana), Desklah (KD), Portorožu (Avditorij), Zemonu (Koncertna dvorana) in v Ljubljani (CD Gallusova dvorana) in nekaterimi drugimi prireditvami se bo razpotegnil tja do pozne jeseni - do 22. oktobra. Kogojevi dnevi so od samega začetka pred 16 leti znani po krstnih izvedbah skladb pretežno slovenskih avtorjev starejše in mlajše generacije. Tudi letošnja izvedba festivala bo prinesla nekaj novosti. Prva se bo zgodila že na uvodnem koncertu v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Kanalu. Komorni zbor Ave pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana in ob orglavcu Tonetu Potočniku bo krstno izvedel delo Marijana Gabrijelčiča »Maša za mešani zbor, orgle in zvonove«. Umetniški vodja festivala maestro Anton Nanut opozarja tudi na noviteto akademika, skladatelja in orglavca Primoža Ramovša in njegovo skladbo »Concerto grosso«, ki jo bo avtor sam zaigral na orgle ob spremljavi komornega ansambla Pro arte pod vodstvom Nade Matoševič. Sorazmeroma nova je tudi skladba Marijana Gabriječiča »An-dante«, ki je doživela svojo krstno izvedbo pred kratkim v Noči slovenskih skladateljev. Od tujcev velja omeniti dirigenta Carla Devisa iz Londona, ki bo dirigiral Simfonikom RTV v Portorožu, kjer bodo izvajali glasbo iz časov nemega filma ob letošnji stoletnici filma, violinista Vladimirja Spi-vakova, pianista Sergeja Bezrodnega in italijanskega violončelista Maria Bnmella. V program Kogojevih dni vsakič sodi tudi odprtje likovne razstave v prostorih Debenjakove galerije v Kanalu. Letos bodo prvi dan festivala ob 20. uri odprli razstavo 36 Debenjakovih oljnih slik, ki bodo v Kanalu prvič predstavljene. Slovenska umetnostna zgodovina predstavlja Debenjaka predvsem kot grafika, retrospektivna razstava njegovih olj v Obalnih galerijah pa ga je prikazala tudi kot izjemnega slikarja v tej tehniki.Razstavo je pripravila umetnostna zgodovinarka Nebda Sitič Nemec. Na otvoritvenih slovesnostih bodo slavnostni govorniki predsednik sveta Kogojevih dnevov akademik Ciril Zlobec, kanalski župnik Zoran Madon in skladatelj Primož Ramovš. Opozarjamo tudi na literarni večer (8. septembra v Gotski hiši), na katerem bodo predstavili pesmi Edvarda Kocbeka. Izbor pesmi pripravlja Igor Saksida, recitiral pa jih bo igralec PDG iz Nove Gorice Jože Hrovat. Predstavljena bo tudi knjiga Emila Kogoja Manfreda o rodbini Kogojevih. Od pred leti neuspelih poskusov, da bi v okviru Kogojevih dnevov, pripravili tudi Srečanja primorskih kulturnikov, so se letos odločili pripraviti nekakšno kombinacijo strokovnega in zabavnega srečanja primorskih razumnikov iz različnih bran. To se bo zgodilo na prvi dan Kogojevih dnevov v hotelu Križmančič v Kanalu ob 16. uri. Vojko Cuder ARGENTINA / ROK ZA PREGON IN KAZEN VOJNIH ZLOČINOV NAJ BI POTEKEL NOVICE Priebke izrazil zadovoljstvo v zvezi z razsodbo sodnikov Italijanske oblasti so takoj napovedale priziv na vrhovno sodišče BUENOS AIRES - V argentinskem letoviškem mestu San Carlos de Ba-riloche je 9. maja 1994 zvezna policija aretirala 8l-letnega nacističnega stotnika Ericha Prieb-keja, elana komande Ge-stapa v Rimu, obtoženega sodelovanja pri poboju v Ardeatinskih jamah 24. marca 1944. Priebkeja so aretirale argentinske oblasti na zahtevo italijanskih, potem ko je 7. maja priznal, da je pri Ardeatinskih jamah res ubil nekoga, »a samo eno osebo«, in to na ukaz svojega nadrejenega. Dan zatem je v nekem intervjuju tudi priznal, da je bil v stiku s polkovnikom Kap-plerjem, ko je bil ta v bolnišnici v Italiji. Se istega dne so Priebkeja odpeljali v bolnišnico zaradi »depresije« - vendar se je po nekaj urah vrnil domov. 2e dva dni potem so italijanske oblasti zahtevale njegovo ekstra-dicijo, njegovi odvetniki Pa so brez odlašanja zahtevali od argentinskega sodnika Leonidasa Mol-desa, naj odbije prošnjo za ekstradicijo, Ceš da je za Priebkov zločin že potekel rok za pregon. Argentinski sodniki so sprva razsodili, da rok za Pregon zločinov proti Človeštvu ne poteče nikoli in na podlagi tega privolili v Priebkovo ekstradicijo, pozneje pa so se premislili. Pristojnega italijanskega sodnika Antonia Inte-lisana je razsodba argentinskih kolegov zelo presenetila. Dejal je, da je s strokovnega vidika ta sklep neutemeljen in bo proti njemu vložil priziv na argentinsko vrhovno sodišče. Intelisano je s tem v zvezi izjavil, da je optimist, saj obstaja mnogo zakonov in sklepov (med temi resolucija OZN št. 3074 z dne 3. decembra 1973, ki je bila sprejeta soglasno) o tem, da za vojne zločine oziroma zločine zoper človeštva ne velja zastaranje. Intelisana je razsodba presenetila tudi, ker je pri argentinskih inštitucijah naletel na veliko pozornost in razumevanje. Izjavil je, da bo pozornost argentinske javnosti za ta primer naposled verjetno prevladala; Argentinci so namreč bili - podobno kot Italijani - ogorčeni nad razsodbo sodnikov o primeru Priebke. V Italiji so s tem v zvezi poudarili, da ima argentinsko sodstvo samo nalogo odločiti, ali je treba Priebkeja izročiti italijanskim oblastem ali ne. Ce je kriv ali nedolžen bodo morali razsoditi italijanski sodniki. Nasprotno pa je bil Erich Priebke presrečen. Smehljaje se je izjavil: »Zadovoljen sem, to je lepa zmaga.« Pozabil je že, kako je ošabno molčal na vsa vprašanja sodnika Intelisana in dejal, da želi na sprehod po mestnih ulicah, naj vsi vidijo, da ne skriva ničesar. Njegova radost pa je le nekoliko preu-ranjena, saj pravne bitke še ni konec in bi še vedno lahko padel v roke italijanskim oblastem ali pa tudi nemškim, ki so pred nedavnim tudi zahtevale njegovo ekstrad-cijo. Umrl fotograf Eisenstaedt VVASHINGTON - V Združenih državah je včeraj umrl znani fotograf Alfred Eisenstaedt, ki je 15. avgusta 1945, ko se je Japonska predala, posnel slavno sliko moprnarja, ki na newjorškem Times Squaru poljublja bolničarko. Eisenstaedt je bil star 96 let, v Ameriko pa je prišel leta 1935 iz Nemčije, kjer je sledil in zabeležil v sliki vso pot Adolfa Hitlerja do oblasti, saj je bil berlinski dopisnik neke ameriške tiskovne agencije. Eisenstaedt je še zlasti slovel po svojih slikah, v katere je ujel ljudi, ki niso vedeli, da jih slika, kar seveda zagotavlja prisotnost kadra. Danska bo izročila Nemčiji ameriškega neonacista K0BENHAVEN - Dansko vrhovno sodišče je privolilo v nemško zahtevo po izročitvi ameriškega neonacističnega voditelja Garyja Laucka, ki ga obtožujejo, da je skrivaj uvažal v Nemčijo literaturo, ki je ščuvala k plemenski mržnji. Sodišče je istočasno tudi zavrnilo Lauckov priziv. Policija ga je bila aretirala 20. marca letos v Gre-veju. V Nemiciji so zakoni zoper objavo nacističnih simbolov zelo strogi, medtem ko so na danskem glede tega bolj popustljivi, kar razni neonacistični hujskači izkoriščajo. Novi član družine airbusov HAMBURG - Evropski konzorcij Aurbus je včeraj predstavil dvomotorno letalo A319, najmanjšega v vrsti airbusov. Letalo ima 124 sedežev in lahko prevozi 5500 kilometrov dolgo razdaljo. Prve primerke bodo izročili v teku leta 1996 in sicer Svrissaieru, Air Canadi in Lufthansi. Doslej imajo kar 81 naročil za to letalo, ki bo huda konkurenca za ameriški MD 80 in za Boeing 737. Rusija brez denarja: vojaška letalska oporišča brez elektrike MOSKVA - Da je rusko gospodarstvo totalno na psu, je znano, doslej pa se je le redkokdaj zgodilo, da so zaradi nelikvidnosti ostala brez električnega toka kar tri vojaška letalska oporišča na območju Bajkala. Podjetje, ki jim je dobavljalo električni tok je elektriko vojakom kratko malo izključilo, ker ni nihče poravnal računa. Osebje trenutno zapušča oporišča, saj so prekinili vse polete. Piloti so celo dali na razpolago svojo plaCo, da bi poravnali raCun elektrikarjev. Novinarjem so predstavniki obrambnega ministrstva obrazložili, da gre neljubo zadevo pripisati zamudi, s katero finančno ministrstvo plačuje račune svojim dobaviteljem. ITALIJA / POBOJ PRI ARDEATINSKIH JAMAH Tudi Nemci hočejo Ericha Priebkeja RIM - Bil je popoldan 23. marca 1944, obletnica ustanovitve fašističnih milicij. Po središču Rima so nemški vojaki skupaj s fašisti pričeli loviti od hiše do hiše moške, ženske in otroke. To je bil začetek represalije, s katero so nameravali maščevati smrt nemških vojakov, ki so malo poprej izgubili življenje v partizanskem atentatu v ulici Rasella, kjer je eksplozija ubila 32 vojakov nemškega bataljona Božen. Dan po množični aretaciji je sam Hitler ukazal poveljniku nemških sil v Italiji Kesselringu, naj se krvavo maščuje: za vsako nemško žrtev, naj umre deset Italijanov. Iz zapora v ulici Tasso in iz zapora Regina Coeli so skrivaj odpeljali k Ardeantinskim jamam in jih tam ubili 335 talcev (15 oseb veC kot predvideno: deset po navodilih gestapovskega poveljnika Kapplerja, ki je bil prepričan, da je v bolnišnici umrl še en vojak, pet oseb pa so ustrelili »pomotoma«.) Poskus razstrelitve jam, da bi zbrisali vsako sled poboja, je spodletel, tako da je bilo po osvoboditvi Rima mogoCe pokopati trupla talcev. Med nemškimi Častniki, ki so se udeležili poboja, je bil tudi Erich Priebke, ki je danes star 81 let in živi v Argentini od leta 1948. Aretirali so ga pred 15 meseci, potem ko je v neki knjigi in na ameriški televiziji sam priznal, da se je udeležil poboja. Italijanske oblasti so zahtevale in maja tudi dobile dovoljenje za njegovo ekstradicijo, vendar je Priebke vložil priziv, Ceš da je le izpolnjeval ukaze svojega nadrejenega Kapplerja. Priebke tudi trdi, da se ni nikoli skrival in je registriran pri nemški ambasadi v Argentini že od leta 1952. Medtem ko so se italijanske oblasti za ekstradicijo obrnile na vrhovno sodišče, so Priebkevo ekstradicijo zahtevale tudi nemške oblasti. V obeh državah bi mu sodili zaradi vojnih zločinov in zločinov zoper človeštva, Čeprav ni odveC dodati, da je v Nemčiji bivši nacistični oficir, storilec drugih vojnih zločinov, letos ušel kazni, ker je sodišče razsodilo, da ga po nemških zakonih ni veC mogoCe kazensko preganjati oziroma kaznovati, in to Čeprav je OZN določila, da vojni zločini in zločini proti človeštvu nimajo zastaralnega roka. Nadzvočno kolo Britanec Bruce Bursford je predstavil kolo lastne izdelave, s katerim je na posebni progi dosegel hitrost 209 milj na uro. NOVICE Ruski tanki »zasedli« Gudermes GUDERMES (Reuter) - Včeraj se je v drugo največje čečensko mesto, v katerem živi približno 60 tisoč ljudi, pripeljalo deset ruskih tankov in več oklepnikov, čeprav so se medtem v Groznem segli ruski in čečenski pogajalci, ki skuSajo najti rešitev za čečensko krizo. Po izjavi ruskega predstavnika naj bi se kolona tankov le začasno ustavila v Gudermesu, vendar se je večina prebivalcev zatekla v zaklonišča, saj so se ustrašili, da bi prišlo do podobnega spopada kot v Argunu, kjer je bilo ubitih osemdeset čečenskih borcev. Mnogi prebivalci ne zaupajo ruski vojski, saj menijo, da utegne - z izgovorom, da so v mestu oboroženi uporniki - streljati na določene predele mesta. Po pisanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass naj bi se ruski pogajalski skupim v Groznem včeraj pridružila tudi delagacija Jelcinovega sveta za varnost pod vodstvom Olega Lobova. Zaradi občasnih spopadov med rusko vojsko in uporniki, ki so zahtevali žrtve na obeh straneh, je nedavno podpisani vojaški sporazum v vse večji nevarnosti. Sporazum o razdelitvi vodnih virov na Zahodnem bregu GAZA (AFP) - V dveumem srečanju izraelskega ministra za gospodarstvo Josija Beilina in vodje PLO Ja-serja Arafata sta sogovornika največ pozornosti namenila sodelovanju med palestinskimi avtonomnimi oblastmi in Izraelom ter vprašanju varnosti. Arafat je znova obsodil nedavni teroristični napad v Jeruzalemu, Beilin pa je zagotovil, da bo v prihodnjih tednih vendarle dosežen sporazum o širitvi palestinske avtonomije na Zahodni breg. Včeraj je bil sprejet tudi dogovor o razdelitvi vodnih virov na tem območju, o čemer se pogajalci dolgo niso mogli sporazumeti. Sporazum, ki poleg delitve vodnih virov določa tudi prenos oblasti na področju trgovine, zavarovanja, kmetijstva in poštnih uslug v palestinske roke, bosta v nedeljo v Kairu podpisala palestinski pogajalec Ja-mil Tarifi in izraelski general Oren Sabor. KITAJSKA Obsodba in izgon Hanyja Wuja PEKING - V četrtek se je na Kitajskem končal proces proti ameriškemu borcu za človekove pravice Harryju VVuju, ki ga je obtožnica bremenila vohunjenja, lažnega predstavljanja za uradno osebo in delovanja proti Kitajski. Sodišče je VVuja obsodilo na petnajst let zapora, že nekaj ur po izreku sodbe pa so ga oblasti izgnale iz države - verjetno zaradi pritiskov mednarodne skupnosti, pa čeprav Kitajci trdijo, da so to storili na VVujevo izrecno prošnjo. Harry Wu je bil kitajski oblasti že nekaj časa trn v peti. Na prisilnem delu v kitajskih delovnih taborih je namreč preživel kar devetnajst let, ko pa je prišel na prostost, je emigriral v Združene države Amerike, sprejel ameriško državljanstvo in nato od tam napadal Kitajsko zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic zapornikov, ki jih pošiljajo na prisilno delo. Pri tem je na nedovoljen način prihajal do materialov, ki jih je posredoval ameriški televizijski hiši CBS in angleški ZAIR / POGAJANJA O REŠITVI BEGUNSKE KRIZE Visokemu komisariatu ZN je uspelo ustaviti izgon ruandskih ubežnikov GOMA (Reuter) - Zairske oblasti so včeraj nehale prisilno izseljevati ruandske begunce, saj so se s predstavniki svetovne organizacije začele pogajati o oblikovanju programa prostovoljnega vračanja ubežnikov. Vlada v Kinšasi je v uradni izjavi sporočila, da pozdravlja predlog Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (Unhcr), ki namerava organizirati prevoz več tisoč Ruandcev v domovino. Prvič od sobote, ko je zairska vojska začela množično izganjati državljane Ruande, ki so v Zair prebegnili med lansko državljansko vojno, je v begunskih taboriščih ob zairsko-mandski meji vladal mir, nekaj deset beguncev pa se je celo vrnilo na ozemlje Zaira. Do četrtka so vojaki pognali prek meje skoraj petnajst tisoč ljudi, vsaj 130 tisoč beguncev pa se je v strahu pred izgonom zateklo v gozdove. Posebni odposlanec Unhcr Faubert je odpotoval v Kinšaso na pogovore s predstavniki zairske vlade, tiskovni predstavnik tega telesa ZN Bovvers pa je izjavil, da bo komisariat od zairskih