SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: .Za eelo leto pradpiačan 15 rld., za pol leta S rld., za četrt le>a 4 (Id., u j »d«» mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja : <*•» cele lato 13 fld., u pol leta в fld., za četrt leta S fld., ta jeden Mesec V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več n» leto. Poiamne Številke po 7 kr. 1*а*в I 1 fld. * Naročnino in oznanila (iaserats) viprejema upravnlStvo ia ekipedielja v „Katol. Tlakami1«, Vodnikove nllee It. 3. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemaio. Vredništvo je v gemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. IxhaJ« vaak dan, iivxemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. &tev. 22. V Ljubljani, v četrtek 28. januvarija 1897. Letnik XXV. Pastirski list avstrijskih školov, izdan povodom bližnjih državnozborskih volitev. Državni zbor je po svojem šestletnem delovanju razpuščen in že smo pred novimi volitvami, ki se bodo vršile čez nekaj tednov. Zopet bodo oddali avstrijski narodi svoj glas, da označijo može, katerim hočejo zaupati svoje zastopstvo v najvažnejšem zboru, ki bo pomagal odločevati o sreči ali nesreči naše države. Bližajoče se volitve pa so še posebnega pomena zaradi tega, ker se jih bodo udeležili tudi tisti ljudski slojevi, ki doslej še niso imeli volilne pravice. Velika važnost volitev nalaga nam, vašim višjim pastirjem, vestno dolžnost, da se zopet obračamo do vas z nekaterimi višjepastirskimi opomini, vas podučimo o volilni dolžnosti ter spodbudimo, da jo spolnujete. Državni zbor je postavni zastop narodov. Z nji m deli vladar pravico, dajati postave. Brez piitrjenja državnega zbora se ne izda nobena nova državna postava; brez njegovega odobrenja ne more vlada pobirati nikakih novih davkov, ne more napravljati nikakih novih izdatkov. Sreča celega ljudstva, trezni in pametni'napredek v postavodaji, odprava skelečih napak, mirni razvoj verskega, narodnega in socijal-nega življenja narodov, vse to je odvisno od mišljenja in delovanja državnega zbora. 2e to kaže dovolj, kako važno je, da store volilci svojo dolžnost ter dobro volijo. Vsak vestni volilec mora imeti pred očmi stanje in potrebe ljudstva, nadloge, ki ga tlačijo, nevarnosti, ki mu žugajo, in potemtakem mora voliti može, ki imajo voljo in zmožnost, da pospešujejo blaginjo narodovo na vse strani. Že to domoljubno razmišljevanje bi nas popolnoma opravičevalo, ako bi vas mi, vaši višji pastirji, podpirali s svojim svetom, da prav izvršujete to svojo državljansko pravico. Toda še drug vzrok je, ki nam naravnost nalaga dolžnost, da vam pojasnimo vašo volilno dolžnost. Ljudski zastopniki v državnem zboru namreč ne uplivajo samo na državno in državljansko življenje, ampak tudi na versko, cerkveno življenje. Sedanja ustava prisoja namreč državnemu zboru pravico, da se posvetuje in odločuje o vsem širnem polju odgoje in poduka, prisoja mu celo pravico, da določa razmerje med cerkvijo iu državo ter urejuje zunanje cerkvene razmere. Ali pa more biti pastirjem sv. cerkve vse eno, se li obravnavajo ta vprašanja temeljito in stvarno v cerkvenem duhu, ali pa nasproti s predsodki prezirljivo ali pa celo sovražno ? Ali nas ne uči skušnja, da so se v teh zadevah prejšnje čase storiie osodepolne napake, vsled katerih ne trpi le cerkev, ampak tudi državni red ? Največjega pomena je torej, komu izročite tako velevažen posel, kakor je posel državnega poslanstva; od njega bodo tudi odvisne vaše najsvetejše zadeve. Zato si ne moremo kaj, da bi se ne obrnili po svoji dolžnosti na vas z očetovskimi opomini, da se poslužujete svoje volilne pravice tako, da bo v prid in blagoslov vsem vašim koristim. 