PRILOGA ŠT. 5 IV. LETNIK JUNIJ 1978 0Vua3g SKUPNOST (fC&StCcr SZclC YV\DSl£.-|\C^Je DELEGATSKA TRIBUNA za 3. zasedanje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z' ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE v J DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 2. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije bila dne 18. maja 1978 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni sobi št. 72/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je o tvorila in vodila Erika RAČIČ—ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednica družbenopolitičnega zbora je predlagala delegatom, da se spremeni dnevni red seje tako, da se 9. točka in 3. alinea 11. točke predloga dnevnega reda t.j. predlog odloka o spremembi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine in imenovanje predstavnika družbene skupnosti v svet VI. gimnazije Moste umakneta z dnevnega reda; kot 3. alinea 11. točke dnevnega reda pa se uvrsti predlog sklepa o soglasju k imenovanju individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje. Po takem sklepu je predsednica družbenopolitičnega zbora predlagala naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 43. skupne seje ZZD, ZKS in DPZ z dne 27. 3. 1978, - 1. seje družbenopolitičnega zbora z dne 12. 4.1978, - 1. skupne seje ZZD, ZKS in DPZ z dne 12. 4. 1978 3. Predlog zaključkov za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste-Polje 4. Izhodišča za izdelavo predloga programa dela skupščine občine za leto 1)978 in predlog globalnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letu 1978 5. Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane 7. Predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica 8. Predlogi odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi delovnih teles skupščine občine 9. Osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje 10. Kadrovske zadeve: - volitve članov delovnih teles skupščine občine, - imenovanje uredniškega odbora DELEGATSKE TRIBUNE, - predlog sklepa o soglasju k imenovanjuindividualnegaposlo-vodnega organa Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje 11. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli. KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi ugotovila : od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 14 delegatov. Opravičeno odsotna sta: dr. Milan PAUNOVIČ in Božidar TONI. Neopravičeno odsotni so: Joža CERAR, Franc KOLMAN in Marko PRIMOŽIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Stane JALOVEC, predsednik izvršnega odbora skupščine občinske SIS za raziskavo in Vlastimir KITANOVIČ, predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. K 2 Delegati dmžbenopolitičnega zbora so obravnavali predlog zapisnika 43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27. 3. 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na zapisnik 43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27 • 3.1978 in ga v celoti potrjuje. Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali predlog zapisnika 1. seje družbenopolitičnega zbora z dne 12. 4. 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na zapisnik 1. seje družbenopolitičnega zbora z dne 12. 4-1978 naslednjo pripombo: V zapisniku se doda, da je Jože LESKOVŠEK, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora, odsotnost naknadno opravičil-Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali predlog zapisnika 1. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. 4. 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubflana Moste-Pojj6 nima pripomb na zapisnik 1. skupne seje zbora združenega dela, zbora Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12-4.1978 in ga v celoti potrjuje. K 3 Uvodno je predlog zaključkov za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skup" nostih in občini Ljubljana Moste-Polje obrazložil Zvone TUŠAK’ sekretar skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, podpredsednik Občinske konference SZDL- Franc MANDELJC, Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine, Erika RAČlC-ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora, >n Anton KOROŠEC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine ljubljena Moste-Polje prejema zaključke za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in “elegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in obči-"i Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu skupaj z ugotovitvami, stališči in nalogami izvršnega odbora predsedstva Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje. K 4 Uvodne obrazložitve izhodišč za izdelavo predloga programa dela skupščine občine za leto 1978 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Tone PODOBNIK, Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine, Angelca BUTENKO, Franc MANDELJC, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine ob-Cine,in Anton KOROŠEC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora sočasno sprejeli naslednji SKLEP: • Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema izhodišča za izdelavo predloga programa dela skupšči-ne občine za leto 1978 v predloženem besedilu. Družbenopolitični zbor predlaga skupščini občine, da ustanovi komisijo za spremljanje nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti, ki naj bo delegatsko sestavljena iz delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora, nekaterih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in družbe-nopolitičnih organizacij. Družbenopolitični zbor predlaga, da se pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje formira koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje in usposabljanje delegatov. Uvodne obrazložitve predloga globalnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letih 1978 ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Franc MANDELJC in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Fo končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora sočasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje “Oglaša s predloženim globalnim programom izvršnega sveta skupine občine v letu 1978. Uvodno je predlog dmžbenega dogovora o uresničevanju ka-rovske politike v SR Sloveniji obrazložila Karla NOVAK, članica vršnega sveta skupščine občine. M razpravi sta sodelovala: Frika RAČIČ-ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora, in Anton KOROŠEC. m*0 končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora so-Sn° sprejeli naslednji J SKLEP: ' družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ^ strinja, da skupščina občine sklene družbeni dogovor o ures-j*k-evanju kadrovske politike v SR Sloveniji v predloženem be-2 ?®dilu brez variantnega dodatke k preambuli. ' “^žbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje odbor za izvajanje družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji K 6 in 7 Delegati družbenopolitičnega zbora so se dogovorili, da bodo 6. in 7. točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Nato je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, uvodno obrazložil predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica. V razpravi sta sodelovala: Anton KOROŠEC in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o spremembi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane nima pripomb. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica nima pripomb. K 8 Uvodno je predloge odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi delovnih teles skupščine občine obrazložil Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema v predloženem besedilu: - odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; - odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za družbeno nadzorstvo; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za prošnje in pritožbe; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za odlikovanja; - odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi statutarno pravne komisije; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za verske zadeve; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavu volilne komisije; - odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za zadeve borcev NOV; — odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela; - odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za ugotavljanje izvora premoženja in - odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Angelca BUTENKO, Franc MANDELJC, Zvone TUŠAK, sekretat skupščine občine, in Robi DELORENZO. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji imenuje: ^jjpna KOROŠCA za delegata in m° BAU za namestnika delegata. ^•žbenopolitični zbor pooblašča za podpis družbenega dogo-M°ra ° uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji Marjana DSKRIčA, predsednika skupščine občine. SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb. K 10 Uvodne obrazložitve volitev članov delovnih teles skupščine občine ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dodatno imenuje GOSTINČAR Marjana, podpredsednika skupščine občine, za člana sveta za ljuddco obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za družbeno nadzorstvo v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Tone PODOBNIK 2. namestnik predsednika: Milan KASTELIC 3. člani: Jurij MUŠIČ Jože KOROŠEC Marjan KRALJIČ Cveta KOKALJ Marjeta KOSOVEL-NOVAK Tajnik komisije: Marko ROTH, sekretar zbora združenega dela skupščine občine. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za prošige in pritožbe v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Breda JANEŽIČ 2. namsetnik predsednika: Helena PETRIN 3. člani: Jože KOZAMERNIK Inka GOREČAN Angelca BUTENKO Janez MIKLAVC Ivan PETERCA Tajnik komisije: Ciril GLAVAN, skupščina občine. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za odlikovanja v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Robi DELORENZO 2. namestnik predsednika: Dragica MEDVED 3. člani: Betka MALIČ Matevž GANTAR Stane BABNIK Stane ČERNE Meri TRTNIK Tajnik komisije: svetovalec za kadrovske zadeve. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLE P: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za verske zadeve v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Božidar TONI 2. namestnik predsednika: Ciril JERIHA 3. člani: Anton LJUBIČ Simona MEDEN Ivanka BOBNAR Ivan BRICELJ Slavko VRZEL Tajnik komisije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine Delegati dmžbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli statutarno pravno komisijo v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Marjan MOŠKRIČ 2. namestnic predsednika: Ivan KUNST 3. člani: Slavko GERLICA Erika RAČIČ-ŠIFT Ljubo ZABUKOVEC Danilo JURCA Zvone TUŠAK sekretar občinskega sindikalnega sveta Ivan KUHAR Nika MODIC Jelka PEČAR Tajnik komisije: Bogdana ROTH-ŽIGON, samostojni svetovalec za pravne zadeve skupščine občine. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za ugotavljanje izvora premoženja v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Brane VRŠNIK 2. namestnik predsednika: Danica MATI 3. člani: Pavla UUBAN1Č Vinko COLARIČ Tone URBIČ Savo OSREDKAR Joža CERAR Janez JAGODIČ Vilko SLUGA Tajnik komisije: Ciril GLAVAN, skupščina občine. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za zadeve borcev NOV v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Alojz NARDIN 2. namestnik predsednika: Franc PANGERŠIČ 3. člani: Stane MELJO Peter ŠTERK Stane ZUPANČIČ Ivan BENEDIK Ciril OMAN Tončka BUDAL Alojz TRTNIK Tajnik komisjje: Albina ČERNE, referent za varstvo invalidov in borcev skupščine občine Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Nina JEVŠNIK 2. namestnic predsednika: Lidija SVETINA 3. člani: Lidga LIVEK Alfred GOLAVŠEK Nevenka GORENC Andrej KAJDIŽ Bojan OSMAN Katarina KOBAL Albert KARLIN Minka KLOBOVES - MARC Jože ŽUGMAN Marina JUVANČIČ Miha URBANIJA Tajnik komisije: pravni svetovalec Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli na- SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v naslednjem sestavu: [■ Predsednik: Jože LESKOVŠEK ,■ namestnik predsednika: Janez MOŽINA 3- člani: Stane UHAN Majda ŽEMELJ Uroš HORVAT Magda GERBEC Nada SVETEK Marko POTOKAR Denis ŽUST Radoslav BERGINC Ivan PRIMOŽIČ Ciril MODIC Anton DRNOVŠEK Marko ČEPON Franc LOZINŠEK Taj n k komisije: Helena GAŠPERŠIČ, svetovalec za družbeno načrtovanje in analize skupščine občine nj. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli nasled- 1. SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dodatno izvoli v komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve: Ivana MRHARJA Miha KLEŠNIKA Radivoja PLETERSKEGA Eda NOVAKA • Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli Sabino BAU, za namestnika predsednika komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje uredniški odbor DELEGATSKE TRIBUNE v naslednjem sestavu: Glavni in odgovorni urednik: Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine, člani odbora: Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Vilko SLUGA, profesionalni član izvršnega odbora predsedstva OK SZDL Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje s og 1 a sj e k imenovanju tov. Franca LOZINŠKA iz Ljubljane, Bavdekova 8, za individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ljubjjana Moste-Polje. Kil Delegatska vprašanja so postavili: Tone PODOBNIK (2 vprašanji), Robi DELORENZO (2 vprašanji) in Angelca BUTENKO (pisno vprašanje). Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je predsednica družbenopolitičnega zbora ob 18,50 sejo zaključila. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Erika RAČIČ-ŠIFT BELEŽKE: OSNUTEK Na podlagi 147. člena Ustave SR Slovenije in 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) so Skupščina SR Slovenije, občinske skupščine v SR Sloveniji in Skupščina mesta Ljubljana ter Obalna skupščina, Predsedstvo SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije in pravosodni organi v SR Sloveniji, Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in drugi Družbeni pravobranilci samoupravljanja v SR Sloveniji, oigani Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Zveze združenj borcev NOV, Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije v republiki, regiji in občini, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, posebnih in občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji, Kulturne skupnosti Slovenije, področne in občinske kulturne skupnosti v Sloveniji, Kulturne skupnosti Slovenije, regionalne in občinske zdravstvene skupnosti v Sloveniji, Raziskovalne skupnosti Slovenije, področne in občinske raziskovalne skupnosti, Skupnosti socialnega varstva Slovenije in občinske skupnosti socialnega varstva v Sloveniji, Zveze skupnosti otroškegavarstva Slovenije in občinske skupnosti otroškega varstva v Sloveniji, Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in občinske skupnosti socialnega skrbstva v Sloveniji, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in občinske skupnosti pokojninskega in invalidnega zavarovanja v Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije, Telesno kulturne skupnosti Slovenije in občinske telesno kulturne skupnosti v Sloveniji, Zveze skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in občinske stanovanjske skupnosti v Sloveniji ter Skupnost slovenskih občin sklenili DRUŽBENI DOGOVOR o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) \____________________________ 1. člen S tem družbenim dogovorom se določa način pridobivanja sredstev za osebno in skupno porabo delegatov, voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki delajo pri udeležencih tega družbenega dogovora v SR Sloveniji, skupne osnove in merila za določitev vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej, način določanja osebnih dohodkov, in postopek za usklajevanje z družbenoekonomskimi gibanji, ter kriteriji za določitev funkcij, ki se upoštevajo. 