P°STNINA
**Učana v gotovini
FON UREDNIŠTVA:	2S-67
UPRAVE:	25—67	In 28—67
OVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 — N I ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, ponedeljek 18. septembra 1959
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena din 1*—
.. Četrta delitev Poljske
Jfske čete so včeraj zjutraj vkorakale na Poljsko in se danes srečajo z nemškimi ^iska se po nemško-ruskem sporazumu razdeli na tri dele — Stališče Ar.glije in Francije m določeno — Odmevi v nevtralnih državah — Nadaljnji razvoj dogodkov nepregleden
60 SOV?1BOR’ 18- sePt- NAPOVEDOVANJA PRETEKLEGA TEDNA, DA SE |)b „^ETSKA RUSIJA VMEŠALA V NEMŠKO-POLJSKI OBOROŽENI ^ v p VCebaJ URESNIČILA. OB 4. URI ZJUTRAJ SO SOVJETSKE p 1 DOLŽINI PREŠLE VZHODNO MEJO POLJSKE IN PO DOSEGI yEČ Poročilih napredovale že do 60 km. poljaki so se jim
H je PffESTlH UPRLI, VENDAR TO NE MORE SPREMENITI DEJSTVA,
V pn JSKA ZA ENKRAT ZRUŠENA IN STOJI PRED ČETRTO DELIT-%0i nVESTEH- KI PRIHAJAJO IZ ZANESLJIVIH VIROV, JE BIL TAK ^OBpRi °DK0V DOLOČEN MED NEMČIJO IN SOVJETSKO RUSIJO
v obiska nemškega zunanjega ministra von ribben-5*r Moskvi, vmešan je sovjetske rusije v evropski kon-ustvarilo popolnoma nov mednarodni položaj, ka-ftix,A ASLedki se bodo šele pokazali, za enkrat so vse aciJe samo ugibanja brez trdne podlage.
K
*	SAMO	ugibanja	brez	trdne	podlage.
,°vietsko sporočilo Poljski
V]aj	’ sept. Predsednik sov-
111 zunanji minister Molotov aN vei^!Tfj ob 3- uri zjutraj polili 'Hravi11*11 v Moskvi noto, v .'ttifiii	v	.SOvietska vlada, da se je po
ža	m	Nemčijo in Poljsko
^ iti tju- notranji razkroj poljske dr-a Vsa^ drzavne oblasti. Poljska je i! ^ kulti, Svoja Politična, gospo d arin . ^avarna sre(t'i5ča. S tem sta polj-tej111 v'a^a Prenehali obstajati -	p s° postale brezpredmetne
' 1 ki so bile kdaj sklenjene
za
korači poljsko mejo ter zaščiti življenje in premoženje prebivalstva zahodne Ukrajine in zahodne Bele Rusije. Obenem bo sovjetska vlada ukrenila vse potrebno, da reši poljski narod iz vojne, v katero so ga pahnili njegovi nespametni voditelji ter mu zagotovi možnost mirnega življenja. P-otjski veleposlanik ni hotel vzeti te note na znanje in je v imenu 'vlade proti njej protestiral.
MOSKVA, 18. sept. So-vjetska vlada jc dostavila včeraj vsem v Moskvi akreditiranim zastopnikom tujih vlad obvestilo, s katerim jim sporoča svoj sklep o vkorakanju na Poljsko in obenem zagotavlja nadaljevanje politike nevtralnosti nasproti Nemčiji, Italiji, Iranu, Kitajski, Angliji, Franciji, Afganistanu, USA, Turčiji, Finski, Bolgariji, Litvi, Mongoliji, Danski, Estoniji, Švedski, Grčiji, Belgiji, Romuniji, Tuvi, Letonski, Norveški In Madžarski, torej vsem državam, s katerimi je sovjetska Rusija v diplomatskih stikih.
st6 !n P^sko vlado. Narodi *ii brez varstva prepušče-iska le postala torišče Soy.- ®	n°'sti jn presenečenja, ki bi
o$(,,Mo	resno	nevarnost za
b| .	Rusija	ne more več
ostalo s ”a ne more dopustiti, da vWi!	Ukrajinci In Belorusi
h s. 'iaia ?ni in ie zato sovjetska
QV^ka ? . emu Poveljstvu nalog,
°iska ob 4. url zjutraj pre-
*®y°r komlsarfa Molotova
'l >ot0v18- sfPt- Včeraj dopoldne je VŽ^inic Preko v-seh ruskih radij-Po	v katerem je orisal
llj^Pad jn h^šk°-P°ljskem spopadu
1 m Ut	spupauu
-- je TVi ™r°t poljske vlade. De-
^Vw!iska Večinleh tednih voine izgu' ^ te Ve J! sv°jega ozemlja in se
56 po^ska vlada mu-^	PreDii?^e 0d ^ojih nesrečnih
in vf J00 !astni “sodi. Polletju Zato	s^a dejansko nehali
\	z jjj,. „LPOstaie tudi brezpred-
Vh-K^tsija i6 ^tiene pogodbe. Sov-^tk Sv°iih !norana poseči po SL^nila .eres°v, čeprav je v N^likt,,3 ostane v nemško-S "lkako; !•" nevtralna. Pod silo
X;
isi " krvni? cI"°ro ve^ dopustiti, ^ Mii	0dltf Ukrajinci in
Ni. j 'd Še w J!3 DolJskem doslej SlSto OOciah	, prepu^eni svoji
Be,orofflSVOj,*“ bra‘°m
,*P
l(i
 «, v nekdanji
fdeče vojske na Poljsko
Jri zhf/ p°vJetske čete so i moskovske vlade pravi: Na dan 17. sep-Mh^lje i VSei cin!*? pr&koravile pn-lj- j tembra zjutraj so čete delavcev in krae-ž>ti?r Don” naleteii,inl 0(1 Letonske do tov rdeče armad- prekoračile zahodno ^■6 ■lo in 0 vokif na ve^ mestih na mejo na celi Črti od reke Zapadnaje Dvi-SmN h Japredui«ei' 0peraciJo se na- ne, odblvšl slabi odpor poljskih čet. Po-M *tfaiii Pre/!' rc*e^e Ccto P° do- ročilo našteva mesta, ki so jih ruske če-navci ,Valstvo v osvobo- te na svojem prodiranju zasedle, in pra-'8. s !!šeoo sprejema. J vi potem, da so ruska letala sestrelila se-pt- Reuter. Objava dem poljskih letal, tri bombnike pa prl-
Poljski in jim pošilja na pomoč svojo vojsko. Obenem je vlada storila ukrepe, da reši tudi poljski narod vojne ter mu omogoči mirno življenje. Dalje je pojasnjeval Molotov, da je bila prvotna delna mobilizacija odrejena samo zaradi zaščite sovjetskih mej, ker tedaj še nihče ni mogel misliti, da se bo izkazalo, da je poljska država tako slaba in da se bo tako hitro zrušila. Poljski oblastniki so bankrotirali in ne morejo več spremeniti usode Poljske. Vlada je prepričana, da bo kmetsko-delavska vojska izpolnila svoje naloge in si z osvobojenjem zatiranih bratov pridobila novo slavo. Sovjetska vlada je Istočasno sporočila vsem državam, s katerimi ima diplomatske stike, da hoče ostati nasproti njim še dalje strogo nevtralna. V notranjosti države niso bili izdani nobeni izjemni ukrepi in tudi prehrana je zagotovljena brez nepotrebnih nakaznic.
