V LJUBLJANI, DNE 10. APRILA 1929 (xna 38 I>in za celo leto. Za inozemstvo (>0 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnera delu vsaka drobna vrstica ali njo prostor 10 Diu. Izhaja vsako sredo. Spisi ia dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Posestnik Ovsenik — Predoslje: Odkod neuspehi? Saj jih imamo precej, kmetijskih za-tirug, vendar pa se čujejo zelo pogosto pritožbe, da naše zadruge ne uspevajo, ne tlosezajo uspehov in ne uresničujejo nad, ki jih nanje stavimo. Že so se tu pa tam culi glasovi, da za naše razmero zadruge niso primerna oblika kmetijskih organizacij, da poskušalo se je celo vpeljati organizacije, ki naj nadomeste kmetijske zadruge. Seveda pa je zadružna misel sila, ki vsa nasprotja in boj lahko prenese in se zdi, da imajo zadruge od tega celo korist, ker se zanimanje zanje ob takih prilikah zopet poživi. Res pa je, da je tudi zadružništvo odvisno v prvi vrsti od članstva, kako ono zadrugo upošteva in z njo sodeluje. V drugi vrsti pa je uspešno delovanje zadrugo odvisno v veliki meri od Okoliščin. Vsaka novo osnovana zadruga ima na-\adno precej visoko število članstva. Seveda to članstvo večkrat popolnoma ne do-umeje, zakaj pravzaprav gre. Navadno je agitacija in propaganda kriva, da v zadrugo pridejo tudi člani, ki se za zadružno delo sploh ne zanimajo, vendar pa pristopijo zato, da ljudem zavežejo jezike ali pa da se tej ali oni osebi ne zamerijo. Tako članstvo potem ni v prospeh zadrugi, posebno ne, če sloni zadruga na stalnem intenzivnem sodelovanju članstva. Prva ovira za zadrugo je članstvo, ki se namena zadruge sploh ne zaveda. Taki člani zadrugi napravljajo same sitnosti, gotovo pa tvorijo zanjo močno zavoro. Kakor je prej navedenih članov primeroma malo, jih pa je ogromna večina takih, ki zadrugo dobro poznajo, njen namen odobravajo in baš radi tega k zadrugi pristopijo, ker smatrajo to za svojo stanovsko dolžnost. Zadruge pa se poslužujejo le, kadar gre za koristi, v splošnem pa se zadružnemu življenju odtegujejo. To se posebno rado zgodi kar samo po sebi, kadar zadruga naklada kake dolžnosti. Jc pa še tretja vrsta zadružnikov, ki namen zadruge ne samo, doumejo, temveč z zadrugo sodelujejo. To'je delovni kader, brez katerega zadrug sploh ne bi bilo. Prvi se ne bodo izpfeobrnili, tretji tvoje dolžnosti izpolnjujejo, zato bi bilo govoriti le članom, ki sera jih navedel kot druge. Zato naj ti spodnje vrstice berejo posebno pazljivo in naj se potem pridružijo kadru delavcev. Jasno nam je, da ni dovolj storjenega, ako se kdo za člana zadruge da sprejeti, pa se potem za zadrugo več ne zmeni in je ne upošteva. Dolžnost člana je, vedno se zavedati, da je z vstopom y zadrugo razširil svoj družinski krog izven svojega doma na vse svoje sočlane pri zadrugi. — Kakor družina boleha, ako ae ,vsi domači ne trudijo in delajo, da bi dom dobro gospodarsko stal, ako ta ali oni član družine razmetava, kar so drugi s trpljenjem in varčevanjem pridobili, tako je tudi z zadrugo. Taki člani, ki z zadrugo ne sodelujejo, so grobokopi zadruge. Najnujnejše za naše gospodarstvo so poleg hranilnic in posojilnic predvsem pač mlekarske in živinorejske zadruge in to radi našega kmečkega položaja, ker moramo svoje gospodarstvo usmeriti na živinorejo v zvezi z mlekarstvom. Pa kako je s temi zadrugami? Popolnoma drži dejstvo, da naše mlekarske zadruge ne bolehajo samo na pomanjkanju strokovno izvežbanih mlekarjev, temveč še v večji meri tudi radi nepazljivosti članov, ki mleko donašajo v mlekarno. Kako člani premalo pazijo na čistoto mleka in snažnost mlečnih posod! Misli se, da je za mlekarno dobro tudi za-kisano mleko ali pa celo z vodo umetno povišana množina mleka, da mleka, ki jo bilo postavljeno k ognju in z žlico posneto, niti ne omenim. Ali naj take člane hvalimo in jih prištejemo k številu članov, ki z zadrugo sodelujejo? — Še tako strokovno usposobljen mlekar pač ne more iz takega mleka napraviti dobrega izdelka. Potem pa se pritožujemo, da naši izdelki niso prvovrstni in krivdo vržemo potem na vodstvo zadruge ali pa mlekarja, ako blago ne gre na trg, ker je slabo. Pravi krivci pa so člani, ki se nočejo zavedati, da je zadruga del njihovega lastnega gospodarstva in Skoda pri zadrugi končno pade z vso težo nanje nazaj. Slabo vodstvo je tudi večkrat krivo neuspeha. Ali morda to člane opravičuje? Nel Saj je vodstvo zadruge izvoljeno od članov na občnem zboru in ako je vodstvo slabo, je to jasen dokaz, da so se člani za prospeh zadruge premalo zanimali in niso izvolili takih ljudi, ki bi bili najsposobnejši in ki so morda že dokazali, da znajo zadrugo voditi. Vedno se moramo zavedati, da ni vsak človek za vsako mesto! Ni pa zadrug, katerih uspeh bi bil tako odvisen od intenzivnega sodelovanja članov, kot so živinorejske zadruge. Ako v živinoreji ni napredka v kraju, čeprav tu deluje živinorejska zadruga, je dokaz, da posestniki - živinorejci sploh ne uvidevajo važnosti živinoreje. Tu izgovor na slabo vodutvo zadruge večinoma ne drži. — Ves napredek je le v posameznih hlevih. Tn pa ima besedo gospodar sam, zadruga mu je le v pomoč, (la združi vse živinorejce, ki hočejo stalnega in gotovega dohodka o it živinoreje in se zato trudijo za dosego čim najboljših lastnosti svoje živine za mleko in druge namene. Da se to tem sigtirneje doseže, votli zadruga knjigo rodovnik. Rodovnik pa je nepotrebna knjiga, ako člani ne pazijo, da dajo prave podatke, ki se pač imajo vpisati v matično knjigo. Brezpomemben je ves trud zadruge, ako člani svojih vpisanih krav ne vodijo k bikom, ki jim jih je predpisala zadruga. Isto velja tudi za rejo telet, ako se ne redijo tista, katera je določila zadruga in ne po njenih navodilih. Omembe vredno je tudi, da bi vsak gospodar moral za svoje krave točno voditi poskusno molžo. Baš tako bi moral od svojih živali izbirati najboljše. Baš na mlekarski in živinorejski zadrugi pa že vidimo tudi, kako se moramo zavedati dolžnosti do drugih tudi zelo važnih zadrug. Ako liomo kot člani z zadrugo sodelovali, potem l>omo sami od nje imeli največ koristi in člani ne bodo več krivi neuspeha zadruge, ampak bomo vzrok tega morali iskati kje drugje. Z našo umetno mošfovo esenco »Plosttn" si lahko vsakdo z malimi stroSki pripravi Izvršno Obstojno in zdravo 0 novem zakonu o vrhovni državni upravi bodo ministri m svoje delovanje strogo odgovarjali. — Odgovarjali pa bodo tudi podrejeni uradniki, če so izvršili nepravilno ministrovo odredbo, ali pa mu kot poročevalci podali nepravilne podatke in s tem ministra zavedli na napačno pot. Kdo ho obtoževal ministre? Ministre obtoži kralj in obtožbo so-podpiže ministrski predsednik. _ Sodi pa posebno državno sodišče, obstoječe iz treh državnih svetnikov in treh kasacijskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. V gotovih primerih sme obtoženi minister kakega sodnika tudi odkloniti. V slučaju krivde se obsodi minister z zaporom do petih let, če pa spada kaznivo dejanje poti kazenski zakonik, tedaj po določilih kazenskega za-kcnika. Minister je iudi dolžan povrniti vso škodo. Razsodba državnega sodišča je takoj izvršna in se takoj sporoči predsedniku ministrskega sveta, ki jo izvede. Zakon o vinu. Nj. Vel. kralj je podpisal na predlog kmetijskega ministra zakon o vinu. Po tem j zakonu je prepovedano oslad kanje vina v dobrih, pa tudi v slabih letinah. Osladka-jije se bo dovolilo le na podlagi pravilnika, največ 4 kg rafiniranega sladkorja na 100 1 mošta aH vina. Na ta način slaa-knnemu vinu je prepovedano dodajati vinske ali limonine kisline. Nadalje je prepovedano spravljati v promet in prodajati vina, pridelana z dodajanjem vode iz suhega grozdja ali vkuhanega mošta, prav tako je prepovedano na umeten način proizvajati, pomnoževati mošt in vino z vodo, alkoholom in drugim. Snovi, ki so dovoljene, da se smejo dodajati moštu, so predpisane v natančnih količinah v posebnem pravilniku. Strogo je prepovedano pisati in oglaševati Bacili in sredstva, kako dobiti sredstva za izdelavo vina, v kolikor ui določeno {ki tem zakonu. Poti imenom vino je prepovedano spuščati v promet bolno in pokvarjeno vino. Prepovedano je dajati vina v promet pod imenom krajev ali kleti ali letnika starosti, če označba ni resnična. Prepovedana je trgatev pred rokom, ki ga določi občina v sporazumu z vinogradniki in po odredbi državnega nadzorslvenega organa. Vinogradnikom se dovoljuje, da smejo za domačo potrebo spravljati tropi-novec, ne sme se pa spravljati v promet niti prodajati niti mešati z drugimi vini. Državni nadzorniki bodo v svojem področju vršili pregled kleti. Preiskava vina se jc naiprimitivnejša in najboljša spona sedanjosti 1 — Razpošilja po naročilu tvrdka Josip Vovk&Co. Lepoglava Zahtevajte prospekte o naših Trtfovci popust izdelkih — bo vršila v državnih preizkuševališčih. — Kazni za kršitve so določene s tromesec-nim zaporom in globo 30.000 Din ter zaplembo vina. Za te prestopke so pristojna sodišča. Zaplenjeno vino in kazni gredo v korist sklada povzdigo vinogradništva. Zakon stepi v veljavo šest mesecev polom, ko se objavi v ^Službenih Novinah . Cerkvena poroka ostane. Po dolgotrajni razpravi je poseben odbor pravnikov, sestoječ iz vseučiliških profesorjev naših univerz sklenil, da se ohrani v naši državi cerkvena poroka in da se uvede civilni zakon samo kot izjema za slučaj, da gre za zakon med pripadnikoma dveh različnih ver. Profesor belgraj-ske univerze dr. Arangjelovič je povedal, zakaj se je izjavila komisija za cerkveno poroko. Rekel je, da je ed cerkvenega zakona odvisna ohranitev družine in da mora država v prvi vrsti skrbeti za to, svoje, pa je dr. Arangjeloviča nahrulil. da