---_ v." v- domoljubova priloga POSVEČer7fl IZOBRAZBI : in našim društi/opi : Stev. 1. V Ljubljani, dne 19. januarja 1911. Leto III. Politična in socialna izobrazba. Vsakdanje življenje nam jasno go-vori, da ljudje premalo poznajo svoje državljanske, politične pravice in dolžnosti, da ne poznajo postav, ki jih zadevajo. To jim povzroča mnogotere neprijetnosti, jih spravlja v škodo in celo v kazen. Država potrebuje, da ohranja red, da varuje in pospešuje blagostanje, državljanov, veliko postav in naredb. 1'ako ima tudi vsak posamezen stan svoje dolžnosti in pravice. Te mora vsak poznati. Poleg teh naredb imamo mnogoštevilne občekoristne naprave, n. pr. zavarovanje zoper ogenj, točo, nezgode, bolniško zavarovanje, zavarovanje za starost izkuša država tudi vpeljati, stanovska in strokovna društva, različne zadruge itd. Kdor teh naprav ne pozna, se ne zanima za njih notranjo uredbo, škoduje samemu sebi. Dandanes je potrebna politična in socialna izobrazba, to se splošno priznava in si povsod prizadevajo širiti to izobrazbo potom časopisja, knjig, brošur itd. Zakaj naj naša društva posebej (■krbe za to izobrazbo? Naša društva imajo nalogo šoli odraslo mladino vzgojiti za dobre, poštene fante, te pa potem vzgojiti za zavedne može in dobre državljane. Taki pa bodo postali lc tedaj, če še jim poda politična in so-riulna izobrazba v tej meri, kolikor jo zahteva od njih sedanja doba. Posebno ob volitvah se pokaže, da jilt veliko brez premisleka gre za nasprotniki. Vseh teh ne moremo imeti za liberalec in socialne demokrate, pač pa jih je večina zapeljanih, nahujskanili od raznih agitatorjev, ki hodijo okrog i- lepimi obljubami. Slabše je šc pri delavcih, ki so prisiljeni delati skupno z nasprotniki ali so celo prisiljeni vstopiti v njih strankarske strokovne organizacije. Mnogo sc jih na ta način na-vzarno nasprotnega duha. Zato pa je nujno potrebno, da se mlade fante, predno jih vjamejo nasprotniki v svoje zanjke, pouči o političnih, gospodarskih in socialnih razmerah v deželi, da morejo odbijati napade nasprotnikov in da se obvarujejo pred njihovimi organizacijami. Poudarjamo pa, da ne zadostuje, da človek pozna le svoje dolžnosti in pravice, temveč si mora pridobiti tudi zmožnost, da svoje pravice prav rabi. Čim več ima pravic, tem bolj sc mora zavedati svoje odgovornosti. V društvu so pa člani vadijo že praktično tega dela, ki jih čaka v poznejšem življenju, ker se jih vzgaja za odborniška mesta, za zaupnike itd. Društveniki se čutijo odgovorne za svoje mesto, za svoje delo, ki so jo prevzeli v društveno korist. Društvo vzbuja stanovsko zavest na jedni strani, na drugi strani pa opozarja, da treba vsem stanovom složno delovati v blagor Cerkve in domovine. Društvo pomaga, da se premosti prepad mod raznimi sloji in da izgine medsebojno sovraštvo raznih stanov. Kako pa naj se vrši la pouk? Za to ni mogoče dati gotovega merila. 1. Povsod pa se mora vršiti kako predavanje o tej tvarini. 2. Razširjajo se lahko poučni spisi o tej tvarini. 3. Pri društvenih shodili se prebero važnejši članki socialnopolitične vsebine iz dnevnih časopisov. Vrši se o člankih potem prost razgovor. 4. Natančnejši pouk se poda lo v rednih predavanjih ali pa v socialno-politfSnih tečajih. Kako naj so vrši v posameznih društvih ta pouk, je odvisno od krajevnih razmer in jc to prepuščeno društvenemu odboru. Učitelji in društva. Za delo po naših društvih primanjkuje dclavcev. Glavno breme društvenega dela sloni na duhovniških ramah. A ker so duhovniki zaposleni pri vseh mogočih organizacijah, bi bilo želeti, da se čim bolj poprimejo društvenega dela naši dobromisleči učitelji. Ponekod se bavijo že dalj časa z društvi in s tem veliko pripomorejo, da so posebno mladina obvaruje slabih potov. Toda ne samo učitelji so poklicani sodelovati pri nadaljni vzgoji mladine po naših društvih, to dolžnost imajo tudi vsi drugi dobromisleči in za bodočnost mladine skrbni ljudje v občini. Saj mora biti vsem ležeče na tem, da se mladino ohrani pošteno, da se mladino privaja in priučujo temu, kar rabi v poznejšem življenju. Vsi dobromisleči ljudje naj bi podpirali društva, ki so dandanes povsod, tudi na deželi silno potrebna. 1. Potrebna so izobraževalna društva na deželi za ono, ki ostanejo doma pri starših. Tem treba nadaljne izobrazbe, šola jc ni dala dovolj. Treba mladino seznaniti polagoma s političnim in socialnim življenjem, treba ji podati vsaj nekaj strokovnega znanja. V mladih letih preži na mladino vol'ko sovražnikov. Z društvom jo pogosto obvarujemo prod zapeljevanjem in ji utrdimo značaj. 2. Šo bolj kot za ono, ki ostanejo doma pri starših, jc potrebno društvo na deželi za tiste, ki se izselijo v mosta ali obrtne kraje. Izkušnja uči, da mladi fantje, ki pridejo s kmetov, niso zmožni in tudi nimajo poguma, da bi se ustavljali nasprotnikom. ki jih napadajo radi njih vernosti. To je umljivo. Saj na kmetih izpolnjuje skoro vsak — z malimi izjemami — svoje verske dolžnosti Vera se no napada še toliko, kakor so to godi v mestih ali obrtnih krajih, koder se 01 zbirajo ljudje iz vseli vetrov. Ko pride mlad fant z dežele v nieslo, je položaj zanj popolnoma prcdrugačon, kajti čuti mora marsikako grenko radi svojega poštenega verskega življenja. A slednjič se naveliča zabavljic, opušča, svoje verske dolžnosti in kmalu postane drugim enak. Izgubi vero in čednost. Iz tega sledi, da je dolžnost mladini podati ne lo verskih naukov, temveč da jo je treba pripraviti in oborožiti za hoj, ki jo čaka med svetom. To delo pa izvršuje izobraževalno društvo z apologet ienim poukom. ,'). Z dežele j i h hodi v e 1 i k o v m o sta kot 11 a v a