silila, da so se spustili na zemljo. Poročilo ob koncu trdi, da je prebivalstvo v zasedenih krajih navdušeno pozdravilo rdečo vojsko.
LONDON, 18. sept. Reuter. Sovjetsko vojno poročilo pravi, da so ruske čete že skoro popolnoma odrezaie Poljsko od romunske meje. Na vsej vzhodni meji so ruske čete prodrle do 50 km v poljsko ozemlje. Na severu so poljske čete dale odpor prodirajočim ruskim četam.
BERN, 18. sept. Poljsko poslaništvo javlja, da so ruske čete prodrle na treh krajih proti Wilnu in na dveh proti poljskemu delu pinske province.
RIGA, 18. sept. Reuter. Sovjetske čete so na svojem pohodu v Poljsko vkora-
kale v Baranovice, oddaljene 34 km od poljsko-ruske meje. Iz raznih poročil izhaja, da se pričakuje, da se bodo ruske in nemške čete srečale v Brestu Litovskem jutri zjutraj.
BERLIN, 18. sept. Nemške in ruske čete se bodo srečale pri Brest Litovskem, tam, kjer je bil med svetovno vojno sklenjen separaten mir med Nemčijo in Rusijo. Nemške čete so obkrožile Lvov s treh strani, zasedle Deblin ter stojijo pred Lublinom.
RIGA, 18. sept. Reuter. Po vesteh h Vilne so nemška letala bombardirala okolico mesta Postavy v trenutku, ko so tam prodirale ruske čete.
Razdelitev Je bila dogovorjena
MOSKVA, 18. sept. Reuter. V uradnih krogih se je izvedelo, da sta se Rusija in Nemčija zedinili, kako razdeliti Poljsko. Nemčija bo dobila Šlezijo, Poznanjsko in koridor, Rusija pa Ukrajino In Belo Rusijo. To, kar bo ostalo v sredi, naj bi tvorilo vmesno državico med Rusijo in Nemčijo.
LONDON, 18. sept. Pišoč o nainovej-šem preobratu, ki je nastal s sklepom sovjetske vlade, piše diplomatski dopisnik »Timesa« med ostalim, da je še prezgodaj govoriti o siki epih, ki jih bo s tem v zvezi storila Velika Britanija. To, kar se je sedaj zgodilo, je bilo po vsej verjetnosti dogovorjeno že v zvezi z nem-ško-sovjetskim paktom. Dopisnik meni, da bi bila sovjetska vlada stavila po vsej verjetnosti neke zahteve glede Poljske tudi v primeru, da je sklenila zvezo s Francijo in Anglijo, Za časa sovjetsko-
f rancosko - angleških pogajanja se je moglo opaziti, da sovjetska vojska ne želi
sodelovanja s poljsko vojsko. Pisec podčrtava dalje zlasti oni odstavek govora Molotova, v katerem je govoril o po-trebi zaščite ukrajinskega in beloruskega življa na Poljskem. Glede Turčije pravi, da ni verjetno, da bi s sedanjim preokre-tom na Poljskem bila prisiljena spremeniti svoje dosedanje stališče glede Črnega in Sredozemskega morja. »Daily Te-legraph« pravi, da je nastopila akcija Rusije prej, kakor se je pričakovalo, zaradi naglega razvoja dogodkov na poljskem bojišču. »Ne\vs Chronicle« polemizira s posameznimi trditvami v govoru Molotova, »Daily Mail« pa se obrača v ostrem tonu proti včerajšnjemu sovjetskemu koraku. Tudi glavno glasilo delavstva v silno ostrem tonu kritizira zadnje sklepe moskovske vlade.
Sovjetska Rusija priznala Slovaško
BERLIN, 18. sept. Sovjetski veleposla-1 boj je tudi brezuspešen, ker slovaški na-ik v Berlinu je sporoCH slovaškemu od- I rod, čim je dosegel svobodo, tudi nikoli pravniku poslov, da je sovjetska Rusija ] ne bo dopustil, da bi v Slovaški kdo drugi vladat kakor Slovaki. Pozivamo vas, da zapustite tuje države ter da se vrnete na
njo vzdrževali diplomatsko odnošaje.
IWW sm .•CTTgarrr.Bn i
m w4'
L >.. v;' ■
^ JT' i
'•'i' -f.iV j.
- ■ m ,%
Sli", ■!:
JOSIF STALIN vodja Rusija
JOŽEF TISO
vodja Slovaške
ADOLF HITLER vodja Nemčije
BRATISLAVA, 18. sept. Slovaška vlada je izdala na Slovake, ki živijo v tujini, proglas, v katerem pravi, da poznajo slovaško republiko le iz sovražne propagande, ne pa iz lastnih izkušenj. O usodi Slovaške odločajo danes samo Slovaki! Svarimo vas, da ne vstopate v češkoslovaške legije, ki se borijo proti Nemčiji. Ta
Slovaško.
BRATISLAVA, 18. sept. Slovaško vojno poročilo pravi, da so nemške in slovaške čele v glavnem že očistile zavzeti teren. V gozdovih se še skrivajo teroristi, ki napadajo za hrbtom prebivalstvo in vojake, \ Lesnem je bilo veliko ljudi napadenih od teroristov.