je bolj paceški- kakor papež sam ... Vsak po svoje. Pod predsedstvom dr. Korošca se je vršila 6. aprila seja ministrskega sveta. Seja se je vršila poti geslom, da se odstranijo vsi nepotrebni oddelki v posameznih ministrstvih in da se da odgovornemu uradništvu možnost, da pokaže vestnost in svoj čut odgovornosti. Odstranile se bodo vse vmesne oblasti, ki ovirajo uspešno delo. Odpravila se bodo vsa "glavna ravnateljstva vseh ministrstev. Reduciralo se bo uredništvo. Mnogo uradnikov je prišlo do služb po parlamentarnem posredovanju. To posredovanje je odpravljeno. Treba bo odpraviti še bolj razvito družinsko posredovanje, da bodo polagoma zavzeli uradniška mesta samo oni, ki so za določena mesta resnično usposobljeni. V tem smislu se je sklenilo, da bodo ministri stavili predloge predsedniku vlade, ki bo nato uredbo o novi vrhovni državni upravi podpisal. Važna iijava našega kralja. Dopisniku najbolj razširjenega ameriškega lista ?Ne\v York Times je dal Ni. Vel. kralj Aleksander med drugim sledečo izjavo: »BaS eden vaših velikih Ameri-kancev L i n c o 1 n, je dejal, da se ne more obdržati hiša, ki je medsebojna sprta. Politiki so skušali naš narod razpreti. Nisem mogel dovoliti, da izpodkopljcjo temelje edinstva, ki so bili zgrajeni po dol-goletnih naporih. Vse sem storil, da se izognem koraku, ki sem ga napravil, toda v tem je bila edina rešitev. Obupni položaji zahtevajo tudi izjemne odredbe. Ko je bila moja slrpljivost izčrpana in ko so bile moje sile vsled nepomirljivih in nerazumnih zahtev vseh političnih voditeljev napete do skrajne vzdržnosti, sem sklenil, da odpravim parlament, pa čeprav imam globoko vero in spoštovanje do prave parlamentarne vladavine. Hotel sem, da imam opraviti naravnost z narodom, ker je ves moj narod ene misli in enega srca in sem vedel, da me bo podprl. Pa čeprav bo v novem režimn vsakdo ohranil svojo posebnost, pripada vendar ves moj narod eni rodbini in ima en skupen smoter: edinstvo jugoslovanskega plemena. Smatram, da so dosedanji uspehi opravičili od mene izvršene odredbe. Vsa zemlja je mirna. Vsakdo vrši svej posel. One zlovoljene osebnosti in organizacije, ki so sejale neslogo, so ntibnile. Mi moramo s težkim trudom in poltenim delom nadomestiti brezuspešna politična natezanja in nepazljivost do pravih narodnih koristi, kar se je dogajalo v poslednjih desetih letih. Prepričan sera, da se bo po dobi, v kateri bo narod osvobojen politične neslotre in strankarskih voditeljev, rodila mnogo boljša in močnejša Jugoslavija.« Trgovska pogajanja z Romunijo. V Belgrad je gošlo zastopstvo romunske vlade, da prične pogajanja za pogodbo med našo državo in Romunijo. Pogodba bo gospodarskega, političnega in socialnega značaja. čiščenje v prometnem ministrstvu. Železniški minister dr. Korošec je svoje ministrstvo tako preuredil, da je odpravil glavno železniško direkcijo v Bel-gradu, ki je bila v mnogočem zavora, da se naša prometna politika ni razvijala normalno. Sedaj so stopnje v železniškem ministrstvu naslednje: minister, ministrov pomočnik, ministrov inšpektor, pokrajin* ski ravnatelji v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevem in Subotici. * zdravem Človeka MM. delavnost. Slabi eevlji, skoti katere are mokroto povzrofujo nrehlajenje in bolezen. Pred'o si nabavile »ovije, Dišite dopisu.eo na industrijo fev-ljev Stermp! ki in z hlcvsjte novi llustrovani ce "K v katerem na dete ievlje pr -t. roini l»delek po slede lh cenah: i« k-r vlne 1« D n, te etlne '«1. h»k< ls*' C r k! 1 «, lovski Ml. gejzcr] »S, sP"! 4SS Din. Kuzeu I, g., se nahajajo v ceniku, kolen so posije na zahtevo vsakemu za«: on j, mo-ni trpežni iu luksuzni Jamski in n ro5kt reviji po nitji ceni kakor drugje. Kur uo uj-ain se zameti ta al' vrne denar, industrija čevljev In veletrgovina KAJ II N 0 V C 6 A d Naročnike, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, ponovno opozar-Lmo, naj nam takoj pošljejo naročnino vsaj za prvo polletje, sicer jim prihodnje Številke ne bomo mogli več poslati. Polletna naročnina znaša 19 Din, za celo leto 38 Din. Ako kdo nima položnice št. 10.625, naj sporoči, da mu jo pošljemo. Uprava »Pomoljuba«. d Sneg je zopet postrašiL V noči od 2 na 3. aprila in v sredo do poznega popoldneva je po mnogih krajih pri nas, pa tudi po vsej srednji Bosni snežilo, V sredo zjutraj je celo grmelo in treskalo. Snega je padlo v Bosni pol metra. Proti večeru se je zvedrilo. V splošnem temperatura ni veliko padla. Tudi iz ostale srednje Evrope prihajajo poročila o nagli vremenski spremembi. d Pozor avtomobilisti! — Pozor psi tudi drugo občinstvo! — Zgodi se, da ob divji vožnji in ob slabem vremenu obrizga aviomobilist pešca, ki se mu sploh ne more ogniti, s cestnim blatom od nog do glave in čez. —Obzirnosti od takih divjih dirkačev zlasti zunaj po deželi pa tudi v mestih mi ubogi pešci sicer ne pričakujemo, zato jim pa moramo povedati, da tudi mi nismo brez sredstva zoper nje. To sredstvo je: paragraf na naši, a denarnica na njihovi strani. Stvar je namreč ta: Drznega vozača, ki se v divji dirki pač ne ozira na pešce in jim morda celo nalašč malo po-nagaja ter zapodi vozilo mimo njih po bla-tu, je treba pač naznaniti policijski oblasti (orožništvu na deželi), da prejme zasluženo kazen. S tem pa še ni opravljeno! — Vsakdo, ki mu je s prenaglo vožnjo — in res ne samo po nesreči — obrizgai voznik avtomobila in s tem pokvaril obleko, je odgovoren za škodo tudi še poeebe, to se pravi pred sodiščem po civilnem pravu. To si je treba zapomniti obojestransko: voznikom in pešcem. — Velja tudi za dirkajoče kolesarje. F. K-n. d Županski poučni tečaj v Novem mestu. Komisar oblastne samouprave je odredil, da bo v ponedeljek, dne 15. aprila t-1, županski poučni tečaj v Novem mestu v Rokodelskem domu. Pričetek ob desetih dopoldne. — Tečaja se morajo udeležiti v»i župani, vsi obe. svetovalci in občinski tajniki. za vse te je udeležba obvezna, ker je tečaj uradna prireditev po svoječasnem sklepu oblastnega odbora. Želi se pa, da se udeleže tečaja tudi drugi občinski zastopniki. d Priprave za obisk kralja Aleksandra v Zagrebu, Te dni je došel v Zagreb dvorni maršal Dimitrijevič. Podal se je v nadškofijski dvorec v Brezovico, kjer bo stanoval kralj. Dvorec bodo primerno prenovili. kralj bo bival na Hrvatskem približno mesec dni, nakar se bo podal na običajno letovanje na Bled. V Zagreb pride kralj Aleksander koncem aprila. d Pogodbene pošte so dobili: V Železnih Antonija Černe, v Gorjah pri Bledu "lrc Angela, v Toplicah ori Novem mestu Alojzija Perko, pri Veliki Nedelji Hren Valerija, v Št. Vidu pri Stični Ivan Lužar, v Višnji gori Vladimir Zupančič, v Moravčah Janez Jamšek. . d 25 letnico župnikovanja in 70 letnico rojstva je obhajal 2. aprila g. dekan Fran Dolinar v Cerkljah pri Kranju. Na mnoga letal d Za dubrovniškega škoia je imenovan dr. Carevič, župnik in katehet v Splitu. d Za škofijskega duhovnega svetnika je imenovan g. Henrik Bukowitz, župnik v Mokronogu. d Župnija Banjaluka pri Kočevju jc podeljena g. Rudolfu Kapšu, ekspozitu na Zdihovem. d En dan v tednu brez mesa. Vojni minister je odredil, da vojaki en dan v tednu, in sicer vsako sredo, mesa ne bodo dobivali. Kadar bo ob sredah praznik, bodo vojaki brez mesa na sledeči dan. d Zveza Slovenije z morjem. Gradbeno podjetje Dukič in Co., ki mu je poverilo prometno ministrstvo izdelavo podrobnih načrtov za železniško progo Kočevje—Vrbovsko, je te dni svoja dela dokončalo in je poprosilo prometno ministrstvo za pregled in pritrdilo. Namen nove železniške proge je, kakor znano, doseči najkrajšo zvezo Slovenije z morjem. Proga bo tekla preko bogatih gozdnatih krajev. Pot iz Ljubljane na Sušak bo za 106 km krajša. Sedanja zveza Ljubljana—Novo mesto—Karlovec—Sušak meri 330 km, do-čim bo železniška proga Ljubljana—Kočevje—-Vrbovsko—Sušak le 224 km dolga. Nova proga bo imela med drugim 9 predorov, 5 viaduktov, velik železniški most čez Kulpo in 10 postaj. Dolga bo 38 km. d 4 milijarde dinarjev je prinesel Jugoslaviji v zadnjih desetih letih tujski promet. d Pravoslavni škoi dr. Letič je te dni praznoval 25 letnico mašniškega posveče-nja. Pri tej priliki je daroval pol milijona dinarjev za novo semenišče in za v potrebi se nahajajoče duhovnike škofije. d Obsodba dr. Mačka. Zagrebški »Svobodni glas« prinaša vest, da se je vršila pred sodnim stolom razprava proti dr. Vlad, Mačku, Juraju Krnjeviču in Juraju Torpiču, odgovornemu uredniku »Doma« na tožbo državnega pravdništva radi prestopkov zoper tiskovni zakon. Dr. Maček je bil obtožen radi neke izjave, ki je bila natisnjena po 6. januarju 1929. Krnjevič radi nekega članka v »Domu«. Torpič je odgovarjal kot urednik »Doma« in »Narodnega vala«. Razsodba je bila sledeča: dr. Maček in Krnjevič na 14 dni zapora fl leto pogojno), Torpič na 1 mesec (1 leto pogojno). Zoper odmero kazndi so se vsi trije pritožili. , , . d V ljubljanskem Unionu ie predaval 6. aprila o lužiških Srbih v Nemčiji njih narodni prvoboritelj g. Jan Skala. d Šestdesetletnico rojstva bo praznoval 12. aprila znani slovenski slikar Rihard Jakopič, d Na progi Kranj—Tržič bo vozil po-čenši od 8. aprila dalje vsak ponedeljek mešani vlak. Odhod Iržič 9.48, prihod v Kranj 10.35, odhod Kranj 12.50, prihod Tržič 13.39. d Premeščena sodnika. Jakob Jeran, starešina okrajnega sodišča v Kočevju, je premeščen na okrajno sodišče v Kozje kot predstojnik. Dosedanji predstojnik dr. Lav-renčič pa v istem svojstvu v Kočevje. d V vojaško službo je odšel g. Franc Jeraj, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah. Dodeljen je potiški divizijski oblasti v Subotici. d Romanje k Sv. Hemi na Koroškem