2. člen Delegati, voljeni ali imenovani funkcionarji, ki opravljajo delo na funkcijah določenih s tem družbenim dogovorom, imajo pravico do osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov v skladu z načelom delitve po delu. Delegat, voljeni ali imenovani funkcionar, ki je v delovnem razmerju v temeljni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ki le del svojega delovnega časa opravlja delo v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih ima za čas opravljanja tega dela vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu, kijih uresničuje v temeljni organizaciji ali drugih organih oziroma v drugih delovnih skupnostih, kjer združuje svoje delo in sredstva. Udeleženci tega družbenega dogovora se bodo zavzemali, da bodo temeljne in druge organizacije v svojih samoupravnih aktih zagotovile tem delegatom in funkcionarjem pogoje za opravljanje delegatskih funkcij, kakor tudi pravico do nadomestila za izpadli osebni dohodek in povračilo drugih stroškov, kot je to določeno v 191. členu zakona o delovnih razmerjih. Za vse ostale delegate in funkcionarje organov oziroma organizacij, za katere se ne uveljavljajo določila prejšnjega odstavka pa njihove pravice za čas opravljanja dela uredijo udeleženci družbenega dogovora v svojih samoupravnih sporazumih o določanju vloge in pomena funkcije in določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum). 3. člen Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem določajo udeleženci tega dmžbenega dogovora primerno načelom svobodne menjave dela. Ta sredstva določijo tako, da upoštevajo dogovorjeno ovrednoteno vlogo in pomen funkcije, predvideni obseg opravljanja del in nalog, minulo delo in planirano usklajevanje osebnih dohodkov delavcev upoštevaje družbeno produktivnost dela in druge kazalce določene v letni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije. Prispevki za skupno in splošno porabo in drugi prispevki in sredstva za druge osebne prejemke se določijo na podlagi zakonov, drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki veljajo za delavce delovnih skupnosti udeležencev družbenega dogovora. Obseg sredstev se dokončno določi ob zaključku leta na podlagi izvršitve programiranih nalog. 4. člen Pri določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem,udeleženci tega družbenega dogovora upoštevajo: - da uresničevanje demokratično dogovorjenih načel kadrovske politike zahteva ustrezen postopek za kadrovanje delavcev na vodilne in najodgovornejše dmžbene funkcije; - da se v postopku za izbiro kandidatov za te funkcije preverjajo njihova dosedanja družbenopolitična aktivnost in izkušnje, zaupanje delovnih ljudi, kakor tudi njihove delovne, strokovne in moralno politične kvalitete; - da velja za nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij načelo rotacije in reelekcije, da je njihovo delo stalno izpostavljeno oceni javnosti in daje pod nadzorstvom delovnih ljudi in občanov, kakor tudi ustreznih organov, v katerih sestavi funkcionarji opravljajo svoje delo. 5. člen Udeleženci dmžbenega dogovora se zavezujejo, da bodo upoštevajoč določila 4. člena uporabljali te skupne osnove: - družbenopolitična vloga, odgovornost in pomen funkcije; - zahtevnost del in nalog; - obseg del in nalog. Udeleženci dmžbenega dogovora so dolžni v svojih samoupravnih sporazumih oziroma ustreznih pravilnikih te skupne osnove podrobneje razčleniti in določiti merila, upoštevajoč naloge, ki jih imajo ti organi, organizacije in skupnosti. Pri tem upoštevajo družbenoekonomsko razvitost in dmge posebnosti območja oziroma dejavnosti. Za zagotovitev enotne uporabe skupnih osnov bodo udeleženci tega dmžbenega dogovora dali pobudo za sklenitev samoupravnih sporazumov o določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej in določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov, voljenih ali imenovanih funkcionarjev, ki delajo v njihovih samoupravnih, družbenopolitičnih in drugih organih in organizacijah v republiki, regiji in občini (»vertikalni samoupravni sporazumi"). Udeleženci dmžbenega dogovora se zavezuj jejo, da bodo pri določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej medsebojno sodelovali, ter posamezne funkcije razvrstili v skupine. Pri določanju odnosov med funkcijami na različnih nivojih bodo upoštevali tudi posebne kriterije, kot so: gospo-darsko-socialna struktura, geopolitični položaj, velikost območja in drugo. V občini, regiji in republiki bodo medsebojno preverjali razvrstitev in usklajenost posameznih funkcij. V samoupravnih sporazumih bodo zato določili način in postopek tega preverjanja in dajanje predlogov za uskladitev. Predlog za usklajevanje obravnava koordinacijski odbor v občini in regiji, ki ga sestavljajo delegati udeležencev navedenih samoupravnih sporazurrov. se vrednost posamezne funkcije usklajuje ob koncu vsakega polletja za nazaj (varianta: vsake tri mesece). Pri usklajevanju se upošteva porast družbene produktivnosti in gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji. Znesek za funkcijo določen po 5. in 6. členu tega družbenega dogovora oziroma ustreznih samoupravnih sporazumov se enkrat na leto na novo določi. 6. člen 12. člen Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo skupno določili najodgovornejšo funkcijo v samoupravnih sporazumih o določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej in to izrazili z' ustreznim zneskom. Znesek navedene funkcije je izhodišče za določitev zneskov za ostale funkcije, pri čemer se upošteva 4. in 5. člen tega družbenega dogovora. 7. člen Pri določanju osebnega dohodka delegatov, voljenih ali imenovanih funkcionarjev bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali ovrednoteno funkcijo, na kateri delegat oziroma funkcionar opravlja delo. Ce voljeni ali imenovani funkcionar uspešno opravlja delo in naloge tako kot je bilo predvideno v postopku za izvolitev in izbiro na navedeno funkcijo, ter v skladu s 4. in 5. členom, se njegov osebni dohodek določi v višini ovrednotene funkcije. Če so rezultati dela funkcionarja izredni, se lahko določeni osebni dohodek za cas opravljanja dela funkcionarju poveča skladno z doseženimi u$pehi. Prav tako se lahko osebni dohodek za določen čas poveča °ziroma zmanjša, če se je povečal oziroma zmanjšal obseg del in nalog. Tako ugotovljeni osebni dohodek se poveča za odstotek vrednotenja delovne dobe tako kot je to določeno v samoupravnih splošnih aktih za delavce delovnih skupnosti, kjer funkcionar opravlja svoje delo. Če pa funkcionar ne opravlja svojega dela učinkovito in tako k°t je bilo predvideno v postopku za izvolitev ter ob predloženem Poročilu o opravljenem delu, in to poročilo ne dobi podpore orga-na’ ki mu funkcionar odgovarja, se sproži postopek za ugotavljanje njegove odgovornosti. (Varianta: ta odstavek se črta). Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo za ugotavljanje uspešnosti dela, ustrezno funkciji in delu, ki ga funkcionar °Pravlja, izdelali podrobnejša merila. 8. člen Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih sporazumih o določitvi vloge in pomena funkcije in Zahtevnosti dela na njej in določanju osebnih dohodkov in drugih ?sebnih prejemkov delegatom, voljenih ali imenovanih funkcionar-ŠfV’ k' j*h sklenejo po 4. členu tega družbenega dogovora, upo-tevali samo tiste funkcije, na katere funkcionarje izvolijo oziroma 'menujejo naj višja telesa podpisnikov družbenega dogovora oziro-1113 navedenega samoupravnega sporazuma. 9. člen . funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred volitvijo na funkcijo prejemal višji osebni dohodek kot mu pri-Pada po določbah tega dmžbenega dogovora oziroma samoupravna sporazuma o določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevati dela na njej se osebni dohodek posebej določi. 10. člen f goljeni ali imenovani funkcionar, ki neprofesionalno opravlja v Hkcijo, določeno v skladu z 8. členom tega družbenega dogo-,ra’ *ahko prejema nadomestilo za opravljanje funkcij v skladu z 2^gom in kvaliteto opravljenega dela, vendar največ do višine ^ ovrednotene funkcije. .. Udeleženci se zavezujejo, da bodo v samoupravnih sporazumih p drobneje opredelili merila za določitev nadomestila. ,j če voljenemu ali imenovanemu funkcionarju ni določeno namestilo za neprofesionalno opravljanje funkcije, se mu lahko p Kna glede na opravljeno delo nagrada, ki v enem letu ne more h (vihati dvakratne višine poprečnega mesečnega osebnega do-°dka v republiki iz preteklega leta. 11. člen tin Se Zagotovi usklajeno rast osebnih dohodkov voljenih in ime-vanih funkcionarjev z družbenoekonomskimi gibanji v republiki, Če ni z zakonom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno, ima delegat, voljeni ali imenovani funkcionar pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov za tisti čas, ko zaradi dela pri udeležencu družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma izgubi osebni dohodek in sicer: ko sodeluje na sejah in delovnih sestankih teles, katerih član je, ali če po naročilu opravlja nalogo, ki terja njegovo prisotnost v kraju, kjer se naloga opravlja. Delegat, voljeni ali imenovani funkcionar, ki opravlja svoboden poklic, ima pravico do nadomestila za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih. Delegat, voljeni ali imenovani funkcionar, ki je zasebni kmetovalec, ima pravico do nadomestila za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva. Delegat, voljeni ali imenovani funkcionar, ki je samostojni obrtnik, ima pravico do nadomestila za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti. Poprečni osebni dohodek delegata, voljenega ali imenovanega funkcionarja navedenega v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, se ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o poprečnih osebnih dohodkih. Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih samoupravnih sporazumih o vrednotenju funkcij določili izvajanje navedenih pravic. 13. člen Udeleženci družbenega dogovora bodo zagotovili, da bodo delegati, voljeni ali imenovani funkcionaiji prejemali nadomestilo osebnih dohodkov za čas nezmožnosti za delo do 30 dni v taki višini, kot je to določeno s samoupravnimi splošnimi akti za člane delovne skupnosti kjer delegat, voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. 14. člen Delegatu Skupščine SR Slovenije in članu telesa Skupščine SR Slovenije, ki nima lastnosti delegata in ki ne prejema osebnega dohodka oziroma povračila po določbah 5. in 6. člena tega družbenega dogovora, se lahko prizna, kadar sodeluje na sejah zborov ali teles Skupščine SR Slovenije, pavšalno povračilo do višine ene dnevnice. S splošnim aktom Skupščine SR Slovenije se določijo merila za priznavanje višine pavšalnega povračila po prvem odstavku tega člena. Pavšalno povračilo in merila za določanje njegove višine v smislu prvega in drugega odstavka tega člena lahko s svojim splošnim aktom določijo tudi ostali udeleženci tega družbenega dogovora delegatu ali članu komisije oziroma telesa, ki ne prejema mesečnega osebnega dohodka po določbah 5. in 6. člena tega družbenega dogovora. Varianta I Delegatu Skupščine SR Slovenije in članu telesa Skupščine SR Slovenije, ki nima lastnosti delegata in ki ne prejema osebnega dohodka ozirona povračila po določbah 5. in 6. člena tega družbenega dogovora in ki nima pravice do povračila potnih stroškov in do dnevnice se lahko prizna, kadar sodeluje na sejah zborov ali teles Skupščine SR Slovenije, pavšalno povračilo do višine ene polovice dnevnice. S splošnim aktom Skupščine SR Slovenije se določijo merila za priznavanje višine povračila po prvem odstavku tega člena. Varianta II 14. člen se črta in se doda k drugemu členu nov odstavek: Za opravljeno delo, ki ga ima delegat v zvezi s pripravo in sodelovanjem na seji organa oziroma različnih teles pri udeležencih družbenega dogovora oziroma samoupravnih sporazumov mu pripada ustrezno nadomestilo. Udeleženci družbenega dogovora se bodo zavzeli, da v samoupravnih sporazumih podrobneje določijo kriterije za določitev višine nadomestila. 15. člen Delegati, voljeni ali imenovani funkcionaiji imajo pravico do drugih osebnih prejemkov oziroma povračil v taki višini, kot je to določeno v samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti, kjer opravljajo svojo funkcijo. Če delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar predstavlja organ oziroma organizacijo, se mu priznajo stroški za prenočevanje v celoti na podlagi računa. Udeleženci družbenega dogovora bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelili, kdaj delegat oziroma voljeni funkcionar predstavlja organ ali organizacijo. 16. člen Delegat, voljeni ali imenovani funkcionar, ki se udeležuje sej pri udeležencih družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma o vrednotenju funkcij ima pravico do povračila stroškov za prevoz iz kraja stalnega bivališča in nazaj v višini vozne tarife vlaka ali avtobusa, po uradno objavljenih cenah ali do povračila kilometrine, kadar ima pravico, da za prevoz uporabi lastno vozilo. 17. člen Udeleženci družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o določitvi vloge in ponena funkcije in zahtevnosti dela na njej se zavezujejo, da bodo od osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev združevali sredstva za stanovanjskoizgradnjo, izobraževanje in druge potrebe v višini, kot je to določeno v samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev, ki so jih sprejele delovne skupnosti, kjer voljeni in imenovani funkcionar opravlja svojo funkcijo. 18. člen Voljeni ali imenovani funkcionar, ki prejema osebni dohodek določen po 7. členu dmžbenega dogovora, ima po prenehanju mandata pravico do osebnega dohodka še za dobo 6 mesecev, v izjemnih primerih pa za dobo 1 leta. Udeleženci družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, bodo točneje določili pogoje, pod katerimi voljeni in imenovani funkcionar po prenehanju mandata pridobi pravico do prejemanja osebnega dohodka. Ce ima delegat, voljeni ali imenovani funkcionar po zakonu o delu in pravicah republiških poslancev in funkcionaijev, ki jim je prenehala funkcija, pravico do povračila osebnega dohodka in drugih povračil, mu ta pravica gre po omenjenem zakonu. 