d ni delavci, z i d a r j i, t e s a r j i, d n i 11 a r j i, r o -k o d o 1 s ki p o m o č 11 i k i i 11 u č e n -e i. Ti pridejo v dotiko z brezvernimi in spridenimi tovariš'; zahajajo v slabe gostilne itd. Vsi ti potrebujejo pouka, da se obvarujejo dobre in pošteno. Mnogo teh ostane večji dol lota v mestih. Kdo naj skrbi za nje? Kdo naj jih nadzoruje? Domače društvo jih priporoči društvom v mestih, kjer dobe dobro in pošteno tovarišijo. Izobraževalna društva so ub-irno polje, kjer morejo delovati vsi ljubitelji mladino, prav posebno pa učitelji, šest let jo vodil učitelj mladino v šoli in ji podajal osnovne nauke. Pride čas izstopa iz šole. Dober učitel j poda mladini resno nauke, ki na j hi jo spremljevalk v življenju. Ali naj tedaj preneha učiteljeva skrb za mladino? Uradna njegova dolžnost mino, toda v vesti ima šo dolžnost, da skrbi za šoli odraslo mladino. Kdor pozna življenje, ve, da jo mladino primerjati orehovi lupini, ki jo valovi deroče roko premetavajo seminfjo. da jo podobna popotniku, ki potuje ol) strmih pečinah in jo v vodni m varnosti. Zato skrbi dober učitelj, da spravi \>c svoje učence v društvo, kateremu posveti svojo proste uro. Kdo lažjo podpira duhovnika v društvenem delu kot učitelj. Pozna mladino, ve za njene kreposti in napake, zna tudi, da treba z mladeniči drugače postopati kakor pa > šolskimi učenci. Kot izobraženemu človek 11'ne bo pretežko, da ima semintje v društvu kak govor ali predavanje. Prevzame v društvu pouk v tej ali oni stroki, potjo, godbo, pomaga pri knjižnici, društvenih predstavah, izletih itd., dela torej dovolj, da posveti svoje moči društvenemu napredku. .Mnogo jih toži izmed učtcljev mul pokvarjenostjo in surovostjo mladine. \!i bi se 110 mogla mladina prod tem obvarovati? Gotovo. Zato pa treba več delavcev v društvih tudi izmed učiteljskega stanu. Marsikaj bi se dalo doseči. Treba le žrtvovati nekaj časa plemenitemu delu skrbi za mladino. Potom bodo pa našli ljubezen in zvestobo, pa tudi hvaležnost za svojo delo v društvu. Delo v društvu pa tudi ni zaman. Kajti pokaže so mod društvoniki lopo vodenje in vzgledno življenje, opazuje so hrepenenje po napredku in izobrazbi. Zc zavest, da si s svojim delom rešil le enega človeka, da si ga ohranil na pravi poti, jc veliko delo, ki tc na-U)» polnjuje z veseljem. C.elo vrsto ljudi voditi po poti čednosti in jih osrečiti za čas in večnost, lo jo še veliko večjo socialno delo, ki zasluži, da 11111 vsi dobro-misleči učitelji darujejo čas in trud. noaananang^gggagp 2j m ugituare jg ac^iiEšiBaacaaačšciCTia^aaD med nebom in zemljo. (Daljo.) Leta 1883 sta brata Tissandier (Ti-sandje) poskušala elektro-molor in dosegla prav lope uspehe. Njuna slava jo pa takoj izginila, ko sta Renard in Krebs pripeljala zrakoplov vkljub nasprotnemu vetru na mesto, kjer sta so bila dvignila. Vijak jo gonil elektromotor 9 konjskih sil in »La France« (I.a Frans Francija) — tako je bilo ime tej zračni ladji jo dosegla proti vetru V/j, m sok. hitrost 20 km na uro, kar bi bilo 7 m sok. v mirnem zraku. Cela pot jo bila dolga 7 ti km. Prvič jo opisal zrakoplov kolobar in po svetu jc zašumelo, saj jc bilo zdaj dolge pravljice takorokoč konec; kajti zrakoplov, ki opiše krog, je vodljiv. Toda v splošno veselje in zmagoslavje je kanila kaplja grcnčico, ko sc jo pri naslednjih »La Francc-inih« izletih pokazalo, da jc v vetru 7 m/sok. brez lastno voljo zaradi premajhne hitrosti. Od teh poskusov som jo posebno naperjeno vprašanje hitrosti. Večja hitrost se pa da pri zrakoplovu doseči s primerno obliko, da lažje rože zrak, in z močnejšimi stroji. Tak stroj je motor na bencin, ki sta ga Baumgartnor in dr. Wdlfort prva porabila pri vožnji leta 1880. Ta dva moža sta sedemnajst, let pozneje podla 200 111 visoko, ker so jc plin vžgal, in so ubila. Daimlerjev (Domler) motor jo v kratkem času neverjetno napredoval, kar jo zasluga avtomobilne industrijo. Pri prvih motorih je prišlo na vsako konjsko silo 50 kg lože; Zoppolin jo šo lota 1901 rabil motor, ki jc imel 10 konjskih sil in jo bil 380 kg težak, leta 1008 pa žo takega s 110 konjskimi silami, ki jc bil pa lo 500 kg težak. Danes imamo pa že motore, pri katerih pride nn vsako konjsko silo le še V,'-< kg težo. Dolgo zažoljeno gonilno moč torej imamo. Zalo poglejmo po zrakoplov -nem polju sedanjega časa, ako nas upanje ni goljufalo. Motor jo ros potisnil zrakoplov med najzanimivejšimi 111 najnujnejšimi sedanjimi vprašanji na prvo mesto. Zanj sc zanima z radovedno nestrpnostjo ljudstvo, z nervozno nevoščljivo:-,! jo in nezaupanjem tekmujejo državo. Prvo donaša zrakoplovcem slavo, drugo skrbi za denar. Zato so zrakoplovci posebno od lota 1908 som zelo živahno gibljejo, narodi sc pehajo za venec slavo. Gre so namreč za novo orožje, nevarno orožje. Zato sc danes pečajo z zrako-plovbo predvsem vojaški organi. To za- pazimo v prvi vrsti, v drugi pa tri ■-stavo, ki smo jih srečali že prej v , vojih. Zdaj imajo že izrazit, značu, in' kregajo mod seboj za prvenstvo. '1, s, stavi so: ogrodni ali trdni, pologi j ali poltnlni in hrozogrodui ali uetrd', sestav. Ilokol hi lahko, (ia po delu s| . znaš mojstra in narobe, ali pa je »„„.. da lo slučaj, da vidimo v ogrodneni s-stavu jeklenega, discipliniranega ni! s plinom pri polnitvi zmešal, kar bi iluh/ mnogo težjo zmes, kakor jo pa vodik. Da jo to zabranil, jo dal v aluminijev valjar majhno balone in jih napolnil r. vodikom tako, da so zavzeli, izpodrivajoč zrak, vos prostor v valjarju; nazadnje jo balonov« ovoje raztrgal in jih izvlekel iz aluminijevo posodo, ki jo bila na ta način napolnjena. Selnvarzov balon so jo popolnoma razbil, ker je ol -stal vijak, tor pokopal pod razvalin a ii svojega gospodarja. O svoji nalogi so je Zoppolin sam tako-lo izrazil: »Po Giffardovih. Ilaon-leinovih, Ronardovih in drugih poizkusih nam ni več treba zrakoplova z lastno hitrostjo iznajti, ampak moramo žo ustvarjeno šo izpopolniti.