se vrši v dneh od 24. do 27. aprila. Odhod z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.50 zjutraj, iz Škofje Loke ob 7.35. Odhod iz Jesenic ob 10.40. — Kdor bi zamudil prvi vlak iz Ljubljane, naj se pripelje na Jesenice z brzoviakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.45, iz Škofje Loke ob 9.09, iz Kranja ob 9.19, iz Lesc ob 9.51. — Novi priglasi za romanje se ne sprejemajo več. d »Vigred« št. 4. s krojno prilogo ter risbo in navodilom za izdelavo copat je pravkar izšla. Žene in dekleta, ki na »Vigred« še niste naročene, pišite dopisnico na upravo »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom, ki Vam bo vse letos izišle številke takoj poslala. — Celoletna naročila za »Vigred« brez priloge znaša 20 Din, z mesečno prilogo 50 Din, d Gozdnim delavcem-tesačem! Neka firma v Mostam potrebuje nujno 20 gozdnih delavcev-tesačev za izdelovanje bukovih dog v velikosti 100—110 cm 10—16 cm in 18—22 mm. Reflektanti naj se z navedbo najnižje cene za komad prijavijo pri Ekspozituri Javne borze dela v Mo-staru ali Javni borzi dela v Ljubljani, Čopova ulica (Palača Delavske zbornice). d Pošten kmet. Dne 27. marca je v dolenjskem vlaku med postajama Uršna sela in Toplicc našel kmet Matija Korčak iz vasi Ravnik na Blokah listnico z zneskom 11.250 Din. Pošten Bločan je listnico z denarjem takoj izročil sprevodniku, ta pa kolodvorski ekspozituri v Ljubljani, Do-sedaj se lastnik denarja še ni javil in živi najbrže v prepričanju, da ne bo nikoli več videl izgubljenega denarja. Denar pa ga v Ljubljani še vedno čaka. d »Naprednost« pa taka... Novo imenovani občinski komisar v Stari Gradiški Ivan Tiljevič je obenem s petimi občinskimi odborniki odstopil od svojega mesta ter utemeljil svoj korak s tem, da veČina občinskega sveta nima nobene volje za napredek "občine. Tako je bila brisana postavka v višini 2000 Din za nabavo plemenitih sadnih dreves iz oblastne drevesnice. Nadalje je ta napredna občina črtala iz proračuna vse postavke za ceste in izdatke za zdravje. Občinski zdravnik, da je nepotreben, ker mora vsak sam skrbeti za svoje zdravje. Tudi občinsko babico so odklonili. Glede treh plemenitih bikov, ki jih je imela nabaviti oblast za občino, pa so sklenili, da se ti takoj prodajo, ko pridejo v Staro Gradiško. Ni čuda, če se je komisar zahvalil za čast biti občinski upravitelj v tako »napredni« občini. d Po najnovejših vesteh je v Ameriki 256.315 Hrvatov. Od teh 27.000 v Argen- STRAN 184 m—umi I F "in tini, 60.000 v Čili, 56.000 v Braziliji, 19.000 v Uruguaju, 14.000 v Boliviji, 13.000 v Peru, ostanek pa po drugih ameriških državah. d Kip učenjaka msgr, don Franja Bulica izdeluje v Splitu znani hrvatski kipar Meštrovič. d Bogata svatba. V neki madžarski vasi se je nedavno poročil sin bogatega kmeta. Svatba je trajala sicer »samo« 24 ur, vendar so gostje v tem času pojedli: 300 kg govedine, 350 kg jagnjetine, 80 kg teletine in 140 glav perutnine. Poleg tega je bilo potrošeno za razne potvice 50 kg surovega masla, 1500 jajc, 10 vfeč moke, 100 kg sladkorja in 200 litrov mleka. Vse tc dobre reči so »zalili« s 700 1 vina, s 35 1 likerja in s 50 1 kave. Popušili pa so 500 cigar in 5000 cigaret. 100 kg težkega soma so ujeli ribiči v Donavi pri Apatinu v Vojvodini. d Zaplenjena Radičeva slika. V izložbi knjigotržnice g. Marije Radič v Zagrebu so se nahajale že dalje časa slike pokojnega Stjepana Radiča. Poleg je bil tudi gramofon, ki je avtomatično igral »Lepo našo domovino« in »Hrvatsko narodno molitev«, zloženo od Stjepana Radiča. Sedaj je dobila lastnica knjigotržnice policijski ukaz, da slike in gramofon odstrani, kar se je tudi zgodilo. d Olajšave bolgarski izvozni trgovini. »Trgovski list« piše: »Izvoz bolgarskih jajc se je dosedaj izogibal naše države. Do 60 % je šel po Donavi. Posebno Madjarska, Avstrija in Češka so na ljubo temu. izvozu zgradile posebne ladjice, da so tako vzele izvoz tega bolgarskega blaga v zakup. Da bi se Bolgarija pri izvozu jajc glede prevoza pritegnila tudi na našo državo, je prometno ministrstvo odredilo za prevoz bolgarskih jajc 30 do 40 odstotkov popusta od bolgarske meje do avstrijske oziroma madjarske. Če se vzame, da je vozarina jajc precej visoka, potem je na dlani, da bo naša železniška uprava s tem dvignila železniške dohodke.« d V Celovca je umrl slovenski koroški duhovnik dr. Martin Ehrlich, brat vseuči-liškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha v Ljubljani. Umrl je na Velikih Vodenicah, župnije Kostanjevica Jože Erjavec v 81. letu starosti. Bil je stara prigorska korenina, nik-kdar bolan ter še pred minolim Božičem hodil v eno in pol ure oddaljeno Kostanjevico k maši. Zlasti je značilno to, da mu ni manjkalo nobenega zoba. Bil je izrazito katoliški značaj. d Umrla je pri sv. Trojici nad Moravčami Frančiška Soklič, žena uglednega posestnika in gostilničarja v Zalogu pod Sv. Trojico. Pokojnica je bila dobra in vestna krščanska mati. Mir njeni duši! d V Osjeka so popili v letu 1928.: vina 1,836.088 1, vina v steklenicah 4284 1, šampanjca 1873 steklenic, piva 796.190 1, žganja 370.600 1, konjaka in ruma 14,650 1, likerjev 79.047 1. d 0 nesreči v Belgiji. Zwarzberg-Va-terschei, 5. aprila 1929. Poročamo o nesreči, katera se je pripetila v rovu Vaterschei v Belgiji na veliko soboto ob 23 vsled eksplozije, katera je zahtevala za žrtev tudi osem Slovencev. Med njimi je šest oženje- _D_O M O L) U B nih. Imena so: Bebar Franc, Oblak Anton, Ropret Anton, Pere Jožef, Urbane Ivqn, Sapotnik Janez, Kreže Rudolf in Černe Janez. V torek ob 9 je bil napovedan pogreb, katerega se je udeležilo 10.000 ljudi z 28 zastavami. Bila so zastopana tudi slovenska društva. — V nedeljo popoldne je sama kraljica v spremstvu dveh sester obiskala vsako rodbino ponesrečenih, jih tolažila in tudi lepo obdarovala. Predsednik podp. društva sv. Barbare. d Pri smučanju v planinah si je zlomil nogo Avgust Čopič, trgovec iz Maribora. Ista nezgoda je doletela smučarja Pavla Poljanca, uradnika iz Ljubljane. d 12 poslopij v plamenu. V torek, dne 2 aprila okoli pol ene popoldne je udarila strela v skedenj posestnika Janeza Šege v Žerovnici št. 37 pri Cerknici. Skedenj je bil takoj v plamenih. Ogenj se je bliskoma začel širiti na zgornjo in spodnjo stran. Na zgornji strani so pogoreli vsi kozolci in skednji do Šegove hiše št. 31, na spodnji strani pa vse do Klušarja. Skupaj je zgorelo 12 poslopij. Janez Šega, pri katerem je začelo goreti, ni mogel rešiti niti ena reči iz gorečega skednja. Tako nenavadno hitro se je ogenj razširil. Pri gorenjem Njivcu je ostal le kozolec, ker je bil krit z opeko. Škoda je zelo velika. d Strela udarila v zvonik. Pri Sv. Vol-benku nad Škofjo Loko je udarila strela v stari baročni zvonik, ki je zgorel tekom ene ure. Ljudje, ki so prihiteli gasit iz cele soseske, so zabranili, da se otfenj ni razširil na cerkveno streho in na druj>i zvonik. d Poslopje je pogorelo p. d. Detunu v Gradu pri Cerkljah, d Vsa gospodarska poslopja je uničil požar veleposestniku Kohrerju blizu Slat-nega vrha ob avstrijski meji. d Patrona je nevarna reč. Na Taboru v Ljubljani je zavetišče za otroke. Otroci so tu. sicer pod nadzorstvom, vendar pa ob odmorih le znajo najti priliko, da kako Užagajo. Taka prilika se je nudila otrokom tudi te dni. Našli so nekje staro patrono ter tolkli po njej. Patrona se je razletela. 8 letni Mihael Kavčič, sin tovarniške delavke, je dobil strašne poškodbe na obrazu. Patrona mu je razmesarila ves obraz, prebila lične kosti in spačila ustnice. Dečku se bodo sledovi njegove norosti poznali vse življenje na obrazu, kajti poškodbe so take, da se bodo le počasi zacelile, vendar pa bo ostal obraz skažen. d Žrtve velikonočnega streljanja tudi v celjski bolnici. Navada velikonočnega streljanja je sicer stara, a vsled posledic, ki jih vsako leto zaznamuje zgodovina nezgod, škodljiva. Tudi celjska bolnišnica čuti te posledice. Nič več kot sedem slučajev je te dni sprejela, pri vseh je kriva poškodb ta navada. Zanimivo je, da so prav vsi poškodovanci poškodovani na levi roki. Na velikonočno nedeljo so pripeljali v bolnišnico 15 letnega Rudolfa Volovška od Sv. Štefana v šmarskem okraju. Pri streljanju z možnarjem je dobil grde praske na levi roki. Iz iste fare so istega dne pripeljali 17 letnega Leopolda Regorška, kolarskega vajenca, ki ima enako poškodbo kot Volovšek. Mejavšek Mirko, 15 letni dijak na Bregu pri Celju je na velikonočno soboto streljal s pištolo in je dobil rano na STEV- 15 levi roki. Na levi roki se je pri streljanju z možnarjem močno poškodoval 27 letni Hrovat Ivan, sin posestnika iz Ljubnice pri Vitanju, 19 letni Franc Čoh iz Rajnkovca je na velikonočno soboto streljal s pištolo in sedaj zdravi v bolnišnici levo roko. Na velikonočni ponedeljek so pripeljali v bolnišnico 27 letnega Avgusta Klepeja iz Št, Lenarta nad Laškim. Levo roko ima obstreljeno. V torek pa je prirastel stalež bolnikov za 18 letnega Ivana Ratajca iz Št, Jurija ob j, ž. Njegov brat mu je vtaknil v žep nabasano flobertovko. Ivan je po neprevidnosti segel v žep, flobertovka se je sprožila in mu ranila levo roko. d Pri streljanju je treba previdnosti. V bolnici v Ormožu se zdravijo trije »ma-čeniki« običajnega velikonočnega streljanja. Vinko Vaupotič, posestniški sin z Leš-nice je prišel na veliko noč ob eni zjutraj od bakel, ki jih zažigajo v sveti noči mladeniči. Nekaj mu ni dalo miru in namesto, da bi šel spat, je vzel puško, pa si je odstrelil dva prsta, prstanec in mezinec, — Janezu Vajda, 24 let staremu viničarskemu sinu, je pri nabijanju eksplodirala pištola in mu odtrgala en prst. — Francu Pintarič, posestniškemu sinu