19. člen Udeleženci družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da ne bodo izplačevali nobenih osebnih izdatkov na račun materialnih stroškov in sredstev skupne porabe, ki niso določeni s tem družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom, ki niso določeni v samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo funkcijo. 20. člen Udeleženci družbenega dogovora ustanovijo komisijo za spremljanje in izvajanje tega družbenega dogovora, v katero delegirajo vsak po enega delegata. Komisija iz vrst delegatov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Komisija se sestaja po potrebi, najmanj pa 2 krat letno. Seje komisije sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na pobudo udeležencev družbenega dogovora. Naloge komisije so predvsem naslednje: - spremlja izvajanje tega družbenega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje, - sprejema predloge udeležencev za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, - daje priporočila in mnenja h konkretni višini zneska za določene funkcije v skladu s 4., 5., 6. in 7. členom tega družbenega dogovora, - daje priporočila in mnenja za povečanje oziroma zmanjšanje osebnega dohodka, zaradi povečanega oziroma zmanjšanega obsega dela, na osnovi 7. člena tega družbenega dogovora, - obravnava predloge in daje mnenja za usklajenost samoupravnih sporazumov o določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej oziroma pravilnikov z določbami tega dmžbenega dogovora, - usklajuje vrednost posameznih funkcij z družbenoekonomskimi gibanji, kot to določa 11. člen tega dmžbenega dogovora. Udeleženci dmžbenega dogovora se zavezujejo, da bodo komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpolago vse potrebne samoupravne splošne akte in dmge potrebne podatke. Korrisija sprejme svoj poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 21. člen Če komisija udeležencev dmžbenega dogovora pri obravnavi in usklajevanju posameznih vprašanj ne doseže soglasja, o tem obvesti udeležence dmžbenega dogovora. Udeležencise zavezujejo,da bodo vprašanja, o katerih, ni doseženo soglasje, obravnavali in o njih sklepali isti organi, ki so sprejeli ta družbeni dogovor. 22. člen Spremembe in dopolnitve tega dmžbenega dogovora se opravijo po enakem postopku, kot se sprejema dmžbeni dogovor. 23. člen Skupščina SR Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Dmžbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenije in vse republiške samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo,da bododalepobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma iz 5. člena z istovrstnimi organi in skupnostmi, navedenimi v uvodu tega dmžbenega dogovora. Ti organi oziroma skupnosti pa s sprejetjem tega dmžbenega dogovora pooblaščajo navedene organe in skupnosti, da v njihovem imenu ta dogovor podpišejo in da pripravijo osnutke teh samoupravnih sporazumov. 24. člen Ko začne veljati ta dmžbeni dogovor in samoupravni sporazumi o določitvi vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej oziroma pravilniki, prenehajo veljati republiški in regijski dmžbeni dogovori o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim in imenovanim funkcionarjem (Uradni list SRS, št. 20/75). 25. člen K dmžbenemu dogovom lahko pristopijo tudi dmgi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, če za njihove voljene in imenovane funkcionarje veljajo določbe 4. člena tega dmžbenega dogovora in se ne morejo vključiti v ustrezne samoupravne sporazume, kijih sklepajo delavci na področju materialne proizvodnje. 26. člen Družbeni dogovor velja za udeleženca, ko ga podpiše. OBRAZLOŽITEV 1. Komisija podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem ‘n republiška komisija za usklajevanje regijskih družbenih dogovorov sta na sejah v začetku leta 1978 sprejeli sklep, da se pristopi k izdelavi osnutka družbenega dogovora. Pri pripravi osnutka novega družbenega dogovora naj bi upoštevali, da so dosedaj sprejeti in uveljavljeni družbeni dogovor v republiki in regijah v veliki meri uspešno urejali in usklajevali osebne dohodke in druge osebne prejemke za voljene in imenovane funkcionarje v SR Sloveniji Prav tako je bila v komisijah izražena zahteva, naj bi v tem trenutku bistveno ne spreminjali kroga udeležencev, za katere se z dokumentom urejujejo vprašanja osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih ir1 imenovanih funkcionarjev, vendar pa jih medsebojno tako povezati, da jim bo omogočeno čim uspešneje in funkcionalno razreševati vsa vprašanja usklajevanja in medsebojnega vplivanja. Glede na določbe zakona o združenem delu in to 662. člena, ki zahteva uporabo določil o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo čimpreje, najkasneje pa z začetkom tega leta naj bi osnutek družbenega dogovora uveljavil te norme tudi za de- litev sredstev za osebne dohodke za voljene in imenovane funkcionarje. Poleg tega je treba upoštevati, da je število delavcev, ki prejemajo osebni dohodek na osnovi že omenjenih družbenih dogovorov, kar precejšnje. Osebne dohodke po sedanjem republiškem družbenem dogovoru prejema v republiki 481 funkcionarjev, ki profesionalno opravljajo svojo funkcijo in 187 funkcionarjev - volonterjev. Na osnovi trinajstih regijskih družbenih dogovorov pa vsega skupaj 1500 funkcionarjev. Med tem sorazmerno velikim številom je precej funkcionarjev, ki so po svojem položaju predstojniki strokovnih služb udeleženca družbenega dogovora. 2. Pri izdelqyi osnutka družbenega dogovora smo predvsem upoštevali določbe zakona o združenem delu poleg členov, ki urejajo delitev sredstev za osebne dohodke delavcev tudi določbo 164. člena, ki omogoča urejanje delovnega razmerja s posebnimi predpisi, ker so osebni dohodki tudi del teh razmerij. Nadalje smo upoštevali tudi določbe iz predloga zakona o temeljih državne uprave, ter zveznemu izvršnemu svetu in zveznih upravnih organih in to poglavje, ki ureja pridobivanje in razporejanje dohodka, ter delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (člen 289.-297.) Glede na to, da je delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo voljenih in imenovanih funkcionarjev v SR Sloveniji širšega skupnega pomena, naj bi skupne osnove za njihovo urejanje uredili z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi oziroma pravilniki. * Z družbenim dogovorom bi uredili način pridobivanja sredstev za osebno in skupno porabo, skupne osnove in merila za določitev vloge in pomena funkcije in zahtevnosti dela na njej, način določanja osebnih dohodkov, kriterije za določitev funkcij, ki se upoštevajo ter postopek za usklajevanje z družbenoekonomskimi gibanji. Za ureditev navedenih vprašanj, družbeni dogovor vsebuje le skupne osnove in merila, ki jih je potrebno še podrobneje razdelati Udeleženci, ki bodo sklenili družbeni dogovor, prevzamejo tudi obveznost, da urede podrobneje skupne osnove in merila v samoupravnih sporazumih o določanju vloge in pomena funkcij in zahtevnost dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje, ki delajo v njihovih samoupravnih, družbenopolitičnih in drugih organih in organizacijah v republiki, regiji in občini Na tej osnovi bi sklenili 21 navedenih samoupravnih sporazumov („vertikalni samoupravni sporazumi"). Tisti udeleženci družbenega dogovora, ki pa nimajo organov ozi-torna organizacij, ki delajo na njihovem delovnem področju na nivoju regijeoziromaobčine, pa urede skupne osnove in merila v svojih pravilnikih (Predsedstvo SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Skupnost slovenskih občin). * y „vertikalnih samoupravnih sporazumih" oziroma pravilnikih bodo razvrščene vse funkcije v organih oziroma organizacijah istega delovnega področja v republiki, regiji in občini. Na te funkcije pa lahko pridejo občani oziroma delovni ljudje le preko določenih kadrovskih postopkov. Njihovo delo je stalno izpostavljeno preverjanju delovnih ljudi, kakor organom, ki jim odgovarjajo, podvrženo načelom rotacije in reelekcije, kar naj se upošteva tudi pri določanju vloge in pomenu posamezne funkci-jc in zahtevnosti dela na njej ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov osebam, ki delajo na teh funkcijah. Tri odločitvi katere funkcije naj se vključijo v „ vertikalne samoupravne sporazume" oziroma pravilnike, moramo upoštevati navedene značilnosti še posebej glede omejenosti ponovne izvolitve (rotacije) in reelekcije. Ce bi želeli število funkcij, ki se vključujejo še omejiti, bi vključili le tiste, ki so podvržene ro- , tociji, izjeme pa posebej določili. ■ posamezno funkcijo bi „stehtali“ tako, da bi upoštevli njeno družbenopolitično vlogo, odgovornost in njen pomen; zahtevnost del in nalog na njej, kakor tudi predvideni obseg del in nalog. Znesek za najodgovornejšo< funkcijo v samoupravnih sPorazumih je izhodišče za določitev zneskov za ostale funkcije navedene v samoupravnem sporazumu oziroma pravilniku. Da se zagotovi usklajenost ovrednotenja najodgovornejših funkcij, se Udeleženci zavezujejo, da bodo zneske za te funkcije skupno določili (6. člen). 1 samoupravnih sporazumih pa morajo udeleženci razdelati tudi določbe za preverjanje usklajenosti posameznih funkcij v občini 6, '2 regiji (5. člen). določanju osebnega dohodka voljenega in imenovanega funkcionarja se upošteva določeni znesek za funkcijo, kakor tudi kvaliteto in obseg opravljenega dela na funkciji in odstotek za vrednotenje delovne dobe V samoupravnih sporazumih je potrebno razdelati merila za ugotavljanje uspešnosti dela (7. člen). Poleg tega naj bi posebej razdelali, da se prizna ustrezno nadomestilo za kreativno delo, inovacije, racionalizacije ali druge oblike ustvarjalnosti, ki so pomembno prispevale k rezultatom dela organa ali organizacije, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svoje delo. V ta namen naj bi opredelili tudi postopek za pridobitev predlogov in kriterije oziroma merila za določitev višine nadomestila, obdobje za katere se predloge in organe obravnava Nedvomno pa mora biti osebni dohodek voljenega ali imenovanega funkcionarja odvisen tudi od izvrševanja nalog organa ali organizacije v kateri dela. 7. Zneske za določene funkcije naj bi uskladili z družbenoekonomskimi gibanji v republiki najmanj dvakrat na leto. Uskladitev naj pomeni vsakokratno presojo, pri čemer naj se za podlago upošteva porast družbene produktivnosti, gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu oziroma druge pomembne podatke. 8. Po določbah 191. člena zakona o delovnem razmerju (Uradni list SRS, št. 24/ 78) so temeljne in druge organizacije združenega dela dolžne zagotoviti kritje vseh stroškov za vse delavce, ki so izbrani za delegate v organih družbenopolitičnih skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi zagotoviti možnosti za opravljanje delegatskega dela. Za vse člane organov oziroma delegacij pa morajo urediti nadomestilo za izpadli osebni dohodek kakor kritje nastalih stroškov, udeleženci samoupravnih sporazumov oziroma pravilnikov, kjer delegati opravljajo svojo funkcijo. V dosedanjih razpravah pa še ni razčiščeno glede ureditve nadomestila za delo, ki ga imajo delegati v zvezi s pripravo in sodelovanjem na sejah (delegatski pavšal). Zato so v družbenem dogovoru poleg predloga še variante, kat naj bi pomagalo za dokončno odločitev. Za ostale prejemke, ki pripadajo delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem iz naslova materialnih stroškov, zanje veljajo samoupravni splošni akti delovnih skupnosti, kjer funkcionarji delajo. Izjema je le določba za nočnine v primeru, ko funkcionar predstavlja organ ali organizacijo (15. člen) in določba navedena v 16. členu. 9. Glede na to, da bodo skupne osnove v družbenem dogovoru izhodišče za „vertikalne samoupravne sporazume", naj družbeni dogovor obravnavajo vsi organi, ki bodo udeleženci „vertikalnih samoupravnih sporazumov". Ob razpravi in sprejetju družbenega dogovora naj ti organi sprejmejo tudi sklep, da pooblaščajo organ, naveden v uvodu družbenega dogovora, da ta družbeni dogovor v njihovem imenu podpiše (člen 23). BELEŽKE: h. Na podlagi 186. in v skladu z 206. in 207. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) je dela skupščina občine na seji zbora združenega dne............. zbora krajevnih skupnosti dne.... in družbenopolitičnega zbora dne...........sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti J 1. člen S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ustanavlja komisijo za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti. 2. člen Komisija skrbi, da v skladu z ustavo, statutom občine in drugimi zakonskimi ali družbenopolitičnimi dokumenti za razvoj krajevnih skupnosti in pripravlja predloge za obravnavo vprašanj s področja organiziranja, samoupravljanja in financiranja krajevnih skupnosti ter njihovo medsebojno samoupravno povezovanje in povezovanje z organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi za boljše uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. 3. člen Komisija dela na sejah in daje skupščini občine oziroma pristojnemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah in v kolikor je potrebno predlaga ustrezne ukrepe. 4. člen Komisija ima 15 članov. Predsednik komisije je delegat družbenopolitičnega zbora, namestnik predsednika pa delegat zbora krajevnih skupnosti. Komisijo sestavljajo po dva delegata zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter po en delegat občinskega sindikalnega sveta, OK ZKS, OK SZDL in skupščin občinskih SIS za telesno kulturo, kulturo, izobraževanje, otroško varstvo, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRlC Na podlagi 186. in v skladu z 206. in 207. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in 12. členom odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS štev. 30/76 je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne .................. zbora krajevnih skupnosti dne...............in družbenopolitičnega zbora dne.........,.. sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda 1. člen S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ustanavlja komisijo za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda. 2. člen Komisija v skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka in drugimi predpisi obravnava in odloča o zahtevkih občanov za oprostitev plačila samoprispevka II. Pri svojem delu sodeluje s Centrom za socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje in pri odločitvah upošteva mnenje centra v posameznih zadevah. 3. člen Komisija dela na sejah. O svojem delu daje poročila skupščini občine oziroma pristojnim zborom in sodeluje s krajevnimi skup' nostmi ter drugimi organi in organizacijami. 