« Res je vestno zbral vso, kar so jc krilo z njegovimi nazori. Sestavil je ogrodje :/, aluminija tako, da jc na mišljeno m dolgo os v presledkih nasadil zvezde iz IG aluminijevih palic. Mod zvezde jc porazdelil 17 halonov, zvezal palice po-dolgom med seboj 111 vso skupaj privlekel z ovojem iz platna. Tako je dobil dolgo prizmatično zrakoplovno telo s 10 robovi, ki so jo na konceh izoževnm v obliki klobukovo štule. Nasproti Sclnvarzu jc notranjo balone pustil cele, tako da ima Zoppolinov zrakoplov dva ovoja, mod katerima so tifihn zrak. S tem 13 111 visokim, 15.000 m"' dika držočim truplom je trdno zveza-dva čolna, spredaj onega, zadaj oue^1-to slo gondoli za voznika, potrebščine in potnike, pa za dva Daimlorjeva rn'>-tora, težka po 500 kg in po 110 konjskih sil močna, ki gonita na vsaki strani eu vijak. Za krmilev navzgor ima trupi" spredaj in zadaj trebušno plavute, to so vodoravno ploskve iz platna. Zrake- juovec lahko postavi poševno vsake posebej; ako sprednje, se obrne celo truplo poševno navzgor, ako pa vse skupaj, tedaj sc dvigne celo truplo vodoravno. S tem višinskim krmilom lahko menja višino za 500 metrov. Poleg tega visi med obema čolnoma še voziček, ki ga voznik lahko potegne naprej ali nazaj; s tem poruši ravnotežje, zrakoplov sc postavi poševno in se dviguje ali pa pada; vendar se ta priprava navadno ne rabi. Stransko krmilo je pritrjeno zadaj in je podobno ribji repni plavuti. •še nekaj manjka našemu somu. Hrbtnih plavut še nima. čemu neki? Gotovo je že vsak videl naslikano puščico, ali vsaj slišal o »naperjeni« puščici. Zadaj ima res poro, cla frči vedno v isti smeri, in sicer je naperjeni konec z mira j zadaj, ker puščico pri letu ovira, nazadnjaki so pa zmiraj zadaj. Kdor se boji tatarske puščice, naj gleda otroke, ki se igrajo; tudi pri teh lahko opazi zanimivo igračo. V drevesna debla morejo puščice, to so palice, ki imajo spredaj iglo. zadaj so pa navskriž preklanc iu oklepajo na štiri vogale zganjen papir. Zaženi puščico kakor hočeš, zmiraj se bo zasadila z iglo v deblo. Ta na štiri vogale zganjeni papir je važen del zrakoplova, ki bi ga veter rad zasukal iz njegove smeri. Temu se pa protivijo takozvanc stalnostim ploskve, ki so navskriž pritrjene na zadnjem delu. ° IDriaštuesii uodšfeBf ° n___________________d pannannanLiunauuan DRUŠTVENO DELO V ZIMSKEM ČASU. Sredi zime srno. Narava v tem letnem času počiva, društva naša pa liro-rajo ravno v tem času živahnejc delovati. V poletnem času so drušiveniki utrujeni vsled dolgotrajnega dela, sedaj po zimi pa so večinoma telesno bolj spočiti, zato pa tudi duševno bolj vzprejemljivi za važne društvene naloge. Zimski čas je čas, ko se premoti' i i n pregled a d r u š t v e n o (I c 1 o i n posl o v a 11 j e. Treba pregledati imenik čl a nov; iti jc na delo, da se pridobi novih članov. Urediti je knjižnico; pregledati, koliko knjig jc raztrganih, slabo že vezanih, koliko in katere so se pogubile. Pregledati jc blagajniški d n e v n i k , sejne zapiske itd. Mnogo reči se jc morda vpeljalo v minolem letu, a ne uspevajo. Kje jc vzrok? Naj sc preiščejo posamezne naprave, preišče naj sc, kaj jo vzrok, da n. pr. »Čebelica« ne uspeva, da hira pevski ali tamburaški Kbor, da sc za abstinenco in za izseljenko nc stori ničesar. Našlo se bo pogosto, da krivda ne zadene vedno članov. Ce kaka naprava ne uspeva tako, kakor bi kilo želeti, je ni treba takoj opustiti. Upanje jc, da bo stvar prišla v boljši tir. Predvsem so v društvu v zimskem času potrebni p o u č n o i z o b r a ž c -v a 1 n i tečaji. Tečaji naj podajo duševne in gospodarske izobrazbe. Tečaji pa naj vplivajo tudi na vzgojo volje in srca. Kolikokrat se nudi v društvu prilika, da se člane opozori na avtoriteto, na veselje do dela, na občevanje z bližnjim, na vztrajnost, požrtvovalnost itd. Mladina sc pridobi za društveno delo; poda se mladini nek vzor. Saj mladina hoče nekaj imeti; išče nekaj izvan vsakdanjega življenja, kar jo vleče, zanima; čc ni to kaj dobrega, jc pa slabo ali vsaj dvomljive vrednosti. Pri poučnem tečaju se uči, da zadostuje samemu sebi, da si preganja dolgčas na prijeten in pošten način. Nauči se prost čas prav uporabljevati, da mu ni treba posedati po gostilnah, slabih hišah in postajati s tovariši po oglih itd. Red v zimsko delo pa prinese načrt zimskega dela. Društvo mora skrbeti za izobrazbo članov. Od lažje se prehaja k težji tva-rini. Obdeluj praktično stvari, n. pr.: Kako prebiraj časopise? Kako s pridom poslušam predavanje; kako naj sc udeležujem zborovanja. Kako naj varčujemo? Kako na j sc obnašamo v družbi? Dober bi bil tečaj, kjer bi se poučevalo o lepem vedenju. Da ni tak tečaj odveč, kaže vsakdanja skušnja. Zase bi se tak tečaj težko priredil, v zvezi z drugimi bi že šlo. Da se čim več članov vzgoji za praktično delo v društvu, posebno da se izšolajo odborniki in zaupniki, v tem pokaže tečaj vidne uspehe. Koristno je obdelavati razna praktična vprašanja, n. pr.: Kako vabim nove člane v društvo? Kako razširjam društveno glasilo? Kako občujem z novo došlimi člani? Kako delujem v odseku za izseljenec ali v abslinenčnem odseku? Pri vsem tem se lahko razvije prav zanimiv razgovor, od katerega si lahko člani veliko pridobe na izkušnjah. Društvenike se lahko seznani nekoliko z umetnostjo in leposlovjem. Važno je to kot sredstvo zoper vse, kar je nizkotno in surovo