•R.n&its
Fo-Jska vlada v Romuniji
BUKAREŠTA, 18. sept. Nemški poročevalski urad poroča: Poljska vlada je pobegnila v Romunijo.
C ERNO VICE, 18. sept. Stefani objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika, ki poroča: Davi ob treh je prispel v Černovlce maršal Rydz-Smyg!i obenem s celim generalnim štabom poljske vojske. Tekom noči je prekoračilo poljsko-
romunsko mejo nad 10.000 ljudi, med katerimi pa niso vštete čete poljske vojske, Iti obsegajo posebno specializirane edi-uico in nekaj divizij pehote. Avtomobili Rdečega križa prihajajo neprestano in privažajo ranjence. Člani poljske vlade so odpotovali tekom dopoldneva proti Bukarešti, «1 koder odpotujejo v Pariz Nadaljevanje na 2. stranll
Odmevi ruskega koraka v nevtralnih državah
WASHINGTON, 18. septembra. Glasom uradnega sporočila pogrešajo še 27 potnikov potopljene s-Athenie«. Glede na sedanji položaj izjavjlajo v merodajnih krogih, da je zadržanje USA nasproti Rusiji odvisno od tega, kako se bo položaj razčistil, kaj bodo povedale podrobnejše informacije ter kaj bo rezultat preučevanja posledic ruskega vdora na Poljsko. Dotlej ne bo vlada USA storila nobenih nadaljnjih korakov, kakor na primer raztegnitev proglasa o nevrtalnosti na Rusijo. Tudi k noti, izročeni ameriškemu veleposlaniku v Moskvi, se na uradnem mestu niso hoteli izjaviti. Senator Borah je tolmačil sovjetski vpad tako, da more to samo pomeniti, da sta Nemčija in Rusija razdelitev Poljske že poprej sklen il. Vsak novi razvoj v Evropi jasneje dokazuje, da je za USA najbolje, da se ne vtikajo v evropske zadeve.
WASHINGTON, 18. septembra. (Stefani.) Vest o ruskem vpadu na Poljsko je izzvala tu veliko senzacijo. Zunanji minister Hull je ostal včeraj zelo dolgo v svojem kabinetu. Ves dan je prejemal poročila iz Evrope in obveščal Roosevelta, ki zato tudi ni šel na nedeljski oddih, V Beli hiši je imel Roosevelt več konferenc z visokimi funkcionarji zunanjega ministrstva. Doslej ni še objavljeno nobeno uradno poročilo o stilšču USA. V četrtek bo imel Roosevelt v Beli hiši posebno konferenco z zastopniki vseh parlamentarnih strank.
WASHINGTON, 18. septembra. (Ha-vas.) Minister za zunanje zadeve Hull je imel danes važno konferenco s svojimi so delavci, namejeno informiranju predsednika Roosevelta o sedanjem položaju.
BUDIMPEŠTA, 18. septembra. (Ha-vas.) Madžarski diplomatski krogi so spričo vesti o vkorakanju Rusov v Poljsko zelo rezervirani in izjavljajo, da jih ta vest sama na sebi ni iznenadila. že pred nekaj dnevi je madžarsko časopisje napovedalo to možnost. Objavo Moskve, da je namen ruskega koraka »zažčita Ukrajincev in Belorusov«, je prinesel mad žarski radio brez komentarja. Politični krogi pa živahno komentirajo ta sklep sovjetske vlade, ki je torišče evropskega konflikta nenadoma znatno razširil. V teh krogih poudarjajo, da ta ruska vojna intervencija stavi ja v svoj načrt z vsemi posledicami možnost skupne nemško-ruske meje na Karpatih, to je nedavno pridobljenih madžarskih mejah ob priliki priključitve Podkarpatske Ukrafne. Ne verjamemo, da bi bila Madžarska v kakršnikoli obliki povabljena sodelovati pri zartsavanju novih meja onstran Karpatov, kjer živi več tisoč Rusinov. Nasprotno, približanje ogromnega bloka 130 milijonov Slovanov k Madžarski, pomeni novo nevarnost panslavizma, ki ogroža dve neslovanski državi na jugovzhodu Evrope. Madžarsko in Romunijo.
SOFIJA, 18. septembra. (Reuter.) Vkorakanje ruskih čet na Polisfco je napravilo v Bolgariji globok vtis. Politični krogi so prepričani, da bodo odnošaji med Rusijo in Turčijo postavljeni na novo podlago.
RIM, 18. sept. Kakor poroča zastopnik agencije Stefani v Sofiji, so bolgarski politični krogi mnenja, da bi Anglija In Franclja na podlag! svojih pogodbenih
proti Vilni ni pričakovati. Litvanska se ne želi okoristiti z obupnim položajem Poljske. Pripravlja pa se, vprašanje o Vilni urediti s pogajanji. Zaradi varnosti se bodo litvanske posadke na poljski meji pomnožile.
RIGA, 18. septembra. Tukajšnji politični krogi so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest, da je sovjetska vlada uradno izjavila, da bo spoštovala nevtralnost baltskih držav.
LIZBONA, 18. septembra. Dasi je portugalski tisk vedel, da so odnošaji med Nemčijo in sovjetsko Rusijo postavljeni na nove temelje, odkar je bila objavljena nemško-sovjetstka nenapadalna pogodba, je izzval prehod sovjetskih čet čez poljsko mejo vendarle veliko senzacijo. Listi so takoj izdali posebne izdaje. Portugal-
tekom'
Nadaljevanje s 1. strani!
Poljska vleda v K©0111
q , In London. Begunci, ki s°
sk. vladni krogi opozarjajo, da Portugal-,	. g romunsko mejo pri
ska m vpostavila nikoli nobenih, ne diplo- ‘ £	.	y	vinlc0.
matskih ne trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo.
TOKIO, 18. sept. Listi o novem položaju v Evropi še ne prinašajo komentarjev. Japonski vojaški krogi sodijo, da je popolno razsulo poljske vojske zdaj samo še vprašanje nekaj dni. Poučeni politični krogi pa poudarjajo, da je ruska intervencija na Poljskem v zvezi z ru-sko-japonskim sporazumom in da ima odločilen pomen za položaj na Skrajnem vzhodu. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil časnikarjem, da ni Izključeno, da pride do splošne ureditve mejnih vprašanj med Japonsko in Mandžurijo na eni in z Rusijo na drugi strani, za čemer stremi Japonska že vee let.