4. člen Komisija ima 7 članov. Predsednik komisije je delegat zbora krajevnih skupnosti, namestnik pa delegat zbora združenega dela. Drugi člani so lahko delegati zborov skupščine občine, skupščin1 2 3 4 5 6 samoupravnih in interesnih skupnosti, centra za socialno delo in drugih organov in organizacij. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati sklep o ustanovitvi komisije za oprostitev plačila samoprispevka o financiranju gradnje objektov družbenega standarda, ki gaje sprejela skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1977. 6. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj. Številka: Datum: predsednik SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlc Na podlagi 44. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS 13/72) ter v skladu z 206. in 207. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji združenega dela dne............. zbora krajevnih skupnosti dne........... in družbenopolitičnega zbora dne............sprejela --------------;-----------------------------------------n Na podlagi 40. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 186. ter v skladu z 206. in 207. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne....... zbora krajevnih skupnosti dne,........in družbenopolitičnega zbora dne ..........sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov V____________________________J ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov v--------:_________________J 1. člen S odlokom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljuj6™ besedilu: skupščine občine) ustanavlja komisijo za oprostitev P acila prispevka starostnega zavarovanja kmetov. 1. člen S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ustanavlja komisijo za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje. 2. člen Komisija v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi določa tiste avarovance z območja občine, ki niso zmožni v celoti plačevati Prispevka za obvezno starostno zavarovanje oziroma določa tisti • kolikšen del tega prispevka so zmožni plačevati glede na svoj eKonomski položaj. 3. člen Komisija dela na sejah in daje skupščini občine oziroma pristoj-™u zboru poročila o svojem delu in ugotovitvah ter v kolikor je P hebno predlaga sprejem ustreznih sklepov. 4. člen Komisija ima 5 članov. Predsednik komisije je delegat zbora Revnih skupnosti, namestnik predsednika pa je delegat zbora ^ruženega dela. Ostali člani komisije so lahko delegati za zbore upSčine občine, delegati za skupščine samoupravnih interesnih KUpnosti ali delegati, ki jih v komisijo delegirajo družbeno-Poiitične organizacije. V komisijo delegira enega delegata Center socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje. Dr ? °^ravnavi posameznih zadev lahko pri delu komisije sodeluje P cdstavnik krajevne skupnosti s katerega območja komisija obrav-nava posamezno vlogo. 5. člen v ? dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o imeno-V!9U komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavaro-^j!)e kmetov in komisije za odločanje o pritožbah zoper odmero $ spevka za starostno zavarovanje kmetov, ki gaje sprejela skupna na.?bčine na seji družbenopolitičnega zbora dne 12.11. 1974 in j j ^^zbora združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 14. 6. člen ^a odlok stopi v veljavo takoj. 2. člen Komisija obravnava pritožbe zavarovancev zoper odločbe davčnega organa o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov in zoper odločitve in predloga komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov. 3. člen Komisija dela na sejah. Pri svojem delu sodeluje s krajevnimi skupnostmi, Centrom za socialno delo občine, pristojnimi organi samoupravnih interesnih skupnosti ter organi in organizacijami. Komisija daje skupščini občine oziroma pristojnemu zboru poročilo o svojem delu ter v kolikor je potrebno predlaga sprejem ustreznih ukrepov. 4. člen Komisija ima 5 članov. Predsednik komisije je delegat zbora krajevnih skupnosti, namestnik predsednika pa je delegat zbora združenega dela. Ostali člani komisije so lahko delegati za zbore skupščine občine, delegati za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ali delegati, ki jih v komisiji za delegiranje delegirajo družbenopolitične organizacije. V komisijo delegira enega delegata Center za socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje. Pri obravnavi posameznih zadev lahko pri delu komisije sodeluje predstavnik krajevne skupnosti s katere območja komisija obravnava posamezno zadevo. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj. Štev.: PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Matjan MOŠKRlC Na podlagi 186. člena statuta občine ljubljena Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne......... na seji zbora krajevnih skupnosti dne......... in na seji družbenopolitičnega zbora dne.........sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje l_______________________________________________J 1. člen 9. člen Odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se dopolni tako, da se v drugem odstavku doda besedilo „ali člana izvršnega sveta". 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne..... 1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV V skladu z novim imenovanjem članov izvršnega sveta je potrebno dopolniti 9. člen Odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v tem smislu, da predsednik izvršnega sveta, ki je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine, finančnega načrta upravnih organov, lahko pooblasti za opravljanje teh nalog člana izvršnega sveta, kije v izvršnem svetu odgovoren za delo upravnih organov. ----------------------------------------------- v Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 5. seji dne 30. maja 1978 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje v razpravo in sprejem skupščini občine predlog Odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (dopolnitev 9. člena odloka, kjer se v drugem odstavku doda besedilo „ali člana izvršnega sveta". V------------------------------------------------------J < : N Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. člena in 3. odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS št. 10/77) so skupščine občin: Domžale, na seji .......................... dne Cerknica, na seji...........................dne Grosuplje, na seji..........................dne Hrastnik, na seji ..........................dne Kamnik, na seji.............................dne Kočevje, na seji............................dne Litija, na seji.............................dne Ljubljana-Bežigrad, na seji.................dne Ljubljana-Center, na seji...................dne Ljubljana-Moste-Polje, na seji .............dne Ljubljana-Šiška, na seji....................dne Ljubljana-Vič-Rudnik, na seji...............dne Logatec, na seji............................dne Ribnica, na seji............................dne Trbovlje, na seji...........................dne Vrhnika, na seji............................dne Zagorje, na seji ...........................dne sprejele / ODLOK o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani _________J 1. Temeljno sodišče v Ljubljani ima naslednje enote: - enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje občine Domžale - enota v Grosupljem s sedežem v Grosupljem za območje občine Grosuplje - enota v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje občine Kamnik - enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje občin Kočevje in Ribnica - enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik in Litija - enota na Rakeku s sedežem na Rakeku za območje občine Cerknica - enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje - enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje občin Vrhnika in Logatec 2. Temeljno sodišče v Ljubljani ima poleg predsednika sodišča 124 sodnikov in 1500 sodnikov porotnikov. 3. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima naslednje enote: - enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje enot temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku - enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje enote temelj' nega sodišča v Kočevju - enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje enot temelj' nega sodišča v Ljubljani in Grosupljem - enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote temeljnega sodišča v Trbovljah - enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje enot temelj' nega sodišča na Rakeku in Vrhniki , Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima poleg javnega tožilca namestnikov j avnega tožilca. 5. Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki (predsedniki skupščin občin) PREDLOG ( N Na podlagi 30., 59., 62., 66., 69., 77., 87., 88., 89., 106., *07. in 109. člena zakona o rednih sodiščih ter 19., 21., 23., ,2-> 35., 37., 41., 44. in 61. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS št. 10/77) so skupščine občin Domžale, Cerknica, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Hubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, . Trbovlje, Vrhnika in Zagorje sklenile DOGOVOR o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani l. vij tem dogovorom udeleženke sporazumno določijo enote, šte-Lj sodnikov in število sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v niko • ' (v nadaljevanju temeljno sodišče), enote, število namestit^ J javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (v stjjj •levanju temeljno javno tožilstvo), se dogovorijo o objavi pro-prj s°dniških mest, dajanju slovesne izjave, dajanju dovoljenja za P°r ter urejajo druga vprašanja iz zakona o rednih sodiščih in *0na o javnem tožilstvu. g 'jan/6 ^emeUnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljub- 2. v0s^.e*eženke določijo, potem ko je republiški sekretariat za pra-Poo0-e’ organizacijo uprave in proračun ugotovil, da so izpolnjeni P° 2. odstavku 30. člena zakona o rednih sodiščih, da so na - temeljnega sodišča naslednje enote: ota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje občine » ^mžale Crota VjProsuP^em s sedežem v Grosupljem za območje občine y.n°ta v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje občine - Ritnik ota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje občin Ko- - jjj in Ribnica bu ta v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje občin Lju-liiikv "^enter» Lj ubij an a- Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje, v eno?!jana'Šiška- Ljubljana-Vič-Rudnik in Litija Ce,L.na Rakeku s sedežem na Rakeku za območje občine -- e ‘knica jj ta v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje občin " enoitn*’ Trbovlje in Zagorje Vruta na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje občin rhn*a in Logatec. 3. Na Sl, J^dlog javnega tožilca SR Slovenije, potem, ko je ta ugo-a So izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 21. člena zakona o javnem tožilstvu, določijo udeleženke, da ima temelj no javno tožilstvo naslednje enote: — enoto v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje enot temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku — enoto v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje enote temeljnega sodišča v Kočevju — enoto v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje enot temeljnega sodišča v Ljubljani in v Grosupljem — enoto v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote temeljnega sodišča v Trbovljah — enoto na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje enot temeljnega sodišča na Rakeku in Vrhniki Sodniki, sodniki porotniki, javni tožilec in namestniki javnega tožilca 4. Udeleženke določijo, da ima temeljno sodišče poleg predsednika sodišča 124 sodnikov ter 1500 sodnikov porotnikov. Na enotah temeljnega sodišča bo glede na obseg dela predvidoma delalo največ naslednje število sodnikov: v Domžalah 7, v Grosupljem 5, v Kamniku 5, v Kočevju 5, v Ljubljani 90, na Rakeku 4, v Trbovljah 5 in na Vrhniki 4. Za območje posamezne enote temeljnega sodišča bo glede na obseg dela predvidoma izvoljenih naslednje število sodnikov porotnikov: enote v Domžalah 120, enote v Grosupljem 60, enote v Kamniku 60, enote v Kočevju 80, enote v Ljubljani 900, enote na Rakeku 50, enote v Trbovljah 100 in enote na Vrhniki 80. 5. Na predlog javnega tožilca SR Slovenije določijo podpisnice, da ima temeljno javno tožilstvo poleg javnega tožilca 39 namestnikov javnega tožilca. 6. Prosto sodniško mesto objavi Skupščina občine Ljubljana--Center v Uradnem listu SRS na predlog katerekoli od udeleženk, na predlog sodišča ali na predlog republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. • . O objavi prostega sodniškega mesta obvesti Skupščina občine Ljubljana-Center vse ostale udeleženke. 7. Slovesno izjavo dajo predsednik sodišča, sodniki, javni tožilec in namestniki javnega tožilca pred predsednikom Skupščine občine Ljubljana-Center. Sodniki porotniki dajo slovesno izjavo pred predsednikom skupščine občine, v kateri imajo stalno prebivališče. 8. Dovoljenje za pripor predsednika sodišča in javnega tožilca da Skupščina občine Ljubljana-Center. Dovoljenje za pripor sodnika, sodnika porotnika ali namestnika javnega tožilca, zoper katerega j e uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, ki gaje storil pri opravljanju svoje funkcije, da skupščina občine, v kateri ima sedež enota, v kateri sodnik, sodnik porotnik ali namestnik javnega tožilca opravlja funkcijo ob času storitve kaznivega dejanja. Dovoljenje za pripor sodnika porotnika da skupščina občine, na območju katere sodnik porotnik stalno prebiva. 9. Zahteva ali predlog za razrešitev predsednika sodišča, sodnika, sodnika porotnika, javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca, ' se lahko vložita pri katerikoli udeleženki dogovora. Udeleženka, pri kateri je bila vložena zahteva ali dan predlog za razrešitev, o tem obvesti ostale udeleženke dogovora. Če katerakoli udeleženka na lastno pobudo uvede postopek za razrešitev funkcionarja iz 1. odst. te točke, obvesti o tem ostale udeleženke. 10. Postopek za ugotovitev utemeljenosti razlogov za razrešitev predsednika sodišča, sodnika ali sodnika porotnika iz 4. do 6. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih, kakor tudi za razrešitev javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca po 1. odst. 37. člena zakona o javnem tožilstvu, izvede pristojni organ tiste udeleženke dogovora, pri kateri se zahteva razrešitev oz. ki je predlagala razrešitev. Strokovni sodelavci, administrativno-tehnični delavci in pripravniki 11. Soglasje k sistemizaciji delovnih mest za strokovne in admini-strativno-tehnične delavce ter pripravnike, ki jo temeljno sodišče določi s samoupravnim splošnim aktom, daje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center potem, ko dobi mnenje izvršnih svetov ostalih občinskih skupščin, udeleženk dogovora. 