2e ob zadnjem splošnem avstrijskem katoliškem shodu smo javno izrekli, kateri oziri morajo voditi delovanje katoličanov v državnem zastopu in v za-stopih kraljevin in dežela. Ne bode odveč, da vam ta navodila Se enkrat ponovimo. Podlaga sreče narodov je vera; versko živ- ljenje pa goji sv. cerkev. V sv. cerkvi je shranil božji Zveličar zaklade svojega nauka in svoje milosti, da je deli narodom cele zemlje v zveličanje. Te vzvišene naloge torej sv. cerkev ni prejela od nobene posvetne oblasti, ampak od svojega ustanovitelja, našega gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa; zato tudi ne more trpeti, da' bi jo pri tej nalogi ovirala kaka posvetna oblast; zahtevati mora, da jo more popolnoma prosto izvrševati. Vaši višji pastirji so se pa že opetovano pritoževali, da cerkev v Avstriji te prostosti nima, da marveč državno zakono-dajstvo globoko posega v cerkveno področje, da se v marsičem ne morejo prosto razvijati v cerkvi delujoče sile, ter da je delovanje cerkve in njenih služabnikov pod težkim jerobstvom. (Dalje sledi.) Deželni zbor goriški. Dnevni red II. seje dežel, zbora dne 26. jan. 1897 ob 11. uri predpoludne je bil sledeči : I. Poročilo deželnega odbora o računih za 1. 1895 in prevdarkih za leto 1897 vseh zalogov, ki so v deželni upravi. (Poroč. Tuma.) II. Poročilo deželnega odbora o presežku troška za popravo poslopij slov. oddelka deželne kmetijske šole. (Poroč. Verzegnassi ) III. Poročilo deželnega odbora o dovoljenih podporah, ki naj se potrdijo. (Por. Pajer.) Seja je bila napovedana ob 11. uri. Slovenski poslanci so čakali na sejo do 11. ure 50 minut; ker pa italijanskih poslancev le še ni hotelo biti iz njih kluba, so slovenski poslanci zažugali, da odidejo. Žuganje so ponovili čez nekaj minut, potem pa odšli. Dva slov. poslanca sta v pogovorih z italijanskimi prezrla odhod kolegov in šla v zbor. LI S T E K. Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de laGrange; prevel Ivan Č estimir.) Drugi del. Goti. VIL Obtožba. Minulo je že pet dnij, odkar se je Decij vrnil iz gotskega tabora. Alarik je že odšel s svojo vojsko, in polagoma so se jele opazovati dobre posledice njegovega odhoda: lakota je ponehavala in tudi za kugo jih je zbolelo vedno manj. Decij je bil po svoji vrnitvi samo jedenkrat pri Hijeronimu in mu je pripovedoval o vspehu v gotskem taboru. Sveti učenik ga je prosil, naj ne odkrije Valeriji Marcelovega izdajstva, ker bi to sicer imelo zanjo slabe posledice. Hijeronim jo je poveličeval nad vse, Decij pa je molče poslušal ie-te hvalospeve, mej tem ko je globoko v srcu skrival sumnjo glede njenih kre-postij. Na večer petega dne se Decij napoti k Azeli, ki je še vedno bolehala. Potoma je trepetal pred mislijo, da bode zopet videl sestro izdajalca domovine. Pred Azelino hišo se snide s Sergijem, ki je baš hitel k njej, da jej potoži silno bedo neke ubožne rodovine. Decij prijazno pozdravi Sergija in pohiti po stopnicah, ki so vodile v Azelino sobo. V prednji sobi je sedel Milon, katerega pa prišleca niti ne opazita. Ubogi Milon se prestraši, ko opazi Sergija, kakor ondaj, ko se je sešel z njim ob Apijevej cesti. Ko vidi, da je stopil v sosednjo sobo, pokrije si z rokama lice iu zašepeče : „ Je-li to prikazen ? . . . Cul sem njegov glas; menda se ne varam ... To je on .. . Star, zgr-bančen, pod težo pekoče vesti in v plebejskih oblačilih