iz Braslovec, je prijatelj posodil pišiolo, ki je pa ni znal rabiti. Namesto v zrak je ustrelil v roko, ki je močno ranjena. En prst je samo še na tanki kožici visel na roki. d Brzovlak je zadel 4 letno dekletce železniškega čuvaja Hrastelja v Trbovljah. Na tiru se je nahajala mala Zofija ravno tedaj, ko prihaja okoli tričetrt na pet brzovlak mimo Trbovelj proti Ljubljani, Vlak je najbrže zadel otroka ali pa ga je vrgel puh, in sicer tako silno, da je dekletce odletelo 6 m preko tira in čez 4 m visoko škarpo, ki je zidana ob tiru za Savo. Tu jc dekletce obležalo in po kratkem času izdihnilo svojo otroško dušo. Zlomljeno ima eno nogo in križ, pa še druge poškodbe po telesu. d Edino župnik se jc rešil. Pred dnevi se je pripetila na Savi blizu vasi Mačkovec na Hrvatskem pretresljiva nesreča, ki je zahtevala za svojo žrtev dvoje mladih človeških življenj. Ribič Brandweiner je od-plul s svojim motornim čolnom iz Stare Gradiške po Savi navzdol do vasi Dubice, V čolnu sta se vozila tudi okrajni glavar in neki uradnik hidrotehničnega oddelka. V Dubici sta ribičeva sopotnika izstopila in krenila na železniško postajo. Brand-weiner se je zvečer odpravil nazaj in vzel s seboj v čoln logarja Neziča in župnika Sparožiča iz Mačkovca. Ko so prispeli med vasi Dolina in Mačkovec, je hotel ribič k svojemu motornemu čolnu privezati navadni čoln nekega znanega Bosanca, ki je počasi vozil in težko vesljal po Savi navzgor. Pri privezovanju čolna pa se je pripetila nesreča, kakršne zlepa ni bilo na valovih Save. Čoln se je nagnil, prevrnil in pokopal pod seboj logarja, ki se je takoj zadušil. Brandweiner in župnik Sparožič sta planila oblečena v vodo in s težko muko plavala proti bregu. Ko se je ribič že prijel za nizko viseče vrbove veje, ga je zadela kap in je izginil pod vodo. Edino župnik se je srečno rešil in ostal pri življenju. d Neka nemško govoreča beračica je ukradla v cerkvi v Lescah vrčke za vino in drugo, v vrednosti 2000 do 3000 Din. d Kadar zavozi avto med prašiče. Svinjski gonjač Mirko Miladinovič iz Dali na Hrvatskem je vodil 136 prašičev, med katere nenadoma zavozil avto in usmrtil dve svinji. Šofer je škodo poravnal. d V blagajno zagrebške oblasti so vlomili neznani tatovi, odnesli denarne papirje in 20.000 Din gotovine. d Zahrbten umor pri Sodražici. V noči ; od nedelje do pondeljka sta ponoči dva j PO SVITU moška iz zasede oddala dva strela na domov se vračaiočetfa lesnega trgovca Antona Jakopiča iz Črnega potoka. Mož jc padel, na kar sta ga oba moška prijela, ga j zanesla na prag njegove hiše, ki je bila čisto blizu ter zaklicala v hišo: Tu imate mrtvega očeta. Hčerka, ki je takoj planila iz hiše, ni mogla ugotoviti, kdo sta bila, ker sta hitro zbežala. Jakopič je bil sicer še živ, a je takoj nato izdihnil. Orožniki so na delu, da morilca izslede. Ni pa šlo za rop, ker mu morilca denarja, ki ga je imel precej pri sebi, nista vzela. d Mariborsko porotno sodišče. Radi uboja je dobil štiri leta težke ječe Polajnar Jožef. — Uboja obtoženi Viktor Janševec bo sedel tudi štiri leta. — Karel Bator in Ilonka Pocak, obtožena umora, sta pa bila oproščena. — Radi hudodelstva uboja je bil obsojen Vinko Jerebič na dve in pol leta težke ječe. — Radi uboja je dobil Alojzij širovnik pet let težke ječe. — Radi goljufije bo sedel Ivan Sattler 5 let in mora plačati poleg tega 22.000 Din. — Radi uboja je bil obsojen Josip Pesek na štiri leta težke ječe. — Radi hudodelstva go-'jufije bo sedel Herman Borovič eno leto m mora plačati 18.000 Din. — Radi uboja je dobil Anton Verlič tri leta težke ječe. — Radi poneverbe je bil obsojen Rudolf Ro-bernik na eno leto ječe in 20.000 dinarjev odškodnine. d Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje, ampak vzamete ŽENSKO HVALO in SCHICHT-ovo TERPENTIN-ovo MILO. Poglejte naš današnji oglas! d Društvo za vzdrževanje redne božje službe v vasi 2ažar bo imelo v nedeljo 14- aprila 1929 ob 11 dopoldne svoj redni občni zbor v hiši št. 19 v Žažarju, ________ Romnnffa. s Zopet velika železniška nesreča. Dne 4. aprila zvečer ob sedmih se je pripetila na železniški progi Jassy—3ukarešt pri postaji Bobok težka železniška nesreča. Radi napačne postavitve kretnic je skočil s tira brzovlak Jassy—Bukarešt, pri čemer so se popolnoma razbili lokomotiva, službeni voz in po en vagon I., II. in III. razreda. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 20 mrtvih in 59 težko ranjenih. Iz Buka-i rešta in Bucea so takoj poslali pomožne vlake. Večino ranjencev so oddali v bolnico v Buceu. To so večinoma vojaki iz Besara-bije, ki so bili na dopustu. Dosedaj so mogli spoznati samo osem ranjencev. Reševalna dela so bila zelo otežkočena radi velikega viharja in temne noči. Postajni uradnik in kreiničar sta pobegnila. V Bukareštu vlada veliko razburjenje, ker je lo v kratkem času druga velika nesreča. Kolodvor v Bo-boku nudi strašno sliko. Železniške tračnice so razdrte na sto metrov daleč. Povsod leže razvaline razbitih vagonov. Pod razvalinami pa so raztreseni deli razmesarjenih človeških teles. V žitnem skladišču na kolodvoru leže mrtva trupla, ki so večinoma tako razmesarjena, da jih ni mogoče spoznati. Zdi se, da so bili nekateri mrliči oropani. Med 49 ranjenci je 37 vojakov, devet moških civilistov in tri ženske, Po nesreči je nastala strahovita zmeda. Posebno, ker so luči ugasnile in je bila popolna tema. Postajni načelnik je izjavil, da so bile kretnice postavljene prav, toda bile so slabe, izpadli so vijaki in lir je radi mraza razpadel, Kretničar in službujoči uradnik sta se vrnila in se predstavila oblastem, Avstrija. s Zvezni ksneler dr. Seipel je podal ostavko. V zadnjih mesecih so se razmere v dunajskem parlamentu zelo poostrile. Borba med rdečo opozicijo in meščansko vladno zvezo je postajala vedno bolj surova in osebna, Kljub temu je večina pod vodstvom dr. Seipla mogla delati in je tudi mnogo storila. Zato je odstop dr. Seiplove vlade presenetil marsikoga. Trdi se, da je ostavka v prvi vrsti zasebnega in osebnega značaja. Svoj odstop utemeljuje dr. Seipel takole: »S trdovratno agitacijo se je ustvarilo mnogo mržnje, ki pa bi se lahko še prenesla, v kolikor se tiče moje osebe, dasiravno se je brez mrvice povoda razširila tudi na moj poklic in na cerkev. Toda jaz nočem enim zapreti poti, po kateri se morejo, če hočejo, vrniti k čisto stvarnemu delu za obči blagor, drugim pa nočem pustiti izgovora, ako bi tega ne storili.« Kriza je vsekakor težka in nihče še ne ve, kako se bo rešila. Eno je gotovo- le katoliškemu duhovniku dr. Seiplu se ima zahvaliti povojna Avstrija, da ni propadla in da je danes krasno urejena. Gotovo je pa tudi to, da bodo Avstrijci silno težko dobili dr. Seiplu vrednega naslednika. Frane rs a. s Francoska zbornica sprejela zakon o pripustitvi verskih dražb. Dne 28. marca je bil sprejet v francoski zbornici zakon o pripustitvi osem misijonskih družb v Franciji. Večina je znašala 320 glasov proti 265. Zbornica še bo sklepala o dovoljenju frančiškanskega reda in o ureditvi državnega nadzorstva nad cerkvenimi posestvi, ki se imajo vrniti. Madžarska. sDesetletnica strašne moritve. V madžarski zbornici v Budimpešti so se spominjali te dni desetletnice, ko je bila pod predsedstvom Bele Kuna na Ogrskem proglašena delavska diktatura, koje strahovlada je trajala 130 dni. V tem času je bilo umorjenih 600 nedolžnih ljudi, oropane državne blagajne ter zaplenjeno zasebno premoženje. Rusija. d Boljše viki in krščanstvo. Kako preganja in ugonablja boljševiška vlada krščanstvo, nam naj pojasnijo ti-le žalostni podatki: Številne cerkve so bile spremenjene v takozvane »koristne prostore«, s čimer so do leta 1923. oplenili 763 samostanov. Verski pouk je prepovedan do 19. leta tudi navadnemu človeku. Vrše ie B1 PO D O 11 O I INI STRAN 18« pravcata preganjanja kristjanov. 2e v prvem času boljševizma je bilo umorjenih nad 30 prelatov. Škofe in duhovnike so križali, ubijali, rezali so jim ude in tako dalje. Samo v evropski Rusiji je bilo umorjenih okoli 9000 duhovnikov. Leta 1925. je bilo 65 pravoslavnih nadškofov in duhovnikov obsojenih na prisilno delo. Leta 1927. je- bilo zaprtih 117 pravoslavnih škofov. Med 11.000 jetniki na Soloveckem otoku v Belem morju je še danes 12 škofov in mnogo pravoslavnih duhovnikov, 18 katoliških duhovnikov in več sto katoliških vernikov. s Vse na knjižice, V Moskvi še danes dajejo kruh in moko le v določenih množinah na osebo. Sedaj prodajajo na knjižice tudi sladkor in ga dobi vsaka družina 2 kg na mesec za osebo. In poročajo, da bodo dajali na knjižice tudi pšeno (2 kg), olje iz solnčnic (2 litra) in surovo maslo (500 g). Q Amerika. s Razno. Operna pevka Pavla Lovše-tova, ki je od oktobra gostovala v Ameriki, je 20. marca odpotovala zopet v domovino. — V Pittsburgu je umrla Ana Trempus. — V Sout Chicago je preminula Marija Pirnar. — Pri zgradbi visokega poslopja se je smrtno ponesrečil Samuel Ber-tič, -— V Clevelandu je zaspala v Gospodu Karolina Fakult, rojena Avguštin iz Pod-turna pri Toplicah na Dolenjskem. — Za ameriškega državnega pravdnika v Clevelandu je bil imenovan Slovenec John Prince. Njegov oče je bil doma iz Žužemberka, mati pa iz ribniške okolice. Drcboe novice. Predstavniki »narodne češke cerkve« so pr c testirali proti vzpostavitvi neodvisne papeževe države. Belgijska vlada ni dovolila Trockemu naselitve v državi. 300.000 frankov je dala francoska vlada za pogreb maršala Focha. Vdova po francoskem maršalu Fochu bo dobivala 100.000 frankov letne pokojnine. Novi ameriSki predsednik Hoover je baje nemškega pokolenja. 156 članov broječe angleško odposlanstvo je došlo v Rusijo v svrho sklenitve trgovske pogodbe. 