oblasti zahteval zagotovila, da v nobenem primeru ne bodo nadaljevale prisilnih deportacij. Hkrati je pojasnil, da naj bi bil formalni dogovor med svetovno organizacijo in vlado v Kinšasi sprejet prihodnji teden, ko se bo visoka komisarka Sadako Ogata sešla z zairskim premierom Kengom Wa Dondom. »Po naših podatkih se precejšnje število beguncev Zeli vrniti domov, vendar pri tem zahtevajo našo zaščito,« je dejal Bovvers. Ge bo dosežen dogovor z Zairom, pa tudi z ruandskimi oblastmi, bodo lahko pred-stanviki Združenih narodov dnevno prepeljali v domovino približno pet tisoč Ruandcev. Begunci se po lastnih besedah zavedajo, da je »prostovoljna« vrnitev pod okriljem Unhcr zanje še najboljša rešitev, saj si ne želijo novega soočenja z zairskimi vojaki, ki so akcijo izseljevanja v zadnjih dneh pospremili z množičnim ropanjem, posiljevanjem in pretepanjem beguncev. BBC. S tem je po mnenju kitajskih oblasti v tujini neposredno blatil ime svoje nekdanje domovine, pri tem pa naj bi ga vodil izključno pohlep po osebni slavi. Ko je junija obiskal Kitajsko, ga je policija aretirala, do uradne aretacije pa je prišlo šele 8. julija. Nihče ne ve, kaj se je v tem času dogajalo z VVujem, kljub vsemu pa se v javnosti pojavljajo za Kitajce izredno neprijetna vprašanja, ki merijo na nepravilnosti in kršitve, ki jih je kitajska oblast zagrešila nad VVujem, ko ga je imela v svojih zaporih. Nenavadno je namreč, da je svetovno znani borec za človekove pravice priznal, da mu je šlo samo za lastno mednarodno slavo, predvsem pa je nenavadno njegovo priznanje, da je vohunil. Povsem logično je bilo namreč, da do materialov, ki jih je posredoval obema televizijskima hišama, verjetno ni mogel priti na zakonit način, kljub temu pa bi pridobivanje teh materialov le težko označili za mednarodno vohunjenje, še posebno zato, ker teh podatkov ni prodal kaki drugi državi, poleg tega pa jih ni hranil, ampak objavljal in s tem torej samo škodoval mednarodnemu ugledu Kitajske. Pa tudi glede tega bi se dalo razpravljati. V zraku visi namreč hipotetično vprašanje, kako lahko nekdo zahteva zase pravico na osnovi krivice, ki jo je storil nekomu drugemu? Jeffrey Parker / Reuter Harryja VVuja so kitajske oblasti obsodile na petnajst let zapora (Telefoto: AP) ANALIZA Ameriško-kitajski odnosi na ledišču Kršenje človekovih pravic še zdaleč ni edini greh pekingške vlade NEVV YORK - Združene države so uradno zaprosile Kitajsko, naj izžene bojevnika za človekove pravice Harryja Wuja. Ameriškega državljana kitajskega rodu je sodišče v mestu Vunan včeraj obsodilo na petnajst let zaporne kazni zaradi vohunjenja. Nihče ne sprašuje, ali je Harry Wu res vohunil. Oporečnik, Id je dvajset let svojega življenja preživel v grozljivih kitajskih delovnih taboriščih in je leta 1985 prebežal v ZDA, se je večkrat skrivaj vrnil na Kitajsko, da bi beležil kršenja človekovih pravic. Harry Wu je, preoblečen v novinarja ali celo v državnega uradnika, raziskoval pogoje v kitajskih zaporih in obtožbe, da oblasti prodajajo telesne organe obsojenih na smrt. Nič čudnega, če so kitajske oblasti tako živčne. Vplivni oporečnik je pogosto poročal ameriškemu kongresu o kršenju človekovih pravic. Dokler se ne bo razjasnila VVujeva usoda, se bodo ameriško-kitajski odnosi še naprej približevati najnižji točki po letu 1989, ko je Peking razjaril ves svet s pokolom na trgu Tienanmen. Najboljša rešitev za meddržavne odnose bi bil takojšen izgon Harryja VVuja. Dokler bojevnik za človekove pravice ne bo spet v svoji prijaznejši drugi domovini Ameriki, bo Clintonova vlada tvegala hudo nezadovoljstvo republikanskega kongresa, če bo na Kitajsko poslala svojih predstavnikov. V vrsti že čakajo ugledne osebnosti: poleg nekdanjega predsednika Busha in visokih diplomatov zunanjega ministrstva bi se rada bližnje konference Združenih narodov o ženskah v Pekingu udeležila tudi prva dama Hillaiy Clinton. Bela hiša prav zaradi VVuja še čaka z objavo njenega odhoda. Harry VVu pa seveda še zdaleč ni edini kitajski greh na področju človekovih pravic. Pred konferenco o ženskah, ki se bo začela petega septembra, so Kitajci že zaprli večino svojih oporečnikov, ki bi lahko pri udeleženkah razprav o vseh vrstah krivic in pri zoprnih novinarjih naleteti na razumevajoča ušesa. Poleg tega Peking nagaja tudi številnim udeleženkam. Tiste, ki so videti preveč svobodoljubne, imajo težave pri pridobivanju viz. Vse to nakazuje, da politične spremembe na Kitajskem še zdaleč niso končane. Nasprotno, z odhodom 91-letnega reformatorja Deng Xiaopinga v globine starostnega neza-vedanja je Kitajska spet v nevarnosti, da postane okolici neprijetna diktatura ati pa žarišče kaosa. Poznavalci dvomijo, da bi sedanja okostenela komunistična garnitura na oblasti zavrtela nazaj največji Dengov uspeh, postopno liberalizacijo gospodarstva, pa čeprav večina državnih podjetij še ni olastninjena. Toda čedalje številnejši prepiri Kitajske s sosedami in svetom kažejo, da se bodo morda oblastniki zatekli k preizkušenemu izvažanju domačih težav v tujino. Najbolj vroče je trenutno blizu Tajvana, kjer skuša Peking z nasilnimi vojaškimi vajami vplivati na politično prihodnost nekoč kitajskega, zdaj pa čedalje bolj neodvisnega otoka. Kitajska se s sosedami prepira tudi za otočje Spratiy v Južnokitajskem morju, kjer so menda bogata najdišča nafte, Japonsko pa so razjeziti z jedrskimi poskusi. Podobo kitajskega nespoštovanja nenapisanih pravil mednarodnega obnašanja zaokrožuje kitajsko prodajanje orožja Pakistanu in Iranu, ki še posebno moti ZDA. Barbara Kramžar Begunci iz Ruande v enem od taborišč v Zairu čakajo na pest koruzne kaše (Telefoto: AP) ARABSKI ZALIV »Sadam načrtuje nov napad na Kuvajt« Tudi jordanski kralj Husein namerava dokončno obrniti hrbet bagdadskemu režimu KUVAJT (Reuter, dpa) - Kuvajtski uradniki so včeraj ugodno ocenili izjavo jordanskega kralja Huseina, ki je kritiziral režim iraškega predsednika Sadama Huseina in obdolžil iraško vlado, da je načrtovala vnovičen napad na Kuvajt. Izjavo je prenašala tudi iraška televizija. »Izjava kralja Huseina je pomemben preobrat v jordanski politiki do iraškega režima,« je izjavil neki kuvajtski uradnik. Neki drug kuvajtski uradnik pa je dejal, da se je Jordanija, ki predstavlja pljuča iraškega režima, zdaj odločila, da bo ta režim prenehal dihati. Kralj Husein je izjavil, da mora Irak izvesti radikalne spremembe, če žeti odpravo ekonomskih ukrepov, ni pa napovedal prekinitve ekonomskih odnosov z Irakom, ker meni, da bi to še povečalo revščino iraškega prebivalstva, ki že tako dovolj trpi zaradi ukrepov, uvedenih pred petimi leti. Vendar Jordanija za vsak primer že išče nove naftne dobavitelje. Kuvajtska vlada je pripravljena razpravljati o tem, da bi namesto Iraka dobavljala nafto Jordaniji, katere odločitev podpirajo tudi ZDA. VVashington je okrepil svoje vojaške enote v Zalivu. Večina od 1400 mož je včeraj že prispela v Kuvajt, kjer bodo potekale skupne ameriško-kuvajtske vojaške vaje, kar naj bi Bagdad odvrnilo od novega napada na Kuvajt. Jordanski kralj je še povedal, da je od Kamela Hasana Huseina, pobeglega iraškega visokega uradnika, izvedel, da je Irak resno razmišljal o napadu na Kuvajt in Savdsko Arabijo. Časnik Al Vatan pa je poročal, da je kuvajtski obrambni minister, šejk Ahmad Hamud Al Sabah, poudaril, da južno od 32. vzporednika, ki poteka 240 kilometrov severno od Kuvajta, ni bilo opaziti neobičajnih premikov iraških vojaških sil. Izjavil je še, da so kuvajtske vojaške enote zajele večje število civilnih in vojaških oseb, ki so ilegalno prestopile kuvajtsko-iraško mejo. Razvpiti iraški voditelj Sadam Husein (Telefoto: AP) vojna na območju nekdanje Jugoslavije Šibi si želijo izhoda na morje SARAJEVO (Reuter) - Na bojiščih v BiH je bilo včeraj nekoliko mirneje, zato pa je bilo toliko bolj vroče nekaterim pripadnikom mirovnih sil ZN in politikom, kise v zadnjih dneh nenehno sestajajo in premlevajo, ah morda niso izpustih katere od možnosh za rešitev bosanske krize. Bosanski predsednik Izetbegovič se pripravlja na obisk v Parizu, kamor ga je pred nekaj dnevi povabil njegov francoski kolega Chirac. V francoski prestolnici se bo sestal še s predstavniki skupine za stike in z ameriškim mirovnim odposlancem Richardom Holbrookom, ki mu je ameriški predsednik Clinton naročil, naj v soboto še enkrat odpotuje v nekdanjo Jugoslavijo. Mirovna pogajanja nikakor ne bodo lahka. Zahod je sicer pripravil osnutek mirovnega načrta, bosanski Srbi pa imajo spet popolnoma drugačne poglede na to, kako bi bilo treba razdeliti bosansko ozemlje. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je včeraj v Trebinju povedal, da hočejo bosanski Srbi ozemlje med Savo, Uno in Drino, prav tako hočejo imeti zase tudi do- lino Neretve in del Sarajeva, uresničiti pa si želijo tudi dolgoletne sanje, da bi imeli lasten delček Jadranske obale. Naporen dan so imeli tudi pripadniki modrih čelad, zlasti pripadniki ukrajinskih čet, ki so zapustili enklavo Gorazde. Za sabo so pustili dva vojaka, ki naj bi urejala administrativne zadeve, razširile pa so se govorice, da sta vojaka ostala v enklavi proti svoji volji. Zadržale naj bi jih oblasti iz Gorazda in menda zahtevale celo odkupnino, kar pa je tiskovni predstavnik ZN zanikal. V Sarajevu so vrednost izgubile tudi knjige in umetnine, na žalost pa tudi življenje (Telefoto: AR) HRVAŠKA / VRAČANJE BEGUNCEV Povratnike čakajo samo pogorišča Kninski Srbi so pokradli in odnesli vse, kar se je dalo, ostalo pa so požgali LASINJA - Od prijetnega lokala, v katerem so hr-vaški prebivalci in šef lokalne srbske policije še Pred štirimi leti skupaj popivali in si obljubljali, da hodo skušali čim bolj olajšati življenje drug drugemu ter nekako preživeti politično zmedo, nastalo po razpadu jugoslovanske federacije, sta ostala le podboj 'Tat in osamljen dimnik. Policijskega poveljnika ni več, verjetno je pobegnil v matično Srbijo, tedanji hrvaški župan je podlegel ranam, ki so mu jih zadale srbske krogle, od obeh delavcev, ki sta navadno popivala v njuni družbi, pa je eden mrtev, drugi pa invalid. V štirih letih se je močno spremenila tudi vas Lasi-nja ob temnozeleni reki Kupi. Hiše so opustele, tovarna, ki je preživljala večino prebivalstva, pa je Porušena do tal. »Verjetno bi morala biti vesela, da sem spet prišla v do-jnačo vas... Kar slabo vest itnam, ker sem zaradi svoje vrnitve v resnici zete nesrečna. Vsi, ki sem jih imela rada, so odšli in vse, kar sem imela, je uničeno, požgano ali razbito,« tarna petinšestde-setletna Mara Jusinski, ko kuka skozi razpokana stekla tistega, kar je bilo Pred štirimi leti njen dom, danes pa je le še kup ožganih zidov. Eksplozije granat so prizanesle le kleti, kamor se je Vselila Mara skupaj s kozo in petimi zajci, včasih Pa jih pride obiskat še yelik črn muc, ki mu je 'Zgubljena krogla strla sprednjo nogo. Nekaj lučajev stran štrli pod nebo npkaj razcefranih zidov, ki so nekoč nosili breme lasinjskega cerkvenega zvonika, potem pa so se sesedli v eksploziji razstreliva, ki so ga podtaknili srbski vojaki, ko so proslavljali, da je nekdaj etnično mešano vas zapustil še zadnji Hrvat. V svojem veselju pa se niso znesli le nad cerkvijo, ampak tudi nad mostom Cez Kupo, kot da bi hoteti preprečiti, da bi se pobegli Hrvati vrnili v vas. Pred dvema tednoma Pa so v Krajino pridrle hrvaške enote in pognale v beg več kot 150 tisoč Srbov. V vaseh v okolici Lasinje je ostala le še peščica Srbov, ki v strahu pričakujejo vrnitev svojih hrvaških sosedov. Večina Hrvatov, ki so se vrnili, je našla na krajih, kjer so bili nekoč njihovi domovi, le Se pogorišča, zato so se začasno naselili v ogromnih kartonskih škatlah. Vsi namreč še vedno natihem upajo, da bodo našli vsaj del svojega premoženja, saj vedo, da vsega zagotovo ni pogoltnil ogenj ali zidovi podirajočih se hiš. Njihove upe pa navadno že v nekaj dneh preplavi obup, zato se po pontonskem mostu, ki ga je postavila vojska na mestu, kjer je nekoč stal stari, kamniti most, vračajo tja, kjer so živeli štiri leta. »Vrnil se bom domov, pa če bom moral živeti v šotoru,« obljublja šestin-sedemdesetletni Marko Vuksan in pripoveduje, s kakšno grozo je samo tri dni po tem, ko je pobegnil na »hrvaško« stran (Kupa je bila namreč mejna reka med Hrvaško in Krajino), opazoval, kako je njegova hiša zgorela do tal. »Petnajst let sem delal in varčeval v Nemčiji, da sem si lahko zgradil hišo, ki je zgorela v pičlih nekaj urah.