in pa zoper preveliko hrepenenje po vži-vanju. Saj se posebno mladina zanima za slike in umetnijo. Smisel za leposlovje vzbude lite-r a r i č n a, leposlovna preda-v a n j a. Opiše se življenje kakega pesnika. Prebere se in razloži katera njegovih pesmi. Društvo pa ne sme prezreti socialne izobrazbe društvenikov. Dandanes stopi mlad fant že zgodaj v socialno življenje, bodisi kot pomočnik ali samostojen delavec. Ni ga prepustiti samemu sebi, temveč podati mu je naukov, ki jih rabi v vsakdanjem življenju, da se obvaruje pred nasprotniki. Pouk naj so začne pri že znanih stvareh: domači občini, deželi, državi, po- tem nadaljuje o razvoju narodnega gospodarstva, človeški družbi, socializmu, strokovnih društvih itd. Za tak tečaj služi dobro kaka primerna knjiga, n. pr. dr. Krek: Socializem, dr. Ušeničnik: Sociologija, Sov-ran: Črne bukve kmečkega stanu itd. Da se razvije razgovor, treba staviti vprašanja. Načrt govora naj si vdcle-ženci zapišejo, kakor tudi važnejša vprašanja, na katera treba v drugi uri odgovoriti. Nc smemo pa prezreti gospodarskega napredka mladine. Tu bi priporočali lepo- in p r a v o p i s j e. A kako slabo se nauči mladina tega v šoli! Vendar lepa pisava priporoča človeka. Zato pa naj bi sc nikjer nc prezrlo tega pouka. Važen je tudi pouk v knjigovodstvu, in to ne le za mladino obrtnega stanu, temveč tudi za kmečke sinove. Saj jo povsod dandanes že najti posojilnice ali zadruge, ki rabijo veščih moči za uspešno vodstvo. Strokoven p o u k je zelo koristen. Možno ga je z uspehom voditi le tam, kjer je več društvenikov iste stroke. Ne mislimo le na obrten pouk, marveč tudi na pouk v kmetijstvu. To se lahko semintje poskusi na deželi, kjer je v društvih večina kmečkih fantov. Za tak pouk imamo precej knjig, ki jih je izdala družba sv. Mohorja. Pri tem načrtu zimskega dela pa moramo povdarjati, da se v vsakem društvu nc cla vse izvesti in tucli se ne da izpeljati eno zimo. Treba izbirati po krajevnih razmerah, ker tudi tu velja; Srednja pot najboljša pot. ZAPISUJ SVOJE IZDATKE 1 Ljudje so dandanes silno laliko-mišljeni. Gospodariti ne znajo, zato iz-mečejo za nepotrebne stvari veliko denarja in potem tožijo o slabih časih. Ker nepremišljeno izdajajo denar, zato pa tudi nc vedo, zakaj so denar porabili. Spominjajo se morda le večjih izdatkov. In vendar je veliko ležeče na tem, cla veš, zakaj si porabil denar, kakšne izdatke si imel. Le na ta način boš mogel presoditi, ali se ne bi dal zmanjšati ta ali oni izdatek, ali bi se ne dalo kaj prihraniti za dneve starosti ali nesreče. Mnogo imamo denarnih zavodov, ki imajo namen pospeševati varčnost med ljudstvom; imamo »Čebelice«, ki navajajo mladino k varčnosti. Toda rednega varčevanja — in le lo ima nravni in kulturni pomen, se treba šc le priučiti. A nobena stvar nc pospešuje pra,-vega gospodarstva in varčnosti bolj, kakor jasen pregled vseh izdatkov. Tak pregled pa dobim le, če natančno zapisujem svoje izdatke. Odraslega človeka je težko pripraviti do tega, da bi zapisa val izdat ke, če sc ni privadil tega v mladosti. Velike važnosti je torej, cla se mladega človeka priuči, tla ima svoj denar v redu. Čc svoje izdatke tli rodno zapisuje, dobi kmalu pregled, a nad njimi se prepriča, da ima malih izdatkov preveč in da si te lahko odreče. In mladina jc sploh zapravljiva. Koliko dandanes mladi ljudje zaslužijo, a če jih vprašaš, koliko imajo prihranjenega, ti ne bo mogel skoro nihče dati povoljnega odgovora. Gre vse za pijačo, igre, cigarete itd. Kolike svote se na leto izmečc za take reči. če bi mlad fant zapisoval te izdatke in bi jih koncem leta pregledal in seštel, bi jih gotovo omejil, če že ne popolnoma opustil. Lahko trdimo, da bi bilo ste- | vilo pijancev veliko manjše, če bi ti nesrečneži v mladih letih zapisavali, koliko so izdali za pijačo in te vsote včasih sešteli. Veliko mladih ljudi jo obsojenih radi tatvine. Marsikateri bi nc postal tat, ko bi bolje pazil na svoje izdatke in bi po nepotrebnem ne izmetaval denarja, ki ga potem išče dobiti pri tujih ! ljudeh. S tem pa, da govorimo o varčnosti in pa o tem, da si človek zapisuje izdatke, nikakor nočemo, lin se mladina odtrga od vsake zabave, odpove vsakemu veselju, temveč da si mlad človek zapiše vso, kar jc izdal, tudi kar je izdal za zabavo. S tem se vzbuja v mladem človeku čut za varčevanje. Ko prelistava zapisnik iu pregleduje izdatke, se mu nehote vzbuja misel: To bi si lahko prihranil; ta izdatek bi bil lahko manjši itd. Nauči se prav ravnati z denarjem, da, nauči se računati s prihodnjostjo. Vpliva pa to zapisovanje tudi na žnačajnost, saj so mladima s tem uči reda v denarnih stvareh in navadi sc rednega življenja. Kako pa ne j varčuje človek, če se ni učil? Kako naj varčno in brez dolgov gospodari, č«' ne razume uravnati lastnih svojih denarnih zadev! ZBIRKA DRUŠTVENIH IGER. Marsikatero društvo si nabavi po Več zvezkov ljudskih iger-, izposodi si tuiutam igre. ki se prepišejo. Ali čc gledamo društveno knjižnico, najdemo notri le malo zvezkov raznih iger. Igre se večinoma pogube in tako nastane za , društvo pogosto prav občutna škoda. j Dolžnost društvenega vodstva je, da skrbi: i 1. Da se vodi natančen zapisnik vseh iger. Zabiležen nnj bo naslov in število izvodov, zapisano naj bo tudi ime dntiSnega, ki si knjigo ali zvezek izposodi, kakor tudi dan, kdaj jo je vzel in kdaj vrnil. 2. Ko se predstava izvrši, treba knjižico ali pa rokopis takoj vr-.1 i t i. 3. Te knjige ali zvezki naj bodo posebej shranjeni v omari. •L Dobro je, da se prilepi v knjigo ali zvezek listič, na katerem je zazna-menovano, kdaj je bila zadnja predstava, katere prednosti in kakšne napake ima igra in na kaj je pri uprizoritvi posebno paziti. 