12. Soglasje k sistemizaciji delovnih mest za strokovne sodelavce, administrativno-tehnične delavce ter pripravnike, ki jo določi temeljno javno tožilstvo s samoupravnim splošnim aktom, daje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center potem, ko dobi mnenje izvršnih svetov ostalih občinskih skupščin, udeleženk dogovora. 13. Udeleženke se sporazumejo, da znaša nagrada za sodnika porotnika za en dan opravljanja funkcije 3,5 % od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS za obdobje 9 mesecev preteklega leta. Kilometrino, dnevnice, povračilo stroškov za prehrano in prenočišče bodo udeleženke priznavale v višini kot bo določena za sodnike, kijih voli Skupščina SRSlovenije. Prehodne določbe 14. Začasno sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike temeljnega sodišča določi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center na predlog republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Prosta dela in naloge za navedene delavce objavi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center. 15. Javnemu tožilcu SR Slovenije daje soglasje k začasni sistemizaciji delovnih mest strokovnih sodelavcev, administrativno-tehničnih delavcev ter pripravnikov Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center. 16. Udeleženke bodo v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko dogovora sprejele svoje odloke do 30. 6. 1978. 17. Dogovor velja, ko ga podpišejo vse udeleženke. Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana-Center. Podpisniki (predsedniki skupščin občin) predlog Na podlagi 2. odstavka 56. člena, 57. člena, 58. člena in 103. člena zakona o rednih sodiščihter 2.odstavka 51. člena, 52. člena, 56. člena in 57. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS št. 10/77) so skupščine občine Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočoie, Litija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Mo-ste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje sklenile DOGOVOR o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani ' in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani V_________________________ 1. Udeleženke dogovora bodo zagotavljale sredstva za delo Temelj' nega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju temeljno sodišče) in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (v nadaljevanju temelji10 javno tožilstvo) v skladu z družbenoekonomsko politiko v SR Slo-veniji na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravna1 sporazum) v z upoštevanjem obsega in programa dela temelj neg8 sodišča oz. temeljnega javnega tožilstva. Udeleženke bodo zagotavljale sredstva, iz katerih delavci delav' ne skupnosti temeljnega sodišča oz. temeljnega javnega tožilstva pridobivajo dohodek (sredstva za osebne dohodke in skupn° porabo), sredstva za materialne izdatke, sredstva opreme in sred' stva za posebne namene. Udeleženke se sporazumejo, da bodo prispevale sredstva za del° temeljnega sodišča oz. temeljnega javnega tožilstva v višini, o°' ločeni na podlagi števila prebivalstva, števila zaposlenih, višine n8' rodnega dohodka na prebivalca in višine splošne porabe. Glede na navedene osnove bodo udeleženke prispevale sredstva v naslednjih deležih: Cerknica Domžale Grosuplje Hrastnik Kamnik Kočevje Litija Logatec Ljubljana-Bežigrad Ljubljana-Center Ljublj ana-Moste-Polje Ljubljana-Šiška Ljubljana-Vič-Rudnik Ribnica Trbovlje \ihnika Zagorje 3,°50 6,U* 3,!^ 2,750 4,255 3,282 » 10,544 18,496 9,0± 2.31» 4,21; 2,835 2,7 90 Vsakoletni predlog predračuna sredstev temeljnega sodišč8 0g temeljnega javnega tožilstva pregleda komisija, ki jo sestavljajo P en član vsake udeleženke, odobrijo pa udeleženke dogovora. .. Sedež komisije je pri skupnosti občin ljubljanske regije Ljubu na, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. žil' Sredstva za delo temeljnega sodišča oz. temeljnega javnega to stva nakazujejo udeleženke na žiro račun temeljnega sodišča temeljnega javnega tožilstva do 25. dne v vsakem mesecu po 0 najstinah od celotne letne obveznosti. l Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje enot temeljna sodišča oz. temeljnega javnega tožilstva bodo zagotavljale skupščine občin, za območje katerih enota deluje. Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljublja-na-Center. Podpisniki (predsedniki skupščin) 6. Sredstva, ki se natečejo pri temeljnem sodišču iz stroškov kanskega postopka,,od prodaje odvzetih predmetov, od redovnih Kazni in iz drugih virov pripadajo udeleženkam v enaki višini, kot e Prispevajo sredstva za delo temeljnega sodišča. 7. Delavcu občinskega sodišča in občinskega javnega tožilstva, ki ne bo sprejet na delo v novo sodišče oz. javno tožilstvo, mora Ponuditi drugo delovno mesto Skupščina občine, v kateri je imelo očinsko sodišče oziroma Občinskojavno tožilstvo svoj sedež, h i?f*avcu> ki bo dan na razpolago, bo izplačevalo osebne do-°dke temeljno sodišče oz. temeljno javno tožilstvo. Ta sredstva °do temeljnemu sodišču oz. temeljnemu javnemu tožilstvu zago-0vile udeleženke v okviru predračuna sredstev za leto 1979. 8. Prostorske in druge materialne pogoje za začetek dela enot hmeljnega sodišča oz. temeljnega javnega tožilstva bodo zagotovile Kupščine občine, za območje katerih bodo enote delovale. Dogovor velja, ko ga podpišejo vse udeleženke. Enako velja tudi „a spremembo ali dopolnitev dogovora, ki jo lahko predlaga vsaka UQeleženka. ( -------------------------------------------------------\ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 4. seji dne 23. maja 1978 obravnaval predloge zgoraj navedenih aktov in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo in sprejem naslednje predloge aktov za oblikovanje Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani: - Odlok o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitev enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - Dogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - Dogovor o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. X________________________________________________________) POROČILO Družbenega pravobranilca samoupravljanja __________________________J P»N LJUBLJANA - CENTER, LJUBLJANA - MOSTE -UE- LJUBLJANA - ŠIŠKA, LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK, LITIJA IN GROSUPLJE samoupravljanja razpolaga z vrsto ukrepov, iniciativ in pravnih sredstev za dosego varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in varstva družbene lastnine. V letu 1977 se je družbeni pravobranilec samoupravljanja najpogosteje posluževal naslednjih načinov pri reševanju spornih razmerij: — razgovori v OZD, TOZD z organi upravljanja, skupino delavcev in s posameznimi delavci 713 — nudenje pravne pomoči, nasvetov, mnenj, informacij in drugo 385 — udeležba v postopku pred sodiščem združenega dela in drugimi 103 — predlogi in ponudbe udeležencem 178 — predlogi skupnosti družbenopolitičnih skupnosti 23 — ostalo 12 s. O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU VARSTVA ^dupravnih PRAVIC DELOVNIH LJUDI IN DRUŽBENE LASTNINE za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977 ^*L0 sAMn?J: ^ USMERITEV DRUŽBENEGA ^UPRAVLJANJA V LETU 1977 PRAVOBRANILCA V *etu *iQ*nja usmeritev Družbenega pravobranilca samoupravljanja Združc , 7 je bila v nalogah, da na podlagi ustave in zakona o Pol0žanci" delu sodeluje v spremembah družbenoekonomskega Poteka*3 <*e*avca v zdmženem delu, zavedajoč se, da preobrazba ne Se Pri3 sP°ntano, da so velikokrat napori delavcev brezuspešni, da p ti srečujemo z neznanjem, odpori in drugimi dejstvi. ?etodo tCm-je družbeni pravobranilec samoupravljanja spremenil ''OokrctnSy°je8a dela v primerjavi z načinom v letu 1976 in je v °blikj n * reš*tvah zlasti aktivno sodeloval v nudenju pomoči v ^ko jmasvetov. nakazanih rešitvah, s strokovnimi mnenji in pd., v en°vanih ekscesnih primerih pa se je poslužil pooblastil, ki Ptavobnna*a8a Zakon o združenem delu in zakon o družbenem °tni]ec ni*cu samoupravljanja ter drugi predpisi. Družbeni pravo-v^delit SainouPravljanja je bolj kot doslej iskal pri oblikovanju k°Vn*tti ^ t*n rešitev stik z družbenopolitičnimi dejavniki in stro- ^rav,3tn Podlagi Zakona o družbenem pravobranilcu samota in zakonskih pooblastil družbeni pravobranilec V metodi razreševanja odnosov, zlasti pri razreševanju varstva pravic delavcev, so delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja delovali v smeri funkcioniranja vseh dejavnikov, ki so v OZD in ki so dolžni razpravljati in sklepati o teh zadevah. Predvsem pa je to naloga delavskega sveta, delavske kontrole in osnovne organizacije sindikata in ne le posameznika kot neposredno zainteresiranega, izhajajoč iz predpostavke, da je razreševanje ključnih vprašanj prav tako pravica in obveznost vsakega delavca. Dostikrat pa ugotavljamo, da samoupravni mehanizem v organizacijah združenega dela ni odločilno vključen v reševanje teh sporov in se ti še vedno rešujejo z delovanjem vodstev družbenopolitičnih organizacij, političnimi aktivi in podobno, kar pomeni, da v gotovih sredinah družbenopolitične organizacije ne delujejo znotraj delegatskega sistema. Delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja se zavedajo, da je izvajanje zakona o združenem delu in snovanje interne zakonodaje in v zvezi s tem spreminjanje odnosov zahtevno delo, da se mnogi TOZD nahajajo v stiski, ki so kadrovske ali dmgačne narave, pa kljub temu imajo dovolj hotenja za izvajanje vsebinske preobrazbe. V teh primerih so delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja nudili pomoč in se niso posluževali ukrepov, za katere jih pooblašča zakon, ampak so ob reševanju po sprejetju zakona o združenem delu vzpodbujali organizacije zdmženega dela, da sprejmejo programe za izvajanje določb tega zakona in predsto-ječih nalog, to je prilagoditev svoje organizacije in uskladitev samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. Te naloge so bile zlasti intenzivne v drugi polovici 1977, ko so se delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja tesneje povezali z občinskimi komisijami za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu in komisijami za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela. V posameznih organizacijah združenega dela so očitno veljavnost zakona o združenem delu razumeli napačno in se zanašali na odlog veljavnosti in zahtev ter s tem zavlekli s formalnopravnim usklajevanjem in dejanskim prilagajanjem lastne organizacije z zakonom. V tem je iskati tudi veliko časovno zadrego, ki se je pojavila v mnogih TOZD ob koncu leta 1977 oziroma v začetku leta 1978. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani deluje na teritoriju skupščin občin Ljubljana — Center, Ljubljana — Šiška, Ljubljana — Moste — Polje, Ljubljana — Vič — Rudnik, Litija in Grosuplje. Število zaposlenih po občinah je po stanju 31. 12.1977 naslednje: Občina Ljubljana-Center Ljubljana-Šiška Ljubljana-Moste-Polje Ljubljana-Vič-Rudnik Grosuplje Litija Skupaj gospodarstvo negospodarstvo 54.468 16.375 29.523 2.539 20.855 2.095 12.185 5.671 5.501 610 3.830 496 126.362 27.786 skupaj 70.843 32.062 22.950 17.856 6.H 4.326 154.148 Kljub določeni kadrovski izpopolnitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja ter za dane razmere primernih prostorskih in tehničnih pogojev pa delo ni potekalo po pričakovanjih glede na obseg in zahtevnost novih nalog. Časovno je kadrovska zasedba v letu 1977 izgledala takole: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Namestnik družbenega pravobranilca samoupr. 1 samostojni strokovni sodelavec 1 samostojni strokovni sodelavec 1 samostojni strokovni sodelavec Vodja pisarne administrator - strojepiska pripravnik - ekonomist 12 mesecev 12 mesecev 12 mesecev 2 meseca 4 mesece polno za posl. 3 mesece po 4 ure 12 mesecev 4 mesece 2 meseca Glede na že omenjene naloge, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu in drugih predpisov, stališč republiške skupščine in zahtev Republiškega družbenega pravobranilca samoupravljanja, naj bi organizacija Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani kadrovsko izgledala tako, da bi se ekipa družbenega pravobranilca samoupravljanja ojačala, pri čemer se zasleduje princip, da sta v poprečju 2 delavca na občino. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je to že upošteval v finančnem načrtu za leto 1978. Financiranje Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana sc ureja s sporazumom skupščin občin po ključu: Ljubljana-Center 44,33 % Ljubljana-Moste-Polje 14,59 % Ljubljana-Šiška 22,06 % Ljubljana-Vič—Rudnik 12,38 % Litija 2,91 % Grosuplje 3,23 % Iz tabelaričnega prikaza je razvidno število oziroma gostota rešenih primerov po občinah v letu 1977 v primerjavi z letom 1976, ki odgovarja tudi dejanskemu pripadu po cočinah. Občina 1976 % 1977 % Ljubljana-Mo' re-Polje Ljubljana-Center Ljubljana-Šiška 27 114 53 11,8 49,8 23,2 50 331 123 8,8 57,5 2M Ljubljana-Vič—Rudnik Grosuplje Litija 24 4 5 10,5 1,7 2,2 41 12 15 7.5 2,2 2.6 229 100% 575 100% Obravnavani pojavi in problemi po vsebini 1976 % 1977 % Samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu in 11,2 statusna vprašanja 33 11,6 64 Varstvo družbene lastnine 19 6,7 69 12 Medsebojna razmerja delavcev delovna razmeija 111 39,2 148 25,7 18,1 Nagrajevanje delavcev Skladi skupne porabe in 39 13,8 104 9,2 9’°o 14,8 100^6 stanovanjska razmerja 22 7,8 53 Samoupravni splošni akti 37 13,1 52 Ostale zadeve 22 7,8 85 Skupaj 283 100% 575 Pripad zadev je v primerjavi z letom 1976 v letu 1977 pove#£ za 103 %. 119 primerov začetih v letu 1977 pa družbeni PraV branilec še obravnava. Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu Ob spremljanju izvajanja določb Ustave in zakona o zdrv^ nem delu v preteklem letu ugotavljamo, daje bil še vedno dan v* J poudarek na pravno formalni plati konstituiranja združenega manj pa je bilo storjenega na vsebinski preobrazbi, na urej®% dohodkovnih odnosov. Izvedba oziroma dosledna uresničitev °° člena zakona o združenem delu je osnova, na kateri delavec, otK niziran z drugimi delavci v TOZD, lahko dejansko uresničile sV°J družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. u. Ugotavljamo, da ob koncu leta niso povsod pristopili k ur® j čevanju 662. člena zakona o združenem delu, ki nedvou^v določa, da bi morali v samoupravnih sporazumih opredeliti ug°‘ lianje celotnega prihodka in razporejanje dohodka in 5*sl $ dohodka. V mnogih organizacijah združenega dela pa so se j„ koncu leta ukvarjali le s samoupravnimi sporazumi o osnovi • merilih za delitev osebnih dohodkov. Tej nalogi so v večini zacij združenega dela pristopili resno. So pa tudi primeri, Jjj, postopki za sprejem teh sporazumov niso bili izpeljani ustrf . določilom zakonai in statutov organizacij združenega dela. $ tudi primeri, ko so delavcem grozili z zajamčenimi osej^ .. dohodki, v kolikor referendum ne bi uspel. Po izvedenih te‘e'jo dumih se je v nekaterih organizacijah zdmženega dela večje štc ^ delavcev pritožilo na odločbe, ki so jih dobili na osnovi spreje% samoupravnega sporazuma. Obstajajo tudi organizacije združen2 dela, kjer sporazuma sploh niso sprejeli in je delavski svet skl*, da vsebina veljavnega samoupravnega akta o delitvi OD nasprotju z določili zakona o združenem delu, čeprav je bil sp* pred uveljavitvijo zakona ali celo ustave. ,, t Izhajajoč iz dejstva, da je usklajevanje obstoječega sta'*L^ zakonom o združenem delu proces, moramo vsebinsko oblik0^ in dograjevanje samoupravnih aktov razumeti kot perman^1 nalogo. Zaradi tega in zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale ob spre-jemanju samoupravnih sporazumov, se družbeni pravobranilec ^Soupravljanja skladno s členom 596 in členom 597 Zakona o Qruženem delu vključuje v pregled oziroma preizkus zlasti samo-Pravnih sporazumov o delitvi OD ter drugih samoupravnih spora-um°v. Nekatere organizacije združenega dela smo že s konkret-sdo* Progami spodbudili, da ponovno preizkusijo samoupravne Po razume. V organizacijah združenega dela, kjer delo ni bilo dv i.eno v skladu z zakonom ali so bili izidi referendumov omljivi oziroma na sami meji, nameravamo vzpodbuditi poli-n° akcijo skupaj s sindikati, da se ugotovi politična in delovna n 8°vomost odgovornih organov in posameznikov (Kartonažna, ^era> 6 TOZD DO Iskra Elektromehanika in dr). »Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bil s sprejetjem vseh3 0 združenem delu pooblaščen, da skrbi za to, da delavci red’ • ^D znotraj DO sklenejo samoupravni sporazum o razpodi sredstev, pravic in obveznosti in to v roku, določenem z 5°n°m o združenem delu. Zato se je dogovoril z registrskim nili Cm 0 rednem posredovanju vseh predzaznamb novih temeljih °,r^anizac'j združenega dela. Le tako je družbenemu pravo-d "licu samoupravljanja dejansko omogočeno opravljanje njegove cllOSti. 'l ■zoVnnr>m n oIpHp n7nr\rp. ditve °sti, določene z zakonom o združenem delu glede razpore-sredstev, pravic in obveznosti, sg , Ugotovili pa smo, da v nekaterih delovnih organizacijah, ki so sred 0nst*tuirale že pred uveljavitvijo Zakona o združenem delu, 0r stev> pravic in obveznosti prav tako niso razdelili. Za te delovne porcije bo družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko dal deist ° Za razPlitev sredstev, pravic in obveznosti, potem ko za to kot V° ^ve preko samoupravnih organov, oziroma takrat, ko bi spo P^ediea nerazčiščene materialne osnove nastopili določeni ■j, n ali zastoji pri dokončnem konstituiranju delovne organizacije. 0 ugotavljamo, da so določene delovne organizacije že več let (Aer° Predzaznamovane in poslujejo na nezakonitih osnovah sred°Pr°gres). Dejstvo, da samoupravni sporazum o razporeditvi i*v, pravic in obveznosti med TOZD ni sprejet pomeni, da ne taznnju^-!0 osnovnega pogoja, da bi delavci lahko ugotavljali in te JTejali dohodek, saj ni čistih ekonomskih odnosov med delavci delav^**1 or8an'zacij združenega dela, oziroma ni pogojev, da bi OborilV temeljnih organizacijah združenega dela upravljali z < °m’ *cot z rezultatom svojega živega in minulega dela. ali ^oStovanje tega zakonskega določila bo povzročilo tudi težave n\0t .otnie pri odpiranju žiro računov pri SDK, kar bodo TOZD POfSo b Ure^t* do 24. marca, kot to določa Uredba o načinu in iti od ’ °.k ^ferih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo Šp^jP^Ijajo račune pri službi družbenega knjigovodstva (Ur. list ft'anie UŽ^ni pravobranilec samoupravljanja je v zvezi s spreje-obVe, samoupravnih sporazumov o razdelitvi sredstev, pravic in P°bud°vr 12. 1977 izdal delavskim svetom TOZD 16 **, • ,Na osnovi sklepov DS in prejetih samoupravnih spora-on,env Je ugotovil, da so delavci medtem v več kot polovici v ostavl?^1 delovnih organizacij samoupravne sporazume že sklenili, PobU(i t Primerih pa so jih sprejeli v roku 60 dni, kot to določa bt^iia (Slovenija sadje). V štirih primerih pa je družbeni pravo-de|a ,c samoupravljanja moral izdati predlog sodišču združenega r>ažjJ£ ? °dloči o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti (Karto-$°la vi0varna Ljubljana, Donit Medvode, Agroprogres, Osnovna plovci). 0tEatii» °Pravljanju te dolžnosti pa smo ugotovili, da delovne *» njSQ Clie> ki so že vpisane v register gospodarskih organizacij, pa nal°gj Jazdelile sredstva, pravice in obveznosti, ne pristopajo k tej dars^ Qov°lj resno (Kartonažna tovarna). Zato bo moralo gospode ^ s°dišče v skladu z novo uredbo o vpisih organizacij združe-del0Vne^a in drugih subjektov v sodni register paziti na to, da ždru^e 0rganizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije ^itvis dela, predložijo tudi samoupravni sporazum o razpo-I V nreilStev’ Prayic *n obveznosti. atvj 8:«^ nem od pregledanih samoupravnih sporazumov o razde-1b«dsCboStev> Prav*c ‘n obveznosti ni najti določb, ki bi urejale *ajeto vJne odnose, ki temeljijo na pravici iz minulega dela, ki je zavija; Sred$tvih drugih temeljnih organizacij in s katerimi zgolj 5^D)_ A® delavci teh TOZD (dolžnost iz 2. odstavka 333. čl. i {ene ° 0čda o delitvi so ponavadi knjigovodska ugotovitev a‘t3vWa stanja na dan delitve, kar pomeni, da TOZD dobijo v jjktiski ]e. Sr®dstva, ki so osnova njihovega dela, ne glede na bi razder • določbah 333. člena Zakona o združenem delu dl Sred«/Vi Srcdstev, pravic in obveznosti pa bi bilo nujno, da bi e‘avcj pravice in obveznosti razdeljena tako, da bi med bučnih temeljnih organizacij združenega dela bili čisti ekonomski odnosi. Ker ta deUtev ni opravljena dosledno določilom zakona o združenem delu so delavci v posameznih temeljnih organizacijah že v startu postavljeni v neenakopraven položaj. Zaradi teh napak pa v teh TOZD ni pravega interesa za združevanje sredstev v investicije izven lastne TOZD. Zato je ponovna preverba delitve nujna, zlasti v DO, kjer je med TOZD velika razlika v stopnji tehnološke opremljenosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja stalno spremlja pred-zaznamovanje novih temeljnih organizacij združenega dela s pomočjo registrskega sodišča in izpolnjuje svoje pravice in doložnost ter tako pomaga delavcem temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, da se ti sporazumi sklenejo in da delavci pravilno opredelijo ekonomsko podlago svojega dela. Pri omenjenih delitvah pa ugotavljamo še druge nepravilnosti kot n.pr., skupne naložbe v podjetja v tujini, pri delitvah sploh niso upoštevane. Večina teh naložb je bila realizirana še v času, ko delavci niso bili organizirani v TOZD, ob konstituiranju TOZD pa ta delitev ni bila opravljena. Zato delavci v TOZD ustanoviteljicah nimajo možnosti upravljati z dohodkom teh podjetij. Ponavadi ne prejmejo niti informacij o dejanskem stanju, ali celo nimajo niti knjigovodske enidence, iz katere bi bili razvidni rezultati poslovanja. Tudi te medsebojne pravice in obveznosti, kakor tudi odgovornost med TOZD ustanoviteljicami, bi morali opredeliti v sporazumu o delitvi sredstev, pravic in obveznosti, kar bi moralo biti opravljeno že ob konstituiranju TOZD. Na te pomanjkljivosti smo opozorili nekatere organizacije združenega dela ustanoviteljice podjetij v tujini in jim svetovali, da čimprej uredijo te odnose, skladno z zakonom o združenem delu in zakonom o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini. Svobodna menjava dela med delavci TOZD in delavci strokovnih služb se prepočasi uresničuje. V samoupravnih sporazumih je med delavci strokovnih služb in TOZD še vedno prisotno proračunsko financiranje. Dohodek delovne skupnosti strokovnih služb ni postavljen v odvisnost od dohodka TOZD. V večini primerov pa samoupravnega sporazuma med delovno skupnostjo strokovnih služb in TOZD sploh še niso sprejeli, kar velja skoraj za vse sestavljene organizacije združenega dela, ki imajo sedež v občinah, kjer deluje družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana (Slovenijales, Slovenske železarne, Polikem, Združeno cestno podjetje, PTT Ljubljana, Slovenijapapir, ŽTP in dr.) Tudi na področju družbenih dejavnosti ugotavljamo, da so vrzeli v sistemu pridobivanja dohodka ustvarjenega s svobodno menjavo dela skladno z 92. in 93. členom ZZD. Delavci družbenih dejavnosti se zavedajo svojih pravic in dolžnosti in želijo upravljati z rezultati svojega dela, toda slabo definirani in neovrednoteni programi dela jim to onemogočajo. Zato delavci teh dejavnosti niso ekonomsko motivirani za racional-no in učinkovito delo. Ker to najobčutljivejše področje upravljanja ni urejeno, prihaja do raznih negativnih pojavov, nesoglasij in celo do ekscesov. Na zaostrene medsebojne odnose gotovo vpliva tudi slaba organizacija dela, ki je ponekod tako slaba, da delavcem niti ne daje možnosti, da opravljajo delovne naloge, za katere so sklenili delovno razmerje. Dogaja se tudi, da je v nekaterih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti še vedno prisotna delitev na manj ali bolj pomembna dela, na osnovi te »pomembnosti*1 pa se tudi lahko uveljavljajo pravice. Tako ugotavljamo, da skoraj v vseh organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti od prosvete do zdravstva in kulture o zadevah iz medsebojnih razmerij dostikrat odločajo strokovni in programski sveti. Na te nepravilnosti sproti opozarjamo z zahtevo, naj se programski sveti ukvarjajo s programsko politiko, strokovni naj skrbijo za strokovno kvaliteto, zadeve iz medsebojnih razmerij pa naj rešujejo le organi, ki so za to po zakonu pristojni. Konkretni primeri oziroma problemi, s katerimi smo se srečevali v OZD družbenih dejavnosti, so pa naslednji: V vzgoji in izobraževanju je že nekaj časa prisotna fluktuacija prosvetnega kadra. Zaradi kadrovskega deficita v šolah ne morejo izvesti dopolnilnega in dodatnega pouka, včasih pa je tudi ogroženo izvajanje rednega učnega programa. Na to smo opozarjali zavod za šolstvo. Vzrok za to je predvsem neurejena delovna obveznost in nagrajevanje po delu. Nemogoča situacija nastaja tudi zaradi velikega števila delavcev, ki so zaradi neustrezne izobrazbe sklenili delovno razmerje za določen čas. Menimo, da so uporabniki v samoupravnih interesnih skupnostih in zunanji delegati v šolskih svetih premalo seznanjeni z dejanskimi problemi šol, predvsem s kadrovskimi problemi. V prosvetni dejavnosti je prihajalo do konfliktov predvsem zaradi neustreznih določb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev OD, v katerih je kvaliteta dela bila določena le s šolsko izobrazbo. Zaradi tega so še pred časom delavci — učitelji sprožili postopek pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so omenjena določila v nasprotju z načelom o delitvi po delu. Zato je delavcem teh DO — šol naložilo, da samoupravne sporazume uskladijo z ustavo in zakonom o združenem delu. Ker smo ugotovili, da so v večini šol samoupravni sporazumi skoraj enake vsebine, smo aprila meseca 1977 vse šole na območju, kjer delujemo, seznanili z odločitvijo ustavnega sodišča in jim dali pobudo, da ocenijo določila svojih samoupravnih sporazumov ter jih spremenijo v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Kljub tej pobudi in zakonski obveznosti pa tudi novo sprejeti samoupravni sporazumi vsebujejo določila, po katerih je za kvaliteto dela pretežno odločujoč kriterij šolska izobrazba, oziroma drugi kriteriji niso oblikovani. Podobno stanje in primeri so tudi v vzgojno varstvenih zavodih. Samoupravna organiziranost in uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu V letošnjem letu se je vsebina našega dela v mnogočem spremenila, ker je bilo vse več iniciative s strani predstavnikov samoupravnih organov, delavske kontrole in sindikata. Predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so se na nas obračali za nasvete pri organiziranju delavcev v temeljne organizacije združenega dela ter za sklepanje samoupravnih sporazumov, predvsem samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD v delovno organizacijo, o združevai^u dela delavcev v TOZD, o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti ter o vsebini vseh samoupravnih sporazumov, ki so jih morali sprejeti do 31. 12. 1977. Ugotavljamo, da še obstajajo primeri nerazumevanja, da le delavci lahko odločajo o svoji organiziranosti, enako tudi o združevanju v TOZD, DO in SOZD v skladu s svojimi interesi in na osnovi določil zakona o združenem delu. Taki zavorni momenti v uveljavljanju te pravice pomenijo, da so v teh sredinah nastopile motnje v samoupravljanju. Pri organiziranju delavcev v TOZD so prisotne najrazličnejše ovire. Srečujemo se s primeri, ko ugotovitve delavcev, da imajo po členu 320 zakona o združenem delu pogoje za organiziranje TOZD, ne potekajo skladno z določili ustave in zakona o zdmženem delu. To se dogaja tudi v na videz dobro samoupravno organiziranih DO in SOZD. Dogaja se, da delavcem v proizvodnih delih delovne organizacije ali TOZD vplivni in odgovorni delavci ne dovolijo niti razmišljati o pogojih za organiziranje v TOZD. Kaj hitro jih obsojajo, da rušijo koncept organiziranja in funkcioniranja DO in SOZD. Te pojave smo registrirali v sredinah, kjer TOZD ne pojmujejo kot osnovno celico družbene sredine, kjer nočejo razumeti, da delavec lahko le v TOZD, ki je organizirana skladno z zakonom o združenem delu in ni Iger drugje uresničuje svoje z ustavo in zakonom o združenem delu zagotovljene pravice. TOZD pojmujejo kot mikro organizacijsko enoto velikega sistema, katerega model se prav gotovo ne ujema z načeli naše družbene ureditve. Vsi subjekti, citirani v 329. členu zakona o združenem delu (DPS sindikati, delavci sami, skupščine družbenopolitičnih skupnosti), so premalokrat uporabili možnost, ki jo zakon nudi. Vzrok za to je nepoznavanje delovnega procesa v konkretnih organizacijah združenega dela, ki je po členu 320 eden od pogojev za organiziranje TOZD. Na drugi strani pa ugotavljamo, da obstajajo primeri, ko skupine treh od štirih delavcev uveljavljajo pravico do ustanovitve TOZD ali celo DO, čeprav je evidentno, da za to ne izpolnjujejo pogojev, določenih v členu 320 Zakona o združenem delu. Značilen primer, kjer za ustanovitev TOZD niso bili dani pogoji, je tudi skupina 4 delavcev DO Posrednik, ki so sprejeli sklep o organiziranju v TOZD zato, da bi upravljali z dohodkom, ki je bil sad trenutnihkonjunktumih pogojev.V sporu pred sodiščem združenega dela, ki se ga je udeležil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ta skupina ni uspela, niso bili izpolnjeni pogoji iz člena 320 Zakona o združenem delu. Opažamo tudi, da se v posameznih, zlasti manjših TOZD ali poslovnih enotah, želijo izločiti iz obstoječih organizacij združenega dela in se priključiti drugi delovni organizaciji ali pa ustanovitvi lastno delovno organizacijo, čeprav za to nimajo zakonskih pogojev. Gre zlasti za prim e-re raznih predstavništev in dislociranih enot ali TOZD-ov, ki se ukvarjajo s komercialno dejavnostjo in katerih delovne organizacije imajo sedež izven Ljubljane, dostikrat pa tudi izven naše republike, delavci teh enot pa imajo izredno slabe stike z delavci svoje TOZD in delovne organizacije. V teh primerih manjše skupine delavcev iščejo možnost, za organizacijsko obliko, v kateri bi uresničili svoje skupinsko lastninske cilje in pri tem ne upoštevajo dejstva, da so sredstva, s katerimi opravljajo svojo dejavnost pridobili skupaj z vsemi delavci organizacije združenega dela in da bi taka odločitev lahko oškodovala ostale delavce v TOZD oziroma delavce vseh TOZD znotraj DO. Tako so n.pr. delavci Šumadijaprometa iz Topole, TOZD SUmpro v Ljubljani (štirje po številu), na referendumu izglasovali izločitev TOZD iz delovne organizacije, ne da bi pri tem razpravljali ali odločali o tem, kateri drugi delovni organizaciji56 bodo priključili. Delavci vseh ostalih šestih TOZD te delovne organizacije so sprožili spor pri sodišču združenega dela, ker bi ta izločitev škodovala njihovim interesom. Prekinjen bi bil medsebojno povezan delovni proces oziroma poslovanje TOZD Šumadij3 promet v Ljubljani, kije začela poslovati s sredstvi celotne delovne organizacije. Ta TOZD ima v Ljubljani urejene in velike, toda neizkoriščene poslovne prostore. TOZD je delovala samostojno m se počasi izločevala iz življenja DO in to zaradi konjunktur"®!! položaja in izredno visokih trgovskih marž, kar ji je v preteklost' omogočalo ustvarjati zelo visoke dohodke in sklade, iz katerih 80 kupili tudi počitniško hišo na morju samo za potrebe svojfB8 TOZD-a. Delili so zelo visoke osebne dohodke in se v ničemer niso niti skušali solidarizirati z ostalim skoraj 500 članskim kolektivom; V prepričanju, da bodo tak, skoraj bi lahko rekli monopol" položaj zadržali le, če se izločijo iz delovne organizacije, so s® referendumom odločili za izločitev. Sporna zadeva je v postopk" pred sodiščem združenega dela, katerega se bo družbeni PraV ^ ukvarjajo bolj z obrobnimi problemi, kot pa preobrazbo odnosov in uresničevanjem samoupravljanja. Temu sledijo iniciative delavcev, Id so uPraVl^č' sprožili bodisi postopek pred ustavnim sodiščem, sodiščem z“ jjcU nega dela ali so prišli po nasvet k družbenemu pravobra" samoupravljanja. Tak postopek delavcev pogosto naleti "3,n jji zumevanje določenih sredin v organizaciji združenega dela, ki<* U celo obsojajo in pojmujejo za povzročitelje nepotre", umešavanja oziroma interveniranja zunanjih činiteljev (sin"1.