800.000 parov čevljev so preteklo leto uvozili na Madžarsko; pretežno večino češka tvrdka Bata. Nameravana poroka bolgarskega kralja z italijansko princezinjo se je razdrla. Sive lase delajo še vedno Callesu me-hikanski uporniki. Bolgarski kralj Boris je obiskal češkoslovaškega predsednika Masaryka, nakar se je odpeljal v Berlin. Papež je odredil posebno molitev za Rusijo, Na Dunaju je bil posvečen novi škof dr. Franc Kamprath. V aprilu sta umrla zopet dva kardinala: Lucidi in Gasquet. Največja radio-oddajna postaja na ^vetu je sedaj na Japonskem. PODBRBZJE. (Izobraževalno društvo.) Pri nas obhajamo letos 20 letnico izobraževalnega društva. Pred vojsko je bilo društveno življenje pri nas jako živahno; vojska je seveda vse zamorila. Ptj vojski »al ni bilo človeka, ki bi zopet zbral okrog sebe mlade fante in dekleta; isto so ostali v društvu le še stari člani izpred vojske. Kjer pa ni mladine, ni življenja — tudi v našem družtvu ga ni bilo. Lansko leto pa so se mladi razgibali z »Divjim lovcem« in še z vet manjšimi prireditvami. Na velikonočni ponedeljek, ko je bil občni zbor društva, so se mladi v društvo tudi vpisali. — Največja naša naloga za to leto je, ohraniti v Podbreajah prijateljstvo. Mala župnija — lo nekaj nad 800 duš — ne sine biti razcepljena. Druga naša naloga je, odvračati uilade od lazi-modernosti, ki je tudi pri nas »ačela prodirali in zopet vpeljati med mlade preprostost, gorenjsko grčavosl in vernost. Skrbeli bomo vedno tudi za veselje in smeh. Član društva. TUN1CE. (Cerkev v ognju.) Daleč znano božjo pot sv. Ane v Tirnicah, kakor smo že poročati, je zadela na Veliko noč huda nesreča. Ob 4 popoldne je začela goreti streha med zvonikom ur. Ker jc veter vlekel proti kupoli, je bila la v kratkem " plamenih. Od vročine se je pločevina na zvonikih tako razgrela, da sla se vnela tudi zvonika. Na uspešno gašenje ni bilo misliti, kc;- so bili vodnjaki suhi, motorna brizgalua pa ni gnala vode iz potoku. Dogorelo jo vse ostrešje na cerkvi in zvonikih; notranjščino cerkve, zvonove in orgle pa je obvarovali) nadčloveška požrtvovalnost gasilcev. Zadnji ogenj so pogasili v ponedeljek zvečer. Skoda je ogromna in za mak) župnijo grozen udarec. Vendar farnni upajo v pomoč dobrotnikov, zlasti častilcev sv. Ane, .« katerih pomočjo upajo eno najlepših cerkvenih stavb polagoma popraviti. Dokler ne bodo dovršena najnujnejša dela, bo ob nedeljah in praznikih služba božja ob petih in ne kakor je bilo do sedaj ob desetih. Upamo, da bo mogoče god sv. Ane obhajati v popravljeni cerkvi, če nam Bog da obilo dobrotnikov. BRUSNICE. Dne 5. aprila je umrla najstarejša oseba v župniji, namreč Ana Redek iz Gabrju št. 106 v starosti 94 let. Kljub visoki starosti je bila do zadnjega bistrega uma in veselega značaja in splošno priljubljena. S svojim možem je živela 50 let; a sedaj je bela že 24 let vdova. Naj v miru počiva. PREŽGANJE. (Smrtna kosa.) Tn je umrl 6. aprila Janez Roje, po domače Hunder v starosti 87 let. Bil je ie skozi nekaj let eden izmed starčkov pri obredu umivanja nog na veliki četrtek. Še bi lahko žive), kajti bil je še dovolj trden, toda po nesreči jc padel po stopnji-cah ter sc tako poškodoval, da je vsled poškodb umri. Bil je naročnik raznih dobrih časopisov — — tednikov in mesečnikov — pa tudi njihov vesten bralec. Tudi »Slovcnca« je rad prebiral, ki si ga jo po priliki izposojeval. IZ BLAGOVICE. (O mrtvih in živih.) Smrtna kosa je zadnje mesece v naši fari precej kosila. V tem letu imamo že toliko mrličev, kot jih je bilo lansko celo leto. V januarju stno pokopali požtencga moža Valentina Slaparja iz Vrank, v februarju pa je umrla prav dobra ženica Marija Merčun iz Prevoj, 14. februarja smo zopet zakopali po vsem Črnem grabnu poznanega fanta - Bizel jevega« Pepeta iz Blagovice, ki je bil predvsem znan po svoji dnrežljivosti, in še isti teden so zopet blagovški zvonovi oznanjali, da je umrl v Petelinku »Martinov oče« Martin Moneta, mož krščanskega življenja in zvest naročnik »Domoljuba«. V marcu pa sino zagrebli starega sBobne-tovega« očeta iz Vošc, ko je s Čudovito potrpežljivostjo prenašal svojo težko in dolgotrajno bolezen. 1 Pet let je bil popolnoma slep in dve leti neprestano navezan na posteljo. Ko je še ležal »Bobnetov« oče na niTtvaškero odru, so je po fari raznesla vest, da je v Blagovici umrla mlada, še ne eno leto poročena g. Marija Korošak, roj. Cerar, soproga učitelja Karla Korožaka iz Sv. Križa pri Ljutomeru. Vsi so bili lepo pripravljeni na smrt in naj v miru počivajo. — Katoliško prosvetno društvo deluje po stari navadi. Ker so starejši fantje, polni drugih življenskih skrbi, razen par Izjem za enkrat prepustili delo mladini fantom, so ti z veseljem poprijeli za delo. Priredili so ljubek Miklavžev večer za otroke, potem dve igra in tedaj se menda pripravljajo na tretjo. Kakor slišimo, društvo v kratkem dobi radio, ki bo udeležencem prinašal izobrazbo in zabavo. Zelo bi bilo pa želeli, da bi fantje v društvu naročili lista »Mladost' in »Mladiko« in bolj z veseljem prebirali pošteno in koristno berilo, ki bi jim prineslo več Izobrazbe i« koristi za življenje. V Črnem grabnu so sploh premalo dobrega bere. Fantje, le s korajžo na delo za izobrazbo duha in srca, za pošteno življenje! Ha to boste lahko vedno ponosni. S tem boste koristili sebi in drugim. — Dne 28. januarja smo imeli prvi sejm v Blagovici. Kljub celo neugodnemu vremenu — snežilo je neprestano cel dan — je bila udeležba povoljna iu kupčija še dosti dobra. Živine je bilo okrog 70 glav in okrog 40—50 kramarjev. Vsi so imeli prepričanje, da bi bila udeležba zelo velika, ako bi bilo vreme ugodno. Upamo, du nam bo Bog za drugi sejm v avgustu naklonil milejše vreme. —Gospodu uredniku povemo še lo, da prihaja vsak teden 80 izvodov »Domoljuba« v skupnem zavitku v župnijo, in da naročniki ne-Btrpno čakajo na vsako številko. L1P0GLAV. (Smrt.) Na veliki jieiek smo pokopali gospodarja in posestnika Matevža Janežiča. Pokojni je bil večletni naročnik . Domoljuba«. Na zadnji poti ga jo spremilo tukajšnje gasilno društvo. GORNJE KOSEZE PR MORAVČAH. (Smrtna kosa.) Dne 1. aprila smo položili k večnemu počitku Franceta Vidergarja v 75. letu starosti, po domače Mihovčevega očeta, posestnika in ključarja cerkve sv. Štefana. Bil jc dolgoletni naročnik -^Domoljuba«. TREBELNO. (llazno.) Razstava gospodinjskega tečaja v lepo okrašeni dvorani Marijinega doma je bila zelo lepa in bogata, dari s skromnimi sredstvi prirejena. Obiskovalci so se čudili, da so se dekleta v tako kratkem času mogla naučiti izdelovati tako lepo reči. Vse, kar rabi kmetska gospodinja za vsak dan pa tudi v izrednih prilikah, je bilo videti v razstavi. — V nedeljo 14. t. m. bo v Marijinem domu zdravstveno predavanje, pojasnjevano s »ki-optičnimi slikami. Predaval bo zdravnik dr. Pire. Prvo predavanje bo po prvi maši ob pol 8, drugo pa ob 11. Največje bogastvo za človeka je zdravje, zato bo koristno slišati, kako naj skrbimo, da ga ne izgubimo. — Izredno slabo vreme je v soboto preprečilo obisk sejma prodajalcem in kupovalcem. BRUSNICE. Zadnji »Domoljub« je pomotoma poročal, da je določil oblastni odbor za šolo v Gabrju 30 Din. Resnica je namreč, da je določen* podpore 30,000 dinarjev za zidanje nove šole v Gabrju. OSILNICA. V celi hudi zimi je bilo pri nas vse zdravo. Iuieli smo samo enega mrliča, pa še ta je umrl, Iter so je udrla nanj 6treha od snega. Pomlad pa je začela pobirati starčke drugega za drugim. Dne 3. aprila je umrl Jože Toniec v Ribjeku, star 78 let. Bil je cerkveni ključar od leta 1878., tedaj celili let. Pa vestno in skrbno je izvrševal svojo čsstno službo do zadnjega. Zaključil jo je pa s te®, da je pred smrtjo svetoval, kdo naj bi jo nadalje- Ival. — Snega smo imeli največ 120 cm, v hribih do 2 m, mraza pa največ —2&" C. Vse vode okrog nas so bile zamrznjene, le naša poleti mrzla Kulpa je kil« brc« l«lu- Eno uro od nas, na Grintovcu so pa *e hodili po — Huda zima jc pa možno prikrajšala na zaslužke vse naSe Sumske delavce, kar In, jiak veliko rev&čino Se bolj povečalo. — Po ilosli lepili niarcovih dnevih, pred katerimi je sneg zbežal, se >"W) P® vraža aprilova zim«, ki ponuja jDfga več kakor za aberaSki« gnoj. DOLENJA VAS PEI CERKNICI. (Smrtna kosa.) V potek, dne 5. t. m., je v 81. letu starosti mirno v Oospodu zaspala vobče »požtovana g. Aloj-»ija Dell' Zottl, žena daleč naokrog znanega, že umrlega Pavla Dell' Zotti, strojnika južne železnice, zaposlenega zadnji čas v Žrpalnici v ZeKnh uri Cerknici. * REČICA PBI LAHKEM. (Uboj.) V naSi mirni dolini se je zgodil zločin. Vrl lani Anton Grčar, Zoharjev je bil veliko soboto zvečer v bližini neke gostilne napaden Napadalci «o mu prebili lobanjo. Sel jc potem Se sam domov in povedal, kaj se ie ugodilo. Nato je vlegel ln se onesvestil. Prepeljali so ga v eeljuko bolnico, kjer je v sredo za pretresom možgnn umrl. Pokopan je bil pri Sv. Jederli, v domaČi župniji, ob spremstvu gasilcev, ker jc bil Man njihovega družtva, in veliko prijateljev in znancev. Velika sobota je bil piaJilni dan v Hudi jami in tedaj alkohol povzroča marsikako zlo. NAZNANILA. n Šmarje. V nedeljo 14. aprila 1929 priredi pevsko društvo ■ Škrjanček« iz Smartna v orlovskem domu v Šmarju na Dolenjskem smehapolno igro '■ čevljar baron«. Začetek ob 3 in ob pol 7 2\ečer. Vabljeni. n Dramatični odsek Vrhnika igra Shakeape-arejevo igro iBeneiki trgovec« v nedelje 14. aprila in 21, aprila, obakrat ob 8 zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki. Vljudno vabi odbor. n Kruiica pri Ljubljeni. Pevski odsek v Hru-šici priredi v nedeljo 14. aprila ob 6 zvečer pevsko igro »Mlada