se je vrnil v Rim . . . Kaj naj storim ? . . . Koga naj povprašam za svet? . . Vstane in se priplazi do vrat, da čuje, kaj se v sobi govori. Ko je Decij vstopil z brodnikom, je Hijeronim kakor po navadi čital gospem sv. pismo. Melanija in Valerija ste preli. Valeriji se je poznalo, da je zelo zamišljena. „Pomoči torej prosi siromašna rodovina. Melanija jim jutri prinese miloščine", reče Azela, potem ko jej je Sergij razkril svojo prošnjo. „Bog ti povrni, gospa 1 Molitev siromakov ti odpre nebeška vrata", odvrne Sergij. „Prav praviš, Sergij", pripomni Hijeronim. „Molitev siromakov prodira do prestola Sinu Božjega, ki je tudi sam bil siromak, in ki nam je ukazal deliti miloščino, toda ne farizejski, ampak iz pravega in čistega srca, kakor jo delć Azela, Melanija in druge pobožne patrieijke. Naj vas hvali srce revežev, hčere moje, in naj vas blagoslavljajo njihove ustnice. Drugi naj zidajo cerkve, krasč jim stene z mramorom, vrata obijajo s slonovo kostjo : ne karam jih vsled tega, niti jim tega ne zabra-njujem. Vsakdo naj pomaga po svojih močeh; bolje je tudi to, kakor pa ležati na nakopičenem blagu iu bogastvu. Vse pa ste si odbrale najplemeniteje delo ; kajti v siromakih oblačite Kristusa, v lačnih ga nasitHjete, vsprejemate ga v popotnikih . . . Vaše delo je sveto; Bog vam je poplačaj !" ') „Ničesar pa ni grjega, kakor je hinatščina: na zunaj se kazati krepostnega, znotraj pa gojiti vsakovrstne hudobije", pripomni Valerija k Hijero-nimovim besedam. „Modro govoriš, hčerka moja", nadaljuje Hijeronim. Ko čuje brodnik Valerijine besede, pojavi se mu na licu zaničevalen posmeh. „Da, res je, Valerija, hinavščina je najgrji greh ; to pa bi morala vedeti tudi ti, ki se ponašaš s krepostmi". Valerija prebledi, vstane, stopi k brodniku in mu reče z mirnim glasom : „Zakaj me sramotiš? — Kaj sem zakrivila? Gov6ri 1" (Dalje sledi.) ')„... Alii aedifioent Kcclesias, vsstiant parietes mar-morura erustis; oolumnarum mol« advehant, earumque deau-rent capita, pretioeum ornatum non sentientia; ebore argen-toque valoae et gemmis distinguant altaria. Non reprehendo, non abnuo. Unusquisque in sensu suo abundet. Meliusque est hoo facere, quam repositis opibus ineubare. Sed tibi aliud propositum «st: Christum vestire in pauperibus, visitare in languentibns, pascere in esurientibus, suecipere in hie, qni teeto indigent . . ." Epistola saneti Hieronymi XVIII. ad De-metriadem virginem. J / Zbor je mehanično rešil dnevni red in volil finančni in peticijski odsek. Neobraznost italijanskih poslancev je silno ogorčila slovenske poslance. Posledice so še neznane. Politični pregled. V Ljubljani, 28. januvarija. Katoliška ljudska stranka je ravnokar objavila svoj volilni oklic povodom bližnjih državno-zborskih volitev. Oklic obsega tri poglavitne točke, ki prelepo označujejo straDkiuo ime. Stranka zagotavlja, da se hoče vsikdar najodločneje boriti za pravo in elobodo katoliške cerkve, za njeno pravo politično svobodo, za krščanske šole, mej katere spadajo tudi srednje in visoke šole. Glede pogodbe z Ogersko se pa naglaša, da se mora skleniti le na podlagi pravičnosti. Potreba jedinosti mej obema polovicama, toda treba se je ozirati na koristi in zmožnosti obeh državnih polovic. Giede narodnega vprašanja se pa glasi v oklicu doslovno tako-le: „V vseh pravičnih in i blagrom Avstrije spojlivih zahtevah smejo tudi nenemški narodi biti zagotovljeni naše podpore. Vsled tega se uadejamo pa tudi pomoči od katoliških slovanskih strank, da ž njimi združeni položimo