BUKAREŠTA, 18. sept. ske republike Mosclcki je PJ* karešto. Prav tako tudi P0^ poljski zunanji minister, v jp
Zaleszcyki, mesto;- kjer ie Knfflh# poljska vlada, so bili težko &	^
ni. Večina tujih predstavnikov ^ šla v Romunijo, med njimi tu Kennard in Noel, britanski veleposlanik. Preko 100 P0*!®.,«
letališč.
Nota poljske vlade o napadu
BUKAREŠTA, 18. sept. Havas. Poljska vlada Je poslala vsem tujim vladam noto v zvezi z vpadom ruskih čet na Poljsko. V noti Je rečeno, da intervencija sovjetske vojske proti poljski meji predstavlja akt napada na Poljsko.
RIM, 18. sept Havas. General Dlugo-ševski, poljski veleposlanik v Rimu, je izročil danes italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu noto poljske vlade,
v kateri obvešča italijansko vlado, da je poljsko ozemlje postalo predmet neizzvanega napada od strani sovjetskih čet.
LONDON, 18. sept. Poljsko veleposlaništvo v Londonu izjavlja, da se Poljska sploh ne mOTe spustiti v razgovore o pretekstu poljskega napada na Poljsko,
kajti Poljska še vedno obstaja in je zadnje dni poljska vojska bila povsod zrna-1 Rydz-Smigly odstopil, brez go vi ta.
pristalo na černoviškem l,“vala katera so nemška letala zaS'® oZe# lo 10 km globoko na roniun-sK. . ^f Poljsko veleposlaništvo v ” ° prlo uradov, marveč še v Ruska vlada je sporočila da bo spoštovala integriteto M* ritorija.
BERLIN, 18. sept. DNB. ** Beobachter« piše, da je tem, da je predsednik poljske , jo* z vso poljsko vlado odšel u fc; dala dokaz, da so voditelji zakrivili katastrofo, igro iz# ska vlada, ki je v zadnjih dj1 od mesta do mesta, jQ pokaza' -nobenega jasnega načrta več. m
KUTY, 18. sept. Havas. Kg*Z A poroča, da so vse vesti, ^jte r
Anglija in Francija se še nista odločili
BERN, 18. septembra. Po vesteh iz Pariza se utegneta Daladier in Chamberlain v najkrajšem času, morda celo že danes, sestati k posvetovanju na skupno zadržanje Francije in Anglije spričo ruske intervencije na Poljskem.
LONDON, 18. septembra. (Havas.) — Kakor piše »Press Assciation«, je spričo rilske akcije na Poljskem verjetno, da bo angleška vlada odločila, ali je potrebno, da se parlament sestane še pred sredo.
BERLIN, 18. septembra. (DNB.) Od angleškega veleposlanika v Moskvi Seed-sa je dospelo doslej samo kratko poročilo, v ^katerem je rečeno, da hoče sovjetska vlada varovati svojo nevtralnost nasproti
vojskujočim se državam.
MOSKVA, 18. septembra. (DNB.) Kakor se izve, se diplomatska zastopnika Anglije in Francije, ki ju je akcija Rusije proti Poljski popolnoma presenetila, še nista odločila napraviti zadevno demaršo pri moskovski vladi. Verjetno čakata na navodila iz Londona in Pariza.
OTTAWA, 18. septembra. (Havas.) — Kanadska vlada se je včeraj sestala k seji, da pretresa položaj, ki je nastal zaradi vpada ruskih čet na Poljsko. Storjeni niso bili zaenkrat še nobeni sklepi, kanadska vlada bo še počakala na poročila iz Londona. Kanada je slejkoprej odločena stati na strani Velike Britanije in Francije.
lage.
POLJSKA PODMORNICA V $V
STOCKHOLM, 18
ROMUNIJA ZA SVOJE INTEGRITETO
BUKAREŠTA, 18. Sept. (Reu er.) Urad no se sporoča, da je romunska vlada storila vse ukrepe, da zavaruje integriteto romunskih meja. Poučeni krogi zatrjujejo, da Poljska ni zahtevala pomoči od Romunije na podlagi med državama ostoje-če pogodbe.
BUKAREŠTA, 18. sept. Kakor poroča agencija »Havas«, ju Romunija pomnožila vojaške posadke na *voji meji.
POLJSKA PODMORNICA POBEGNILA IZ REVALA REV AL, 18. sept. V tukajšnjem pristanišču internirani poljski podmornici »Orel« se je v minuli noči posrečilo pobegniti, čeprav so na bežečo streljale obrežne baterije. Podmornica je ušla v
Finski zaliv. Zdaj iščejo podmornico, ka-
_	________ tere poveljnik leži v	tukajšnji	bolnišnici,
obveznosti do Poljske zdaj	moraH	napo-	! estonske vojne ladje.	Kaj se	Je zgodilo
vedati vojno tudi Rusiji.	| z estonsko stražo na	krovu podmornice,
BERN, 18. septembra.	Ruski	vpad	na	doslej še ni znano.
Poljsko je napravil med švicarskim prebi-
NOV ROMUNSKI POSLANIK V MOSKVI
BUKAREŠTA, 18. sep:. (Havas. Gali-neScu, višji uradnik v romunskem zunanjem ministrstvu, bo s 1. oktobrom postavljen za romunskega poslanika v Moskvi.
ANGLEŠKI BEGUNCI V LITVI
KOVNO, 18. sept.. (Hvasa.) š evilo beguncev angleške narodnosti iz Poljske zna ša 600. To je skupno število civlnih in vojaških oseb, ki so se zatekle na Litvansko.
sept. (Stejjij ka poljska podmornica, 110° d mož posadke, se je po bitk'P ^j, _ za ekla v švedsko luko N: zakonu o nevtralnosti bo P° nirana.
NOVA KITAJSKA VLA^J;
PEKING, 18.	sept. Avas-	^
Min, predsednik	začasne jLJfef®1'*
toval danes v Šanghaj na Vang-Či-Vejem o japonske^ S sestavo nove kitajske osrflj§lce Baje je osem ministrov zastopanih v tej novi vladi-
---------------pOp'
USTAVLJEN PREKOOCEANS	j
LIZBONA, 18. septembj ^ Veleletalo »Clipper« je bi ^efiK polet preko Atlantika v juzn pgvel^Lj-se kmalu nato vrnilo semkaj-izjavil, da je odložil polet za nih vremenskih razmer.