^ družbenega pravobranilca samoupravljanja in dr.). Taka gied""!^ zlasti tam, kjer je še vedno ustaljena praksa, da v imenu del3V 8. odloča kolegij ali poslovni odbor in kjer družbenopolitične 0 nizacije niso dovolj aktivne. k . Primeri nezakonitega stanja in ovire v samoupravljanju nasto-PaJ° tudi v organizacijah združenega dela, kjer se mandat klavskega sveta nezakonito podaljšuje oziroma niso opravljeni Postopki evidentiranja in volitev kot to določa zakon. Taki primeri ^ Pogosti zlasti v tistih OZD, kjer mora najvišji organ v določenih evah odločati z zunanjimi delegati bodisi, da OZD ni vzposta-a stika s takoimenovano zunanjo delegatsko bazo ali, da se že v,oljeni delegati niso vključili v delo takega organa. Ti pojavi so v družbene dejavnosti. V vseh primerih, ko dele-^•sko sestavljen organ ni pravilno konstituiran tudi praviloma ne °re delovati in odločati o zadevah, ki so nujne za uresničevanje P^vic in dolžnosti delavcev. .V vseh primerih nezakonitega stanja oziroma površnega delo-i. J? samoupravnih organov družbeni pravobranilec samoupravlja izda pobudo za odpravo nezakonitega sklepa. (KC - TOZD balet •°l°šk® klinika, VVZ Milan Majcen, SNG TOZD Opera in . V primerih, ko se kršitve ponavljajo ali je v zvezi s tem ogroža družbena lastnina družbeni pravobranilec samoupravljanja skii motenJ v samoupravljanju predlaga družbeno politični ne Pnosti (skupščini občine) ukrepe s katerimi jo zakon o združe-dtukdel.U P°0blašča> Takih najbolj konsekventnih ukrepov se je v .eni pravobranilec samoupravljanja poslužil v primerih OZD i, Ul1’ Konim, Steklo in dr.). V navedenih primerih je prav zaradi postavljenih problemov kot so to: kontinuirano in grobo kršenje predpisov, ki se nanašajo na _ °el° TOZD in njeno dejavnost; _ nevestno in nepravilno delo ter prekoračevanje pooblastil; _ neizvrševanje plana ali malomarno izpolnjevanje dolžnosti; °nemogočanje samoupravnih pravic delavcem; _ čeje program ukrepov za odpravo motenj brezuspešen; (iru»K?0Žanje družbene lastnine in drugo, občj660* Pravobranilec samoupravljanja predlagal skupščini oj ne’ da odstavi določene individualne poslovodne organe kot sku^o.rne osebe za tako stanje. V vseh predlaganih primerih je sprej ,lna pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja 1 *a m ukrepala skladno z določili zakona o združenem delu. niej^fkojna razmerja delavcev v združenem delu — delovno raz- najpo^bem pravobranilec samoupravljanja seje tudi v letu 1977 <^eje ukvarjal s spornimi vprašanji s področja medsebojnih Prjjp^1 J delavcev v združenem delu. Po vsebini so primeri slični lastn0r?m v ^etu 1976. Največ je sporov v zvezi s pridobitvijo izbira p1 ^e!avca in prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, na ^ zavezuje omenjene organizacije združenega dela, da **r6J8J medsebojne odnose na način, kot določa že omenjeni čl®*1-Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo skupaj z detovC občani organiziranimi v SIS ocenjeval stopnjo delegatske oJ»j niziranosti zlasti z vidika vloge uporabnikov ter vzpodb r B5S55SSS 55SS255BLi uru/.oeni pravoDranuec samoupravljanja do zasledoval \ vanje samoupravnih aktov iz področja delovnih razmefV „ zakonom o delovnih razmerjih. To področje je poH*el,]% zlasti zato, ker je sporov iz delovnega razmeija največ neusklajenost samoupravnih splošnih aktov z z»k°n čestokrat razlog za ustvarjanje konfliktov. lilftP Družbeni pravobranilec samouprav Bogdan Šturm k POROČILO Postaje milice Ljubljana Moste-Polje o delu za leto 1977 Poročilo o delu postaje milice Ljubljana Moste in oddelka ■ce Polje zajema gibanje kriminalitete, stanje javnega reda in Prohiln Prometno varnost v naši občini v letu 1977 ter nekatere Pred eme’ na *catere smo naleteli pri svojem delu. Poročilo naj služi tašč01 *cot osnova za delo vsem dejavnikom družbene samo-iuie*te Za dvig varnostne kulture naših občanov. S tem se uresni-* Ustayno načelo podružbljanja skrbi za varnost v naši družbi. Gibanje kriminalitete dej. • Primerjavi z letom 1976, ko smo obravnavali 887 kaznivih več pSmo v letu 1977 evidentirali 1064 ali 177 kaznivih dejanj Pov , .ečanje kaznivih dejanj je po naših ugotovitvah odraz ,‘fanja prebivalstva v naši občini. Povečalo pa seje tudi število e*jnih organizacij združenega dela in število delovnih mest. ter v Porastu so kazniva dejanja hudih in lahkih telesnih poškodb p0 Pr.emoženjski delikti, ki zajemajo tatvine koles in koles s aV(Q nim motorjem, mopedov, delov motornih vozil ter vlomov v tietiVh ^e* ^ Porastu so tudi vlomi v kleti in shrambe. Občani v lahek *rambah puščajo vrednejše predmete nevedoč, da so ti Predi ^en za st°rilce kaznivih dejanj. Kot samozaščitni ukrep ter^a8am°. da občani vrednejših predmetov ne bi hranili v kleteh in kktj v nočnem času zaklepajo vhode v stanovanjske stavbe ln$J*ri varovanju družbenega premoženja vse preveč težimo k dC]a ^lonalizaciji varnostnih služb v organizacijah združenega Čit0' Vrataijr» čuvaji in honorarni referenti za družbeno samozaš-yart1e gornjo sami skrbeti za varnost premoženja. Za izboljšanje "e!iati le Potrebno razširiti razprave o varnostnih problemih in timveit Pojavih v organizacijali združenega dela, ki bodo zajele kritni,: klavcev. Le samozaščitno osveščeni delavci, ki poznajo takL j e l*1 druge negativne pojave, se bodo lahko borili proti J\°dlokom. dednost raziskave kaznivih dejanj je bila v letu 1977 boljša, kot v letu 1976. Pregled uspešnosti raziskave: Uto PM Moste OM Polje I977 63,1 % 67,5 % 71% 75% uspešnejši raziskavi s tem še ne moremo reči, da je stanje °cetio s!IVo: ti podatki naj služijo kot elementi za varnostno dela. p ^ja v občini, krajevni skupnosti in organizaciji združenega Wd$k0 d^Gci naj služijo tudi kot podlaga za delo odborom za odpr j/ambo in družbeno samozaščito in drugim dejavnikom ,e %čajjV JanJe kriminalnih žarišč in nenehen dvig varnostne kultu- * gibanja kriminalitete po letih ^to |972 973 574 97S 76 '9?7 mV|jailolaZjSkavi kaznivih število kaznivih dejanj 756 988 1007 959 887 1064 S so v fen, prijeti šele na območju drugih postaj milice ali celo v vi Predv ™13*1' P°jav predstavlja problem raziskave kaznivih :iL Na ^Sem v mestu, kjer se storilci v množici hitrge skrijejo. iena^anjeP0[ast kaznivih dejanj vpliva tudi nesamozaščitno i°ltoePaiobČanov’ ki pri zaznavi negativnih kriminalnih pojavov v, iako, kot bi morali. Širša družba prav gotovo zaznava gativne pojave, pa jih okolje prikriva ali pa so določeni organi premalo delovni oziroma svoje funkcije ne opravljajo v skladu s pooblastili. Kot primer navajamo nekaj značilnih negativnih pojavov, ki naj bodo predvsem v opozorilo dejavnikom družbene samozaščite za odkrivanje in odpravljanje družbi nevarnih dejanj. V aprilu in maju smo evidentirali porast tatvin koles in koles s pomožnim motorjem. Pri raziskavi teh kaznivih dejanj smo ugotovili, da je samo en storilec ukradel dvanajst koles. Storilec je bil brez bivališča in zaposlitve in se je s prodajo koles preživljal. Že vnaprej se je z občani dogovarjal, da jim bo za majhen denar priskrbel kolo. Občani so vedeti, da kupujejo ukradena kolesa, vendar zadeve niso prijavili postaji milice. Pri storilcu smo dobili še več koles, za katere pa nismo mogli ugotoviti oškodovancev, Čeprav je ta povedal, da jih je ukradel, vendar se za vse ni mogel spomniti kraja kaznivega dejanja, oškodovanci pa tatvine niso prijavili. Tožilstvu smo prijavili tudi vse kupce ukradenih koles zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. V zadnjih letih stalno naraščajo tatvine iz avtomobilov, vlomi v avtomobile in tatvine delov motornih vozil. Oškodovanci se ponavadi nesamozaščitno obnašajo, ker v avtomobilih puščajo radioaparate, fotoaparate, oblačila, torbice, denar in dokumente. Storilcem tako omogočijo, da pridejo na lahek način do predmetov večje vrednosti. Običajno je škoda še večja, ker storilci pri vlomu poškodujejo tudi ključavnico ali razbijejo šipo. Tudi pri raziskavi tovrstnih kaznivih dejanj smo ugotovili, da storilci ukradene predmete nesorazmerno poceni prodajajo občanom. Kljub temu, da je očitno, da predmeti izvirajo iz kaznivega dejanja, nam občani prijavijo premalo takih primerov. Na področju gospodarske kriminalitete smo ugotovili neodgovoren odnos delavcev do zakonitega poslovanja. Delavec organizacije združenega dela je v prostem času nabavljal material. Tega je prodajal svoji organizaciji združenega dela. Dejavnost ni imel registrirano. V manj kot letu dni je za‘■lužil 180.000,00 dinarjev. Od te vsote ni odvedel nobenih družbenih dajatev. Odgovorni so dejanje prijavili šele, ko je prišlo do spora med delavcem in delovno organizacijo. Zadevo smo odstopili pristojnemu javnemu tožilstvu. Z razvojem tehnike se pojavljajo tudi nove oblike kaznivih dejanj. Delavci naše postaje so obravnavali primer računalniškega kriminala, ki je prvi odkrit primer v naši republiki. Delavki v elektronskem računskem centru sta si pri knjiženju osebni!} dohodkov na kartice neupravičeno vpisali več nadur, kot sta jih dejansko opravili. To sta storili zaporedoma več mesecev, dokler nista bili odkriti. Pri analizi tega kriminalnega primera smo ugotovili, da je obstojalo preveliko zaupanje do delavk v računskem centru ter da praktično ni bilo nobene kontrole nad njunim delom pri knjiženju njunih osebnih dohodkov na kartice. Ta primer navajamo v opozorilo dejavnikom družbene samozaščite, ker ima vedno več organizacij združenega dela elektronske računalnike in obstaja možnost pojava tovrstnih kaznivih dejanj. Pri obravnavanju osumljenca za kaznivo dejanje smo ugotovili, da se je večkratni povratnik kaznivih dejanj zaposlil v meščanski delovni organizaciji na delovnem mestu vodje računovodstva. Pred sklenitvijo delovnega razmerja je zamolčal, da je bil že kaznovan zaradi premoženjskih deliktov. Pri sklepanju delovnega razmerja odgovorni v tej delovni organizaciji niso bili dovolj pozorni na pogoje, ki bi jih kandidat za to delovno mesto moral izpolnjevati. Samoupravne organe v tej delovni organizaciji združenega dela smo opozorili zaradi nesamozaščitnega obnašanja. K varstvu naravnega okolja smo doprinesli značajen prispevek, saj smo odkrili storilca, ki sta z neodgovornim delom povzročila množičen pogin rib v reki Ljubljanici. V preteklih letih je bilo več pojavov zastrupitev rib, vendar storilci niso bili odkriti. Ker se je to večkrat ponavljalo, smo raziskavi pogina rib v maju 1977 posvetili posebno skrb. Pri prejšnjih raziskavah smo preveč pozornosti polagali le tovarnam ob reki, ki spuščajo vanjo odplake. Pri raziskavi tega primera smo vključili vse možne onesnaževalce in ugotovili, da sta pomor rib zakrivila delavca komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Javna higiena, ki sta odvažala strupene odplake iz Galvane podjetja GOLOVEC in jih spuščala v kanalizacijski jašek pri mostu na Poljanskem nasipu. Po navodilu bi delavca morala strupene odplake odlagati na odlagališče smeti na Viču. Ob raziskavi tega primera so strokovnjaki ugotovili, da tudi odlagališč? na Viču ni primemo za odlaganje tovrstnih strupenih snovi. Po očmi ribiških strokovnjakov je v tem primeru poginilo okoli 30 ton rib in ves zarod v vrednosti približno 400.000,00 din. Organi pregona obravnavajo zaradi te zadeve oba voznika cisterne in TOZD Javna higiena. V letu 1977 smo obravnavali šest nezakonitih vselitev v tuja stanovanja. Vse storilce smo prijavili tožilstvu zaradi kaznivega dejanja. V štirih primerih so kršitelji upoštevali naše opozorilo in se izselili, zasedeni pa sta še dve nasilno vseljeni hišniški stanovanji v Štepanjskem naselju. Ta hišniška stanovanja so bila prazna približno dve leti in občani upravičeno negodujejo zaradi tega. V letu 1977 smo obravnavali 31 požarov. V glavnem so bili to manjši požari v stanovanjih in gospodarskih poslopjih in kot posledica ni bila večja materialna škoda. Izjema so štirje primeri, ki po obsegu in materialni škodi posebej izstopajo. V decembru je gorelo v stanovanjskem bloku na Vlahovičev! ul. 15. Zgorela je vsa oprema v stanovanju, škoda pa je nastala tudi na fasadi bloka, stopnišču in sosednjih stanovanjih. Gasilci so požar pravočasno pogasili, sicer bi bilo ogroženo življenje in premoženje ostalih stanovalcev. Požar sta zanetila otroka, stara 4 in 2 leti, ki sta z vžigalnikom pri igri prižgala svečo, od te pa se je vnelo pohištvo. Navaden primer naj bo kot opozorilo staršem, da vžigalnike in vžigalice shranijo na primernem mestu, od koder niso dosegljivi otrokom. Pri požaru na novem papirnem stroju v papirnici Vevče je prišlo do požara zaradi odmetavanja cigaretnih ogorkov v odpadni papir, ki se je zaradi tega vnel. Tu je nastala večja materialna škoda na stroju, ustaviti pa so morali tudi proizvodnjo zaradi popravila. Gasilci so požar pravočasno pogasili, v nasprotnem primeru pa bi nastala škoda neprecenljive vrednosti. Večji požarje