temelj pravični stvari." — V tem načrtu pač ne moremo pogrešati ničesar, kajti ako se stranka slovesno zavezuje, da hoče v verskih, gospodarskih in narodnih vprašanjih delovati na podlagi pravičnosti, potem imamo pač najpopolnejši program, katerega se mora okleniti vsak pošten in trezno misleč volilec te ali one skupine. Drxavnozborske volitve. Tržaški iredeu-tovci, takozvani „napredni" Italijani, kandidujejo za mestno skupino tržaškega podžupana dr. Dompi-erija, nadalje odbornike dr. Angeli in dr. Venezian. Za peto kurijo kandiduje jedna stranka pisatelja Ca-prina, druga odb. Rascoviča. Iredentovci so baje popolno prepričani zmage. Italijanski konservativci kandidujejo dosedanje poslance Burgstallerja, Luz-zattija in Stalitza, za peto skupino pa odvetnika dr. Kabla. — Slovenci kandidujejo bivšega državno-zborskega poslanca Nabergoja, Gregorčiča ter Ja-kiča, socijalni demokratje pa, kakor smo že omenjali, tiskarja Učekarja. Verski pouk na višjih realkah. Kakor minulo leto, tako je tudi letos predložila vlada deželnim zborom onih kronovin, v katerih še ni uveden v višjih razredih realk obvezen pouk v verouku, nekako zahtevo v podobi načrta zakona, s katerim se določa, da se uvede ta prekoristni in neobhodno potrebni predmet na višjih realkah. Gre se tu za deželna zbora Nižje - Avstrije in Koroške. Znano je, da so lansko leto v obeh deželnih za-stopih odklonili vladno predlogo, opiraje se na to, da je dovolj, ako se otrcci v nižjih razredah pečajo s tem predmetom, ker potem tako nima verouk več nobenega (!) vpliva. Letos bo pa v tem oziru precej bolje, kajti o nižje-avstrijskem zastopu skoro dvomiti ne moremo, da bi odklonil vladno predlogo, ko je vendar večiBa sama stavila že omenjeni predlog glede versko - nravne vzgoje v šolah. Drugače pa je v tem oziru v koroškem deželnem zboru. V njem imajo sicer „navidezno pobožni" nacijonalci odločilno besedo, ki pa niso niti za las boljši, ko bivša liberalna klika. Melinejevo ministerstvo je skoro dojelo v posl. zbornici zopet občuten poraz. Dalje časa je že namreč delalo na to, da se poleg [prikritih premij za sladkorne barone dovolijo še javne izvozne premije v svoti, ki bi provzročila občutno obreme-njenje nižjega stanu z znatnim povišanjem užitnin-skega davka. Popolno umljivo je, da se je temu z vso silo upirala poslanska zbornica, še bolj pa prebivalstvo samo. Ze sedaj stane v Parizu meterski stot sladkorja nad 100 frankov; kako bi mu še le potem cena poskočila, vse t) pa le na korist maloštevilnih bogatih sladkornih industrijalcev. Dvakrat je torej zavrgla dotična komisija vladno predlogo in ministerstvo je v tretje napelo najskrajneje sile, da je prišla predloga v plenumu v razgovor, kar se je zgodilo v seji poslanske zbornice minuli ponedeljek. Toda tu jo je ministerstvo skupilo. — Zbornica je namreč vsprejela predlog posl. Siegfrieda, ki ne meri samo na to, da se kratkomalo odkloni vladni predlog, marveč določa tudi, da se zniža sladkorni davek od 60 na 45 frankov. Predlog se je vsprejel z 282 proti 232 glasovom in se je s tem pokazalo, da se sladkorna industrija pospešuje mnogo bolj s pospeševanjem notranjega konsuma. Ministerski predsednik je dobro vedel, kaj pomeni ta korak po- slanske zbornice in je torej ie jedenkrat poskusil najskrajneja sredstva. Predložil je svoj načrt še jedenkrat carinskemu in budgetnemu odseku, ob jednem pa tudi kazal na pogubo, ki preti deželi vsled predloga Siegfriedovega. Odsek se je dal ua to pre govoriti z neznatno* večino, posebno še vsled tega, ker