LADJEVJE OSTAJA
Iz Splita javljajo, da J« met skoraj docela zastal- 'j, ^ dolge proge skoraj docela “
valstvom silen vtis. Vsa javnost ga občuti kot senzacionalen preobrat. List »Bund« piše o novi razdelitvi Poljske. Sporazum na Daljnem vzhodu je ‘jil predznak ruskega sunka proti zahodu. Ali bodo zahodne velesile morale sprejeti boj z »nevtralnim« sovražnikom Poljske in ali ne bo to razplamtelo vojne na izvenev-ropskih mejah Rusije hi Anglije? Tako se vprašuje list
POLJSKI DEMANTI
LONDON, 18. sept. Havas. Poljsko veleposlaništvo v Londonu je pooblaščeno izjaviti, da so trditve, iznešene v včerajšnjem poročilu nemške vlade, češ da poljske čete uporabljajo strupene pline, popolnoma neresnične.
PRED HULLOV1M GOVOROM.
| NEWYORK, 18. septembra. (Havas.) OSLO, 18. septembra. (Havas.) Po ob- Ob priliki otvoritve panameriške konfe-
vcstilu, ki ga je prejel norveški zunanji renče bo imel zunanji minister Hull go minister, je rutki zunanji komisar Molo- vor, ki ga bodo prenašale vse radijske tov norveškemu diplomatskemu zastopni- postaje v Ameriki in tudi v nekaterih ev-ku v Moskvi izročil noto, v kateri je reče- ropskih državah. Govor bo preveden na no, da bo Rusija nadaljevala svojo poli- osem jezikov. »Newyork Tribune«, piše, tiko nevtralnosti nasproti Norveški. j da bo Hull v tem govoru točno orisal po-KAUNAS, 18. septembra. (Reuter.) Sov ložaj USA in njihovo stališče do vseh jetski vpad v Poljsko je v vzhodni Evropi mednarodnih vprašanj. List smatra, da bo ustvaril nov položaj. Tukajšnji politični to najvažnejši govor v politični zgodovini krog) izjavljajo, da kake litvanske akcije USA, kar jih j,e bilo v zadnjih 20 letih.
PROSLAVA MEHIŠKI NEODVISNOSTI
MEHIKO, 18. sept. (DNB.) Ob prilike proslave neodvisnost Mehike so zastopniki 17 lat nskih držav Amerike poklonili predsedniku Cardenasu zastave svojih držav, ki bodo shranjene v vojni šoli. Predsednik Cardenas je imel ob tej prMiki govor, v katerem je vnovič poudaril, da bo Mehika v sedanjem sporu v Evropi ostala nevtralna.
USTAVLJEN LETALSKI PROMET
RIGA, 18. sept. (Steani.) Zaradi pomanjkanja bencina je ustavljen letalski promet Riga—Talin—Hels!nki.
v naši uvozn. ^
ne premakne iz Jadranskega tuje ladjevje ne prihaja ve	.fc
sko morje. Naše pomorstv ^ ^ ko krizo, kar se zelo nio^no .<» -
staniščih ter trgovini. Vsa
niki vozijo edino po 'r' ojfi Ostalo ladjevje.pa je Pn^^ na razplet dogodkov	M
Mariborska napoved, ^-^j) M oblačno in vetrovno vrenie-n najvišja temperatura 21 •**»
9.0, opoldne 18.8.
Borza. C u r i h,	Ne*?0**
Pariš 9.50, London
ra 	mr
a< r
Bruselj 75.50, Milano ■ *%j<> 1°°’ 334.50, Stokholm 105..35, penhagen 85.35.
fr 00%
Kakor,iV
.r
Poročila z zahodne -
PARIZ, 18. septembra. Francosko voj- nemški črti je poruše«1^in- ^ je no poročilo pravi, da ni bilo važnejših dijo Nemci utrdbe ta«i> ^
dogodkov na fronti. Letalstvo je bilo ak- ....... .....
tivno.
PARIZ, 18. septembra. Nemške čete napadajo v velikih množicah francoske položaje tik ob luksemburški meji ter na vzhodu Saarbriickena. Pri Zweibruckenu so bili Nemci odbiti. Fotografski posnetki Siegfriedove črte pred In po obstreljevanju kažejo veliko razliko. Veliko utrdb na in streljiva.
ski artileriji posrečilo v Slegfriedovi črti.	|W,.	a0,.~
PAR1Z, 18. septertibr^
transigeant« baje lzV	^
vira, sta bili doslej dve | nici potopljeni, osem P p0trj#J(e' ^ Izpovedi ujetib P063 orjjnanJ nemških podmornica"
■liliTiboru dne 18. IX. 1939.
»V e č e r n 16«
petanjski most čez Muro
Dela pri graditvi naglo napredujejo in bo most drugo leto služil svojemu namenu
T
čeij^rj popeva teto dni, odkar so pri-re 'nov' , ^a®c®1 graditi preko reke Mu-inost ^ ter vsemu prometu ustrezajoči
njj	-	--	''t^urtjutv	1UV	UTMIlUJVilU-
^Kvalificiranih delavcev pod vod-
R. • o«U
ie opravljalo 150 kvalificira-
, "v
®>mačih strokovnjakov inženiir-
*ženir- nCQ° so delavci pod vodstvom Jo Sfi(1Je.v °dstraTiili oporni oder, ki je nos>l most. Ta torek je minulo
Motf °dkar 86 m0lst Sra'di-fene i..erac^ Podjetje »Slograd« iz Ljubil ,j’ L™3- rak do 7. septembra 1940, kij, ® post A po do sedaj izvršenih Vo i ’• most ^zr0^en prometu že , tie. Vsa dela ob mostu, ki so Scjj ’ ™ko razdelimo na tri dele, in »j-a sam in ria na obeh straneh aj°ce inundacijske mostove ter na-
meri 100 m In sloni na šti-tiu jta™; Pya stebra sta v strugi, do-^ SteK ® četrti na vsaki obali re-^od *Ia v v°di segata v globino 5 m feni j?3 reke in sta obdana z 8 m dol-Se^.^^POvimi železnimi zagatnimi prtine med stebri, ki so iz \ inf23 ?ra™ta, so 30, 36 in 30 m. % Na \ konstrukcija je železobeton-^!ra V mo?t tlakovan in potem
^ tl°metan 1)0 z granitn'lm P®-
%ttia da. bo vsa zunanjost lična in
straneh reke 90 veliki iirun-objekti, ki bodo v slučaju po-vodo s poplavljenega
.teni inundacijskhni objek-
glavno. Ves most z vsemi inundaciiski-mi objekti bo meril 145 m in bo med obema deloma zveza. Nasipi, ki so podaljšek objektov, so obloženi do višine katastrofalne povodnji z betonskimi ploščami, tako da voda ne more odnašati cestnega materiala. Letošnje pomladne povodnji so 'prav do podrobnosti pokazale, kje je treba posebno utrditi posamezne objekte in kaj je najbolj izpostavljeno besnečemu elementa in njegovemu pritisku.