12- Vsako društvo naj bi torej skrbelo, da da naslednikom lep zgled reda in skrbnosti in da jim zapusti vsaj malo zbirko ljudskih iger. Tako bo društvo pologoma napredovalo in ne bo treba zbirati iznova izkušenj in pa nabavljati si zopet knjig s primernimi igrami. DRUŠTVENA GLEDALIŠKA GARDEROBA. Po naših društvih se dandanes prireja veliko predstav. Za igro pa. če hočemo, da bo učinkovala, treba poleg primernega odra tudi primerne obleke. Za večje predstave, posebno zgodovinske vsebine, bo pač posameznemu društvu težko nabaviti lastno opravo. Stroški bi bili preveliki. Pripomniti pa moramo, da ravno zgodovinske igre zahtevajo dragocenih kostumov. Drugega sredstva tu ni, kakor da si jih društvo izposodi v gledališču ali kje drugod. Drugače pa je pri m a n j š i h p r i-re d i t v a h . posebno pri predstavah zabavne vsebine. Za take predstavo si vsako društvo polagoma lahko nabavi potrebno obleko, vojaško in polieajsko uniformo, stare klobuke ali kape itd. To se da pridobiti z malimi stroški. Večinoma a dobra igralka. Castimir, njen oče je bil v vseh kretnjah dober iu v vseh nastopih gotov. I mirajoča ntnii Matilda je bilo primerno masKiruuu i:i je svoj položaj razumela. Strašim«- v drugem dejanju, je v kr.tsnem kos,.umu dobro maskiran i/,borno nastopil, v petem pa dobro izrazil trdega, ni'i/ pi osnega možo pa tudi ljubi/njivegu očeta, llildcgarda, njefi.jvo žena, jo pokazala, kako tiho prenaša svoj uchitO-ni zakonski stan. Oglar Jakob in Marjeto sla dolo iiinot'j živjenja, iti izvabila precej smeha. Vratar Lojze in Helena sta dobro izrazila različna značaja. Helena gospodov; Iko-ženo, Lojze l a zadovoljni ga veselega možička, ki je ženi pod oblastjo. Grofinja Etim -svojima hčerama je nastopila dostojanstveno. Vojeslav in Milivoj stu uuMi • pila, zavedajoč sc viteškega stanu. 1'ri-kupljiv je bil posebno eden (Urbane. Nežika, oglarjeva hči jo pogodila prt-prosto nedolžno dekle. Ker sem že v posameznostih, omenim še nekatera hibe, ki se bodo pri ponavljanju lahko popravile; Moža je samo takrat premrlo izražala strah in premalo kretala, ko je roparski vitez Strašhnir napmode-val Cestimiru, kaj bo naredil z njegovim gradom in premoženjem. Stranmi:1 v petem dejanju ni bil povsod giKov, tudi obleka v petem dejanju ni bila primerna. Oglar Jakob ni zadel prave višihe v glasu, Marjeta po je kot mlada žena bila skoraj preveč živahna, in v maski smešna, Ilelena nekolike pretrda in enkrat ne gotova, Lojzeta je pa manjkalo prave obleke. Eden vitezov je govoril preveč malomarno i'] neprimernim glasom. Scencrija jc 1'ijn prav dobra, motilo je le to, ker jo soba no Jelodvoru in no Smrečnik" enako in po ker je bilo dvorana v zail-njem dejanju ravno ista soba in P1^ malo okrašena. Tu in tam jc bila razsvetljava preslaba. Ena dvorjani« je bila slaba v obnašanju in ncroihu> oblečena. V igri je mnogo življenj" in z veliko pozornostjo sledijo vsi lVJ' slušalci. Studeno. Na tukajšnji dvorazml-ni ljudski Soli so na novega leta dati uprizorili šolski otroci svojo božičnico. Predstavljali so igro: »Pastirci na P«" ljanali.« Bogato obloženo drevesce jim je bilo poiem v nekoliko poplačilo za xi j i ii trud. Take igre so zelo primerne za tak čas, poučne za učence in so tudi odraščenim zelo všeč. Prav hvaležni smo slavnemu šolskemu vodstvu, da nam je napravilo to nedolžno veselje. Mali igralci in igralke so pokazati, da smemo od njih še veliko pričakovati. Tukaj nabiramo tudi člane za »Moven-SKO Stražo«. Imamo že precejšnje število, da kmalu ustanovimo svojo podružnico. Sliši se tudi in se je bralo, da se hoče širiti tukaj liberalna družba »Sv. Cirila in Metoda«. Ime te družbe jc zelo vabljivo. Tudi sprejemnice kot kake cerkvene bratovščine. Ali ni vse znito, kar sc sveii. Kes so se nekateri vjeli na te limanice in se sedaj kosajo in bodo ti družbi hrbet obrnili, kdor hoče počastiti sv. Cirila in .Melona, imamo apostolslvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem prcblažene Devico Marije. Kdor pa hoče pomagati obmejnim Slovencem in širiti mod njo katoliško in narodno zavest, ne pa gnili liberalizem, naj pristopi »Slovenski Straži«. Kamnik. Lotili račun je podal dne 0. prosinca odbor društva Kamnik svojim članom. Izmed poročil odbornikov nas je posebno zanimalo blagajniško. Vseh »prejemkov je bilo v preteklem leni okrog 3000 K in izdatkov tudi približno toliko. Precej se je v prebolelem lotu popravljalo v društvenem domu. ludi v bodočo, in sicer v kratkem bo treba modernizirati in razširiti oder. Društvo ima precej do'ga, tal.o da mu ta vzame večino dohodkov. A po skupnem složnem delovanju moia društvo napredovati. Da bi društvo imelo več dohodkov, je predlagal gospod Verd-nik, naj se članarina zviša. Ker pa večina zborovalcev ni bila za to, se je predlog premonil v toliko, da se odslej nabirajo prostovoljni podporni člani, ki dado društvu mesečno 1 K. Prošnji gospoda pevovodjo ugodi občni zbor, tia bodo cerkveni pevci pri društvenih prireditvah vstopnine prosti. Živahna je bila debata pri točki o uprizorjenih igrali. Izrekla sc jo želja, naj bo bralna soba vsak dan odprta. Gospod Benkovič predlaga, naj je vedno v društveni sobi nabiralnik v:x »Slovensko Stražo«. Postojna. Na novega lol.t dan jo priredil postojnski Orel veselico, katere sc je udeležilo izredno veliko občinstva. Nastop vsi h t očk jo bil izborom Tamburaški zbor je spravil s komičnim komadom »Prši prši'., poslušavcc v dobro voljo, v kateri so živeli potoni celo predstavo. Smeha je bilo med celo šaloigro skoro preveč in to že prvi dan v lotu. Igrali so dob/o. najbolj ga jc pa gotovo pihnil Blaže, ne samo v igri, ampak tudi kot kolednik. Po vsala kretnji in besedi jc za.