je minister Meline naglašal, kako sramotno bi bilo za Francijo, ko bi v ministerstvu na-vstala kiiza ob obisku upravitelja ruekega zunanjega ministerstva. Predloga sta torej romala zopet v poslansko zbornico, in ker je vlada tudi tukaj zastavila vso silo ter apelovala na čast francoskega naroda, je tudi zbornica z neznatno večino ustregla ministerstvu in ga še jedenkrat rešila gotovega propada. Italijani v Afriki. General Baldissera je dobil 4 mesece dopusta. Ta okolnost je provzročila neštevilna ugibanja. Dnevnik „L' oponione" trdi, da je ta dopust jasno potrdilo o tem, da se general ne strinja z vlado glede bodočnosti Eritreje. Kajti ravno sedaj, ko se je pojavil nov sovražnik, je prišlo zopet na dnevni red vprašanje : je-li vladati Eritrejo civilnim potom, ali pa jo povsem vojaško organizirati. O derviših poroča „Agenzia Štefani" : Iz vzhoda Eritreje javljajo, da je glavna vojska dervišev vedno še v Amidebu, toda mnogo straž imajo razpostavljenih skoro do Tukulaja in Kufita. Tako Corej službeno poročilo. Vse drugače pa zveni to, kar pripoveduje opozicijonalna „Boma", ki piše: Iz Afrike ni poročil. V vojnem ministerstvu slišati je zelo neugodne vesti. Govori se, da je dervišev mnogo več, nego se je sodilo. Derviši so neki obkolili Kasalo in Agordat, ter tako preprečili zvezo s Kerenom in Masavo. Konjištvo dervišev se drzno pojavlja celo pri Kerenu. „Boma" misli, da so te vesti prav ve-rojetne, kajti derviši poznajo položaj v Eritreji ter vedo dobro, da jih Italijani napasti ne morejo. Zato hočejo derviši premagati Italijane in potem planiti po Angležih v Sudanu. Razgled po slovanskem svetu. Novo podjetje na slovanskem jugu. (Dalje.) Na zlobna natolcevanja vzhodnih pisateljev bi mi lahko odvrnili s Tertulijanom: „Cur ergo alii possint, si vos non petestis?"*) Kakor so pagani očitali kristijanom hudodelstva, pred katerimi se je grozila sama njihova narava, tako tudi rimski cerkvi in zlasti papeštvu prišivajo orijentalci hudobne naklepe, ki presegajo človeško naravo, katerih je zmožen le hudič. — Kakor da mi zahodnjaki ne bi imeli vesti 1 Sicer se pa to ne tiče samo orijentalcev, marveč tudi marsikoga med nami, ki dolži katoliško cerkev in njeno duhovstvo črnih naklepov, kateri bi se studili največjemu brezbožnežu. Članki v „Bessarionu" razpravljajo pred vsem vprašanja, ki se tičejo zjedinjenja in imajo nekateri prav strokovnjaško vrednost. List izhaja vsak mesec in stane na leto izven Italije 5 lir. Naročuje se v Bimu „Piazza ss. Apostoli" št. 51 in v Sijeni „Tipografia s. Bernardino" kakor tudi po vseh večjih knjigarnah. Iz tega se vidi, da so besede papeževe našle odmev, svet se je začel resno zanimati za to vele-važno vprašanje. Ce se za to zanimajo Francozi in Lahi, ali naj mi Slovani ostanemo nemi, mi, katerim je nesrečni razkol vsekal najhujše rane? Zali-bog, preresnične so besede prevzvišenega nadškofa sarajevskega: „Mi sad na žalost moramo kazati, da se ne razumijemo, premda tako drugo zajedno živimo." Ptujci so se začeli prej zanimati za nas, kakor mi sami za-se. Razdivjane politične strasti, katere je še netil ptuji nepoklicani vpliv, so skoro onemogočile vsako mirno presojevanje, da, vsak napredek. Katerega Slovana bi v srce ne peklo, ko vidi, kako se dva najbližja plemena, Hrvati in Srbi, med seboj črtita in si drug drugemu žile podrezujeta v veliko veselje svojih zakletih sovražnikov! — Mnogi so sicer rekli morda z dobrim namenom: „Pustimo verske reči pri miru, sic^r pa bodimo složni." Toda mesto sloge raste