Poleg ogromnega, tako rekoč gigantskega dela, ki ga je tvrdka že izvršila, bo še zgradila približno 1100 m ceste, in sicer na prekmurski strani 300 m, na štajerski pa 800 m, da bo prišla v zvezo s sedanjo banovinsko cesto, ki je sedaj zvezana preko Mure z brodom. Ta nova cesta bo popolnoma moderna in bo šla preko omenjenih kpundacijskiih objektov in preko nasipov do radenskega kopališča, in na drogi strani do glavne ceste. Vsa cesta bo tlakovana in asfaltirana.
Letošnja sorazmerno mila zima in nizko vodno stanje je zelo ugodno vplivalo na razvoj del, ki so se pospešila, dočim
so marali spomladi zaradi poplav dela dvakrat prekiniti za 14 dni. V tekočem letu bodo vsa večja dela na mostu in na stranskih objektih, kakor tudi na nasipih gotova. Spomladi bodo ometali most in druge ofojeke ter tlakovali in asfaltirali cesto in most. S tem bodo dela končana in eden največjih naših mostov, oziroma največjih javnih zgradb, bo izročen prometu. Prvotni proračun za vsa dela je znašal 4,090.000 din, a se je vsled nepredvidenih del, ki so jih pokazale in narekovale Izkušnje letošnjih poplav, zvišal na 6,500.000 din. Popolnoma pravilno, da se je vse to upoštevalo, kajti bolje je enkrat pošteno napraviti, kakor pa potem imeti sitnosti. Most gradi kraljevska banska uprava v svoji režiji.
Glede kraja, kje naj bi se gradil most, je 'bito več načrtov. Zmagal je sedanji, ker je sedaj z mostom podana direktna zveza krajev onstran Mure i našim lepim letoviščem in kopališčem v Radencih, obenem pa je postavljena lepa zveza Radgone z Prekmurjem. To je sedaj tretji most, ki je zgrajen na našem ozemlju preko Mure.
•e kotanje, ki so obložene z ^evaf1 Pečicami. Te kotanje bodo % £ Potisk vode in tudi obvaro-J‘UIwtovo posest, ker se bo voda, ,ne oblike kotanj, odbijala in ^^stranske stroge in potem v
Drava izroča svoje žrtve
Drava je naplavila te dni vzdolž svoje struge 3 utopljence. Tako je v Zg. Vi-žingi pri Marenbergu naplavila truplo okoli 24 let stare ženske. Sodna komisija je ugotovila, da gre ali za samomor ali pa za smrtno nesrečo, kajti na truplu niso našli nobenih znakov nasilja. Ženska je morala biti iz boljših slojev, ker je imela zelo nežne in skibno negovane roke. V vodi ‘je morala ležati že nekaj dm. V njeni obleki niso našli nikakih li-
stin. — Pri Breznem je Drava naplavila truplo delavca Ivana Sohellandra iz Oberdorfla v Nemčiji. Tudi to truplo je ležalo več dni v vodi, vsi znaki pa kažejo, da je delavec skočil v vodo v samomorilnem namenu. — Pod Ptujem pa je Drava naplavila truplo 25-letne Alojzije Požunove. Tudi ta utopljenka je šla v prostovoljno smrt, katere vzrok je bila živčna bolezen.
drobiž iz Sv. Pavla pri Preboldu
^^ j^Hineljska kupčija se dobro l	prodajajo	svoje	zak>-
tr	^—38	diin kilogram. Zara-
na Ritega za/pletljaja je hmeljska .Moj £>$pešena.
™dustrjja, taiko trpi tudi
tilr t Po*. ^av^u Pri Preboldu ob-aiijioj^anjkanje sunovin. Tukajšnja fACvUo j . 0rnejiia svoj obrat na štiri-^ 1 0 v tednu. Govori se. da bo
l
S? skrčen.
dneh je   _________________
taičamka Bačeva iz Marije
CVj;:, dneh je bilo tudi nekaj ne-
v*Qstii ■“
Reke je padla s kolesa in si zlomila desno nogo. Rozalija Ahaceva iz Kaple vasi je padla na steklenico in si razrezala levo roko. Obe ponesrečenki sta marali iskati zdravniško pomoč.
V	okoliških vaseh so kmetje pričeli z žganjekuho. Ker je letos v okolici Sv. Pavla pri Preboldu zelo mnogo stov, bo mnogo žganja in poceni.
Sadna sušilnica v Sv. Pavlu pri Preboldu je v polnem obratu. Iz vseh okoliških vasi dovažajo kmetje raznovrstno sadje in ga sušijo. Prodaja suhega sadja bo prinesla kraju mnogo koristi.
obranil kroglo pred ~ «-AVO
Marati „^rad v Dragočevem pri
V'
V ^
od
£*>,.	.	-	------ ujum umi in-reimi
\ Sv i?arko Poštrak iz Dragovi6 °r>az,i-i ‘x, r^eti ^ Pesnici. Fante 5** T ^vaj ter nameril proti njim Marko Poštrak zagledal
6 fe-J'*1 °dšlo naskrivaj trgat .. K>v> rned njimi tudi 24-letni
%*!.- Je	^aroerjeno morilno orož-
% I kr°gla	S 1obraz- Cuvai *
^iL. tem ^	obtičala v Pošfcrakovi
y C10 roko -n,,16 ^ reši' življenj. Z ^ico. " 86 Je otekel po pomoč
VSžini SkfSREČA Z KOTORJEM
St r!i na državnSke Bi'strice se J'e P0"
W ^ssstnik w ?estt z motorjem 59-?rš- doma iz Zg.