« »Tudi midva z možem sva gradila deset let. Končala sva le slabe pol leta, preden so nas Srbi pregnali. Danes nimava več možnosti in sredstev, da bi lahko postavila novo hišo,« pripoveduje Mara Jusinski. Nič bolje se ni godilo njenemu sosedu, ki je imel Se pred desetimi meseci novo, sodobno opremljeno hišo s centralno kurjavo, telefonom in satelitsko anteno, danes pa so od razkošja ostali le goli zidovi. Srbi so namreč pokradli vse. Odnesli so celo vodovodne pipe iz kopalnice. Vsi, ki se vračajo na svoje domove v nekdanjo srbsko Krajino, vedo, da jih doma čaka razdejanje, vrste ljudi, ki vsak dan prečkajo pontonski most hrvaške vojske, pa se kljub temu večajo. V vsakem namreč še tli skrito upanje in vsak si želi ugotoviti, kaj je ostalo od njegovega nekdanjega domovanja. Richard Meares / Reuter Hrvaški minister Granič zavrnil predlog o zamenjavi ozemlja DUNAJ (dpa, telefoto: AP) - Predlog bosanskih Srbov o izmenjavi ozemlja v okolici Dubrovnika je Hrvaška zavrnila. »Hrvaška ni pripravljena zamenjati nobenega dela svojega ozemlja,« je včeraj na Dunaju izjavil hrvaški zunanji minister Mate Granič. Po srbskem predlogu naj bi Hrvaška pridobila pas na vzhodu Dubrovnika, ki bi ji omogočil boljše varovanje nekdanje turistične prestolnice, v zameno pa Srbija zahteva dostop do Jadranskega morja pri Cili-pih južno od Dubrovnika. Granič je zanikal obtožbe o sistematičnem ropanju med zajetjem Krajine, saj naj bi šlo le za »posamezne primere«. Poročila predstavni- kov mirovnih enot ZN v Zagrebu, da naj bi Hrvati zagrešili množično pobi- janje, je Granič označil za neresnična. Zagotovil je, da Hrvaška ne nasprotuje nadzoru mednarodnih človekoljubnih organizacij, ker pa naj bi bilo na spet osvojenih srbskih območjih »še nekaj teroristov«, zato bo »nekaj manjših delov ozemlja« nekaj tednov še zaprtih. Po Graničevih podatkih je bilo med zajetjem Krajine ubitih 174 Hrvatov, tisoč štiristo pa ranjenih. Po nepopolnih podatkih naj bi umrlo 524 Srbov. Srbi naj bi med štiriletno okupacijo v Krajini »uničili vse hrvaške hiše«. BOSNA IN HERCEGOVINA Območje Banjaluke je že zapustila velika večina hrvaškega prebivalstva SPLIT, SARAJEVO, ZAGREB (dpa) - Bosanski Srbi so iz sevemobosanskega mesta Banjaluka pregnali skoraj vse Hrvate. Predstavnik ZN Gunness je včeraj v Zagrebu izjavil, da so k begu doslej prisilili 11.500 prebivalcev mesta. Begunci iz muslimanske enklave Srebrenica v taborišču pri Tuzli (Telefoto: AP) V sredo naj bi mejo s Hrvaško prestopilo štiristo bosanskih Hrvatov, ki jih je sprejel nepalski bataljon mirovnih sil ZN v zahodni Slavoniji, medtem ko so včeraj pričakovali še prihod sedemsto nadaljnjih pregnancev iz Banjaluke. V pogovorih z opazovalci ZN so begunci povedali, da so jih tamkajšnji Srbi prisilili k odhodu z domov in plačilu »dovoljenj za potovanje«. Pri zadnjem popisu prebivalstva pred začetkom vojne leta 1991 se je 55 odstotkov prebivalcev Banjaluke opredelilo za Srbe, 15 odstotkov za Muslimane in 15 za Hrvate. Gunness je povedal, da se ropanje v Krajini še vedno nadaljuje. Več kot Šeststo Srbom, ki so se zatekli v taborišče ZN v nekdanji srbski trdnjavi Knin, so Hrvati zagotovili, da bodo lahko v soboto zapustili državo. Hrvaške oblasti zahtevajo, naj jim ZN izročijo 61 oseb, ki v Zagrebu veljajo za domnevne vojne zločince. Po Gunnes- sovih besedah so se predstavniki ZN z lokalno vlado v Kninu dogovorih, da jim bo ta prej izročila seznam z imeni in obtožbami. V sredo zvečer je devetdeset pripadnikov ukrajinskih modrih čelad zapustilo vzhodnobosansko muslimansko enklavo Gorazde, 180 pripadnikov britanskih mirovnih sil pa se bo začelo umikati naslednji teden. Po njihovem odhodu bo v Gorazdu ostala le Se večnacionalna ekipa vojaških opazovalcev, po novem načrtu ZN pa bo enklavo pred srbskimi napadi v prihodnje ščitilo Natovo vojno letalstvo. Razmere severno od Dubrovnika in na črti premirja v vzhodni Slavoniji so opisali kot napete, vendar mirne. Zagrebški opazovalci ZN so včeraj poročali o premikih hrvaških enot pri Karlovcu. Ne izključujejo možnosti, da gre za skupne priprave z bosanskimi vladnimi četami z območja Bihača na ofenzivo v zahodni Bosni. ____FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM . Pariz je EU predal poročila o poskusih Jadrnice miru so že na poti proti Mururoi PART/ (Reuter, dpa) - Francoski strokovnjaki za jedrska vprašanja so se včeraj sestali s svojimi kolegi iz Evropske komisije, da bi jim predstavili dokaze, da jedrski poskusi v južnem Pacifiku ne bodo povzročili večje škode za okolje. Kot je sporočilo francosko zunanje ministrstvo, se je šest francoskih znanstvenikov sestalo s petimi predstavniki EU v Le Vesinetu zahodno od Pariza. Francozi so predstavnikom EU predali dve poroCiU o jedrskih poskusih in jim razložili metodo nadziranja radioaktivnega sevanja v Francoski Polineziji. Greenpeaceova ladja Mavrični bojevnik II v pristaniču tahitijskega glavnega mesta Papeete (Telefoto: AP) Francoski predsednik Jacques Chirac je izjavil, da sedem ali osem načrtovanih jedrskih poskusov, Id. jih bodo opravili med septembrom in majem prihodnjega leta, ne bo imelo EVROPSKA UNIJA Z ekološkimi predpisi IPPC do čistejšega okolja Nova merila bodo najbolj prizadela industrijo, čeprav bodo imele tovarne za prilagajanje na voljo še osem let BRUSELJ - Številne industrijske panoge se bodo že v bližnji prihodnosti srečale z novimi ekološkimi predpisi, M so jih države članice Evropske unije sprejele zaradi velikih onesnaževalcev v Evropi. Jedro Zbirke predpisov o nadzoru in preprečevanju onesnaževanja (IPPC) predstavljajo novi ekološki standardi, Id pa ne bodo veljali samo za nastajajoče, torej nove tovarne in tovarniške obrate, ampak se jim bodo morale prilagoditi tudi že delujoče tovarne. Prednost IPPC je tudi v tem, da so predpisi o nadzorovanju onesnaževanja združeni le v eni zbirki in se medsebojno dopolnjujejo, tako da ne prihaja do pravnih praznin, na račun katerih bi se utegnil kateri od onesnaževalcev izmakniti upoštevanju novih ekoloških meril. Draga prednost IPPC pred dosedanjimi predpisi je tudi v tem, da so medsebojno usklajeni tako za onesnaževanje ozračja in voda kot tudi za odlaganje različnih industrijskih odpadkov, zato ne bo več prihajalo do različnih zapletov zaradi merodajnih normativov, ki so nastajali, kadar je emisija prešla iz enega »medija« v drugega (npr. iz vode v zrak). IPPC mora v Evropskem parlamentu sicer še v drugo branje, vendar ni verjetno, da bo prišlo med drugo obravnavo do večjih sprememb; na novih ekoloških normativih za industrijo so se lomila kopja namreč že vse od leta 1993, zato je IPPC izdelek, ki je nastal po »dolgotrajnih in mukotrpnih‘pogajanjih’ med posameznimi državami«. Prav zato velja, da je sprejetje IPPC samo še formalnost, in najvisji predstavniki unije so novo zbirko ekoloških predpisov že označili za »temeljni kamen« v preprečevanju onesnaževanja človekovega življenjskega okolja, neka- teri pa trdijo celo, da je IPPC najpomembnejši predpis o varstvu okolja, ki so ga sprejeli v zadnjih petih letih. Nanaša se predvsem na energetiko, jeklarsko industrijo, kemične tovarne, tovarne za predelavo hrane, različne farme ter industrijo papirja in celuloze. Po IPPC ekološki predpisi ne bodo več splošni in enaki za vse onesnaževalce, ampak jih bo mogoče prilagajati posameznim onesnaževalcem, s čimer bo mogoče doseči boljše varstvo okolja in določeni vrsti industrije vsiliti res samo tiste ekološke standarde, ki so zanjo potrebni in pomembni. Prilagajanje predpisov pa je pomembno tudi zato, ker se pogosto dogaja, da se na trgu pojavi kakšna nova čistilna naprava ali tehnološki postopek, s katerim je mogoče učinkoviteje omejiti in zmanjšati onesnaževanje. Ce bi bili novi predpisi preveč togi, bi jih morali zato nenehno prilagajati in popravljati, kar je se- veda popolnoma nemogoče, saj že postopek redakcije in sprejemanja novih predpisov in celo amandmajev traja predolgo. Po novem pa bo mogoče torej predpise čez noč prilagoditi novim, strožjim merilom, katerih upoštevanje bo mogoče od onesnaževalcev zahtevati na temelju novih odkritij na področju čistilnih naprav in izboljševanja tehnoloških postopkov. Obstaja tudi upanje, da bodo prav novi ekološki standardi prisilili industrijalce, da bodo zavrgh zastarele stroje in posodobili proizvodnjo, predvsem pa upostevah merila za varstvo okolja že pri gradnji novih tovarn, ne Sele takrat, ko oblasti s pomočjo ekologov, biologov in različnih inšpektorjev ugotovijo, da je na primer prišlo v lokalni reki do velikega pomora rib zaradi strupenih odplak, ki jih je tovarna izpustila v reko. Seveda je treba upoštevati dejstvo, da se industrija ne bo mogla čez noč prilagoditi novim merilom. Vse tovarne, ki bodo začele obratovati v treh letih od sprejetja IPPC, bodo imele za prilagajanje novim ekološkim standardom na voljo še osem let. Zanimivo je, da je'prišlo pri pripravljanju predpisov do žgoče razprave med članicami zaradi načina, kako v predpisu opredeliti, da je treba v tovarnah uporabljati »najnovejše tehnike za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja«. Nemčija in skandinavske države so namreč menile, da bi se morala industrija ravnati le po najnovejših spoznanjih in uporabljati le najnovejše čistilne naprave, Velika Britanija pa je izsilila razlago, da se pod pojmom »najboljše tehnike in sredstvu za preprečevanje onesnaževanja« skriva najboljša (tudi denarno) dosegljiva tehnologija. Lucy Plasket, Financial Times škodljivih ekoloških posledic. Temu mnenju že nekaj Časa močno nasprotujejo naravovarstveniki. Francozi zagotavljajo, da bo podzemeljsko radiaktivno sevanje na Mururoi in Fanga-taufi v bistvu manjše, kot je sevanje v središču Pariza. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da je Evropska komisija zahtevala od Francije, naj ji pokaže poročilo Francoske jedrske komisije (CEA) iz leta 1993 in 1994 ter poročila Agencije za varovanje pred ioniziranim žarCe-njem (OPRI). Francija je že potrdila, da bo neodvisnim znanstvenikom - enega bo predlagala Evropska komisija -dovolila, da obiščejo območje poskusov, potem ko bodo ti že opravljeni. Odločno pa je zavrnila zahteve, da bi posredovala obsežen prikaz jedrskih poskusov, preden jih bodo izvedli. Evropska komisija je že sporočila, da bo od Pariza zahtevala, naj ji dovoli stalno nadzorovanje poskusov. Tako Francija kot Velika Britanija sta v preteklosti opravljali številne jedrske poskuse, toda po poročilu Evropske komisije ni nikjer zapisano, ali je nadzorovanje posebej nevarnih jedrskih poskusov, ki so prepovedani po Eurato-mu, mogoCe šele po tem, ko so poskusi že končani, oziroma ali lahko to komi- sija v imenu EU opravi že prej. Euratom ureja jedrska vprašanja med državami Članicami EU. Predsednik Evropskega parlamenta je včeraj v Bonnu izjavil, da je parlament že pozval predsednika komisije Jacquesa Santerja, naj poslancem Evropskega parlamenta pojasni stališče EU o francoskih jedrskih poskusih v Francoski Poli" neziji. Klaus Haensch. nemški socialdemokrat, je za neko nemško radijsko postajo izjavil, da bo Santer v Strasbourgu nastopil 5. septembra in končno pojasnil, kaj bo naredila Evropska komisija, da bi Pariz prisilila k varovanju interesov in potreb ljudi v južni Polineziji. Ladja naravovarstvenikov Mavrični bojevnik II je spet na poti na Mururoo. Čeprav je kapetan Green-peaceove ladje novinarjem povedal, da se Greenpeace-ovi aktivisti ne bodo zatekali k nasilju, je jasno, da so naravovarstveniki tokrat bolje pripravljeni na ostra soočenja, saj so odločeni, da zaplujejo v francoske ozemeljske vode. Greenpeace je sporočil, da se francoskim atolom približuje flota manjših ladij, ki jo sestavlja približno 28 jadrnic iz vsega sveta. Na akcijo Greenpeacea so se oglasile že organizacije, ki predstavljajo lokalno prebivalstvo Polinezije, in sporočile, da jih moti, da so se svetovni mediji osredotočili samo na spopad med mednarodno naravovarstveno organizacijo in francosko državo. »To je spektakel, v katerem lokalni prebivalci ne igrajo veC nobene vloge,« je dejala Gabi Tetiarahi, predsednica krovne organizacije Hiti Tau. Londonski vsakdan I x m hddM ilfii LONDON - V londonskem Regent Parku je poleti vsako soboto in nedeljo popoldne koncert V paviljonu na travniku ob velikem umetnem jezera, po katerem plujejo čolni in plavajo labodi ter jate pisanih račk, igrajo različni pihalni orkestri. Travnik, obdan z gredicami cvetja, kar vabi k poslušanju glasbe in lenarjenju v ležalnikih, ki jih za številno občinstvo zagotavlja uprava parka. Ta idihčna scena pa je letos spremenjena. Cvetje ob travniku je sicer pisano in bujno, vode v jezeru je še dovolj in tudi glasba je vabljiva kot ponavadi. Toda trave ni več. Namesto nje so na tleh le svetlorjav prah in suhi listi, ki jih prezgodaj otresajo nekatera drevesa. Za to spremembo sta krivi nenavadna in v ^Eksperiment z lavorjem več kot dveh stoletjih najhujša suša ter od poletja 1976 največja vročina, s čimer se letošnji avgust v Britaniji zapisuje med rekorde vremenskih letopisov. Vremenarji celo napovedujejo, da bo avgust najbolj suh mesec, odkar pomnijo. In zato, čeprav glasbeniki ob koncu tedna prav tako požrtvovalno igrajo, je v parku manj poslušalcev, ker je med 17. in 19. uro na soncu za mnoge prevroče. Letos je značilno angleško poletno vreme z vztrajnim pršenjem, nizkimi temperaturami in oblačnim nebom zamenjala mediteranska vročina. Tako je večino avgusta temperatura v Londonu dosegala trideset stopinj Celzija. Znamenita angleška trava se je spremenila v izsušeno slamo, ker zaradi rekordne suše vode na otoku ni dovolj. V najbolj prizadetih krajih so za tretjino prebivalstva, torej osemnajst milijonov gospodinjstev, že omejili porabo vode. Prepovedani so uporaba cevi za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in uporaba razpršilni-kov. Britanci lahko zalivajo vrtove in perejo avtomobile, le Ce imajo vodo v vedru. V Bradfordu so ob velikem ogorčenju prebivalstva in v pričakovanju še slabših razmer na cestah že namestili 320 vodovodnih pip za primer, Ce bi oskrba z vodo po mestnem vodovodnem sistemu opešala. V Londonu in okolici ni uradnih omejitev porabe vode in na našem vrtu je trava škandalozno zelena, ker se je večina lastnikov stanovanj odločila, da bo razpršilnik ne glede na to, koliko vode potroši, zalival travo dvanajst ur na dan. Moj sosed je tudi pribil: »Zaradi barab se ne bom umival v Javorju.« Splošno prepričanje namreč je, da so omejitve v oskrbi z vodo sramota, pa naj gre za rekordno sušo ali ne. Ogorčenje spominja na bes in jezo, ki jo je izzvala glavarina, to je davek vlade nekdanje premierke Thatcherjeve, ki so ga zaradi jeze prebivalstva kasneje ukinili. Takšen »eksperiment« je z vodo težje verjeten. Ce vode ni, je ni, oziroma je tisto, kar je je, dragocenejše in dražje. Kdo je kriv, da vode primanjkuje in rezervoarji usihajo, je Britancem jasno: prav gotovo ne vreme in pripekajoče sonce, ampak vodovodne uprave, ki jih to poletje obravnavajo kot nacionalne lopove. V Angliji in VValesu od leta 1990 zagotavlja preskrbo z vodo deset zasebnih podjetij in ideja, da bo zasebni sektor učinkovito odpravil probleme zastarele vodovodne infrastrukture, je tudi vodila denacionalizacijo. Ta podjetja so v šestih letih povečala svoj dobiček za povprečno 1, 5 milijarde funtov na leto in vrednost njihovih delnic je od fe- bruarja leta 1990 do leta 1994 zrasla za 99 odstotkov v primerjavi z 39 odstotki, za kolikor se je povečala vrednost delnic podjetij, ki jih obravnava indeks FT 100. Tudi direktorji vodovodnih podjetij so si zelo povišali plače (v povprečju kar za 340 odstotkov), hkrati pa potrošnikom podražili vodo. Pavšalni račun za vodo v enem gospodinjstvu se je povečal s 119 na 199 funtov. Čeprav je bila zadnja zima zelo deževna, zdaj vode ni dovolj, Britanci pa krivijo bogate vodovodne uprave, češ da so premalo vlagale v popravilo vodovodnega sistema in cevi, ki so še iz viktorijanskih časov in katerih dotrajanost je vzrok, da se skoraj tretjina vode izliva v »prazno«, preden pride do potrošnika. Vodovodne uprave se zagovarjajo, da so v šestih letih v popravila vložile štiri milijone funtov in zmanjšale »izgubo« vode za pet odstotkov. Ce bi jo hotele zmanjšati na en odstotek, bi morale, tako trdijo, vložiti kar štiristo milijonov funtov, to pa bi šlo seveda tudi na račun potrošnikov. Da bi bil volk sit in koza cela, je vlada predlagala varčevalni program z idejami, naj potrošniki zamenjajo stranišča, pralne stroje in stroje za pomivanje posode s takšnimi, ki porabijo manj vode. To pa je za večino gospo- dinjstev velik strošek. Poleg tega vlada priporoča uvedbo vodovodnih števcev, Id naj bi s plačevanjem vsake kaplje potrošene vode prisiliti Britance k varčevanju in tako zmanjšali porabo vode za dvajset do trideset odstotkov. V Britaniji ima za zdaj le sedem odstotkov gospodinjstev vodovodne števce, večina pa za porabljeno vodo plačuje pavšalne račune. Ko je bila leta 1976 huda suša, so bili Britanci potrpežljivejši. S humorjem so sprejemati navodila za varčevanje z vodo, kot na primer: Daj opeko v straniščni kotliček, Kopaj se s prijateljem ah prijateljico... Zdaj pa so problem z vodo spremeniti v boj med bogatimi zasebniki, ki imajo monopol, in prizadetimi potrošniki, čeprav se vsi zavedajo, da voda že dolgo ni več neomejena in poceni naravna dobrina. Vodovodni števci, poudarjajo zagovorniki projekta, niso nič novega in v večini držav Evropske unije so jih že zdavnaj uvedli. Toda mojega soseda in večine stanovalcev v naši hiši to ne gane. Ko smo se pogovarjali o ekonomičnosti vodovodnih števcev, je bil odgovor jasen: »Uvedli jih bomo takrat, ko nas bodo k temu prisilili.