vedno bolj sovraštvo in razdor. Ako zasledujemo vir razpora med Hrvati in Srbi, vidimo, da ne more biti narodnost in jezik vzrok razdvoja, marveč različna cerkev in kultura. — Zalibog, da se južni Slovani niso prav zavedali visoke ideje sv. Cirila in Metodija, velikih rimskih papežev Nikolaja I., Gregorija VII., Inocencija III. itd., tiste ideje, katero je tako veleumno izrazil pes- *) Apolog c. 8. nik slavne epopeje „Sort Smailage Cengiiića". Sveta apostola Ciril in Metodij sta zasnovala visoko misel, Slovane vzgojiti v vzhodni omiki, v verskih in cerkvenih rečeh pa jih združiti s Petrovo stolico v Rimu. Papeži so jim bili namenili dedščino iznemog-lega grškega cesarstva. Zal, da se Slovani niso zavedali svojega velikega poslanstva, da bi postali posredniki med vzhodom io zahodom in si ob jednem ohranili narodno in kulturno samostojnost. — Grški patrijarhat je največ kriv žalostne usode balkanskih Slovanov in ko bi dejali na tehtnico vse krivice in nasilja, ki jih je pretrpelo slovanstvo na zahodu od nemštva in na vzhodu od Fanara, prevagnila bi najbrž nasilstva fanariotov. (Dalje slždi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarija. (Shod zaupnih mož katoliško-narodne stranke) se je vršil danes popoludne v dvorani rokodelskega doma v Komenskega ulicah. Udeležilo se ga je nepričakovano obilo zaupnikov iz cele dežele, tako, da je bila sicer prostorna dvorana natlačeno polna. Shod je ob 3. uri otvoril in zborovalce pozdravil v ime osrednjega volil, odbora načelnikov namestnik g. kanonik K a 1 a n , ki je opozarjal na eminentno važnost današnjega zborovanja, ter na to predlagal predsednikom shoda gospoda poslanca Povše t a, čemur so navzoči soglasno pritrdili. Gospod predsednik pozdravi shod in da besedo prvemu gospodu poročevalcu. — Nadalnje poročilo priobčimo prihodnjič. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Kononično umeščen je bil na župnijo Koprivnik Č. g. Auton Payer. Premeščen je Č. g. kapelan Frančišek P a v 1 i č iz Smartnega pri Litiji kot kapelan v Kranj. (Požar v Vižmarjih) 28. januvarija t. 1. Danes ob dveh čez polnoč nastal je požar pri Jerneju Pipanu, po domače pri Tomažku v Vižmarjih hišna št. 27. Pogorela je velika sodarska delavnica, skedenj in svisli, škode je nad 2000 gld. Gasilno društvo iz St. Vida je takoj prihitelo z dvema brizgal-nicama, žalibog da ni imelo potrebne vode, le nekaj škafov se je vode dobilo, seveda to ni nič izdalo. Posestniki so se bali za svojo iz oddaljene Save dovoženo vodo, varoval je le vsak svoja poslopja, ker ogenj je daleč na okoli goreče iskre nosil. Velika sreča, da je debel sneg pokrival strehe, drugače bi bila cela vas v veliki nevarnosti. V košeh so ljudje pridno sneg skupaj nosili ter s tem obvarovali tik stoječa poslopja. Zopet se je pokazala velika in nujna potreba, da se voda napelje iz okoli 200 metrov oddaljenega velikega studenca, ker s tem bi se ne le pri požarih pomagalo, ampak tudi pri živini, katera velikokrat vsled zdrave pitne vode mnogo trpi. Pred 20 leti je nad 60 hišnih številk broječa vas skoraj večinoma pogorela, ker ni bilo s čem gasiti; posestniki še danes občutijo takratno škodo, več posestnikov je na kant prišlo, veliko jih je pa, ki imajo še danes obtežena posestva, vsled tega si ne morejo sami potrebne vode napeljati. Poslali so dobro utemeljeno prošnjo na veleslavni deželni odbor, da bi jim pomagal zgraditi prepotrebni vodovod. Bog dal, da se jim opravičena prošnja predolgo ne zavleče ter da bi kmalu prišli do zaželenega prepotrebnega