Vi »l z motrvr' ni-tca^‘ Posestnik se
Nka b*1 Potjo m"1 U ,Maribora proti Nlon, osestniv n.ni ]e Počila pnev-Ss ’ P^ei 2 n re, 1ZKt,bil oblast nad ^I a c«sti ne^° 04rjcm vrod ter ob-'UeSlmo nekUwSten' Takrat je pri-S°i naVJtne?a m^b.iilst’ ki je opa-
0. 1 .	...........
tT^tltJ1^ ter srf ^^kodbe so bile ze-^ali 2a niP! zdravniki že takoj
Franca Frasa. Prizadejal mu je poškodbe po glavi, po rokah in po ramenih. Za napadalcem poizveduje orožništvo, ranjeni Fras pa je bit prepeljal v mariborsko bolnišnico. Fras je izpovedal, da ga je trgovski potnik napadel brez vsakega povoda.
zaj. V Križevcih bi morala »Kmetijska zadruga« nalagati dva vagona bikov, pa tudi. ni bito vagonov iz Italije. Tako vidimo, da na ta način zastaja naša trgovina.
!. “i%:a avto terroc^ta, ga naložil
H
1
VnA^EN
Pri t
Jareni
1)3 ie Pirš v boiMšnicl
trgovski potnik
je mi,.1111' ie neki trgovski °klal H^rede mudil v va-d6~!etnega delavca
HMELJSKA KUPČIJA V POLNEM TEKU
V	celi Savinjski. dolini, zlasti pa v okolici Žalca in Sv. Petra, je trgovina s hmeljem v polnem teku. Nakupovalci nakupijo dnevno ogromne količine ..hmelja po cenah od 35 do 38 din kg. Kmetje spričo sedanjih svetovnih dogodkov kar ponujajo svoje blago, zlasti ker. dobe za hmelj že nekaj dni taikoj denar, dočim so morali prej mesec dni čakati na denar, ki so ga dobivali na obroke. Samo v soboto je nakupovalec hmelja g. Oset iz Sv. Petra izplačali ža hmelj 600.000 din. Danes pa je za hmelj dovozni dan in pričakujejo ogromen dovoz zelenega zlata.
POMANJKANJE VAGONOV
Naše gospodarstvo, posebno pa trgovina, zastaja in to predvsem radi po>-manjkanja vagonov za izvoz. Predvsem gre pri tem za pomanjkanje tujih vagonov, to je nemških in italijanskih za blago, ki bi šlo v te države. Omenjeni državi imata vse svoje vagone angažirane doma, naša železniška uprava pa naših vagonov ne pusti v tujino. Tako se je to opazilo te dni v Slatini Radencih, kjer bi morali naložiti 6 vagoffov jabolk za Nemčijo, pa ni bilo vagonov na razpolago'ia so morali kmetje peljati sadje na-
o. Napredovanje. Starešina okrajnega sodišča v Gornji Radgoni Franjo Gorenc je iz 4-II. napredoval v 3-1.
o. V Beogradu je preminul g Joško Ilc, ravnatelj podjetja ,,Rekord *. Pokojnik je bil znan kot odličen slovenski gospodarstvenik, ki je svojčas deloval tudi na Kočevskem, kjer je kot zaveden Slovenec mnogo pripomogel za narodno stvar. Ob prejšnji svetovni vojni pa je moral zaradi svoje odkrite slovenske zavednosti v gi-a-Ške zapore«
o. Tovarna Aga UuSe jpradl novo tovarno. Tovarna acetilena in oksigena Aga Ruše je začela graditi v Alipašinem mostu v Bosni podružnico tovarne acetilena in kisika,
o. Studenice pri l*olj£anah. Tukajšnja živinorejska selekcijska zadruga za belo slovensko (marijadvorsko) govedo, bo po odloku kralj, banske uprave v Ljubljani, imela razstavo (premovanje) 26. t. m. ob 9. uri. Ljubitelje naše stare domače pasme in druge vabimo. Razstava (premovanje) bo združeno s 30 letnico ustanovitve bikorejske, poznejše živinorejske zadruge.
o.	Vlom v barako okrajnega cestnega odbora. Pil Št. Vidu so neznani storilci vlomili v barako okrajnega cestnega odbora ter odnesli iz nje več oblek, perilo in posteljnino ter 400 din gotovine.
Calle
DOSMRTNA ROBIJA ZA UMOR ŽENE
Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 30 letni posestnik Anton Kotnik iz Kozjaka pri Mi-slinju, ker je 7. julija 1937 nagovoril svojega hlapca Alojza Šibanca iz Nove cerkve, da je usmrtil njegovo ženo Marijo. Šibanc je bil radi svojega dejanja že obsojen pred celjskim sodiščem na 20 let robije. Proti Kotniku se je razprava vršila šele sedaj, ker je bil v bolnišnici. Dejanje je priznal in pripovedoval, da je dal ženo spraviti s sveta radi vednih prepirov v hiši, Nagovoril je svojega hlapca, da usmrti ženo in mu zato obljubil 200 din nagrade. Ko so Kotnik, njegova žena in Sibanc 7. julija 1937 spravljali krmo z voza na gospodarsko poslopje, je stal Kotnik spodaj na vozu in metal seno na pod, kjer sta bila ;ova žena in Sibanc. Na dogovorjeni je Sibanc sunil Kotnikovo ženo s poda, da je padla 13 metrov globoko in se ubila. Zaradi svojega zločina je Bil Kotnik obsojen na dosmrtno rot>ijo.
c. Nesreče. 17 \ctni sin dninarja Alojz Leskovar iz Konjic je doma padel s hruške in si zlomil levo roko v ramenu. — 5 letni sin posestnika Josip Vod lak- iz Braslovč je doma padel z voza in si nalomil desno roko v komolcu. — 50 letni zidar Franc Podjavoršek iz Babnega pri Celju, si je pri delu presekal palec desne _roke» Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Koncerta v korist Rdečega križa. Včeraj od 11. do 12. je bil pred mestnim poglavarstvom koncert vojaške godbe v korist Rdečega križa. V četrtek, 21. L m., bo od 18. do 19. istotam in v isti namen koncert vojaške godbe.
c. Sokolsko društvo Celje I. prične redno telovadbo vseh oddelkov v sred«?, 20. t. m., po določenem umiku. Vpisovanje bo pri redni telovadbi posameznega oddelka in bo zaključeno 31. oktobra.