Šumclo po dvorani. Voščil je tudi v imenu društva in Orlov vsem srečno novo leto, ki nam naj prinese še vec prijateljev in podpornih članov. Časi odločnemu nastopu Orlov! Dol pri LJubljani. Občni zbor našega izobraževalnega društva je bil v ne- deljo 15. januarja popoldne po službi božji. O delovanju društva v preteklem letu bi bilo marsikaj zanimivega poročati. Zlasti zadeva, kako je društvo prišlo po raznih ovinkih do lastnega doma in lastne streho, bi utegnila niti za tega ali onega kaj podučila. Natančneje poročilo o l.e:n pa si pridrži-mo za takrat, ko bo vse lopo urejeno. Izmed naših prireditev v zadnjem času naj tu omenjamo lo sledeče: »Garcia Moreno«, v poletni dobi; »Smrt M. D.« in »Marijin otroka za dekliško vloge in nazadnje na novega lota dan Krekovo »Tri sestre«, prvi poizkus pri nas z mešanimi vlogami, ki jo za naše razmere sijajno uspel. Vidi ye ob taki priložnosti, kako stvar, vzeta iz življenja ter zanjo primerno obdelana tudi z nal urno silo učinkuje na ljudstvo. Tu je jiri-sten humor brez banalnosti in obenem poduk, ki sc nič ne usiljujo. Toliko za zdaj, ob priliki sc zopet oglasimo. Reka (Fiunie). Ker so zanimaš, dragi »Domoljub« za vse sloven. ljudstvo, ne samo v ožji domovini, zato ti pišem te vrstice iz tujine. Žalostno so razmere tukaj v Boki za Slovence; vsaka narodnost. ima svoje pravo, samo Slovenec in Hrvat se ne smeta javno pokazati. Pa vso eno se nas je zbralo že lepo število, okoli £00 zavednih Slovencev, kateri hočemo oslati zvesti svoji domovini in hočemo skrbeti za to, da noben Slovenec ne vtone v tujem morju! V društvu hočemo skrbeti, da našo ljudi vzgojimo za dobre gospodarje in gospodinjo, v pivi vsti pa se hočemo boriti proti alkoholu. Skrbeti hočemo za zanimiva predavanja in gojiti vse za kulturo potrebne stroke. — - Veselica na Silvestrov večer v veliki dvorani v boju »Sušak« na Sušaku je sijajno izpahi. Novi mešani zbor je zapel »Slovenec sem« in »Kjo so moje rožice« precizno. Igri »Zupanova Micka« in »Eno uro doktor« sta občinstvo zelo zadovoljili. Dvorana jo biLi polna poslušavcev. Društvo ie imelo okoli 200 kron dobička, kateri je namenjen za društveno knjižnico. Med pavzaim je svirala vojaška godba :>.lelačič:< samo slovenske in hrvaško komade. Selca. Na praznik sv. Štefana je bil drugi redni občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega drušlva. Pokazal je, da se jc p.voveklo leto v društvu veliko delalo. Odbor je imel Jt sej; predavnj jc bilo li: o Hrvatih všmid); uprava občine, dežele in državo (prof. Jarc); o obmejnih Slovencih (Mohorič); gospodarstvo v Švici (Rožnik); kmetovanje nekdaj in sedaj; duhovnik in ljudstvo; žensko vprašanje (dr. Krek); jeruzalemsko romanje (dvakrat. Rožnik); o Egiptu; zemljepis in zgodovina Palestine; Galileja (Kopoc); Avstro-ogrska banka (dr. Krek). Gledaliških predstav jc bili 0; člani društva so sodelovali pri igri gorenjsko podružnico S. I). Z.; prireditev kncoškofu ob priliki birtnovanja; prodpustna. veselica za člane; Miklavžev večer. Denarni promet jc znašal 5118 K 18 vin.; prejemkov 2595 K 61 vin., med temi: čla- narina 215 kron GO vin., igre in veselice 1030 kron 74 vin., Orel 574 kron 72 vin.; izdatkov 2522 \vo.i 57 vin., med temi: gledališka oprava 329 kron 52 vin., igro 238 kron 7 vin., knjige in časopisi 2l(i kron 94 vin , Orel 831 K 70 vin. Število knjig v knjižnici je naraslo na 407; 160 več kot lansko leto. Prebralo so jili je 778; odjemalcev je bilo 83. Na odborov predlog jc bil dr. Krek z veseljem izvoljen za prvega častnega člana. Članarina so jo znižala za polovico, I ako, da znaša letna članarina 1 K 20 vin., ki se pa mora vsa naenkrat vplačali. Blagajna Orla so loči od društvene blagajne. Sprejet jc bil predlog dr. Kreka, da so za sporna vprašanja med društvom in Orlom izvoli razsodišče. V nov odbor sx> izvoljeni: pr. Jože Megušar; podpr. Janez Kopoc; t. Janez Leben; t. n. Anton Pintar; bi. Janez Nastran; knj. A. Tevž; kn. namestnica Marija Pfajfar. II koncu je g. župnik voščil dr. Kreku za god; dr. Krek v daljši zahvali omenja, kako rad pride v selško dolino, da si malo odpočije 111 razvedri n obenem tudi povrne domačinom, kar jc dobil od njih. Pevci so zapeli Aljažev »Ne zvoni mi« in Ferjančičcvo nPlaninarica«. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu. (Pestalozzi-strafie 00, pritličje na desno.) — Dolgo se že nismo nič oglasili in vem, da si je eden in drugi izmed naših prijateljev žo mislil: Graški »Kros« jo gotovo burja raznesla, ko ni od nikoder nobenega pisanja. Toda kako so jo zmotil! Mi se imamo tako dobro, da mu toga niti ne zamerimo. Poleti seveda ni bilo nič posebnega, ker jo odšlo polovica članov iz Gradca. Zato je pa sedaj tem živahnejše. Imeli smo žo 8 nedeljskih predavanj. Govorili so gg.: dr. Zdešar, ku-ral M. Ljubša, dr. Božič ter »Zarjana« iur. Fr. Logar in iur. Fr. Kovač. Slišali smo veliko novega. Pogovorili smo se o ljudskem štetju in začeli pripravljati tla za ustanovitev skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze. Poleg tega so se z novembrom obnovili socialni tečaji za fante, ki imajo pod načelstvom Štefana E rmana svoj odsek kakor dekleta. »Zarjani«: phil. Puntar, iur. Česnik in iur. Kovač na teh tečajih razlagajo važna in zanimiva poglavja iz socialne vode in organizacije, fantje pa kažejo zanimanje s tem, da vprašujejo, posegajo v debato, ali pa se sami poskušajo kot govorniki. Tudi nekatere članicc so v zadnjem času pogumno nastopile kot govornice in žole obilo uspeha. Razume se, da beremo radi časopise