vodovoda. (Kdo plačuje patente in dohodninske davke?) V dopisu iz Cerknice z dne 20. t. m. v predvčerajšni štev. „Slov. Naroda" beremo odstavek: „Ustanov-ljenje konsumnih društev po kmetih je nam trgovcem, ki itak visoke davke plačujemo, velika odmika, in če se to nadalje širi, primoran bode ta in oni trgovec svojo trgovino opustiti. In kaj poreče potem država? Velik del vseh prihodkov dobiva država ravno od trgovcev, in če ti svoje patente umaknejo ali vrnejo, primorana bo ista kolikor toliko kmetom samim davke povišati, če hoče uspevati. To pa zapeljanim in zaslepljenim kmetom nikakor noče v glavo". . Pisalec teh vrstic gotovo ni tak6 neumen, da bi verjel, kar je zapisal. Da, res je, trgovci plačujejo visoke davke, toda s čegavim denarjem ? Ali ne z denarjem svojih konsumentov ? Torej čegav je tisti denar, ki ga pobereta davkarija in dacar pri trgovcih in gostilničarjih ? Ali ni denar konsumentov in to v Cerknici konsumentov-kmetov ? Zato kmetje ne verjamejo, če jim pripovedujete, da plačujete visoke davke, < a? 9. zvečer 7.2 2 —6-4 sl. szah. oblačno 0-0 28 7. zjutraj 2. popol. 7316 7317 -6 1 -0-6 sr. ssvzh. sr. szah. oblačno IKAdbro Liniment. Capsici compns. Iz lekarne Btohter-jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-4 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Aii prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 ,, visok, ve'ja ,, 250'— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 75 6-2 Hazpieuje se služba organista na Prežganjem. Dohodki : Okrog 60 gld. v denarju. Zemljišča je za par govedi in par prašičev. — Kaže mu imeti tudi gostilno. 39 3—3 Jos. Pristor, župnik. ШшШтМтШ. ■sat I. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. Sieeativ«llrael (sušilo) priporoča najceneje 59 104—4 cRdolf čCaupimann9 I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nezev, lakov in kleja v Ljubljani. i*.) цч i'.«i! -'j 76 3-1 Živinska sol JW po znižani ceni iz c. kr. zaloge soli v Piranu v žakljih po 50 klg., sestavljena po oblastvenem predpisu iz 9974% &е,е morske soli, V2% rdečega železnatega oksida in 74% pelinovega praška, dobiva se najceneje pri Mih. Kastner-ju v Ljubljani, kateri ima glavno zalogo jedilne in živinske soli. Istotam dobiva se najboljše specerysko, materyalno in kolonijalno blago, dalje vsakovrstne Sj^F zdravilne in krepilne mineralne vode. |€3Q£3£H3QOf Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemikem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Bil i Sil ili (Tinctura balsamioa) lz lekarne pri „angelja varhu' ln tovarne farma-oevtlčnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskuien in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteSi prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju varhu'*. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim oenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlni. 12 malih ali 6 dvojnih eteklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih »li 6 dvojnih steklenic 4 krone CO vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tkierry, lekarnar 3ЛС/ADAC/ '\DlC7 V»U vJC/ VtCJ' VDjC/ V»Cr OIQ vIC* O.O I® Peerliofer-jeva 816 6~3 lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mnogih pravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Pserhoferjeve kri čistilne kroglloe, in s» jedino prave proizvajajo v lekarni ,,pri zlatem državnem jabolku", Dunaj, I., Slngerstrasse 15. Od teh krogljie stane : 1 škatljloa s 15 kroglioaml 21 kr., 1 zvitek s 6 škat-ljicami 1 gld. 5 