« In tako se prerekanje o varčevanju z vodo na otoku, ki ga seveda z vseh strani obdaja voda, razburjeno nadaljuje. ____________NOGOMET / PO PREDKOLU V LIGI PRVAKOV__________________________ Danes v Ženevi žreb kar brez Štirih nosilcev skupin Le kijevski Dinamo se je »udobno« uvrstil v nadaljnji del Reka Spličanom ni prinesla sreče - Legia presenetila LONDON - Letošnja evropska nogometna liga prvakov je že ostala brez Štirih nosilcev skupin. Res je, da je prišlo zadnja leta v evropskem nogometu do precejšnje izenačenosti sil, da bi že v Predkolu izpadli klubi z bogato nogometno tradicijo, kot so belgijski An-derlecht (nosilec skupine št. 9), švedski Goteborg (št. 14), avstrijski Salzburg (št. 11), turški Besik-tas (st. 10) in hrvaški Hajduk, to je vsekakor prvovrstno presenečenje. Belgijski Anderlecht je letos le bleda senca nekdanje ekipe, ki je bila celo med vodilnimi v Evropi. Belgijce je izločil madžarski Ferencvaros. Torej tudi zamenjava trenerja Neumanna nič ni pomagala »slavnemu« Anderlechtu, ki je letos v Prvenstvu začel porazno, sedaj pa je izločen tudi z evropske scene. Za veliko prsenečenje je poskrbela varšavska Legia, ki je povsem zasluženo izločila Goteborg, saj ga je premagala tako na prvem (1:0), kot na povratnem srečanju (2:1). Izpadel je tudi avstrijski Salzburg na račun bukareštanske Steaue, ki je sicer že leta 1986 osvojila naslov evropskega prvaka. Odločilni zadetek, ki je veljal tudi kvalifikacijo za bukareš-tansko moštvo, je dosegel Adrian Mie. Edino moštvo, ki se je v predkolu zanesljivo Uvrstilo v nadaljnje kolo tega pokala, je kijevski Dinamo, ki je dvakrat premagal danski Aalborg s skupnim izidom 4:1. Reško igrišču splitskemu Hajduku ni prineslo sreče. Spličani so bili namreč izločeni, čeprav so na obeh srečanjih z VESLANJE / SP V TAMPEREJU Čop in enajst italijanskih čolnov v jutrišnjem finalu Slovenski četverec plačal ceno napornega repesaža Gascoigne (v sredini) se je kmalu poškodoval, a njegov Glasgovv Rangers je kljub temu ena redkih boljših ekip, ki se ji je posrečila uvrstitev v prvi krog evropske lige, pa čeprav takorekoč skozi šivankino uho (telefoto AR) grškim Panathinaikosom igrali neodločeno. Medtem ko se je pva tekma v Atenah končala brez zadetkov, je bil izid na Reki 1:1. Panathinaikos je prvi povedel z argentinskim državnim reprezentantom Juanom Borrellijem, Hajduk je sicer izenačil z Igorjem Stimcem le štiri minute kasneje. Do konca srečanja pa se izid ni spremenil in tako se je v nadaljnji del tega tekmovanja uvrstila grška ekipa. Skozi šivankino uho se je kvalificiral Rangers iz Glasgovva na račun skromne ciprske ekipe Anothorsis Famagusta. Na prvi tekmi so Skotje zmagali z 1:0, na povratni na Cipru pa so se morali zadovoljiti z neodločenim izidom brez gola. Poleg tega se je že v 25. min. poškodoval še Gascoigne. Danes bo v Ženevi v tem pokalu (in tudi v pokalu UEFA) žreb. NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Kljub zmagi Mure se jev prvi krog uvrstil Žalgiris Mura - Žalgiris 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 - Kokol (10), 1:1 - Vencevi-cius (73), 2:1 - Alihodžič (90). MURA: Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Brezič (Kmetec), Gajser, Breznik, Bakula, Stampfer (Bloudek). ŽALGIRIS: Koncevičius, Žvirgdauskas, Rimkus, Suliauskas, Stonkus (Pukelevičius), Vencevicius, Mikiilenas, Tereškinas, Preikšaitis, Paltušnikas, Jankauskas. Evropski izziv in dobre predstave v državnem prvenstvu so bili dovolj, da se je Fazanerija (5000 gledalcev) napolnila kot že dolgo ne. Domači so začeli nervozno, toda ob bučni podpori gledalcev so hitro uredili svoje vrste in že v 10. minuti nepričakovano povedli. Kokol je izvajal prosti strel s kakih 30 metrov na levi strani, močno zavita žoga pa je preletela vse igralce in poleg leve vratnice obtičala v mreži presenečenega Konce-vičiusa. Zadetek je dal še več poleta Sobočanom in v 18. minuti je s kakih 16 metrov silovito sprožil Bakula, a je žoga zletela dober meter čez vrata Litvancev. Prvo pravo nevarnost so gostje uprizorili v 20. minuti, a je Jankauskas zadel dobro postavljenega Černjaviča. Znova je na tribunah zavrelo v TAMPERE - Na veslaškem svetovnem prvenstvu v finskem Tampereju sta včeraj v polfinalu nastopila tudi slovenska čolna. Četverec je v svoji skupini zasedel zadnje mesto in bo danes nastopil v finalu B, Iztok Cop pa se je z drugim mestom v tretji skupini za Estoncem Jaansonom uvrstil v veliki finale. V finalu A so med četverci brez krmarja Poljska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Avstralijapri enojcih pa Estonec Jurij Jaanson, Iztok Cop, Švicar Ženo Miiller, Nemec Thomas Lange, Ceh Vaclav Chalupa in Italijan Gio-vanni Calabrese. pf FORMULA ENA / SPA-FRANCORCHAMPS h V belgijskih Ardenih se začenja odločilni boj za naslov svetovnega prvaka SPA-FRANCORCHAMPS - Po tednu, v katerem so prevladovale novice o prestopih dirkačev, bodo misli vseh sodelujočih v formuli 1 tokrat spet usmerjene samo na dirko v belgijskih Ardenih. Damon Hill je z zmago v Budimpešti dokazal, da ga odstopa na prejšnjih dveh dirkah v Angliji in Nemčiji nista vrgla s tira in da še vedno računa na naslov svetovnega prvaka. Del razloga, zakaj so pri VVMiamsu pogodbo z njim podaljšali že tako zgodaj, je verjetno tudi v tem, da ga razbremenijo nepotrebnega dodatnega psihičnega pritiska pred nadaljevanjem sezone. Za vodilnega Michaela Schumacherja, ki ima sedem dirk pred koncem še 11 točk prednosti pred Hillom, je dirka za VN Belgije pravzaprav druga domača dirka, saj je to dirkališče najbližje njegovemu rojstnemu kraju Kerpnu. Poleg tega je prav tu pred štirimi leti prvič sedel v dirkalnik formule 1 in že naslednje leto dosegel prvo zmago. »V Spa rad prihajam tudi zato, ker je to eno izmed najlepših in najbolj spektakularnih dirkališč na svetu,« pravi svetovni prvak. Hill je podobnega mnenja: »Dirkališče je dovolj odprto in hitro, da na njem sposobnosti avtomobila lahko pridejo do pravega izraza. Nazaj smo dobili tudi legendarni zavoj Eau Rouge, česar se veseli vsak dirkač. Občutek, ko s polno hitrostjo drviš najprej navzdol, nato skozi zavoj in nazadnje še navzgor, je zares fantastičen.« Zaradi hitrega dirkališča ima Ferrari z močnimi 12-valjnimi motorji tokrat več možnosti za uspeh kot običajno. Poleg Jeana Alesija in Gerharda Bergerja bosta za dobro uvrstitev še posebej motivirana tudi druga voznika VVilliamsa in Be-nettona David Coulthard in Johnny Herbert, ki še nimata zagotovljenega sedeža za prihodnje leto. Posebej Coultharda verjetno ne zanima več, kako bi pomagal Hillu, saj je bitko za drugi VVilliamsov sedež že dobil Jac-ques Villeneuve. Zato je za mladega Škota bolj pomembno, da si do konca sezone s svojimi nastopi pridobi zaupanje katerega od preostalih treh moštev: Ferrarija, Benettona ali McLarna. Povsod imajo prost še po en sedež, kandidatov pa je več kot kdajkoli: Berger, Herbert, Coulthard, Frentzen, Barrichello, Prost, Hakki-nen in morda še kdo. (S. D.) Slovensko posadko je v sredo povsem izčrpal repe-saž, Denis Žvegelj je moral celo po zdravniško pomoč, kjer so mu dali infuzijo in kisik, da si je opomogel, pa tudi Jani Klemenčič in Milan Janša sta bila močno načeta. Glavni razlog za tako močno tekmovanje v repesažu je seveda olimpijska kvalifikacija za Atlanto, ki predvideva, da se na olimpijske igre neposredno uvrsti le 10 najboljših čolnov in za vse reprezentance je bilo še kako pomembno, da si nastop zagotovijo že na Finskem. Slovenci so zato včeraj počivali, po dogovom z vodstvo tekmovanja vozili celo za sodniškim čolnom in si priveslali današnji nastop v malem finalu, kjer bodo skušali osvojiti vsaj četrto mesto in vozovnico za Atlanto. Sele po repasažu se je videlo, kako mimo so se za polfinalno tekmo lahko pripravljali tekmovalci, ki so dobili ponedeljkove kvalifikacije, saj je zaradi uspeha »odpadla« še ena težka tekma. V slovenski skupini so najbolje štartali svetovni prvaki in zmagovalci Luzerna Italijani, ki so vodili vse do tik pred ciljem. Na prvih treh četrtinah so bili na dragem mestu Avstralci, ki pa so na koncu popustili in zanesljivo osvojili tretje mesto, Britanci, bronasti iz Indianapohsa, pa so s finišem še prehiteli branilce naslova Italijane. V prvi polovici proge so se v morebiten boj za tretje mesto vključih še Hrvatje, na dragih 1000 metrov pa so tudi oni popustih in polfinale je bilo odločeno. Romuni, seveda pa tudi slovenska četverica Denis Žvegelj, Milan Janša, Sadik Mujkič in Jani Klemenčič, na tekmi niso igrah vidnejše vloge. Bolj zanimiv je bil prvi polfinale. Poljaki, največje presenečenje med četverci na prvenstvu, so vodih od Starta do cilja, za ostah dve mesti v velikem finalu pa so se enakovredno borih svetovni podprvaki Francozi, Nemci in Američani, slednji pa so na koncu potegnili krajši konec in se morah po hudem boju zadovoljiti s četrtim mestom in malim finalom. Med enojci je unela pravzaprav vsaka izmed treh skupin po dva tekmovalca, ki sta se lahko borila za prvi mesti in s tem za vstop v finale. V prvem polfinalu sta bila to Švicar Ženo Mtiller, dragi iz Indianapolisa, in dvakratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Nemec Thomas Lange. V dragem polfinalu je bil prepričljivo najboljši Ceh Vaclav Chalupa, razred zase je bil tudi Italijan Giovanni Calabrese, ki pa Ceha nikoli ni ogrožal. Podobno pa je bilo tudi z zadnjo skupino. Izrazita favorita sta bila Cop in letos nepremagljivi Estonec Jurij Jaanson, zmagovalec svetovnega pokala. Cop je odlično prevozil prvo polovico proge in povedel, v dragem delu pa ga je Estonec prehitel in si privozil novo zmago z dolžino čolna prednosti pred slovenskim tekmovalcem. Iz lanskega finala A bodo tudi letos veslali dragi Miil-ler, tretji Cop, četrti Calabrese in peti Chalupa. Svetovnega prvaka Nemca Andreja Wil-Imsa je zamenjal rojak Lange, Danca Martina Hansena pa Estonec Jaanson. Prvi favorit za zmago na letošnjem prvenstvu je vsekakor letos nepremagani Jaanson, vsa ostala mesta so odprta, v rahli prednosti pa sta po rezultatih Miiller in Cop. Med enojci bo pomemben tudi finale C, saj se v Atlanto uvrsti 15 čolnov, 23-letni Cop si je vozovnico z včerajšnjim uspehom že priskrbel. Zaradi dežja so bile polfinalne preizkušnjke dolgo časa prekinjene. Italijani so v finale vsekakor plasirali 11 čolnov. 32. in 33. minuti, ko so domači izvedli dva obetavna napada, a je najprej zamudil Breznik, nato pa še Bakula. Drugi polčas se je začel s pritiskom domačih, toda napadi so se končali na robu 16-metrskega prostora gostov. Iz enega redkih protinapadov so gostje v 73. minuti izenačili in pokopali vse upe Mure za napredovanje. Žoga je dolgo potovala v kazenskem prostora domačih, naposled pa jo je Vencevicius z močnim strelom po tleh poslal za hrbet nemočnega Černjaviča. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri izidu 1:1 je Alihodžič z odličnim strelom z glavo Muri vendarle zagotovil prvo evropsko zmago. (Franc Bobovec) Ostali izidi: Dinamo Batumi (Gru) - Obilič (Jug) 2:2 (prva tekma 1:0, kvalificiran: Dinamo); Lantana (Est) - Liepaja (Lat) 0:0 (0-3 Lie-paja); Hradec Kralove (Ceš) - Vaduz (Lie) 9:1 (5-0, Hradec); Sileks (Mak) - Vac Samsung (Madž) 3:1 (1-1, Sileks); Petrolul Ploiesti (Rom) - Wrexham (Wal) 1:0 (0-0, Petrolul); Teuta (Alb) - Turku (Fin) 3:0 (0:1, Teuta); hiter Bratislava (Sik) - La Valletta (Mal) 5:2, 0:0, hiter); Molde (Nor) - Dinamo Minsk 2:1 (1:1, Molde); Lokomotiv Sofija - Derry City (Irs) 2:0, 0:1, Lokomotiv). NOVICE Muster v četrtfinalu UMAG - Avstrijski teniški igralec Thomas Muster, prvi nosilec teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom štiristo tisoč ameriških dolarjev, se je z zmago v osmini finala proti Spancu Aleju Mancisidorju s 6:3 in 6:1 uvrstil v četrtfinale, kjer se bo srečal z osmim nosilcem, Spancem Jordijem Aressejem. Ta je v osmini finala izločil Argentinca Hermana Gumyja s 6:4, 1:6 in 6:3. Spanec je svoj največji uspeh na tem turnirju dosegel leta 1992, ko je igral v polfinalu. Letos bo rezultat težko izboljšal, saj je Avstrijec Muster trdno odločen še tretjič zmagati v Umagu in hkrati tudi osvojiti deseti letošnji turnir ATP. V četrtfinale se je uvrstil tudi šesti nosilec, Spanec Javier Sanchez, ki je s 6:3 in 6:4 izločil Poljaka VVojteka Kovvalskega. Izidi - osmina finala: Thomas Muster (Avt, 1) -Alejo Mancisidor (Spa) 6:3, 6:1, Jordi Arrese (Spa, 8) - Herman Gumy (Arg) 6:4, 1:6, 6:3, Javier Sanchez (Spa, 6) - VVojtek Kowalsky (Pol) 6:3, 6:4, Andrea Gaudenzi (Ita) - Lars Jonsson (Sve) 6:1, 6:3. Rosset uspešen LONG ISLAND - Izidi osmine finala moškega teniškega turnirja v Long Islandu z nagradnim skladom 303 tisoč dolarjev: Marc Rosset (Svi, 3) - Arnaud Boetsch (Fra) 6:2, 7:5, Todd VVood-bridge (Avs) - Karol Kučera (Sik) 6:2, 6:1, Cedric Pioline (Fra) - Michael Joyce (ZDA) 6:3, 6:3, Jan Siemerink (Niz) - Paul Haarhuis (Niz) 7:6 (7:5), 6:4. Sugiyama presenetila Martinezovo M AH W AH - Za največje presenečenje osmine finala ženskega teniškega turnirja v Mahvvanu je poskrbela Japonka Ai Sugiyama, ki je s 6:3, 4:6 in 6:4 premagala prvo nosilko, Španko Conchito Martinez. Izpadla je tudi četrta nosilka, Beloru-sinja Nataša Zvereva. S 6:3 in 7:5 jo je premagala Američanka Marianne VVerdel. Izidi osmine finala: Jana Novotna (Ceš, 2) - Sandra Cecchini (Ita) 6:7 (10:12), 6:2, 6:2, Marianne VVerdel (ZDA) - Nataša Zvereva (Blr, 4) 6:3, 7:5, Magdalena Malejeva (Bol, 3) - Sabine Appel-mans (Bel) 6:2, 6:3, Iva Majoli (Hrv, 5) - Gigi Fernandez (ZDA) 6:3, 6:2, Tatjana Ječmenica (Jug) - Miriam Oremans (Niz) 6:4, 7:5, Judith VViesner (Avt) - Radka Zrubakova (Sik) 6:1, 6:0, Nicole Bradke (Avs) - Kristie Boogert (Niz) 6:2, 6:2, Ai Sugiyama (Jap) - Conchita Martinez (Spa, 1) 6:3, 4:6, 6:4. Weissflog vnovič skače OBERVVIESENTHAL - Nemški smučarski skakalec Jens VVeissflog je po operaciji kolena že okreval in se tri tedne prej, kot je bilo načrtovano, vrnil na tekmovanja. V nemškem taboru so že napovedali njegov nastop na tekmi za poletni FIS grand prix konec tedna v Hinterzartnu. Tekmovalec je z 31 leti še vedno najboljši v Nemčiji, zadnjič pa je nastopil na svetovnem prvenstvu v kanadskem Thunder Bayju, kjer je na veliki skakalnici osvojil bronasto kolajno. NOVICE Uvedli preiskavo proti klubu Settaurense RIM - Nogometna zveza je uvedla preiskavo proti nogometnemu klubu Settaurense (meddeželna amaterska liga), ki nastopa z dresi, na katerih sta natisnjeni stilizirani butara in orel, o nedvoumnem nacifasisticnem izvoru pa priča tudi napis z imenom društva in runskima črkama SS (societa spor-tiva). Rečeno je bilo, da so preiskavo uvedli, potem ko sta sporne drese pregledala predsednik amaterske zveze Elio Giulivi in predsednik deželnega odbora Tridentinske pokrajine, vendar pa ni dvoma, da so ukrep sprejeli zlasti zaradi velikega medijskega odmeva, ki ga je imel dogodek na sredovih straneh velikih vsedržavnih dnevnikov. Il(ycaffe (brez Posterja?) in Brescialat jutri v Gradežu Po tretjem mestu na turnirju v Riminiju (v sredo zvečer je po dveh podaljških s 117:107 premagal Madigana iz Pistoie) se tržaški košarkarski prvoligaš že pripravlja za nastop na turnirju v Gradežu. Jutri ob 20. uri se bo pomeril s cantujsldm Poltijem, ob 22. uri pa bo na vrsti tekma med goriškim Bresciala-tom in veronskim Mashem. Finalni srečanji bosta v nedeljo. Illycaffe bo v Gradežu verjetno nastopil brez svojega ameriškega centra Grega Posterja, ki si je v Riminiju zvil gleženj. Počivati mora pet dni. ZDA boljše od »azzurrov« LOS ANGELES - V prijateljski odbojkarski tekmi za člane je reprezentanca ZDA s 3:0 (16:14, 15:11, 15:8) premagala Italijo. Moštvi se bosta spet pomerili danes ponoči v Phoenbcu. ZDA: Bali 3+6, Nygaard 4+15, Ctvrtlik 2+11, Fortune 6+19, Sorensen 6+24, Ivie 4+21. Niso igrali: Stork, Landry, Rogers, VVatts, Lambert, Winslow. ITALIJA: Tofoli 0+2, Giani 9+27, Cantagalh 1+7, Bernardi 7+16, Bovolenta 5+23, Gravina 1+3, Meo-ni, Zorzi 2+6, Papi 0+10, Pasinato 1+3. Ni igral Bracci. Gromu prva tekma PORTO ALEGRE - V prvi finalni tekmi za pokal Li-bertadores (južnoameriški pokal prvakov) je brazilski Gremio s 3:1 premagal kolumbijski Atletico Na-cional. Gremio je povsem nadigral nasprotnika, čigar vratar Higuita je imel veliko »nadurnega dela«. Prvič je klonil pred soigralcem Marulando, ki je zakrivil avtogol, v 36. minuti pa je za Gremio podvojil Jardel. Na 3:0 je v 11. minuti drugega dela zaokrožil Nunes, Atletico pa je zaostanek zmanjšal v 26. minuti z Juanom Pablom Angelom. Povratna tekma bo prihodnjo sredo v Medellinu. Piepoliju druga etapa trofeje »Scalatore« TURIN - Leonardo Piepoh (23 let) je osvojil drago etapo tridnevne kolesarske trofeje »Scalatore«, dolgo 123 km. Na skupni lestvici še naprej vodi Stefane Colage. Vrstni red: 1. Piepoh (Ita, Refin) 3.07:54, s povprečno hitrostjo 39, 351 km/h; 2. Belli (Ita, Lampre) +59 sek.; 3. Pellicioli (Ita, Polti) +1:00; 4. Pistore (Ita, Polti) +1:01; 5. Della Santa (Ita, Mapei) +1:46; 6. Colage (Ita, Zg) +2:01. Skupni vrstni red: 1. Colage 49 točk, 2. Pellicioli 44; 3. Belli 39; 4. Pistore 30; 5. Caruso 27; 6. Piepoh 26. PLAVANJE / 33. EVROPSKO PRVENSTVO NA DUNAJU Še dve zmagi Van Almsickove Popov še tretjič pnrak na 100 m kravl Sedemnajstletna Nemka je na dobri poti, da postane najbolj uspešna tekmovalka v zgodovini EP - Rusi osvojili že enajst kolajn DUNAJ - Franziska van Almsick je po spodrsljaju v sredo včeraj na plavalnem EP spet osvojila dve zlati kolajni in je na dobri poti, da postane najuspešnejša tekmovalka v zgodovini evropskih prvenstev. Sedemnajstletna Nemka je namreč na EP v Sheffieldu že osvojila Sest zlatih kolajn in jih ima sedaj že deset, to je eno več kot njena rojakinja Ute Geweniger. Van Almsickova včeraj na 400 metrov kravl ni naredila napake, najžlahtnejše odličje pa si je priplavala tudi z nemško štafeto 4 x 100 metrov kravl. Svetovni in olimpijski prvak Aleksander Popov je na 100 metrov kravl zmagal že tretjič zapored, svetovni prvak Vladimir Selkov je ubranil naslov na 200 metrov hrbtno in Rusiji prinesel enajsto kolajno, dve manj pa so jih doslej osvojili Nemci. Na tem prvenstvu je izjemno pripravljenost pokazala tudi Danka Mette Jacobsen. Evropska prvakinja na 200 metrov kravl leta 1991 je srebru na 100 metrov kravl in bronu na 200 metrov kravl dodala še zlato odličje na 100 metrov hrbtno. Toda vse oči so bile uprte v Van Amlsickovo. Podobno kot v sredo na 200 metrov kravl je tudi včeraj na 400 metrov kravl dosegla najboljši letošnji izid na svetu, kar ji je uspelo tudi v štafeti. 100 metrov je preplavala v času 55.08, kar je bolje od njenega torkovega zmagovalnega časa (55.34). Na 400 metrov je Nemka tokrat nastopila prvič na velikem tekmovanju in je s Aleksander Popov tretjič prvak na 100 m prosto (AP) Danes igra za vas Totocalcio Angelo Spadoni Atalanta - Parma 2 Bari - Napeli X Fiorentina - Torino IX Inter - Vicenza 1 Juventus - Cremonese 1X Lazio • Piacenza 1 Padova - Milan 12 Sampdoria - Roma 1X2 Udinese - Cagliari IX Andria - Bologna 1 Reggiana - Palermo 1X2 Ascoli - Siena X Casarone - Savoia 2 Angelo Spadoni (1977), eden naših najbolj perspektivnih play makerjev, se je začel ukvarjati s košarko pri Kontovelu leta 1983 in stalno igral pri tem društvu v mladinskih kategorijah in zadnji dve leti tudi v članski ekipi, letos pa je prestopil k Boru, s katerim bo igral v deželni C2 ligi. Bil je tudi član mladinske deželne reprezentance FJK in raznih selekcij ZSSDI. Prejšnji teden je Andrej Vogrič pravilno napovedal sedem izidov. hudim ritmom strla odpor tekmic že na prvih 100 metrih. Srebro je osvojila Nizozemka Carla Guerts, bron pa Norvežanka Irene Dalby. Mariborčanka Tanja Drezgič je na 400 metrov kravl zasedla 12. mesto in obenem postavila tudi nov državni rekord (4:20.55), v malem finalu je bila namreč četrta. Drezgičeva je rekord postavila tudi v dopoldanskih kvalifikacijah, ko je progo preplavala v 4:21.77 in dosegla 14. čas. Za uvrstitev v veliki finale je bilo potrebno plavati 4:20. Četrto mesto Mariborčanke v finalu B in skupno 12. mesto v Evropi pomeni tudi izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Metka Sparavec je na 100 metrov hrbtno plavala 1:06.53. Za osebnim rekordom je zaostala za 92 stotink in dosegla 21. mesto. Ce bi hotela v finale, bi morala plavati več kot sekundo hitreje. Slovenski nastop štafete 4 x 100 metrov za ženske je bil bolj simboličen. Nataša in Alenka Kejžar ter Drezgičeva in Sparavčeva so bile 12. s časom 4:01.52. Izidi: ženske - 400 m kravl: 1. Franziska van ______SLOVENSKI ULTRAMARATONEC DUŠAN MRAVLJE SPET DOMA_ Dosežek, ki ga navadni ljudje težko razumejo H it 1L & •> Tudi Brigita Bukovec (na levi) je iskreno čestitala ultramaratoncu Dušanu Mravljetu (Foto: B. P.) BRNIK - Vsi, ki so se včeraj zbrali na brniškem letališču, da pozdravijo zmagovalca teka čez ZDA, 42-letnega Dušana Mra-vljeta, so si bili edini, da gre za dosežek, ki ga navadni ljudje težko razume- mo. Težko so ga razumeli tudi Mravljetovi tekmeci na 4706 km dolgem teku Transamerica od Los An- gelesa do New Torka, saj jih je naš as premagal za več kot 20 ur. Ker je Mravlje od 46 etap, zmagal kar 35-krat, od tega 18-krat sam in 17-krat skupaj z enim ali več sotekmovalci, dosedanji rekord pa je izboljšal za 64 ur, so japonski organizatorji njegovemu spremljevalcu Frenku že po prvih etapah, ki jih je Mravlje suvereno dobil, dodelili žensko, ki naj bi ugotovila, kaj nekaj fenomenalni Slovenec uživa, da dosega tako dobre rezultate. Ko je ugotovila, da poleg običajne hrane uživa samo Se vitaminske, mineralne in energetske preparate Enervit, je Japonka postala del njegovega spremstva in namesto Frenka Dušano pripravljala hrano ter se ob tem naučila celo nekaj slovenščine. Dušan Mravlje je ob prihodu povedal, da je zelo vesel, da je po več kot dveh mesecih spet doma. Znova je poudaril, da med celim tekom ni videl toliko naravnih lepot kot v Slove- niji. Najprej bo nekaj dni počival, nato pa se bo prvič po dveh letih z družino odpravil na dopust. Ko je to omenil zbranim novinarjem in sponzorjem, mu je predstavnik hotelov iz Portoroža ponudil bivanje v njihovih hotelih, kar je Mravlje z veseljem sprejel. Mravlje je ZDA premagal v 422 mah in 59 minutah ali s povprečno hitrostjo več kot 11 km/h. Mnogi poznavalci pa tudi DuSan sam menijo, da je to morda celo rekord za večne čase. Morda bi ga lahko izboljšal edinole Mravlje sam, vendar pravi, da se na ta tek ne bo vec vrnil, razen če mu nekdo ponudi milijon dolarjev. Letos za sodelovanje in zmago ni dobil niti centa. »Ce pekel izgleda tako kot ta tek, potem ne bom nikoli več storil nobenega greha,« se je pošalil Mravlje. Poseben sprejem so velikemu športniku pripravili tudi krajani rodnega Stražišča pri Kranju. Simon Demšar Almsick (Nem) 4:08.37, 2. Carla Geurts (Niz) 4:10.73, 3. Irene Dalby (Nor) 4:13.44, 4. Malin Nilsson (Sve) 4:13.66, 5. Sandra Gam (Bel) 4:15.48, 6. Juha Jung (Nem) 4:15.94, 7. Kir-sten Vliegheus (Niz) 4:16.14, 8. Carla Negrea (Rom) 4:19.18; 100 m hrbtno: 1. Mette Jacobsen (Dan) 1:02.46, 2. Cathleen Rund (Nem) 1:02.91, 3. Nina Sivanevskaja (Rus) 1:03.06, 4. Therese Al-shammer (Sve) 1:03.12, 5. Antje Buschschulte (Nem) 1:03.40, 6. Helene Ricardo (Fra) 1:03.52, 7. Lorenza Vigarani (Ita) 1:03.55, 8. Catalina Casaru (Rom) 1:04.39; 4 x 100 m kravl: 1. Nemčija (Franziska van Almsick 55.08, Simone Osygus, Kerstin Kielgass, Daniela Hunger) 3:43.89, 2. Švedska (Louise Johncke, Louise Karlsson, Linda Olofsson, Ellenor Svensson) 3:45.21, 3. Velika Britanija (Susan Rolph, Claire Huddart, Alex Benett, Karen Ficke-ring) 3:46.89, 4. Rusija 3:48.23, 5. Španija 3:49.97, 6. Nizozemska 3:49.97, 7. Francija 3:50.74, 8. Romunija 3:53.95; moški -100 m kravl: 1. Aleksander Popov (Rus) 49.10, 2. Torsten Spanneberg (Nem) 49.67, 3. Bjorn Zikarsky (Nem) 50.23, 4. Pavlo Knikin (Ukr) 50.31, 5. Nicolae Ivan (Rom) 50.55, 6. Pieter van den Hoogenband (Niz) 50.58, 7. Attila Czene (Mad) 50.70, 8. Nick Shackell (VBr) 50.77; 200 m hrbtno: 1. Vladimir Selkov (Rus) 1:58.48, 2. Nicolae Butacu (Rom) 1:59.96, 3. Adam Ruckvvood (VBr) 2:00.16, 4. Ralf Braun (Nem) 2:00.30, 5. Tarnaš Deutsch (Mad) 2:00.67, 6. Emanuele Merisi (Ita) 2:00.70, 7. Jirka.Letzin (Nem) 2:01.75, Sergej Ostapčuk (Rus) diskvalificiran. Današnji spored: 400 m kravl (m) - Jure Bučar in Nace Majcen, 100 m delfin (ž), 200 m prsno (m), 100 m prsno ž), 4 x 100 m mešano (m), 800 m kravl (ž, kvalifikacije) - Tanja Drezgič. (U. M.) HITRA HOJA Fabio Ruzzier se jev Švici uspešno pripravljal za DP mladinski prvak Duc-cioli pa sta omagala tri km pred ciljem. Belorus Vezhel, ki je bil leta 1989 tretji na svetovnem pokalu v Barceloni (tedaj kot član »zbornaje« ZSSR) je pristal le na 25. mestu. Kaj pa Ruzzier? Na letos daleč najboljši tekmi na tej razdalji se je uvrstil na odlično 11. mesto v času 1.32:30. Zanimivo je, da je bil edini, ki je dragi del proge prehodil hitreje od prvega (46:21 proti 46:09), kar priča o njegovi svežini in kaže na možnost, da ta rezultat še izboljša. Priložnost se mu ponuja že 3. septembra v Melfiju, kjer bo državno ekipno prvenstvo na 20 Km. Kar se švicarskega tekmovanja tiče, naj omenimo še, da je zmaga pripadla Angležu Bellu, drugi je bil Ceh Masito, tretji pa Anglež Perm. Tekmo je dokončalo le 49 atletov, Ruzzier pa je bil med veterani seveda prvis tremi minutami prednosti pred drugouvrščenim. Z doseženim časom pa bi bil naSP v Buffa-lu prvi z 4’26” prednosti pred Grkom Kara-georgosom! Res škoda, da se zaradi finančnih razlogov Ruzzier prvenstva ni mogel udeležiti. Po SP v Goteborgu se je pričel drugi del atletske sezone. Na programu so še nekatera državna prvenstva, predvsem mladinska ter klubska, ter prvenstvo v hoji na 50 km, ki nas pobliže zanima, ker bo na njem nastopil tudi naš hitrohodec Fabio Ruzzier. Tekmovanje bo 1. oktobra v kraju Marrubbiu na Sardiniji. V okviru priprav na DP je Ruzzier v švicarskem Tverdonu sodeloval na 20. »Grand Prix intematio-nal de la ville«. To tekmovanje (20 km proge po zgodovinskem središču tega prelepega mesta blizu jezera Neu-chatel) je v tem času že vrsto let najpomembnejše v Evropi in na njem nastopi cela vrsta svetovnih in olimpijskih prvakov. Letos je bilo 91 atletov iz 10 držav Evrope ter Alžirije, med njimi veliko udeležencev iz članskem SP v Goteborgu in SP veteranov v Buf-falu. Ruzzier se je takoj po startu vključil v skupino najboljših, ki je v začetku štela kakih 25 atletov. Vročina in nadležni topel veter, ki je atlete dobesedno izsušil, sta terjala številne žrtve«. Ceh Malysa in Madžar Kovacs sta odstopila, belgijski prvak Leroy in italijanski NOGOMET / JUTRI V KRI2U OB 16.30 Veliko zanimanje za tekmo s Triestino Srečanje sodi v okvir proslav ob 30-letnici včlanjena v Coni - Požrtvovalni domačini V Križu potekajo mrzlične priprave za jutrišnjo prijateljsko tekmo med Vesno in Triestino. Domačini so ves teden zaposleni s čiščenjem in urejanjem igrišča, da bi bilo nared za to srečanje, ki bo gotovo privabilo v Križ veliko število privržencev nogometa. Predsednik SD Vesna Franc Cattonar je pred jutrišnjim pomembnim srečanjem dejal: »V vasi vlada veliko navdušenje za tekmo s Triestino in vsem se moram zahvaliti za delo, ki so ga opravili na igrišču. Posebno pohvalo si zaslužijo tudi naše ženske, ki so že poskrbele za vse, da bodo priredile gostom domaCo in pristno zakusko. Pričakujemo velik obisk gledalcev in upam, da se bodo s tekmo tudi zabavali. Seveda bo to srečanje za nas le prestižnega pomena, kajti kakovostna razlika med ekipama je seveda očitna.