breda«, Na sporedu je tudi petje moškega zbora, kupleti, dvoipevt Itd. Cenjeno občinstvo te vljudno vabi. Odbor. nProsTttoo društvo t Kopanju bo v uedeljo, 14. t. m., popoldne ob pol Štirih ponovilo A. Medvedovo ljudsko igro v Štirih dejanjih: »Stari in mladi«. Vabimo k obilni udeležbi! d tFasilei -- pohitite z naročili za lloja-novo strokovno gasilsko knjigo. Naročila sprejema: Herman Zupan, Ljubljana, GradiSče SI. 10. Nove knfige. Za visokim ciljem. Napisal p. Mavricij Teras. Takih knjig, kakor je knjiga »Za visokim ciljem«, Slovenci zelo potrebuje-»o, zakaj ta knjiga naa hoče učiti, kako je treba zatirati slaba nagnenja ter se truditi za krščansko življenje. Slovenci smo sicer dober narod, toda v krščanskem življenju smo žal večkrat zelo mlačni in površni. To velja zlasti za mo&ko mladino. Zato bi storili dobro in zaslužno delo tisti starši, ki bi kupili zgoraj omenjeno knjigo ter jo poklonili svojim otrokom. S tem bi jim izkazali veliko duhovno dobroto ter jim na ta način z lahkoto podali par naukov za življenje, za katere jim bodo pozneje kdaj še zelo hvaležni. Seveda je knjiga primerna tudi za vsakega drugega, [»osebno pa za člane orlovske organizacije, izobraževalnih društev, Marijine družbe in tretjega reda. Dobiva in naroča se v Prodajalni K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. Nevezana stane 24 dinarjev, vezana pa 34 Din. Po pošti 1 Din 50 par več. Dr. >r. Bradač, OeSUe slovenski slovar. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je nedavno izSel Učbenik češkega jezika, ki mu je sledil sedaj Bradačev fteško-slovenski slovar. Med starejšo, Se bolj pa med mlajio generacijo se pojavlja težnja po znanju slovanskih jezikov. Danee zavzema pri nas iznted slovanskih jezikov žeSčina prvo mesto. Br«daž«v slovar bo brez dvoim prav dobro služil tistim, ki se bodo s čilanjem boteli natančneje seznaniti z bogato češko kulturo, pa tudi tistim, ki bodo potovali po bratski republiki. Mora »e reft o njem, da je dobro in vestno sestavljen. Čeprav 1« moral avtor z ozirom na prostor izpustiti tiste češke, besede, M so si s slovenskimi po obliki in pomenu docela enake, ob9ega vendar slovar »reko 1C.OOO različnih besed, pri čemer niso všteti Številni istodebelski izrazi. Oprema slovarja, ki ima žepni format ter Šteje 316 strani, je prav dobra, notranja uredba zelo pregledna in praktična. Delo zaelužuje najboljše priporočilo. — J. O. Kubična, rafunica za rezan in tesan les sestavil Mirko Logar. Poleg Se naznanjene kubične ražunice za okrogel les Je izSla pravkar tndp razpredelnica za tesan les, ki se odlikuje s tem, da pokaže rezultate v kubičnih metrih in kubičnih čevljih; izračunana je kubična vsebina za vsako Število tramov. Ta izredno praktična kubična rtt-čunica velja 80 Din. Oba dela skupaj vezana L }. kubična računica za okrogel, rezan ln tesnn le« pa staneta 45 Din. Kdor hoče imeti praktični kubičen računar za vse potrebne mere in za vsako Število hlodov in tramov naj si torej nabavi to raSunico, ki jo je sestavil dr. Mirko Logar. Za vsakega, ki les prodaja ali kupuje je knjiga nujno potrebna; ima tudi zelo praktično Sepo obliko. Knjigo Je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. »Skoz ogenj ia vodo« je i žila knjižica, ki vsebuje kratek popis življenja sv. Janeza od Boga, ustanovitelja reda Usmiljenih bratov. Ker je to prva knjižica, ki je od tega svetnika izšla v slovenskem jeziku in popis zelo zanimiv in prikup-ljiv ter nizka cena, se vsem priporoča. Zanimivo je brati, kako vodi boija previdnost človeka to svojega cilja. Cena brolirani knjižici 8 Din, vezani 12 Din, fio pošti 1 Din več. Dobiva te v konventu usmi-jenih bratov v Kandiji, v trgovini Krafec nasl. in Urban Horvat v Novem mestu. Malbollia ln votvrst. utlMI dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druitvu v Dolenjem Logetcn. 41 BAZNO Moč silovitega viharja. Nad mestom Duncanom ni okolico v državi Missi-»sijii je divjal 26. febr. strahovit vihar. Ker je vihar raztrgal Vse brzojavne iu telefonske zveze, podrobnosti Se niso znane. Vendar je gotovo, da »tejejo človeške žrtve več "to oseb. Sosedni kraji so organizirali pomoč. Med vinarjem so se pripetili neverjetni slučaji. Neki ™Ab ignium iniquitate — libera nos Domine Jesti Christek (Nevarnega ognja — reši nas Gospod Jezus Kristus). »Fiat misericordia tua Domine super nos — que-madmodum speravimus in te.« (Usmili se nas, o Gospod — ker zaupamo vate). »Domine exaudi orationem meam — Domiscum voibscum...« (Gospod, usliši mojo molitev. — Gospod z vami...). »Oremus. A domo tua, quaesumus Domine, spirl-tales neiiutiae repellantur etflammarum discedat ma-lignitas iniquitatum. Per Christnm Dominum _ nost-rum.<; (Molimo. Iz tvoje hiše, o Gospod, naj izginejo vsi hudobni duhovi, in nesreča ognja naj se umakne. Po Kristusu, Gospodu našem). »Benedicto Dei omnipotens Patris et Filii et Spl-ritus Sancti descendat super nos et super haec et maneat semperk (Blagoslov vsemogočnega Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride nad nas in nad to delo ter naj vedno ostane.) Po dolgem, dolgem času je bila končno napolnjena prva oblika, nato še druga in zatem še druga. Skoraj v istem trenutku je začela masa iztekati Jn končno je bil kotel prazen. Radio. Sporedi od 11. do 17. april*. Vsak delavnik: 12.30 Reproduciraoa glasba. — 18 Časovna napoved, reprodueirnua glasba. — 18.80 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra (v četrtek: Jonnv Jazzban. — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 11. aprila: l«i Antologija slovenske lirike. - 18.30 Iz rastlinstva. — 19 Ceščina. — 19.80 Zgodoviua Slovencev. — 20 Violinski koncert g. Rupla. — 21 Koncert Radio-orkestra. Petek, 12. aprila: 18.S0 Gospodinjska ura. — 19 Francoščina. - 19.30 [z glasbenega sveta. — 20 Pevski solistični večer g. 1/. Kovača, člana kr. opere. — al Koncert Radio-orkestra. Sobota. 13. aprila: 1H.30 Nemščina. — 19 Split in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Sestavil ravnatelj sPuinikiK g. W. Pintar. — 19.30 0 primerjajoč, m veroslovju. — 20 Koncert zbora >Balalajek-Kremelj«. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22.13 Sprehod po Evropi. N čile lin, 14. aprila: ftftO Prenos cerkvene glasbe. -- 10 Religiozno predavanje. — 10.30 Kaj mora kmetovalec, vedeti o električnem toku. — II Koncert R^iio-orkestra. — 15 Ofroška ura. — 15.80 Humoristično predavanje. — tli Otroške pesmice. — 16.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Shaiv: Mož usode, izvajajo člani narodnega gledališča. — 20 Koncert godbe Dravske divizije. Ponedeljek, J5. aprila: 18.30 Ceščina. — 19 Francoščina. — 19.30 O Pokojninskem zavodu in nove ninačrtu Pokojninskem zakona. — 20 Lovski večer. — 21 Koncert Radio-orkeslra. Torek, 16. aprila: 18 Spomladni sprehodi in izleti. — 18.30 Zur Gegenstandslheorie der Per-s6niichk&it. Znanstveno predavanje v nemSkem jeziku, vseuf. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina. — 11).'*) Naše sosednje države. — 20 Maeterlinck: Župan slilriondski, izvajajo člani nar. gled. — 21 Kon-cert Radio-orkestra. — 22.15 Sprehod po Evropi. Sred*. 17. &pril»: Opoldanski program odpade. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljice. — 19 Srbohrvaščina. — 19.80 Prenos opere. Tri važne točke. l)a se bomo mogli uspešno lotiti rese-\anja izseljeniškega vprašanja, treba pred vsem, da ga popolnoma poznamo in razumemo. r,„ * . 1. Pred vsem treba proučiti prav globoko vzroke izseljevanja naših ljudi. Da se je tudi našega naroda polastila zadnjih 40 let izšeljeniška bolezen v toliki meri, morajo biti veliki in tehtni vzroki. Res, da se je ta bolezen polastila cele Evrope, več ali manj vseh narodov, odkar se jo zaslišal v Evropo zapeljiv žvenket ameriških dolarjev. Zato je res, da je ta bolezen prišla k nam od drugih evropskih narodov. Vendar je pa tudi res, da se ta bolezen ni polastila vseh narodv v enaki meri in še celo med nami Slovenci ne vseh krajev enako. Tako n. pr. Štajerci in Gorenjci tvorijo le majhen del našega slovenskega izseljeništva. Nasprotno pa Dolenjska, Belokranjska in Prekinurje v veliki meri. Torej morajo biti poleg te bolezni še drugi vzroki, ki gotove kraje nekakoda govorimo po zdravniško — razpoložijo za to bolezen, ki se jih potem toliko hitreje in v toliko večji meri oprime. Bolezni pa ne bomo mogli ozdraviti, da zopet govorimo po zdravniško, dokler ne najdemo njenih vzrokov. 2. Proučevati bi bilo treba, kako bi se pomagalo pri odhodu iz domovine onim, ki že morajo oditi. Tu je sedaj bogato polje proučevanja. Veliko stvari je danes, ki so naravnost ogromno breme za izseljenca, ki mu kaj lahko pristudijo domovino, ko jo bo zapu- stil. Ko s in odhaja v tujino, je očetova dolž-nost, da mu zadnje ure življenja doma Ia-ko osladi, da se mu utisnejo globoko v dušo in srce, da jih bo nesel s seboj v tujino kot najdražje spomine na očeta in na dom, da bo videl vso očetovo ljubezen in skrb zanj v teh svojih težkih urah ločitve. Tu je veliko stvari, ki kričijo po ureditvi. Ali naj se izseljeništvo popolnoma prepove, ako pa se dovoli, bodimo Tobije svojim izseljencem, to je ljubeči oče in pokažimo svojim izseljencem takrat vso svojo skrb in ljubezen. 3. Proučavati bi morali razmere, v katerih žive naši izseljenci v tujini. Njih verske, moralne in gmotne razmere. To proučavanje bo zopet pokazalo marsikaj, kar domovina lahko stori, in je dolžna storiti za svoje izseljence v tujini, da jih reši verskega, moralnega in gmotnega propada. Kako brezčutna je bila do sedaj naša domovina do izseljencev v tujini! To smo čutili dostikrat izseljenci zelo bridko. Kako nas je bolelo, ko smo videli, kako je poskrbljeno za izseljence drugih narodnosti, kako smo pa mi pozabljeni. »Izseljenci naj si sami pomagajo!