kr. Ce se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne inore poslati.) Prosi se izrecno ДУ „J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglloe" ">Д zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake skatliice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserho-fer-ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok lz ozkega trpotoa (Spitzwegcrieh-saft), slez razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto požiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali eliksirja 3 gld., — '/« litra 1 gold. 60 kr., — '/< litra 85 kr. Zdravilni oblli za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Orenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca imenovana). Lahko raztop-ljivo zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodeo pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Tannoohlnln-pomada J. Pserhofer-ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. __1 Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zuhtevanje točno in najceneje. Pošlljatve po pošti Izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznioo), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Dunajska borza. Dnč 28. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gid Skopni državni dolg v srebru ... . 102 , Avstrijska zlata renta 4%......123 r Avstrijska кгопвка renta 4%, 200 kron 101 , Ogerska zlata renta 4%.......122 , Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 959 , Kreditne delnice, 160 gld......378 , London vista...........119 . NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 58 . 20 mark........................11 . tO frankov (napoleondor)............9 . Italijanski bankovci ........45 . C. kr. cekini......................6 — kr. 25 , 60 . 20 . 25 . 80 . 25 75 . 67", 73 . 51", 20 , 66 . Dne 27. januvarija. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 18€4, 100 gld. . . 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% Dunavsko vranavno posojilo l. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice driavne železnice . . , , juine ielezniee 3* . . , južne železnice b% . , dolenjskih ieleznic 41 148 gld. 50 157 . 50 188 . 50 99 . 25 140 . 75 128 — 107 . 80 112 , 25 98 . 85 99 - 70 226 177 . 20 128 . to 99 . 50 Kreditne srečke, 100 gld........19S gld. 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 , Rudolfove srečke, 10 gld.......24 . Salmove srečke, 40 gld........71 . St. Gendis srečke, 40 gld.......75 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srećke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 157 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3476 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 414 Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . . 90 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — Montanska družba avstr. plan.....88 Trboveljska premogaraka družba, 70 gld. . 162 Papirnih rubljev 100........127 — kr. 20 25 25 50 ^шшишнмпвннн аГ Nakup in prodaja "|A raakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ХатаготапЈе za zgube pri krebanjlh, pri izirebanju najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na boral. ^тшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшвшшш Menjarnićna delniška družba „]9I EBCV B" «oilzBilB it. ID Dunaj, Ririabilfirstrasie 74 B. Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in Inanftnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacl|skih vredne«ts> paplrjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "VI