« Kriški nogometaši so zaceli s pripravami na novo sezono prejšnji teden. Prvi nastop so opravili prav sinod na turnirju v Spetru ob Sod proti Gradeseju, ki nastopa v elitni amaterski ligi (Glede na pozen začetek srečanja, ob 21. uri, vam ne moremo posredovati izida). V torek pa bodo na istem turnirju igrali proti Staran-zanu. Tudi Triestina nadaljuje s pripravami na novo prvenstvo. Po uspešnem pokalnem nastopu v Castelfrancu Venetu proti Giorgioneju, so tržaški nogometaši igrali trening tekmo med seboj (standardna proti »rezervni« postavi). Standardno moštvo je zmagalo z zadetki Gubellinija, Marsi-cha in Polmonarija. V napadu sta predvsem zadovoljila Marsich in Marži. Zelo dobro se je spet obnesel vratar Nioi, ki je sicer igral z rezervnim moštvom, je pa zanesljivi elan prve Triestinine postave. Med navijači tržaškega moštva pa se še niso polegle polemike zaradi dragih abonmajev. S takimi cenami, pravijo, društvo gotovo ne bo spet privabilo na tribune množic navijačev, saj je večina tekem v C2 ligi na nizki tehnični ravni. Kaže pa, da je vodstvo tržaškega nogometnega kluba ubralo drugačno »politiko«. Jutrišnja tekma v Križu, ki sodi v okvir prieditev ob 30-letnici včlanjena SD Vesna v Coni, se bo začela ob 16.30. (bi) NOGOMET / OD PONEDELJKA V ORGANIZACIJI ŠD BREG 1. memorial »Naši fantje« Poleg Brega in Doline še šest moštev, favorit pa je San Sergio Od 28. avgusta do 8. septembra bo na dolinskem nogometnem igrišču »1. memorial Naši fantje« v organizaciji SD Breg in pod pokroviteljstvom občine Dolina. Turnir je posvečen igralcem Brega Davidu Mauriju, Paolu Mondu, Flaviu Diminichu in ostalim, ki so v preteklih letih prerano umrli. Na turnirju sodeluje osem ekip: Breg, Chiarbola, Costalunga, Dolina, Do-mio, Junior Aurisina, San Sergio in Servola. Spored tekem je sledeč: Ponedeljek, 28. 8. tekma A Breg - Dolina, to- rek, 29. 8. tekma B Chiarbola - Junior Aurisina, sreda, 30. 8. tekma C San Sergio - Servola, Četrtek, 31. 8. tekma D Costalunga - Domio, torek, 5. 9. zmagovalca srečanj B in C, sreda, 6. 9. zmagovalca srečanj A in D, petek, 8. 9. finale za prvo mesto. Vsa srečanja se bodo pričela ob 20. uri, razen finalnega, ki se bo pričelo ob 19. uri. Vsa srečanja bo sodila sodniška trojica. V primeru, da se bodo tekme ob koncu regularnega Časa (90 minut) končala neodločeno bodo na vrsti 11- metrovke. Ekipe si lahko od drugih klubov izposodijo tri igralce, med srečanjem pa jih lahko zamenjajo kar štiri. Igralec, ki bo izključen na eni tekmi, ne bo mogel nastopiti v naslednjih srečanjih turnirja. Obetajo si precej zanimiva srečanja, saj bodo to ua vse udeležence prve zahtevnejše tekme po začetku pripravah. Glavni favorit je seveda San Sergio, ki nastopa v elitni ligi in ki ga od letošnje sezone trenira Maurizio Constantini, bivši igralec Triestine. (E.B.) ____________ODBOJKA / MOŠKA C1 LIGA______ Soča je priprave začela v za zdaj okrnjeni zasedbi Feri je vojak, Lutman pa se obotavlja - Na priprave v Brno bo s slogaši odšel tudi dosedanji član Fincantierija Zuccon Jakopič s štoparico ugotavlja stopnjo pripravljenosti sočanov (F. Studio Reportage) Ta teden so zaceli s pripravami na novo prvenstvo tudi igralci SoCe Sobe-ma. Pod vodstvom novega trenerja Vojka Jakopiča se bodo na novo prvenstvo pripravili v domači telovadnici v Sovodnjah. Do konca septembra bodo trenirali petkrat tedensko, medtem ko bodo kasneje trenirali trikrat na teden, enkrat pa bodo še vadili z utežmi. Trener ekipe in vodstvo društva pa se mora v teh dneh soočiti z novimi težavami. Mitja Feri ima namreč probleme z vojaščino, saj mora na civilno služenje vojaškega roka v Sacile pri Pordenonu in zaradi tega v naslednji sezoni ne bo mogel igrati v Cl ligi. Na to v društvu niso bili pripravljeni, saj si je sam igralec pričakoval, da bo lahko služil v Gorici. Po odpovedi Ferija pa je vprašljiva tudi prisotnost Damjana Lutmana, ki je za nadaljnjo igranje postavil kot pogoj kompetitivno ekipo. Društvo vsekakor upa, da bo Lutmana uspelo prepričati, da igra tudi v naslednji sezoni. Trenutno lahko tako Jakopič računa na vse lanske igralce, letos pa so k Soči prestopili Matej Makuc in Luciano Batti-sti. S Sočo trenutno trenira tudi Boris Sfiligoj, njegova usoda pa je še negotova, saj je igralec last 01ympie, tako da se društvi morata o njem še sporazumeti. Prav zaradi novih težav pa išCe Soča nove okrepitve, med drugim je zainteresirana tudi za Rajana Gravnarja, ki bi moral letos nastopiti z Espegom v D ligi. Kot smo že poročali je s treningi zaCel tudi Koimpex, ki se jutri odpravlja na enotedenske priprave v Brno. Potem ko si je društvo za eno leto zagotovilo bivšega va-lovca Stabileja, se je s tržiškim Fincantierijem dogovorilo za enoletno posojilo centra Maura Zuccona, ki se bo ekipi pridružil že na pripravah v Brnu. Vzhodno kraško društ- vo ima med drugim še nekaj možnosti, da ga vključijo v B2 ligo. Iz Rima so namreč sporočili, da so pet ekip že vključili v B2 ligo, da se pa igranju v B2 ligi ni odpovedala nobena ekipa iz naše dežele ali od sosednjih. Zdaj mora Koimpex Čakati, da se katera ekipa odjavi iz prvenstva. Ce pa se to zgodi, je Koimpex prvi kandidat za prestop. Možnosti so vsekakor zelo majhne. Nekaj Časa so krožile novice, da bi se lahko odpovedala igranju v B2 ligi zaradi finančnih težav ekipa iz Pordenona, ki je lani napredovala iz Cl lige. Na koncu pa se je društvo le vpisalo, vendar je prodalo svoja dva najboljša igralca Moglianu, ki je lani izpadel iz lige, a je bil vanjo ponovno vključen in bo tako okrepljen gotovo povzročal velike težave slogašem in soCanom. Pordenone pa, ki bo letos Valov nasprotnik, bi moral nastopati v B2 ligi v slabši zasedbi, kot je lani igral v Cl ligi. V velikih težavah pa je tudi tržiški Fincantieri, ki ima štete igralce. Govorilo se je, da bi lahko igranje v Cl ligi prepustilo Buii, zdaj pa je bolj aktualna zamisel o združitvi Fincantierija z Vivilom, ki je lani napredoval iz C2 lige in se baje tudi nahaja v precejšnjih težavah. (A.M.) Federacija je Slogino drugo žensko ekipo že vključila v deželno D ligo V sredo je odbojkarska federacija sporočila SZ Sloga, da bo v naslednji sezoni lahko s svojo drugo žensko ekipo igralo v D ligi. Kot smo ze poročali, je bila Sloga prvi kandidat za napredovanje, Ce bi se katera od ekip iz D lige ne vpisala v prvenstvo, Vpisovanje se sicer ni zaključilo, tržaška Oma pa je federaciji že sporočila, da se odpoveduje igranju v D ligi. Slogina druga zenska ekipa se bo tako jutri odpravila na priprave v Brno se bolj motivirana. NOGOMET / PRI ŠTANDREŠKI EKIPI ZA NOVO SEZONO Pri Juventini dokajšnje novosti v odboru in igralskem kadru Juventina stopa v novo nogometno sezono s precejšnjimi novostmi, predvsem glede odbora, ki je sedaj »razširjen«. Člansko moštvo je imelo uradno predstavitev v ponedeljek na štan-dreškem igrišču, treninge pa je začelo naslendji dan pod vodstvom novega trenerja Franca Zuppichinija, ki je lani treniral Isonzo iz Turjaka. »Naš cilj v tem prvenstvu je obstanek v figi. Potrebujemo pa pomoč navijačev in želel bi, da bi se Stan-drezci spet približali nogometni ekipi in da bi postalo štandreško nogo-, metno igrišče zbor vseh vaščanov. Želimo si tudi, da bi dobih nove odbornike, predvsem mlade, saj potrebujemo novih in svežih moCi. Pa tudi vsak nasvet nam bo dobrodošel,« je dejal predsednik štandreškega društva Lado Marchi. Ekipa, katere bo tudi letos spon-sor Radenska, bo že danes imela prvi uradni nastop. Igrala bo namreč na turnirju v Fari. Na prvem srečanju, ob 19. uri, se bo pomerila z Morarom, ki nastopa v 2. amaterski ligi. V Juventinini skupini na tem turnirju nastopata še Mariano in San Lorenzo. Ze naslednji teden, 3. septembra pa Čaka Juventino prva tekma v ita-lijanskem amaterskem pokalu. In že za uvod bo štandreško moštvo igralo v derbiju proti Sovodnjam. Ta derbi je med našimi nogometnimi privrženci na Goriškem zelo pričakovan... »To je prvič v zgodovini promocijske lige na Goriškem, da igrata dve slovenski ekipi v tem prvenstvu. Nogomet ima v obeh vaseh zelo bogato tradicijo. Zato je tudi razumljivo, da je zanimanje za ta derbi veliko. Zdravo rivalstvo med ekipami pa je v športu potrebno in celo koristno. Upam, da bodo navijači obeh ekip uživali ob lepi in športni igri.« »Tudi letos bomo imeli dve mladinski ekipi, under 18 in cicibane. Mladinsko moštvo je, kot člansko, začelo priprave v torek, trener pa je Giuseppe Giotta,« je še dejal Marchi. V Članskem moštvu je prišlo do nekaterih sprememb. Ekipa se je ok- repila z Bastianijem, ki se je sicer vrnil k Juventini, potem ko je igral pri Sovodnjah, z Luco Tommasonejem, ki je lani igral pri Lucinicu, in z Giancarlom Villanijem (lani elan go-riške Azzurre) in z Lucom Monti-nom (lani pri Palmanovi). Pri Juventini v tej sezoni pa ne bodo igrali več Massimo Pizzi, Fa-bio Franti, ki je skupno s trenerjem Maurijem šel k Poggiu, Odone Pa- Sovodnje jutri na turnirju v špetru ob Soči Sovodnje, ki se temeljito pripravljajo ha italijanski amaterski pokal in promocijsko prvenstvo, bodo jutri igrale prvo tekmo na turnirju v Spetru ob SoCi. Sovo-denjci se bodo ob 19. uri spoprijeli s San Čarmanom, ki kot naše moštvo nastopa v promocijski ligi. V drugem kolu tega turnirja pa bodo naši nogometaši igrali v torek ob 21. uri proti Ronchiju, ki nastopa v elitni amaterski ligi. scolat, Fabrizio Gandin, ki ga je že najela Capriva, in Franco Mazzilli, ki je oblekel dres Rale iz Gradišča. Društvo pa bo skušalo na vsak način prepričati »veterana« Massima Ta-baja, da bi ne prenehal z igranjem, kot je izrazil željo, in da bi še naprej vodil štrandreško ekipo, v kateri je pravi steber. Juventina bo v novi sezoni igrala z naslednjo postavo (verjetno so še možne spremembe): VRATARJA: Manuel Zanier, VValter Peric. BRA-NILCI: Moreno Trevisan, Massimi-liano Candutti, Marko Černigoj, Tulilo Bastiani, Tommasone, Massimo Kaus. VEZNI IGRALCI: Giancarlo Villani, Luca Montina, David Gergo-let, Marino Peteani, Massimo Tabaj (?), Marjan Cingerli, Mitja Kobal. NAPADALCI: Marko Devetak, Peter Gergolet, Franco Cecotti, Roberto Andaloro, Davide Brumatti. Za člansko moštvo pa bi lahko igrali še naslednji mladinci: Paolo Padovani, Alessandro Romano, Gabriele Trampuš, Gaetano Gambino, Davide Gallo, Denis Pavio in Sandy Macuzzi. (bi) NOVICE Skupine in spored deželnega nogometnega pokala Nogometna pokrajinska federacija je v teh dneh objavila skupine za deželni pokal. Na pokalu sodeluje kar sedem slovenskih ekip, le Zarja in Gaja se nista prijavili. Moštva slovenskih društev so bila tako porazdeljene, Skupina B-3 Edile Adriatica, Villanova, Me-deuzza in Vesna. Skupina B-4 Serenissima, Primorje, La Varianese, Zaule. Skupina E-l Dolina, Breg, Domio, Chiarbola. Skupina E-2 Vermegliano, Portuale, Mladost, Olimpia. Skupina E-3 Junior, Aurisina, Sistiana, Kras in Primorec. Srečanja bodo 3., 10. in 17. septembra s pričetkom ob 17. uri. Na vrsti bosta tudi dva derbija, oba 17. septembra in sicer Dolina-Breg in Kras-Primorec. (E.B.) Obvestila SD Polet - kotalkarska sekcija priredi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah kotalkarsko revijo. Vabljeni! Sekcija obenem sporoča, da so v teku vpisovanja za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17.00 do 20.00 ali po telefonu na št. 213420. SZ Jadran obvešča, da so se pričeli treningi za igralce letnikov 1983/84 vsaki dan od 9.30 do 11.00 in od 17.00 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. ® RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: II professore a tutto gas (kom., ZDA '62, i. F. MacMurray, N. Olson), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Š5 Dnevnik Film: Furia bianca (pust., ZDA ’54, i. C. Heston) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest Nan.: Alf (i. M. VVright) Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Film: Papillon (dram., ZDA '73, i. S. McQueen, D. Hoffman, A. Zerbe) Dnevnik Nan.: Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost Aktualno: Sottovoce Dok.: Creare immagine Variete: Sotto le stelle RAI 2 6.30 7.20 8.05 9.30 11.30 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Quante storiel, risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10,45 nad. Se-crets (20. del) TG2-33,11.45 dnevnik Risanke Nan.: L’ arca del dottor Bayer - Novi prijatelji Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara ŠE Dnevnik Nan.: Velika dolina 3 Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter 19.45 20.20 20.40 23.30 0.05 1.10 Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelyn) Dnevnik in vreme Boks, Menegola-Stecca (IP v superperesji kat.) Film: Uniti nella vendet-ta (pust., ZDA ’50) ^ RAI 3 6.00 8.40 9.00 12.00 14.00 14.30 15.30 17.30 18.00 18.45 18.55 20.30 22.15 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Videosapere: Vodic za izbiro fakultete Šport: SP v veslanju Dnevnik, vmes nogomet, žrebanje za EP Deželne vesti, dnevnik Nan. Sherlock Holmes Šport: kolesarstvo, EP v plavanju Nan.: Capitan Nice Dok.: Zivljeje v ogledalu Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.50 BlobSoup Film: Terrore al binario 9 (krim., ZDA ’92, i. S. Kurtz, R. Crenna) Brividi ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Prvomajski koncert (vodi P. Chiambretti) Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme Fuori orario ® RETE 4 7.20 7.45 14.00 15.05 17.00 20.30 22.35 0.50 1.