« se je reklo. Kako pa? Posebno prva leta. Ko bi bilo med izseljenci kaj izobražencev, ki bi poznali jezik tujine, bi se še dalo kaj narediti. Tako pa, koliko izobražencev se pa izseli? Ali niso to največ samo preprosti, popolnoma neuki kmetiški sinovi? In ti si naj sami pomagajo? In zakaj jim ni domovina pomagala? Zato, ker ni poznala njih razmer, v katerih žive. Poznala jih pa zato ni, ker se ji ni . Deo gratias, je zavpil mojster, -Bogu čast in hvala! i Pomočniki so se vstopili v krog in zapeli: Nato so vsi pokleknili in tiho molili. Veliko delo je uspelo, najtežje in najbolj kočljivo delo je bilo končano. Sedaj so morali za nekaj časa prekiniti z delom, da se zvonovi ohladijo. Župnik in ostali štirje možje so počasi stopali proti vasi. Njihova srca so bila svečano razpoložena, zakaj še nikdar niso videli tako čudovite igre človekovega dela in človeške zmožnosti. V četrtek so se zopet zbrali vsi v Rudni jami. Določeno je bilo, da bodo danes razbili oblike ter Videli, ali se je delo popolnoma posrečilo. Mojster ni gledal nič manj resno kot pred dvema dnevoma. Končno je dal znamenje, naj kladiva udarijo. Pod previdnimi udarci je polagoma odpadla zunanja stena in — zvonovi so se izluščili, bleščeči, kakor srebrne zvezde. Kmau so stali tu vsi štirje, brez madeža in napake, zlatobleščeči od vrha do tal. Sedaj se je šele zjasnilo mojstrovo čelo, smehljajoče se je stopil k možem in jim toplo stisnil roko. Jože pa je planil k zvonovom, jih po vrsti objel in poljubil in svetle solze -so mu kapale po licu. Na poti proti domu je žareč veselja rekel Osoj-niku: . Marko, kakšna sreča in blaženost je to! Zagorski zvonovi ne bivajo več samo v pravljici, ampak jih imamo v resnici. In ti si uganil; strah in teža mi je padla s srca. Daues mi je tako lepo in lahko v duši, da bi kar poskočil. Kako lepo bo šele tedaj, ko bodo zadoneli zvonovi iz zvonika? — O Bog v nebesih, tako dober si mi, tako neskončno dober! — Samo še to srečo naj doživim, da bom vsaj enkrat slišal zvonenje! Potem bom rad umrl.« >Ali ti nisem rekel, da bodo prineali aovi zvor novi mir?« je odgovoril Osojnik; : toda o smrti ne sneš govoriti, Jože. 0 sv. Mihaelu bo prišel škof z našim novim župnikom slovesno blagoslovit cerkev in zvonove, in še mnogokrat boš Sul slovesno zvonenje naHh zvonov.« >Naj se zgodi božja volja,« je zašepetal starček. XVII. Ko se je vrnil Osojnik od vlivanja zvonov domov, ga je čakalo tam novo, veselo iznenadenje. Že v veži je zaslišal glasno, večglasno govorjenje in pa jasen smeh, ki je prihajal iz sobe. Odprl je vrata in obstal na pragu kakor okamenel. Pri mizi je sedela v preprosti, mestni, toda zelo lepi obleki Marta, nema deklica, in okoli nje so stali vsi domači ljudje. »Marta, ali je mogoče? Ti si tu?« je zaklieal radostno. Deklica je zardela, stopila k njemu, ga prijela za roko in rekla z mehkim, zvenečim glasom: »Pozdravljen, Osojnik. Da, končno sem prišla obiskat svoje dobrotnike in prijatelje in se jim uslno zahvalit.« Marko je odprl usta in oči ter od neizmernega začudenja ni mogel izpregovoriti besede. Ko je strmel nekaj časa deklici v obraz, je tresoč se, zavpil: »Marta, ali si ti, ali nisi?« -Da, da, sem,« je odgovorila deklica vsa zmedena. »Ti znaš govoriti, .tako čudovito lepo govoriti!« »Da, hvala Bogu.« >Na kakšen način? Ali se je zgodil čudež?« »Čudež sicer ne; toda oči vidno je bila božja pomoč poleg.« »Kako? Na kakšen način?« je izpraševal. Deklici ni preostalo drugega, kot da je vse po- lije; ko sta se vrnila, sc je vsedel soprog zopet v šolsko klop, soproga pa za kateder. Ozebline n« stegna. Teh okvar zdravniška veda doslej 5e ni poznala; zalo pa je bil neki hamburški zdravnik, h kateremu sta prišli zadnje zimske dni dve mladi gospodični t znatnimi vnetji na stegnili, v veliki zadregi, ker ni vedel, kje iskati vzrok vnetju. Izpraševal je gospodični na vse strani, slednjič pa mogel ugolo: viti le eno, da vnetje m drugega nego - ozeblinel Nobena znanstvena knjig« ne ve nič o ozeblinah na stegnih — tako je polem pripovedoval zdravnik — ki so pač edinstven pojav sedanje mode. Človek bt mislil, da se ob mrazu 20 stopinj in čez začne zdrava pamet tam, kjer se neha moderno krilce. A kal še! Svilena nogavica mora biti, pa naj to tudi stane — stegno! Nova iznajdba za atri-kanske lovce. Strokov njaki so izumili novo iznajdbo, ki zdaj prvič v zgodovini lovcem omogoči, da morejo div; je zveri ujeti, ne da M jim prizadeli kake bolečine. To umetno orožje je izstreljena kNi": la, ki jo podobna veliki šivanki in ko se zanne 42 živali v meso. sc raz-pori in razpusti neko tekočino, ki živul omami, da jo potem lovci prav lahko ujamejo in zaprejo. Prebrisani kancclar. Kaunitz, knncelar Jožeta 1!.. jc nekoč temu predložil načrt, ki pa jc sam sestavi). Načrt cesarju ni bil p0 volji, ni bil izvršen po njegovih novodilih. Dn . ,i«sno pokazal, kaj misli o načrtu, napiše P«! Kauintzov podpis: tT,ni}f J(' ve'ik osel 1 Jožel II.« Ko je dobil Kaumlz načrt v roke, Prečila v prisotnosti ce- Jožef drugi k <«IUre!f. sme poročiti Turkinj0. Postala a^ narodnega sveta 7 ^publike jc že M časom izdala po-marfn' ,.se "oben nr-ili ,a "a mornari-»e sme po- sii sjtft, ZV"1111 vse urad- b vil i republi-» tem ? uradnikov je M stV,0rali MpUSti" novila, kar je drugim že povedala. Ia to je storila tem raje, ker je poslušal Osojnik z ušesi in očmi. Pred letom,« je začela z lepim, jasnim glasom, sko sem prišla k svojemu očetu, je njegov zdravnik takoj spoznal, da izvira moja nemost iz neki zračenega jezika, kar bi se pač dalo odpraviti z operacijo. Moj oče je tako ljubezniv in dober ter stori vse, kar me more osrečiti. Takoj je poklical nekega profesorja, ki me je s spretno operacijo ozdravil. Štirinajst dni po operaciji sem že lahko govorila, to se pravi, govoriti pravzaprav nisem znala, temveč le bebljati. — Govoriti sem se šele morala naučiti kakor otrek. zvezde. Kmalu so stali tir vsi štirje, brez madeža in Ne morem popisati sreče in veselja, ki sem ga bila občutila. 0, moj oče je tako dober in ljubezniv! To, da znam govoriti, je ona skrivnost, ki sem jo omenila v pismu in s katero sem vas hotelo osebno presenetiti. Precej časa je trajalo, ker moj oče ni mogel prej na pot. Sedaj mu je nekoliko boljše, četudi ga je pot zelo utrudila; vendar me ni hotel dalje zadr-žavati od obiska mojih prijateljev.« Deklica je govorila z veliko toploto. V modn, čipkasti obleki, z veselim, žarečim obrazom in z le-sketajočimi se očmi, se je zdela Osojniku še mnogo lepša in bolj bleščeča kakor na sliki. Očaran jo je gledal in rekel plamteče: »Marta, želim ti srečo, tisočkratno srečo! Ne morem ti povedati, kako sem vesel. In da nas nisi pozabila, to me še bolj veseli.« »Tako lepo in tako gosposko zna Marta govoriti, skoraj pregosposko za nas,« se je vmešal v besedo Slivnik. »V mestu govorijo tako, m drugače se nisem mogla naučiti,« je smeje odgovorila deklica; »ako bom nekaj časa pri vas, se bom ze naučila vašega narečia.« »Le ostani dolgo pri nas,« je toplo rekel Marko; oziroma vedno, saj si naša.« Deklica je zardela, povesila oči in živahno rekla: Topot ne morem dolgo ostati, temveč moram jutri odpotovati za očetom; toda ko bo blagoslavljanje cerkve bom zopet prišla in oče tudi. Mogoče bo očetu ugajalo to podnebje in potem bomo ostali dolgo tu.« »Da, k blagoslovitvi cerkve morate gotovo priti. Ti in tvoj oče imata glavno zaslugo, da smo delo končali. Brez vajine velike pomoči bi cerkve nikdar ne dokončali. Povej svojemu očetu — ne, ne; sam se bom peljal k njemu in se mu zahvalil.« »Marko- kakšni so zvonovi? Saj ste jih danes skončali?« je vprašala Tončka. »Krasni so,« je odgovoril, »čudovito lepi; nisem mislil, da bodo taki.« »Tedaj jih bomo menda že videli. Ali jih boste kmalu pripeljali ven?« »Ne, šele čez nekaj tednov; sedaj pridejo na vrsto še slike, okraski in napisi; in taka stvar ne gre tako hitro.« Še dolgo so ostali skupaj ter se vesele in zaupno razgovarjali. Pozno popoldne je šel Marko z Marto ven na polje ter ji marsikaj pokazal in pripovedoval o delu pri zidanju cerkve. Pogovarjala sta se kakor brat iu sestra. Cez nekaj časa je rekel Marko: »Marta, pravzaprav bi se moral sramovati, ker govorim tako neolikano s teboj. Ti si gosposka in imenitna in vedno se mi zdi, da ti ne smem reči ,ti'.« »Kaj ti pade v glavo,« je odgovorila deklica in zardela; »kdo me je sprejel kot siroto brez doma, kdo mi je izkazal toliko dobrot, kdo mi je rešil življenje?« »Tiho, Marta; ti si se prva žrtvovala zame, ti ei šla zame v ogenj.« »Ako bi bilo treba, bi storila to še enkrat.« PRIJATELJ! Če rabiš železniške šine, traverze, cement betonsko železo, strešno lepenko, mrežo za ograje in sploh stavbni materijal, vodovodne cevi, vodne in gnojnične črpalke, samokolnice, krampe, lopate, pluge, brane in poljedelske stroje ler kompletne oprave za kuhinje in kopalnice in bi rad kupil po nizkih cenah obrni se samo na tvrdko Fr.Stupica, žeieznina, Ljubljana, Gosposvetska! edelo potrebno jih proučavati. Koliko ti- jočev bi bila rešila, ko bi bila storila to svojo dolžnost. Kolikrat smo zato v solzah peli v tujini: »Saj ne veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh .. « JENITEV. 45 let star moški z večjim kmetskim nezadolženim posestvom se želi poročiti s prizmo osebo v miroljubro življenje. Ponudbe sprejme uprava »Domoljuba« pod »Zakon 36M<. Tajnost jamčena. Miklavec se prebudi iz spanja: »Pa je nekam temno danes v našem stanovanju.« Miklavka: »Pozabila sem ti povedati, da so včeraj onkraj ulice sezidali šest nadstropno hišo.