nastal tudi pri polnjenju avtomobilske cisterne v skladišču PETROLA v Zalogu. Pri požaru je zgorela cisterna, ogroženi pa so bili tudi rezervoarji z gorivom. Do požara je prišlo zaradi malomarnosti delavca polnilne postaje. Obratni gasilci so pravočasno intervenirali in preprečili še večjo materialno škodo. Tudi do požara v barakah na Tovarniški 14a je prišlo zaradi malomarnosti stanovalca, kateri je v peč naložil preveč kuijave. Od premočnega ognja se je segrel dimnik, ki je povzročil požar na barakah. Zaradi poškodb od požara so stanovalci preseljeni v stanovanjske prikolice, ostanki barak pa so bili porušeni. Hudo nevarnost za požar predstavljajo tudi barake na Tovarniški 41, ob katerih so tovarne: IZOL1RKA, TEOL, SATURNUS in Tovarna močnih krmil. Te barake so v bližini obratov, ki imajo lahko vnetljive tekočine. Za odpravo te nevarnosti je potrebno stanovalce teh barak preseliti, barake pa odstraniti. Pri raziskavi kaznivih dejanj smo v preteklem letu plodno sodelovali z delavci kriminalistične službe UJV Ljubljana. Predvsem se je to odražalo pri raziskavi večjih kaznivih dejanj in pri obravnavi storilcev, ki so vršili kazniva dejanja na širšem območju. Varstvo javnega reda in miru V primerjavi s preteklim letom se stanje javnega reda in miru ni bistveno spremenilo. S porastom števila prebivalstva narašča tudi število naših intervencij. Posebno zaskrbljujoč je porast intervencij miličnikov zaradi kršitev javnega reda in miru v stanovanjih. Večina kršitev je storjena v zasebnih stanovanjih in javnih lokalih. Kršilci javnega reda in miru storijo delikte običajno v vinjenem stanju. Zaradi kršitev javnega reda in miru v stanovanjih so najhuje prizadeti zakonci kršilcev in njihovi otroci. Čestokrat zaradi pretepov v družini žena z otroci zbeži iz stanovanja k sosedom ali sorodnikom. Kršilce javnega reda in miru smo prijavili sodnikom za prekrške in javnemu tožilstvu. Čestokrat s prijavljanjem kršilca m dosežen namen, ker ni odpravljen osnovni vzrok - alkoholizem Prl storilcih. Zaradi prekomernega točenja alkohola vinjenim in mladolcf’ nikom smo organizirali posvetovanje z gostinskimi delavci; Opozorili smo jih na problem alkoholizma in na posledice, 10 izhajajo iz tega, predvsem na težave, ki jih povzroča alkohol v družini. Na posvetovanje smo povabili tudi zdravnika našega zdravstvenega doma in delavca Centra za socialno delo. S stalnim opozarjanjem gostincev smo dosegli, da se je število naših inter" vencij v gostinskih lokalih zmanjšalo. Občutno se je stanj6 izboljšalo tudi pri gostinskem podjetju Moste, kjer je bilo še v letu 1976 največ kršitev javnega reda in miru. , Kljub velikemu številu kršitev javnega reda in miru v letu 19' nismo obravnavali nobene velike kršitve javnega red? in miru. Pregled podanih predlogov o kršitvah javnega reda in miru: Leto 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Število prekršk°v 70? 8U 8 69 871 inž 1029 I Pregled kršitev javnega reda in miru po vrstah: pretepi, drzno vedenje nedostojno vedenje proti miličnikom klateži, delomrzneži točenje alkohola vinjenim pretepi v stanovanjih ostali prekrški 1972 1973 1974 1975 1976 1977 484 476 530 120 105 »8 35 53 72 35 50 42 cQ 110 122 107 105 118 j' 7 54 48 34 43 P 140 146 1U* 71 106 108 434 555 3U7 Pri delu so se miličniki angažirali tudi pri odkrivanju oseb, ki posedujejo orožje in zanj nimajo ustreznega dovoljenja. V letu 1977 smo zasegli: pištole 14 revolver 2 malokaliberska puška 1 naboji za pištole 116 Zoper vse kršitelje, ki so posedovali orožje in niso imeli ustreznega dovoljenja, smo predlagali uvedbo kazenskega postopka ah uvedbo postopka o prekršku. Stanje prometne varnosti Stanje prometne vajrnosti določenega območja je odvisno od prometnih pogojev in od obnašanja udeležencev v prometu. Tem pogojem smo prilagodili vse ukrepe naših miličnikov. V letu 1977 je število prometnih nesreč občutno poraslo. Kljub našim preventivnim in represivnim ukrepom je v letošnjem letu veliko več smrtnih nesreč in nesreč s težjimi in lažjimi telesnimi poškodbami. Kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč so: — neprimerna hitrost — vinjenost — izsiljevanje prednosti t0‘‘ — neupoštevanje znaka „ustavi“ in „križišče s prednostno ce — neupoštevanje pešcev na prehodu za pešce — izsiljevanje prednosti pri zavijanju v levo — nepravilno prehitevanje — naleti — vožnja v rdečo luč. , „jč Poleg teh subjektivnih vzrokov so vplivali na povec rekonstrukcije. - Slaba osvetljenost cest - Slaba osvetljenost križišč in prehodov za pešce - Neredno obnavljanje označb na cestišču - Neurejeni pločniki na cestišču - Ni kolesarskih stez ^ Bistveni vzrok prometnih nesreč pa je tudi nedisciplin pešcev pri prečkanju ceste in neprevidna hoja po cesti Pon0toI/ slabih vremenskih razmerah. Pešci se ne zavedajo, da jih uV Glisti opazijo šele ilugimi vozili, ko m na kratki razdalji, posebno pri srečanju z . ko mora voznik voziti z zasenčenimi lučmi. Kljub povečanemu prometu na naših cestah zaostajamo z Opremljanjem križišč s semafori. Dosedaj sta s semaforji opremljeni *e dve križišči. Nujno bi bilo semaforizirati še naslednja križišča: zaloška—Grablovičeva Litijska-Kajuhova Lttijska cesta—Parmska (kot izvoz iz Štepanjskega naselja) Nuhova-Letališka ^juhova—Šmar tinska haloška—Zadobrovška K varnosti prometa bi veliko pripomogla tudi rekonstrukcija etl križišč z razširitvijo cestišč in ureditvijo preglednosti križišč. Velikemu številu prometnih nesreč v naši občini pa ne morejo biti glavni vzrok slabe prometne razmere. Poglavitni vzrok prometnih nesreč je neprimerna vožnja voznikov. Premalo upoštevamo prometne pogoje, katerim mora biti prilagojena vožnja. Občani so se med letom večkrat pritoževali zaradi neurejenega parkiranja v Novih Jaršah, Štepanjskem naselju in na Litijski cesti ob avtosejmu. Na Litijski cesti ob avtosejmu smo opozarjali in kaznovali voznike, ki so parkirali na cestišču na prepovedanih mestih, nismo pa mogli ukrepati proti voznikom, ki parkirajo na travnikih. Zoper te lahko ukrepajo le lastniki parcel zaradi povzročene škode. V Štepanjskem naselju in v Novih Jaršah so pritožbe zaradi vožnje po cestah, ki so namenjene za intervencijska in komunalna vozila. Tudi te voznike smo opozarjali in jih kaznovali. V bodoče pričakujemo pri odpravljanju teh kršitev več pomoči s strani krajevnih skupnosti in hišnih svetov. Umetne nesreče s telesno z materialno Leto skupaj smrtne poškodbo škodo 1972 411 15 379 192 1973 837 11 250 572 1974 691 12 142 530 1975 727 12 109 558 1976 1977 708 5 137 506 810 19 312 479 Zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov smo proti kršilcem podvzeli naslednje ukrepe: predlogi za uvedbo postopka o prekršku mandatno kaznovanje znesek denarne kazni plačilni nalogi vinjeni vozniki motornih vozil vinjeni povzročitelji prometnih nesreč odvzeta vozniška dovoljenja zaradi prekrška 1975 1976 1977 653 1514 1157 1896 1576 914 97.710 122.780 55.650 484 103 104 99 31 87 156 101 8°tovljanje materialnih sredstev ob*. tem letu smo iz sredstev, ki nam jih je prispevala Skupščina iaVne Ljubljana Moste-Polje in republiški sekretariat za notranje nuli Ve rešili del stanovanjskih problemov delavcev postaje Vetan Ljubljana Moste-Polje. Del sredstev za nakup stanovanj je še sred,Kreditni banki Koper. Predvidevamo, da bomo s temi vs« ntvi in sredstvi, kijih prispeva RSNZ SRS tekom tega leta rešili stanovanjske probleme. taVn . Sredstvi, ki so namenjena za redno dejavnost, smo preko leta konc j gospodarno in so ta zadostovala za redno poslovanje do ®vska vprašanja eianska zasedba delovnih mest je na postaji milice Ljubljana ^ftih °*ie *e 55 %. Veliko miličnikov je službeno odsotnih v vetjL enotah, zaradi česar morajo miličniki, ki so prisotni, Vajo ^ delati preko polnega delovnega časa, čeprav zato ne dobi-°benega plačila. Kljub temu, da so na postaji milice Moste in oddelku Milice Polje mlajši miličniki, si vsi prizadevajo, da bi bili pri delu čim uspešnejši. V letu 1977 je odšlo v druge enote milice 6 miličnikov, eden pa je odšel v pokoj. Poročilo o delu postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 je le delni prikaz našega dela med letom. Zaradi boljše preglednosti smo za posamezna področja podali primerjalne podatkč za prejšnja leta. Pri tem bi radi opozorili, da se vse naše delo ne da meriti s številkami, saj so miličniki za varnost občanov in njihovega premoženja ter za varovanje naše socialistične samoupravne družbe pred negativnimi pojavi storili mnogo več. Tu imam v mislih številne preventivne ukrepe, ki so bili usmerjeni v varstvo z ustavo določenega reda in so od naših miličnikov med letom zahtevali mnogo naporov. Na kratko smo v poročilu tudi nakazali nekatere probleme, s katerimi smo se srečevali pri našem delu in so dostikrat odločilnega pomena za našo uspešnost. Komandir postaje milice Janez Zakrajšek r --------------------------------—--X ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Delegat krajevne skupnosti Polje Ivan BERCE jena 43. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste — Polje dne 27. marca 1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Kdaj se bo pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ustanovila finančna služba za potrebe krajevnih skupnosti v občini? Ta služba bi morala biti že ustanovljena v skladu z dogovorom skoraj vseh krajevnih skupnosti v občini. Poleg tega pa je glasilo NAŠA SKUPNOST objavila vest, da ta služba že deluje, čeprav to ni tako. S tem so bili dani vsi formalni in materialni pogoji za organizacijo in pričetek dela finančne službe krajevnih skupnosti v prvih mesecih leta 1978. Zakaj sklep izvršnega sveta še do sedaj ni bil realiziran (in krajevne skupnosti postavljene v zelo težak položaj glede izdelave zaključnega računa in sedaj že tudi periodičnih obračunov) pa bosta morala odgovoriti predstojnika službe za kadrovske in organizacijske zadeve in odseka za finance. Šele na osnovi tega dodatnega odgovora bo mogoče delegatu, ki je postavil delegatsko vprašanje, posredovati popolno informacijo. Služba za kadrovske in organizacijske zadeve skupščine občin6 je pripravila naslednji dodatni odgovor: Oddelek za splošne zadeve in skupne službe skupščine občine je pripravil naslednji odgovor: Oddelek za splošne zadeve in skupne službe je, poznavajoč stanje in problematiko glede finančnega poslovanja, že v sredini leta 1977 dal pobudo krajevnim skupnostim v občini, da razmislijo in se opredelijo do predloga za ustanovitev skupne finančne službe. V pobudi so bile dane že tudi konkretne organizacijske oblike in možnosti take službe in sicer: 1. da se ustanovi samostojna strokovna služba (z lastnostjo pravne osebe) kot skupen finančni servis vseh krajevnih skupnosti, 2. da skupno finančno službo ustanovi ena izmed krajevnih skupnosti po sporazumu oz. dogovoru z vsemi krajevnimi skupnostmi, 3. da se finančni posli za krajevne skupnosti opravljajo v okviru občinskega upravnega organa za finance. Vendar ta pobuda od večine krajevnih skupnosti ni bila sprejeta, nekatere pa se do nje sploh niso predelile. Po izdaji uredbe o kontnem planu in bilancah za krajevne skupnosti, ki je pričela veljati sredi avgusta 1977, po kateri morajo krajevne skupnosti voditi knjigovodstvo po sistemu enotnih računov, predpisanih s kontnim planom za krajevne skupnosti, izdelovati periodične in zaključne račune, se je stanje glede vodenja finančnega poslovanja krajevnih skupnosti še bolj zaostrilo. Zato je oddelek za splošne zadeve in skupne službe obnovil iniciativo za formiranje skupne finančne službe, kije bila obravnavana na posvetih v vseh krajevnih skupnostih v oktobru in novembru mesecu prejšnjega leta. Večina krajevnih skupnosti je tedaj pobudo sprejela (le tri so zavzele odklonilno stališče) in smatrala, daje najbolj sprejemljivo zagotoviti finančno službo za krajevne skupnosti v okvim upravnega organa za finance. Glede na takšno stališče krajevnih skupnosti je oddelek za splošne zadeve in skupne službe dne 23. 12. 1977 podal predlog izvršnemu svetu 1. da sprejme sklep o ustanovitvi skupne finančne službe za krajevne skupnosti v okviru odseka za finance in 2. da se z ozirom na ocenjen obseg dela v tej službi za začetek sistemizirata dve delovni mesti: računovodja z višjo strokovno izobrazbo in finančni knjigovodja s srednjo strokovno izobrazbo ter predlagal, da služba za kadrovske in organizacijske zadeve takoj izvede postopek za sistemizacijo obeh delovnih mest in pridobi ustrezna delavca, odsek za finance pa pripravi podoben opis nalog te službe vkaterem predvidi tudi delovne postopke in komunikacije s krajevnimi skupnostmi. O navedenem predlogu je razpravljal izvršni svet na svoji 137. seji dne 29. 12. 1977 in ga v celoti sprejel. V delegatskem odgovoru Oddelka za splošne zadeve in skupf16 službe z dne 21/4-1978 je navedeno, da bi vzrok, zakaj sklep lZj vršnega sveta v zvezi s pričetkom dela finančne službe KS še n realiziran, pojasnila tudi naša služba. Za organizacijo novih delovnih mest v upravnih organih je P°' treben zakonit postopek, ki smo ga pokrenili takoj po tem, ko J izvršni svet sprejel sklep, to je januarja 1977 (sprememba oz. of>' polnitev notranje organizacije in sistemizacije upravnih organov-objava prostih delovnih mest, rok za zbiranje ponudb, iskanje pn mernih kandidatov itd.). .« Kandidatki za prosti delovni mesti sta izbrani in bosta nastopa delo, ko jima bo potekel odpovedni rok v delovnih organizacij®1' kjer sta sedaj zaposleni. Delegat družbenopolitičnega zbora Robi DELORENZOje «*?' seji družbenopolitičnega zbora dne 18. 5. 1978 postavil nasledAl6 delegatsko vprašanje: V Polje se je priselilo precejšnje število novih občanov, preskrb2! živili pa se ni povečala tako, da morajo občani hoditi nakup°v hrano v Center. . Kdaj bo zgrajena nova trgovina v Polju, kije v programu i® L bile zanjo že opravljene meritve in razgovori, nato paje vse zah1* in me zanima, kje seje zataknilo. Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Polje je pripravil naslechji odgovor Delo na pripravah za pričetek gradnje trgovine v Polju potef, predvsem preko Soseske, LUZ-a in Mercatorja - TOZD Golov60 Dne 14. 3. 1978 je skupščina občin sprejela in potrdila sprem61*1 zazidalnega načrta za MS-6 Polje. V tem času se intenzivno dela1 pridobitvi soglasij za lokacijo oz. se zbira lokacijska dokumenta61! j Zataknilo se je pri soglasju požarne in sanitarne inšpekcije. inšpekcija zahteva jamstvo za sočasno rekonstrukcijo vodovoda mestnega vodovoda^ Sanitarna inšpekcija pa preverja možnosti in* boljše rešitve ogrevanja trgovine z vidika onesnaževanja okoli3-, zraka. V tem času ni možno določiti roka za pričetek Znano je samo to, da investitor načrtuje pričetek gradnje 6 o0.,, mesecev po izdaji lokacijskega dovoljenja in pričetek obratov**1!. 10 do 12 mesecev po pričetku gradnje. Iz navedenega zaklfc jemo, da je pričetek gradnje odmaknjen na konec leta 1978 ® roma na začetek leta 1979. Priprava za tisk: D>n\ikj bep Tisk IS tiskarna ljudske pravice