in knjigo. Precej članov in članic sc jo na novo naročilo na naše časnike. Ne smete pa misliti, da smo samo za resne in učene stvari, tudi veselja in zabave vžijemo veliko. Mešani moški in ženski pevski zbor se pridno vadi pod vodstvom g. iur. Fr. Dotela. Dne 9. oktobra smo priredili vinsko trgatev, dne 13. novembra Martinov večer, na sv. Štefana dan pa tombolo in zadnjega dne v letu Silvestrov večer. Zadnje dvoje se jo vršilo v društvenih prostorih in je imelo na sebi značaj prav prijetne do- 122 ,nače zabave. Pa recite, čc nismo pridni. Zato jc tudi prišel dne i. decembra k nam sam sv. Miklavž s sijajnim spremstvom in nas lepo obdaroval — tamo enega je vzel parkelj. Trebelno. Poročati je treba, kaj se je godilo, zlasti v božičnih praznikih na Trebelnem. Najprej je treba povedati, da so na dan Sv. Štefana igrali šolski otroci in deklicc iz ponavljalnc šole lepo božično primerno igro. Napravilo se je božično drevesce, ob katerem so se temu primerne pesmice dcklamovale. Vsi etečki so dobro deklamovali pesmice; a tistega, ki je povedal »Veseli pastir«, mora se pred vsemi pohvaliti. Deklice so večinoma vse svoje uloge dobro rešile. Igrala se je namreč tudi igra »Nežka iz Bleda«. Najbolj se je gledalcem dopadlajnedolžna Nežka, ki je res dobro znala in tudi dobro igrala, četudi je njena uloga najdaljša in najtežja. Tudi mati in grofinja ste zelo ugajali, le včasih sta prehitro govorili. Vendar pa se mora splošno pohvaliti vse, posebno, če sc pomisli, da večinoma nobena igralka še ni videla igralnega odra in gledališke predstave. — igra se je ponovila na novega leta dan. Največja in pravzaprav vsa hvala in zalivala, da se je na Trebelnem kaj takega priredilo, gre požrtvovalni in dobri gospej učiteljici Ani Grudnik in njenemu soprogu. Naj jima bode za njun obilen trud za igro in pri igri v »Domoljubu« na tem mestu izrečena javna hvala in zahvala. Le tako naprej! Vsa vstopnina brez vsakega odbitka je namenjena za šolsko zastavo, ki je šola na Trebeliiem še nima. Nabralo se jc-oŠ K 7 vin. Sv. Helena. Na novega lela dan, 1. januarja jc priredilo naše slovensko katoliško izobraževalno društvo veseloigro: »Čašico kave«, pri kateri so igralke pokazale svojo umetnost. Naši vrli Orli prav dobro napredujejo, nc ustrašijo se tistega grdega govorjenja in zaničevanja naših pijanih liberalcev, ki nam zabavljajo in nas pikajo z grdimi napadi. Mimo takih ljudi gremo mi z zaničevanjem naprej. Ambrus. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo je priredilo za Božič dve igri. Mladeniči Orli so igrali prelepo igro »Pastirci in kralji«, dekleta pa »Jeza nad petelinom«. Obe igri sta zelo lepo uspeli. Nikakor ne morejo ljudem iz spomina lepi prizori in žive slike. Vsi igralci so imenitno rešili svoje uloge. Gospodični učiteljici in pa g. učitelju gre zahvala, da sta igri tako dobro uspeli. G. učitelj je naslikal brezplačno tudi nove kulise za naš oder, tako, da imamo za naše razmere zelo lep gledališki oder. Tu se vidi, kaj doseže dober učitelj, dobra učiteljica pri ljudstvu. Društvo se jima zahvaljuje za ves trud pri tej in pri drugih prireditvah. Predoslje nad Kranjem. Izobraževalno društvo. V zimskem času se društvo zopet nekoliko oživlja. Otvorila bc je društvena knjižnica v nedeljo dne 27. novembra v prostorih mlekarne s t P predavanjem o pomenu in rabi knjižnice, in je začela poslovati v društvenih prostorih. Uradne ure od 3. do 5. ure v nedeljah popoldne. Sicer že obstoji samostojna knjižnica z imenom »belca« na en četrt ure oddaljeni vasi Suha, katera je precej obsežna. Vendar se ustanovi tudi društvena knjižnica, ker sta obe dobro došli. Imata namreč isti namen: Ljudstvu potom knjig dati potrebne izobrazbe in olike. — /u prete-čeno leto je obstojal tamouraški odsek, sestavljen iz samih mošKih msči. .Meseca oktobra lanskega letu se je imenovani odsek obnovil z izpremembo, da ga sedaj tvorijo sama dekleta razun dveh mosKih katera vodita odsek, t deležba je bila do sedaj redna, h uspehu se zahteva še nadaljne redne udeležbe in nekaj več pridnosti. Muči štejo ta odsek 10. Vaje so v ponedeljek in sredo zvečer. Ustanovil se je j>o sklepu seje izobraževalnega društva one 1'^. oktobra pevski odsek, katciega naloga je: pospeševati posvetno narodno in umetno petje. Pevcev je sedaj 12. Opomniti jo, da mora biti v dosego lepi.ga pevskega namena veliko vce pu/.muvalno-sti od vsake strani, kakor do scuaj, posebno v kraju Predoslje, kjer nima nikdo posebne razdalje; Vaje so v petek. — Izobraževalno društvo je odposlalo »Slovenski Straži« v Ljubljani nad 1000 rabljenih znamk, znamke se nabirajo seveua nadalje v kuplaniji. Preskrbelo je društvo svojim članom društvene znake, kateri sc se donijo pri društvenem blagajniku g. šleru. V nabiralnike za »Slovensko Stražo.: sc že nabira v dobro priznanih gostilnah pri g. Laknerju na Kokrici in pri go. Mani Sajevcc v Orehovljah. — Z vztrajnostjo m resnično požrtvovalnostjo za zelo potrebno izobrazbo in oliko naj se skrbi za prihodnje delovanje v društvenem domu, kateri naj bode postavljen žc v zgodnji pomladni dobi. Iz Šenčurja. Na sv. Štefana dan popoldne je predaval v tukajšnjem iz-obiaževalnom društvu g. učitelj Herman Kmet iz Besnice u alkoholizmu: a) Kaj je alkohol? b) Kdo je pivec? c) Zakaj se toliko pije? d) Katere bolezni lahko dobi pivec? Udeležba je bila velika, vtis predavanja je bil jako izvoljen, ker je g. Kmet kot popolni abstinent govoril z največjim navdušenjem. Po predavanju so se dali trije moški vpisati za popolne abstinente. Živeli posnemalci! Poljane. Za naše razmere je bila predstava Marijine družbe v Poljanah dne 11. t. m. dobro