« •/s lnserat: Iščemo pridnega in poštenega mladeniča za delo na vrtu in zna lepo ravnati s kravo, ki ima dober glas in zna peti v zboru. čas je, da se opremite za ribolov, kar Vato nudi bogata izbira F. K. KAISEK, puškar -Ljubljana, Kongres, trg 9. Odločite sami ■NBHttSSHHMVHMaBHHEBBHBHBBD t pri prihodnjem popravilu čevljevi Ne usnjeno peto temveč samo ,PALMA' petoi Razlogi: Prihranek In zdravle. To le razum In napredek. KMETJE. ORBTNIKI! V BeriicTcm, Dol pri Ljubljani, se proda 15. aprila na javni dražbi Civhovo posestvo v celoti ali na drobno. Dražba se prične ob 8 dop. na licu mesta. Poslopja so prim. za večjo obrt ali raan)šo mdustr. Njiv in travnikov ca. 8 ha. Avto zveza z Liuoljano _ ■ ___. nizko zidano :: Prodam: » z oP*ko krito stavbo iz katere se da napraviti lepa hiša z nekaj njivice in vrta. Oddaljeno % ure od L|ubl)ane. Cena 16.000 Din. - Istotara se proda prostoren lesen skedenj s svisli in kolarnico, s slamo krito, a v dobrem stanju, za 6000 Din, — Jos. Marinko, Komanija št. i, pošta Dobrova pri Ljubljani. U!X«, ob glav. cesti blizu tr«», HiSa predsobe, kuhln«, shrambe n delav-niče pripravna za vsakega obrtnika a /poko-i'"k '/, orala zerfilje, lasten vodovod, vse v najboljšem stanju, se zaradi selitve proda; cena 35.000 Din - in HIŠA Z GOZDOM, njivo 3 km od trga, obsto|Tiz dveh sob, predsobe, kuhinje in shrambe. Več pri K, C1ZELJ, Vransko P" Celju. Vedno svežo In lepo staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanenc tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila cement itd. itd. 2% popust - dobite vedno najceneje pri Kmetijskem g<3spodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedrsici. Prava mila lepote in zdravja. Fellerjova Elsa-mila oplemenjajejo kožo tor znanstveno preizkušene, dobro delujoč Imamo o vrst Fellerjevili Rlsu-inil: Eloa-lUlJlno milo, posebno lino cvetno milo, po katerem je koža mehkainnežna. Elsa-rumenjhkovo milo, pravo blago milo i za najmanjše dete. £1 ;a-&}iosrlt>ovo milo, posebno dobro za z« lo razpokano kožo. EUa-teoralrsov® m lo, izvrstno proti fiolnčnim pegam ter kožolm izpuščajem. Elia-katranovo milo razknžuje zelo dobro dfiuje na fcožo in lase glave, posebno pri otrooik. Eiaa milo za feritno. katero obenem vazkužujo, omehča dlake, se zelo peni iu no draži kože. '/.*kt^vajto povsod Bamo FeJlorjevn mila z mačko se razlikujejo od navadnih toaletnih mil po tem, da vsebujejo •o sestavino', katore so potrebne za lepoto m zdravje ko/e. IZRABITE PBIEIKO tor naročit« obenem se sledečo j.reiz- kn.šeno proizvode-Fellerjeva Elsa-poraafia za ofera« in feoZo, l lonček.........12 Dm. Eisa-Tanohina pomada za rast lan, l lonček............' - pranje clnve, g din 30. Eiea-Sbnrapoon Bleadont (krema za zobe), tuba 8 din 60. EUa-diiefia vročica {Sacliet) . . G Diu. Ba poizkušajo po posti 5 komadov Kisa-mila p<» lastni Izberi 62 Din, ako so denar pošlje vnapr.-j. ker po povzetju stane poštoiua za 10 Din veo. NAROClfiA' NASLOVITI! TOČNO NA »1 i fEUfli, m«, »3 Boi, l\m šlev. 16. Hrvatska. Moderen! Trpežen! Krasen! Ltubl]ana Gradfiče St. 10. — Telefon St. 2268. Prospekti zastonj l Edino najboljši Šivalni stroii_ini pletilni švk. ..Dubied stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Pclcliiica (irffiner, Adler Najnižje cene! Tudi na obrokel LfflbHana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. noVtečI o garancija. V VSAKO HIŠO »SLOVENCA«! N M H m H H M M N n Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. M K N M Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. M * o Nudimo fižol: koks, vokinc (ribničan) in mandalon. — FRANC GORJfANC & CO, — KRANJ. Priporočamo Vam Puch kolesa ki so vedno najboljša I Dobo se po solidni ceni, tudi na obroke le pri tvrdki jgn.Vok. Ljubljana-Novomesto Lucerna domače blago, zanesljivo vztrajna večletna rast, Češki semenski oves, grahora in vsa druga poljska semena se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta Jt. 36. {Kg^ga prekomorsko blago, priznano najbolj ■ "5S* izdatne za žganjekuho, dobite pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. Ljubljana, Dunajska cesta št.11 trgovina z železnino, orodjem in poliedelskimi stroji uljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil Emajlirana posoda navadna in Ideal - Kuhinjska posoda iz aluminija -Tehtnice - Razni moderni stroji za kuhinjo - Jedilni pribor - Porcelanasta posoda, navadna do najfinejše razna steklenina itd. Na drobno I Najnižje cene I Na debelo 1 Naiveč/a izbira češkega in angleškega sukna A. & E. Skaberne, Ljubljana Ali se hočete osvoboditi svojega revmatizma in trganja! Žaljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli ud,e. sključene.roke in noge, '!«», Ja celo S|aht oči. so češče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki lih je treba odstraniti, ker bo sicer bolc-"ii »edno bolj napredovala. Ponudim Vadi zdravljenj s pijačo, ki bo ozdravili-, razredčila vodno kislino, pospešil*, prebavo in izloievan,e, torej ne lakozvano .nloSno ali ta)no sredstvo, marveč tzdelek, k. ga ' nam nudi » blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur posliušnja ^ zastonj I ' -i- PiSIte mi takoj in prejeli boste od JtjMih ^ imam v vteh deželah, popolnoma ««»«?. Lite l!hkS poskuinio s pontnjm ».vodilom^ S^^nUtvS poskuinio s poučnim navodilom, sam se pos.c .»..»« prepričali o neškodljivem in hitrem učitikovaniu sredslul HII6UST mlRZKE, BcrUn-lNIImendorl, Bruchsalerslr. lir. S. HM. If. Neprijeten duh ust jo zoprn. Zobjo slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obo hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujočo Chlorodont-pastc. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčasto fčetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah, (jinili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej 7. malo tubo. Ki stane Din. 8-—, Chlorodont ščetka za otroke, za damo (mehke Ščetine)) za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem moaro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot, tiskovino (omot ne zalepiti) dobili b odeto bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvorniee Zlatoroj, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57. Čez 30 let staro pošteno podjetje ■>«*- P" »Ceiniku« Ljubljana, Lingarjcva »lica Najboljši nakup dobrega in trpežnega blaga za ženske in moške obleke. Sukno, štofi, kamgarni samo češko in angleško. Prepričajte se! Oglejte si zalogo! Mali oglasnik Mlinarja »S™^ i Prodajalce posnemal- upga, veščega tudi mli-narsko tesarskih del se išče. Oženjeni iniajo prednost. Nastop takoi. — Simon in Zarnikovi. Krtina, pošla Dob pri Domžal t h. i IliilDU ve'ika šved- - ska tovarna y vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEH NA družba, Ljubljana, Mestni trg 25 Vajencaza mesarslto HMjUlluU obr[ pridne. ga, poštenega, zdravega in močne narave sprejme takoj — Jožel Flerin, Mengeš št. 80. Oaienca ™ k»'°iagko J obrt sprejmem takoj. — Naslov: Janko Skumavc, kro-jaštvo, Ljubno 55, p. Podnarl, Gorenjsko. Posestvo naprodaj Hlodehraslovo ^ lepo, blizu mesta Krško zaradi družinskih razmer; zadnja cena je: 160.000 Din. Naslov v upravi Domoljuba št. 3488. vsako množino parna žaga V. Scagneti Ljubljana, za gorenj.kolodv. Nlanra za vsa kmečka "'■P™ dela sprejmnm HlliBP flobi stanovanje UIHlSi In prostorno delavnico v kraju, ki zelo pogreša dobrega kolar-ta. Biti mora marljiv, veren in trezen. Ceoj. ponudbe na upravo Domoljuba pod šifro „Kolar" št. 3614. takoj. — Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 3057. Pomočniiia in vajenca sprejme takoj Anton Bajec, vrtnar, Pod Tran-čo 2 Ljubljana. Hlaoca iz Itme£ke kr- ščanske družine, starega 15 let, poštenega, nekadilca, vajenega vsega kmečkega dela in živine, sprejmem. Nastop takoj. — Naslov: Dobrunje št. 38 p. Hrušica pri Ljublj. Fosredonaln. flgrinc Ljubljana, Miklošičeva c. 2S (bliž. kolodvora) oddaja službe kuharicam, natakaricam, služkinjam. — Za odgovor dvodinarsko znamko. V vsako hišo Domoljuba! 2' BIRIHHHSKH D 11 R I L H i ffžKiilfl^HiKltf I eirsH M Birmanske ure za dečke od Din 49-60 naprej Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna nr v Švici Birmanske -,..Fcs(ne ure od Din 98 — naprej H.S1ITTHER UnMfaiia i Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej Zahtevajto cenik zastonj in poštnine prosto 4 Mm čemu CMuoferrin leleznato kina-vino j* izborilo, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CHINOFKRRIN-KLEŠČIČ. - Proizvaja jja: Mr. Mirko Kleičlč, lekarnar, Samobor pri Zagrebu. Priznana največja in najcenejša izbera moških in onro&klti klobukov. Cepič. perila, kravat, nogavic lastnega izdelka i. t. d. pri ANTON ADAtliC II HRANI Istotam velika izbera vseh vrst predmetov za birmo. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno »MASTINa ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg i. Portland-cementna tovarna* - Dovie-Mojstrana uslanovljn 1. 1S92. priporoča svoj prvovrstni izdelek Porflaisd - ccmcm«o. Dobavlja se promptno i/, tovurne kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščili, — Ljubljano, Dunajska cesto štev. 35. /astopnih: Josip Gogel. L(Dbl|ona Šolski drevored. Telefon št. 254". Ceneno £eiho perje! 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din. belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din. mehko kot puh 200 in 225 Din. l.oljša vrsta 275 Din. Pošilja Ive carine prosto, proti povzetju, - Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja iu ueugajajočo vzorne nazaj. — Naročila 6Bmo na BENEDIKT SACHSEL, Lobcz št. 13, kod Plzna, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10