33
idealni kapelnik, „ž njim sem si kupil ženino odpuščanje. Zapeljevala si me, kača, iz domovine me ne spraviš. Listek prodam. Vrni se! Tvoj dolgouhi mož ti odpusti."
Nazaj? Nikoli!
Zavita v pajčolan, interesantna, lepa, je stopila na krov »Atlantika". Še dvesto goldinarjev v žepu. Ti minejo — kaj potem? Službe si poišče v milijonarski družini. Mladenič, sin gospodarjev, ali gospod sam se zaljubi v lepo guvernanto. Saj se godi tako v ameriških romanih. Potem se pelje enkrat bogata, na lastnem parniku, vsa v lesku draguljev, v tisto zabito, revno,  tesnosrčno domovino . . .
Zaupala je v svojo lepoto. Ogibala se je družbe, kosila sama v svoji kabini, merila bluze, poizkušala frizure. Izborno ji pristoja roža svila in grška frizura — toda v mpdri svili, frizuro a la Gretchen, ima nekaj posebnega, pravljičnega. Pa Bog znaj za okus Ameri-kancev!
Sklenila je poizkusiti moč učinka roža ali modre bluze na potnikih „Atlantika", se pokazala na krovu, se šetala mimo gruč neznanih tovarišev, h klopi pri
ladjinem rilcu. Srečala je kapitana. Pozdravil je in premeril ostro elegantno potnico, ki ne prihaja k skupnemu obedu. Ada se je zdrznila. O, ni slep kapitan za njeno lepoto! Večkrat ga je srečala druga dva dni. A se ni ustavil. Oj ta kapitan! Nekaj tako znanega je v njem. Pošten, odkrit je njegov obraz, kot bi bil izklesan iz primorske skale. Tako rjav, trd. Oj ta kapitan! —
Večer je. Večer na morju. V brezmejni dalji si, Ada, sama, brez prijatelja. Iz valov se dvigajo z mrakom pošasti. Gorati povodni konj, velikanska kača, prijadra pošastna ladja. Sama si . . . Ada nasloni glavo ob rob oknice, veter se igra s kodri, vlažno prši na lepo modro bluzo. Morda pride kapitan, vpraša mlado potnico, zakaj je tako sama. — Pride. Navadno gre pred večerom po vsem krovu. Prihaja. Ustavil se je. Priklenil mu je odločni korak tožen spev iz medkrova. Ta spev! Nekaj tako znanega ... O da! Tako poje ribič pod Bakrom ... In zdaj gre kapitan — se bliža. Je res — se sanja Adi: kapitan poje počasi tožno mornarsko: „Gori nebo visoko — doli  more  duboko  —  a  ja u sredini  — nočnoj  u
:
SV. JANEZ  OB BOHINJSKEM JEZERU