obiskana. Vidi se, ila naše ljudstvo nc išče samo zabave, ampak da stremi tudi po izobrazbi. Namen takih prireditev je gotovo ]io-svečen izobrazbi, za kar gre vsa hvala prirediteljem. Bodi nam dovoljeno spregovoriti nekoliko besedi o predstavi sami. Stojimo namreč na stališču, ne brezpogojno hvaliti vsake prireditve, kakor tucli ne vsevprek grajati, kar se ne dopadc. Vse kar je prav. Vsaka stvar ima napake, a s lom še ni rečeno, da jc slaba. Bog vek a j se tudi ne more zahtevati, saj je pravzaprav šele začetek. Toda toliko predstav se jc že priredilo, da enkrat lahko izrečemo sotlhQ v javnosti. — Deklamacija »Oljki« ro-čemo naravnost, nam ni ugajala, i,j,a jc brez efekta. Vloga je sicer bila do-bro naučena, toda tiste enakomerno go-ste z rokami so silno mučno vplivalo na gledalce. Glas je bil pretili. j»ri (|(.. klamacijah je treba močnega glasu s povdarkoni in samozavestnega — ne ti. bega — nastopa. — »Planšarica« v narodni noši nam je jako ugajala. Lep nastop, ljubki glas, ona obeta biti dobra moč našega odra. Le pogumno naprej. — Igra »Marijin otrok« jc vobče povo.j. no izpadla. Vloge so bile dobro naštinli-rane. Lepo so igrali mali otroci. .Naravnost originalna je bila gospodična .Mi-klavčičeva. Krasna jc bila živa slika.— Lep prizor, zlasti petje angela., jc napravilo najboljši vtis. Vidi se, da imajo naše igralke veselje, in da sc trudijo. Vaje in oglajenosti jim pa še manjita. četudi za predstave na »kmetih«. Odločno pa moramo grajati prisilno obnašanje nekaterih, zlasti pridigarski ion in prisiljeno govorjenje z rokami. Kako nestrpno je to za gledalca. Naše misij so izražene z namenom, nikomur lni; očitati, temveč samo opo/.oriti na razi:« nedostatke, katere je ticba brezobzirno odpraviti, ako i e, se bodo vilama* čili, da jih pozneje ne bode mogoče odstraniti. Sicer pa le vztrajno naprej, poguma ne izgubiti, če se tudi morda oglasi neljubi kritik. Iz Žabnice. Dne 0. t. in. se je vršil drugi redni občni zbor tukajšnjega K. s. izobraževalnega društva. Vseli pre-jemkov v letu 1910 je imelo 426 K 21 v. izdatkov 401 K 53 v, torej je znašal prebitek 24 K 68 v. Članov je štelo 88, med njimi 7 ustanovnih, odbor je imel tri seje, predavanj je bilo 0, gledališki predstav 5, pri katerih se je vprizori'o 9 iger in proizvajalo pet deklamacij. Pri tej priliki bodi izrečena odborov« zahvala gledališkemu osobju. Kliknit se je vršil srečolov. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Članarina sc ic znižala na 1 K letno. Število došlih in odposlanih dopisov je znašalo .;<•>• Knjižnica je štela 293 knjig in knjižic. Društvo ima izselniški odsek, je »• smrtni« ud Mohorjeve družbe in član S. K. S. Z. v Ljubljani. Tekoče leto pristopi tudi kot član domači podružnici »Slov. Straže«. Iz Spodnje Idrije. N a š a d r u S t -v a : »D c k 1 i š k a zvez a« je imela dne 8. t. m. krasno vcselico. Vsem mnogoštevilnim udeležencem jc bilo v veselje, dekletom pa v čast. Posebno igra »Sv. Neža« jc bila igrana tako, da so se vsi čudili. Le tako naprej dekleta »Dekliško zveze« v novem letu! Spoštuje vas vsa fara, ker videle ste, kako z veseljem prihaja ljudstvo k Vašim veselicam! Izobraževalno društvo bo imelo svoj občni zbor dne 29. t. m. Vabljeni ste društveniki v polnem številu! Posebno za kroženje časopisov se bo šlo! Pridite! — Orel bo imel svoj občni zbor obenem z društvom d-niim ositenjem do najvišje starosti. Lonček stane: 2 K. 4 K, b >n 10 K. Po polti se f o- Hl n vsak dan p<> !.vt tu s poštnim povcet'em ali cenar naprej iz uornice. Ana Csillag Dunaj I., Kohlmarkt II. kamor je nLs'avl)tn v.n ro(ll» » | Združene tovarne zo volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanlh vojaških kocev za kome za ceno le K komad in K 8 60 za nai (6 parov franko nu dom) naravnost na lastnike koni Ti debeli, trajno trpežni koci so topil koi kožuhovlna, temnosivi, okoli 150 200 cm vel.ki torei lahko pokrijejo celega konja. Razločne pisana naročila, ki sc Izvršujejo le po povzetju ali če sc denar posije naprej, naj se pošljejo nn STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G, Ceniki na željo zastoni in franko. — Zu neugaja« joče sc zavežem vrniti naprei poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodij, župnika Kolaria Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja llosva, Griinvvulda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Doliro-stanij, Roscnauerja Zg. Moldavn, Hahlissa A\anken-dorf. Sdienka Gcrlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091 Fohringerja in dr. (1) Išče se ja mlinar 'n ob®n®"\ '"f1 Žagar _______ v starosti do 50 let liit; nioia samec in kmetskega stanu. 1'lača po dogovoru. Več pove Ivan V«:ib t Stara Vrhnika p. Vrhnika. par ll^sr Najboljša in najsijurnejša prilika za žtedenjel "SJJ Lenarm promet do 31, decembra 19U9 j stanje vlog dne 31. marca MU Čez 83 milijonov kron. | Lastna glavnica K 503.575-98 Cez 2\ milijonov kron. | LJUDSKA POSOJILNICA | reqistrovaua zadruga z neomejeno zavezo 6 Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Onlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne ^Plt j(j| 4*50 kron na iet^ najkulant eskomptirajo. FrrinVpSv!eS1'votHa^'ctS^h^v^ in*ikanoMLk' Pocl^redsccl. Odborniki: Hnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n. L. Matlja KolaV son,^dek^n v l mM , "JSt^ H?,?.n Kobl> posestmk ,n trgovec. Ure« p. U. Karol Kausdieqq, veleposestnik v Uubliani. blagajnik »Ljudske r^oiflma". V.ii' d« "i, ,r«;°.brl; zborn,ce 1,lSnl Poscst' v L|ubl(ani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in ' 5 6 P°s°l,lmce«- Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar župnik na Rudniku.