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Peggio per me... meglio per te (kom., '68) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Moonlighting, vmes (19.00) dnevnik Film: II segno di Venere (kom., It. ‘55, i. F. Valeti, S. Loren, V. De Sica) Film: Non si sevizia un paperino (krim., It. '72, i., F. Bolkan, B. Bouchet), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji @ CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa doke časa Film: Mariti in citt6 (kom.. It. '58) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ... ciccia (i. R. Farr), 15.30 La tata Oboška oddaja, vmes risanke in nanizanka Kviza: Ok, il prezzo e giustoi, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Nad.: Beautiful Dnevnik Nan.: New York Police Department Nočni dnevnik Tg5 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik IT SLOVENIJA 1 11.10 11.30 11.45 12.30 13.00 16.05 18.00 18.05 18.20 18.45 19.10 19.30 20.00 21.45 22.05 22.20 22.25 22.25 23.20 23.45 Delfin Flipper, 5. del amer. nanizanke Moja enciklopedija živali, 11. oddaja: sova Roka Rocka - MTV Un-plugged: Elton John 2e veste Poročila, VS Film tedna: Svatba, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 34. oddaja Pasje mesto, kanadska risana nanizanka, 30/32 del Kate in Allie, 17. del angleške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Brevvster McCloud, ameriški film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Šport Sova Brooklynski most, 21/22 del ameriške nanizanke Trd oreh, 2. del angl. nanizanke Brane RonCel izza odra, ponovitev Videostrani % ITALIA1 ST SLOVENIJA 2 Dj Otroški variete M Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Šport studio M Avtomobilizem Fl Variete za najmlajše Film: Tre piccoli Ninja e il tesoro sacro (’90) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Miami Beach Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Fuga dal futuro (pust., ZDA '87, i. M. Broderick, H. Hunt) Kolesarstvo Film: Invader (fant., ZDA '93, i. H. Bacmann) ira Variete: Bravissima Italija 1 šport Nan.: Baretta Forum Wildbach, 3. del nemške nadaljevanke Majski cvetovi, 1. del angleške nanizanke Dunaj: EP v plavanju, finale, prenos Sova, ponovitev Regionalni studio Koper Znanje za znanje, uCite se z nami Risanka TV dnevnik 2, vreme. Podeželski utrip, angleška nanizanka, 5/10 del Človeška žival, angleška plz serija, 3. del Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, posnetek predstave MGL Mirni dnevi v Clichyju, francoski film # TELE 4 A KANALA 17.45, 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi TV film: Shaft (krim.) Nan.: Maguv (•) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Saadia (dram., ’54) 23.00 EP v plavanju Dok.: Albatros Film: Triplo gioco (krim., VB '84, i. M. Caine) Spot tedna,A-shop LuC svetlobe, ponovitev Sybil, ponovitev 1. dela ameriškega filma Vreme, risanka LuC svetlobe, 498. del Benny Hill, 7. del Obalna straža, 21. del Vreme Teden na borzi Sybil, 2. del ameriškega filma Sarah Vaughan, dokumentarna oddaja Dracula, 2. del serije Živeti danes - v Evropi norosti, pon. dok. oddaje 10.00 10.15 17.10 19.00 19.10 20.00 20.30 21.20 21.25 21.35 23.10 00.10 01.05 13.30 20.30 21.40 14.00 14.10 16.00 20.00 20.35 © Koper Dunaj: EP v plavanju Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Paleontologija in muzej, dokumentarna oddaja Globusov tik tak Srečanje z zgodovino -avtor Ezio Giuricin Jazz: Trio Ratko Divjak TV dnevnik Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju (□HIP Avstrija 1 11.30 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 15.00 15.25 15.35 16.20 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 22.10 22.20 23.50 23.55 01.05 01.30 02.55 04.25 05.40 Ovseni kosmiči te naredijo seksi, angleška komedija Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Ewoks Ko so živali zapustile gozd KremenCkovi Mini Cas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija. Obalna straža: Boj za tjulnje Strašno prijazna družina: Moja prijateljica Sandy Zlata dekleta: Vendetta Stara mačka, 1/15 del nemške serije: Zlata mrzlica, 1. del Pri Hroctablovih: Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Orli zakona, ameriška kriminalna komedija, 1986 Nogomet Vražje spletke, ameriški akcijski film, 1990 Cas v sliki Strike force, ameriška kriminalka, 1974 Strašno prijazna družina Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Poljub, ponovitev ameriške grozljivke Skrivnost muzeja voščenih lutk, ameriška klasična grozljivka, 1933 Raji živali: Vroči pesek in pisani ptici EDEIP Avstrija 2 Videosbani Sbašno prijazna družina, ponovitev Poljub, ponovitev ameriške grozljivke Skrivnost muzeja voščenih lutk, ameriška klasična grozljivka Doktor Trapper John: Sesba na sledi storilcu Umor. je napisala: Umor Sherlocka Holmesa, 2. del EP v plavanju, z Dunaja Dobrodošli v Avsbiji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport XY - nerešeno, policija prosi za pomoč Stefan Frank: Obok tekmice Cas v sliki Modemi časi XY - nerešeno Mednarodno atletsko tekmovanje Smrtni žarki dr. Mabu-seja, kriminalka. 1964 Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti: 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14,45 Gori. Doli. Naokoli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport: 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Musiča viva; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Odlomki iz opere Rigolet-to; 19.30 Kje poleti ustvarjajo; 20.30 Festival za staro glasbo; 22.30 Igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoid-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-1.00 Glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13 30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir dltalv: 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 A Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.:14.50 Single tedna; 15.00 Discotecd sound;16.00 Modri val: 18.45 Folk studio; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8,15 Napoved; 9,30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL žur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 19.00 TB: Fear Factory; 20.00 Institut Egon March predstavlja; 21.00 Te amo Guba!; 22.00 Idealna godba i. Vidmarja. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Trieste Prima 1994; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 23.); 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Slovenske ljudske pesmi: Slovenski oktet; 13.45 Šte-verjan 95; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filozofi in literati; 14.30 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. GLEDALIŠČA [SLOVENIJA ŽSTTVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI MKC. MARIBOR Današnje prireditve na festivalu: V ZDIT Maribor, Vetrinjska 14, se bo ob 17. uri s svojim programom predstavil Machi-ko Kusahara iz Tokia. V galeriji Media Nox, Orožnova 2, se bo ob 21. uri s svojim programom predstavil Erk-ki Huhtamo (Finska). Ob 23. uri bodo videopol-UoCnice - pro-8ram Art Fu-bna iz Madrida (na sliki). V AGD Gu-staf, Ob žele-znici 16, se bo ob 21. uri zacel koncert s k u p i n -kVoonnded-Knee (Luksemburg) in Wasserdicht (Ormož). V Hladilnici, Ob železnici 16, bo Odprta plesna scena. IRNFEST 95 KUP FRANCE PREŠEREN Danes, 25. avgusta,,ob 21. uri bo v Kudu Saksofonski večer - nastop saksofonistov, udeležencev mednarodne velenjske poletne Sole, pod vodstvom Ota Vrhovnika. Jutri, 26. avgusta, ob 21. uri bo nastopil-Duo Tornado - italijanski vokalno-kulinari- Cni instrumentalni dvojec, ki pluje po ka-barejskem medžamovskem vakuumu. Koproducenta Trnfesta '95 sta OSI-Slove-nia in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana. Za vse prireditve je vstop prost. POSTOJNA Danes, 25. avgusta, ob 20.30 bo pred Postojnsko jamo nastopilo reško gledališče Otvorena scena Belveder s komedijo Vje-žbanje života. VELENJE Danes, 25. avgusta, ob 19. uri bo v Cankarjevi ulici nastop Plesnega studia 'N' in večer ruskih romanc in balad. Gosti: Olga Kacjan, Janez Škof, duo Ira Roma: Irina in Saša Guština - na sliki. PIRAN Jutri, 26. avgusta, ob 20. uri bo na Tartinijevem trgu plesno-gledališka predstava za otroke Smeško med Črkami ali Plesna abeceda v izvedbi Plesnega teatra IGEN Studia za ples iz Celja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA lesi Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 “lagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. Septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. REPEN - Kraška ohcet Ganeš, 25. t. m., ob 18. uri odprtje osmič in mzstav; od 20. do 24. ure ples z ansamblom Zvezde; ob 22. uri bo pri Jakopinovih v Re-Pnu podoknica. Jetri, 26. t. m., ob 17. uri odprtje osmič in razstav; od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet; ob 20.30 prevoz bale - odhod s Cola. y nedeljo, 27. t. m., ob 10. uri odprtje osmič rn razstav; ob 9. uri odhod ženina s sprevodom iz Kraške hiše v Repnu; ob 9.30 zborno mesto svetov pred cerkvijo; ob 10. uri poroka; ob 13. uri predaja neveste v Kraški hiši; °b 17. uri ples z ansamblom Krti. GORICA Goriški grad - XXV. Mednarodni folklorni festival Danes, 25. t. m., bodo ob 21. uri goste pozdravili elani FS Cervignanese, sledil bo nastop folklornih skupin: Flacara Prahovei (Roni anija), Udaberri Dantza Taldea (Baski), Dei due mari e del Pollino (Catanzaro, It.) in Ya-grumas (Kuba). Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve Trg Matteotti : jutri, 26. t.m., ob 21.30 - opera »Don Pasquale» in v torek, 29. t.m., ob 21.30 - Koncert ciganskih godb. Giardino del Torso: danes, 25. t.m. bo na sporedu film »Speed«. KOROŠKA SlLOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 1. m., ob 20. uri Musical Express. Koroški simfonični orkester bo izvajal priljubljene ^ije musicalov. Koncert bodo ponovili Se juhi, 26., 30. in 31. t. m. OSOJE: v Stolnici - Karantansko poletje: juhi, 26. t. m., ob 19.30 koncert Komornega orkestra Slovenicum. MARIJA NA ZILJI: v farni cerkvi bo jutri, 26. t. m., ob 20.15 koncert donskih kozakov (sakralne pesmi rusko-pravoslavne cerkve). Koncert bodo ponovili v nedeljo, 27. t. m., ob 20. uri v farni cerkvi v Šentjakobu v Rožu. MILLSTATT: v nedeljo, 27. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Filharmonični koncert. [SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINAZI NATEČAJ, vse informacije pa dobite vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300 in 200 nemških mark). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061/319 662 (tor. in čet., 12.00-14.00). IRST film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La '»Musei di sera« (VeCer v muzejih) bella e la bestia (ZDA 1992). V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenza Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-Parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi Jutri ob 20.30 bo v ljubljanskih Križankah nastopil Vlado Kreslin s prijatelji: Beltinška banda Jonas Mali bogovi Prifarski muzikantje Pumparda banda ■ SLOVENIJA BUD ški Kristalni dvorani nastopil Slovenski- ta Berganta; Danes, 25. avgusta, ob 20.30 bo v župnijski cerkvi sv. Martina koncert klasične glasbe. Nastopata Davor BuSid, flavta, in Nina Kovačič, klavir. Program: Bach - Sonata v g-molu, Genta - Karneval v Benetkah, Schubert - Serenada, Gossec - Tambomta, Borne - Habanera. TRŽIČ Danes, 25. avgusta, ob 19. uri bo na gricu-pri Sv. Jožefu slovesen začetek Tržiskih poletnih prireditev s koncertom pihalnega orkestra Tržič. ROGAŠKA SLATINA Danes, 25. avgusta, ob 20.30 bo v zdravih- oktet. ŠKOFJA LOKA Danes, 25. avgusta, ob 20. uri bo na Mestnem trgu veCer dalmatinske ta latinske glasbe. LJUBLJANA Današnje prireditve v sklopu prireditve NoC v stari Ljubljani, ki jo prirejata društvo Ljubljanica ta društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra: - v fianCiSCanski cerkvi bo ob 20.15 orgelski koncert Edvarda Popita; - v stolnici bo ob 20.15 orgelski koncert Huber- - v cerkvi sv. Florijana bo ob 20.15 s slovenskimi ljudskimi epskimi pesmimi nastopila skupina DUMA; - v Trubarjevem antikvariatu bodo ob 20.15 nastopili kamniški koledniki. CERKNICA Danes, 25. avgusta, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Volbenka v Zelsah koncert klasične glasbe. Nastopil bo tržaški ansambel Gallus consort: Dina Slana, alt Čembalo; Irena Pahor, viola da gamba, kljunasta flavta; Miloš Pahor, prečna flavta, kljunasta flavta. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK MODERNA GAlfRUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mah galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SIMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETAJL IN CELOTA. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SUTINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra (na sliki: Obrazi s sodišča). LIKOVNI SALON. CELJE V salonu je razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okorna. Temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji; obiskovalci so vabljeni k pogovoru z njim. GALERUA MEDUZA 2. PIRAN Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitea Malidanova. Umetnik, ki je študiral grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi Usti. FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR V galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika. V razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled instalacija Kokon Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja. V razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, so na ogled razstava računalniških grafik Tjaše Demšar, ter instalaciji Metoda Vidica in skupine Atanor. V ZDIT Maribor, Vetrinjska 14, je na ogled razstava računalniških grafik Bogdana Sobana. V univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, je na ogled razstava računalniških grafik,-izbor preoblikovanih matric Bojana Stoklja. GALERUA NA DVORNEM TRGU, Dvomi tiq 2 V galeriji je na ogled razstava Darje Prelec Kraljestvo miru. Na ogled je cikel dvanajstih akvarelov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27); do 10.9. razstavlja James Rosenqui-st; v Muzeju je do 27. t.m. na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Muzej Revoltella-Galerija v 5.nadstr. Na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odbomistva za kulturo Muzeja Revol-telle. na ogled razstava izkopanin antične Eble. Občinska galerija: do 27. t. m. je na ogled fotografska razstava »Soba in zavest«. Milje - Sedež letoviscarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi. Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massimo Malipiero. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ot-tocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA___________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVemerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PUBERK Do konca septembra razstavlja Wemer Berg. TRST Grad sv. Justa Danes, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, biues, rap in rock skladbami. V torek, 29. t.m., ob 21.00 -v sodelovanju z Progetti di Allegria »Non entrate in quel castelio«. V četrtek, 31. t.m., ob 21.00 - Nastop skupine Sirto s iz Grčije. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopila ženska komorna skupina Cappelle Civice pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Na programu Rach-maninov, Sofianopulo in Debussy. Miramarski park LuCi in zvoki Danes, 25. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperia-le di Miram are«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Petek, 25. avgusta 1995 /1 X Horoskop zapisal B. R. K. M M ra OVEN 21. 3. - 20. 4.: Presegli boste težnjo po pretiranem samopotrjevanju, zato se vam zna zgoditi, da boste že v kratkem pometli z utesnjujočo navlako in lahkotno poleteli nad oblake. BIK 21. 4.-20. 5.: Zaradi nepričakovanega uspeha se boste nekoliko prevzeli in zaceli dehti nasvete vsevprek, tudi tistim, B jih sploh ne potrebujejo. Trenutno jih potrebujete vi DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V luči prejšnjih dogodkov se vam bo zdelo, da bo odslej vase življenje veliko lažje in prijetnejše. Sploh se ne motite; grešite zgolj z vero, da se bo vse godilo samo od sebe. RAK 22.6. - 22. 7.: Samokritično boste ocenili neko svoje dejanje in priznati svojo napako. Drugim bo to všeč, vendar vas bo še naprej grizel občutek, da vas potihem kritizirajo. LEV 23.7. - 23.8.: Bližnje boste obsoditi za podcenjujoč odnos do stvari, M vam pomeni svetinjo, hkrati pa se boste zavedali, da si s precenjevanjem idealov delate medvedjo uslugo. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Delo vam ne bo najbolj dišalo, vendar ga boste kljub temu opraviti z vso potrebno vestnostjo. Zvečer si boste privoščili perverzen greh, B vas že dolgo C^sa obseda. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Pritisnili boste na partnerja, češ da vlaga premalo truda za skupno materialno blaginjo. Mar še ne veste, da materialna blaginja uničuje voljo po doseganju duševne? ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zatopljeni boste v svoje misli in načrte, zato boste za marsikoga videti kot kakšen globok filozof. Ko bo napočil trenutek za modro pomoč sotrpinu, pa boste zatajili. STRELEC 23.11.-21.12.: Na vse hipije si boste prizadevali, da bi drugi pohvalili vaš nov videz. Res je, da obleka dela Človeka, vendar samo v oCeh tistih, B se sramujejo človeške golote. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Naposled boste uresničiti načrt, B ste ga prelagati že tako dolgo, da ste nanj že skorajda pozabili. Uspeh bo več kot odten, vaša samozavest pa bo ohranila ranljivost. VODNAR 21. 1.-19. 2.: S povečano budnostjo boste opazovati dogajanje okoli sebe in ocenjevali sorodne duše. Kljub vsej skromnosti si boste morati priznati, da ste najboljši. RIBI 20.2. - 20.3« V ljubezenskem gnezdecu boste površinsB, grobi in malomarni, zato boste s partnerjeve strani deležni številnih prikritih in odkritih očitkov. Ne vračajte mu z enakim. NIZOZEMSKA Osveščena prihodnost in javni prevoz v Amsterdamu »Lahko se zgodi, do bomo celo plačevali ljudem, do se bodo vozili z kolesi« Ko je aktivist Luud Schimmelpenninck v Šestdesetih letih mestu Amsterdam ponudil brezplačna »bela kolesa«, so si hvaležni Amsterdamčani večino kar prisvoji-li. Preostala so končala v kanalih. Zdaj Schimmelpenninck z vnovičnim projektom »belih koles« spet skuSa zmanjšati avtomobilski teror in prepričan je, da mu bo tokrat uspelo. Projekt za računalniško nadzorovano floto koles, Id naj bi delovala na kovance, je že izdelal. Ce bo projekt potrdil njegovo raziskavo, se bo na amsterdamskih ulicah že v treh letih pojavilo tisoč koles. Njegova kolesa so v času »flovver-povver generacije«, ko so aktivisti svarili pred onesnaženjem v mestnih središčih, preplavila naslovnice časopisov, vendar pa so kmalu po izginotju z ulic postala simbol za zmago človeške narave nad idealizmom. Med tridesetletno vojno z avtomobili na ulicah Amsterdama so ga nekateri proglasili za vizionarja, drugi pa ža čudaka. Herojski neuspeh njegovega prvega projekta belih koles je nasledil sistem »belih avtomobilov« v poznih šestdesetih letih, vendar mu za kakšen uspešen projekt nikoli ni uspelo zbrati dovolj denarja. Nov sistem koles dokazuje, da je Schimmelpenninck levičarsko politiko svoje mladosti povezal s tržnimi raziskavami. »Novi načrt se zelo razlikuje od tistega v šestdesetih letih,« pravi Schimmelpenninck. »Tokrat smo vanj vpletli denar - uporabniki bodo morali kolo vrniti, če bodo hoteli svoj depozit dobiti nazaj.« V sklopu »depozitnega sistema« bodo v mestu namestili sedemdeset posebnih stojal z določenim številom koles. Uporabniki bodo morah na kontrolno ploščo vtipkati cilj svoje poti, vložiti depozit v višini petih guldnov in morda še določeno ceno za uporabo ter počakati, da bo stojalo sprostilo kolo. Prebivalci Amsterdama, ki so znani po svoji ljubezni do koles, na ta način ne bodo imeli razloga, da bi belo kolo odpeljati domov in ga prebarvati s črno barvo. Nova kolesa dajejo vtis, kot da so sestavljena iz odtočnih cevi in delov otroškega kolesa, in so neverjetno grda. Schim-melpenninck pravi, da je njihova oblika unikatna. Amsterdamčani jo bodo gotovo sprejeli za svojo. »-Eden ali dva bosta gotovo končala v Tokiu ali kje drugje. Pričakujemo, da jih bo približno pet odstotkov ukradenih ali uničenih, vendar vemo, da si takšen projekt Amsterdamčani želijo.« ra. Bila naj bi resen del amsterdamskega prometa in nekoč naj bi prevzela približno trideset tisoč voženj dnevno. »Naša raziskava v središču Amsterdama je pokazala 901 tisoč voženj na dan,« pravi. Večina Amsterdamčanov, ki že imajo svoja kolesa, jih bo tudi v prihodnje uporabljala. Drugi se bodo naveličati čakanja na tramvaje, morda jim bo na kolesu počila guma ali pa se bodo odpravili na kraj, ki bo precej oddaljen od javnega prometa. Tudi turisti bodo navdušeni nad njimi. »Bela kolesa bodo nova oblika javnega prevoza. Stala bodo na cesti in čakala na uporabnika, in ne obratno.« Amsterdamski mestni svet, ministrstvo za promet in nizozemska železniška družba so podprli pilotski projekt, ki vključuje dve stojali in majhno število prototipnih koles v bližini amsterdamskega živalskega vrta. »To bo popolnoma komercialen podvig,« ra' zlaga Schimmelpenninck, ki za financiranje svojega projekta potrebuje dva in pol milijona guldnov. Njegov inovacijski center je neprofitna organizacija, upa le na poravnavo stroškov. »Lahko se zgodi, da bomo celo plačevali ljudem, da se bodo vozili z kolesi.« V prirhem plačilnega sistema osrednji računalnik kolesa ne bo sprostil, če bo uporabnik kot cilj navedel stojalo, ki bo zasedeno. Računalnik bo morda uporabnikom ob zasedenih stojalih ponujal brezplačne vožnje, če bodo izpraznili stojala ali pa jim bo celo plačal, da bodo le uporabili kolesa. Schimmelpenninck zaradi izkušnje s pretkanimi Amsterdamčani v šestdesetih letih razmišlja o novih prijemih. Kako naj ljudi prepriča, da si koles ne prisvojijo za nedoločen čas? »Razmišljamo o načinih odvzema kolesa, če bi ga kdo predolgo obdržal,« pravi. Vendar pa stari idealizem še vedno živi. »Vendarle smo prepričani, da ljudje ne bodo uničevali koles in stojal, saj jih bodo potrebovali.« Keiron Henderson, Reuter SKANDINAVSKA KRIŽANKA 349 LIT. JUNAKINJA SVETLANE MAKAROVIČ ODTUJITEV ZVEZA, POVEZANOST, MEDSEBOJNA ODVISNOST MODEREN PLES NEKDANJI TURSKI CEH RIBNIK (POG.) KOVINSKI BAROMETER SANJA DOLEZAL BOGOVEREC SL. ROKOMETAŠICA KAPIDZIC BREZ- KUZNOST OPAZKA, ZAPISEK, PISMENA OPOMBA AVTOR: SIMON BIZJAK V MORJU ŽIVEČI NECLENAR GLAVNO MESTO KITAJSKE EMIL NOLDE DIVJA MAČKA FR. IGRA S KARTAMI KRAJ PRI DEKANIH BLOMDAH- LOVA OPERA BASKOVSKO MESTO OB BISKAJSKEM ZALIVU ODRSKO GLAS BENO DELO LUIGI N0N0 RUSKI PISATEU, NOBELOVEC L. 1971 ZASAJANJE ŽELA V KOZO LASTNIK ZIMSKO VOZILO LJUBIMEC HERO SL. LITERARNI ZGODOVINAR (ALOJZU) ZRAK (LAT., GR.) VETRIČ LESAGEJEV JUNAK (BLAS) SOVRAŽNICA ZELEZA ORG. SNOV V ŽIVIH CELICAH TISKARSKO SITO SUMERSKI BOG NEBA AM. LIRIK (ROBERTI KRAJ PRI POSTOJNI KRAJ PRI POREČU (IZCRKART) SL. SLIKAR (BOŽIDAR) SREDOZEM. RASTLINA MEHKA SNOV, SUROVINA ZA IZDELKE HRVAŠKI PISATEU KOVAČIČ IVAN TAVČAR PRITR- DILNICA VODNA RASTLINA GLAVNI STEVNIK PRITOK DONA VE V NEM. DEL OBRAZA IT. PLEMIŠKA RODBINA ANG. VOTLA MERA IVAN CANKAR ENOTA ZA SVETILNOST REKA NA ŠKOTSKEM (IZCRKKES) NIKOLAJ PIRNAT SL GLASBENIK SOSS ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU RUSKA BALERINA PAVLOVA KONRAD ADENAUER NAMERNO POVZROČANJE NEVŠEČNOSTI BIKOV GLAS SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA RIM. BOGINJA LOVA ROALD AMUNDSEN PAUL VERLAINE OPLETENA TREBUŠASTA STEKLENICA (POG.) BOROVA SMOLA ZA ETERIČNO OUE ANTON AZBE PREBIVALEC TEB EDVARD RAVNIKAR LUKNJA, NASTALA Z VRTANJEM yNllNA ‘H3 ‘33NV03J- ‘W ‘NIXN3 več kot 4000 metrov. Za 'lustracijo naj povem, da smo se od Quita do Loje, kar je 647 kilometrov od Ekvatorja proti jugu do meje s Perujem, vedno peljali na 'rišinah drage in tretje cone. Balzas - tu je bil končno postanek. Vasica ima celo hotel in športno igrišče na sami kopici sosednjega hri-oa in je pravo velemesto za ta hribe. Končno smo se spustili na obmorski del pokrajine El Oto, kmalu je bilo ozračje bolj toplo in soparno. Po ravni pokrajini, medtem se je že spustila noC, je avtobus hitro brzel in mimo nas so švigale plantaže banan in lučke osamljenih kmetij. Do mesta Machala sta bili dve vojaški kontroli. Avtobus se je zaustavil pred zapornico in le tujci so morali v stražarnico in v knjigo vpisati svoje podatke in smeri, od kod so prišli in kam gredo. Po 415 kilometrih in 10-ur-ni vožnji smo končno v Guayaquilu, naši naslednji postojanki. Guoyaquil V mesto smo se pripeljali skozi najdaljši most v državi, dolg veC kot kilometer, ki se razpenja Cez reko Guayas. Reka je Čokoladne barve in podnevi polna ladij, malih bark in deblakov domorodcev, ki živijo ob reki. Hijacinte, ki plavajo po reki, ji dodajajo kanček barvitosti. Velikanska, modema, trinadstropna avtobusna postaja se nahaja izven mesta, poleg letališča Simon Boli-var. Ura je bila polnoč, ko smo jo zapuščali in zunaj je stal le en taksi. Ce jih ne bi spoznal že v quitu, bi ga kar spregledal, saj je bil bledo-ramene barve, ves potolčen, brez kljuk, gorela je ena sama luc in smer na križišču je simpatični in uslužni šofer nakazoval kar z roko, ki jo je molel ven. Peljal nas je v center mesta, v hotel, primeren našim žepom. Zatohla soba, brez najmanjšega okenca, klaustrofobicna. Zbudiš se in ne veš, ali je še noC ali že dan. V pozni uri je bilo odpr- Vlak se je ustavil v San Lorenzu (Foto: Željko Jugovič) tih malo lokalov in ti redki so imeli s puško oboroženega policaja pred vrati. Teh ni manjkalo tudi pred zgradbami bank, zavarovalnic, skratka pomembnih objektov, kar pa lopovov ni motilo, da ne bi sredi belega dne na glavni ulici izvedli ropa. Večina malih trgovin, lekarn, menjalnic opravlja prodajo skozi malo okence v železni ograji. Kriminal je resen problem hitro rastočega mesta. Veliko je širokih bulevarjev in modernih stolpnic, vendar že ko prideš iz centra, se ti zdi, kot da si nekje daleC in drugje. Ulice in hiše so v slabem stanju, precej je umazanije in nasploh je podnevi velik kaos. Iz ene mega tržnice si prišel v drago. Vmes je bila cela avenija razrita, ker so polagali kanalizacijske cevi. Ulice so bile natrpane s sta- rimi avtomobili in avtobusi, ki so neusmiljeno izpuščali oblake Črnega dima iz izpušnih cevi. Srečo smo imeh, da v Času našega bivanja ni deževalo, kajti takrat je pravi kaos. Željko Jugovič (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLOgSv V Sloveniji; Precej jasno bo, zjutraj bo po nižinah megla-Obeti: V nedeljo bo delno jasno, popoldne bodo posame- SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE Nov rekord: 16 ljudi no jadralni deski HAMBURG - Kaže, da je vpis v Guinnessovo knjigo rekordov karseda prestižen dosežek, sicer si ne bi mogli razložiti, zakaj si toliko ljudi prizadeva, da bi naredilo nekaj povsem nenavadnega. Zadnji »podvig« si je omislila skupina šestnajstih ljudi, ki so na petnajstmetrski deski postavili nov svetovni rekord v tej »disciplini«. Prejšnji rekord je pripadal skupini, ki je štela elana manj, zato bo zdaj neizprosno izbrisana iz knjige. Proces proti Davidu Kongu IZRAEL - »Židje in medicina: vera, kultura in znanost« je naslov razstave, ki je na ogled v telavivskem Muzeju diaspore in na kateri se lahko obiskovalci seznanijo z zgodovinskim pregledom načinov zdravljenja, ki jih je uporabljalo »izbrano ljudstvo«. Prireditev osvetljuje vlogo in učinke znanstvenih oziroma verskih prijemov pri zdravljenju vse do današnjih dni. Židovska medicina je že od začetka poudarjala pomen osebne higiene, saj naj bi ta prispevala k preprečevanju bolezni. Med 613 dolžnostmi, ki bi jih moral pravi Zid opravljati, jih je kar dobra tretjina posvečena pravilni prehrani, higieni in spolnemu občevanju. Razstava o tradicionalni židovski medicini Prav ukaz rabina, naj si verniki pred obedom umivajo roke, je baje pripomogel, da so se Židje v srednjem veku rešili strašne kuge. Med razstavljenim materialom si radovedneži lahko ogledajo raziskave sirskega zdravnika Jeana iz 15. stoletja, ki je skušal dokazati vpliv astrologije na različne dele telesa. Po njegovih ugotovitvah naj bi ozvezdje Bika učinkovalo na glavo, Dvojčka na roke, Ribi pa na noge. Na razstavi je prikazan tudi razvoj sodobnih izraelskih bolnišnic, ki sodijo v vrh svetovne medicine. Kljub temu del ortodoksnega prebivalstva raje uporablja stare, tradicionalne načine zdravljenja. Avstralsko sodišče je razsodilo, da je 24-letni študent David Kang, ki je 26. januarja 1994 s strašilno pištolo streljal na princa Charlesa (posnetek je od takrat), kriv, čeprav se Charlesu ni zgodilo nič hudega. Kazen bo znana danes.