c. Kolo se je snelo na avtobusa. Avtobusu, ki vozi na progi Celje—-Vitanje, se ie te dni med vožnjo pri Jaklinovi žagi sneto prednje kolo in odletelo preko ceste. K sreči ta nezgoda ni, razen strahu potnikov, zahtevala nikakih žrtev. Avtobus je po 4 urah dobil iz Celja novo kolo in je nadaljeval pot proti Vitanju.
c. Usoden padec na travniku. 18 letni poštni uradnik Friedl Franc iz Celja, Hrib sv. Jožefa, -je padel na travniku ih si zlomil levo nogo. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Ptuj
. p. Odbor Rdečega križa v Ptuju bo v
tednu Rdečega križa, to je od 17. do 23, sept. potom posebnih pol vabil meščanstvo, da pristopi k Rdečemu križu. Prodajal bo tudi cvetice. V četrtek, 21. sept, bo predvajal v zvočnem kinu velefilm ,,Ljubezen v džungli“. Začetek ob 20. uri. Meščanstvo vabimo k pristopu in udeležbi kino predstave.
p. Smrt v dravskih valovili. Požun Alojzija iz Brega, 25 let stara, žena mestnega stražnika je že dalje časa trpela vsled razrvanih živcev. Te dni so jo pritirali do črnega obupa, v katerem se je sama odločila prerezati nit življenja. Na tihem je izginila zdoma preteklo sredo zjutraj. Objeli so jo mrzli dravski valovi pri Ptuju. Izplavili pa so jo pri Sv. Marku niže Ptuja v soboto. K preranemu počitku so jo po* ložili na Hajdini pri Ptuju.
— Zakaj pa si prišel tako pozno?
— Oče je padel In si zlomil roko.
—- Dobro je. Sedi in glej, da se kaj takega ne ponovi...
Obmejnemu prebivalstvu:
zdravstveni dom!
Že več let čuti naše obmejno prebivalstvo potrebo po zdravstvenem zavetišču — bolnišnici ali večjem zdravstvenem domu. Mnogi kraji so od sedanjih bolnišnic n. pr. mariborske, ptujske, ormoške ali soboške preoddaljeni in jc zaradi tega v nujnih slučajih marsikateremu prej usojena smrt preden doseže bolnišnico. Pomanjkljive primerne cestne in prometne zveze so mnogokrat krive, da pacient prepozno doseže bolnišniško zdravstveno oskrbo. V tem oziru so najbolj prizadete občine Velka, Apače, Sv. Ana v Slov. gor. in Sv. Benedikt.
V	ljudskem socialnem interesu je, da se ob naši meji zgradi za odstranitev navedenih pomanjkljivosti zdravstveni dom, da bo ljudstvu na .razpolago dostopna zdravniška oskrba. Spričo navedenih
razmer so potrebo po zgraditvi zdravstvenega doma uvideli že merodajni či-nitelji. Predčasno je že bilo obljubljeno, da bo banovina zgradila potreben zdravstveni dom pri Mariji Snežni. Naše obmejno prebivalstvo z veseljem pozdravlja ta korak in želi, da se z deli čimprej prične. Za čas do dokončne zgradnje potrebnega zdravstvenega poslopja bi se naj ves potreben zdravstveni aparat za-
časno namestil v gradiču banovinskega zdravnika dr. Kapralova Sergija v Zg. Cmnreku, ki bi bil za to najpripravnejši.
S tem bi se nudilo našim obmejnim kra-
jem čimprej na razpolago prepotrebno
zdravniško zavetišče, ki bi omogočilo
ceneno in hitro zdravniško oskrbo po-
moči potrebnemu prebivalstvu.
Maribor
Gledališče mladega rodu v Mariboru
Prof. Smasek o smotrih in organiza cip prvega slovenskega mladinskega gledališča
Umetnost vzgaja. Zato je nastalo to mladinsko gledališče, v katerem se bo gojila umetnost radi otrok in za otroke. Dosedanja enostranska umetnostna vzgoja slovenske mladine je mogla zadovoljiti mladi svet samo z literarnimi deli. Mladinsko gledališče pa bo preobrazilo to enostranost v mniogostranost, kar je povsem v. skladu s pestrim doživljanjem otrok. V svojem gledališču bodo mogli otroci kar. najbolj intenzivno čustvovati, saj otrok naravnost.požira dogajanje na odru.
Gledališke predstave vzbujajo v mladini osnove, za dojemanje posameznih zvrsti umetnosti. Igra na odru je namreč kompleksna umetnima, ki združuje v sebi pisateljsko, glasbeno, plesno in likovno umetnost.
Otrok si želi gledališča, kjer se-neposredno vživlja v dogajanje in kar sam ves sodeluje. Tu se popolnoma izživi potreba po intenzivnem doživljanju sveta, čigar zgoščeno sliko prinaša vsaka gledališka predstava. .
Naše skromne mladinske gledališke prireditve. nikakor niso mogle niti malo zadovoljiti .prikazanih notranjih zahtev in potreb slovenskega otroka.. Priložnostne predstave, v naglici in.z vso površnostjo zrežirane, vsebinsko konvencionalne dramatizacije pravljic, igre radi zbiranja sredstev in podobno; to je bilo doslej naše »mladinsko gledališče«.
Da je ta pot zgrešena so spoznali; prvi naši pedagogi, .ki so pri svojem delu začutili močan vzgojni vpliv, ki ga ima gledališka umetnost na mladino. Zato so se domenili naši vzgiojniki z umetniki za sodelovanje pri mladinskem gledališču, ki. so mu.postavili sledeče naloge: Posredovati mora otroku intenzivne vtise gledališke umetnosti.
Dajati mora priliko za močno čustvovanje in razgibanje. Biti mora v pomoč pri, vzgoji in protiutež enostranskemu oblikovanju.
■ Mladino mora uvajati v resnični svet, realnost.
Da bo mlad. gled. vsem tem nalogam kos, pa morajo biti njegovi sodelavci dobri poznavalci otroške duševnosti in pa gledališča. Neobboden je stalen in temeljit študij vpliva predstav na otroke (opazovanje dece pri predstavah, otroški spisi, risbe, ankete itd.), scenerij (iz otroških risb), načina igranja (odgovarjajoče vsakdanji igri otrok), izbire iger itd. Ves ta študij bo vršil v mladinskem gledališču pedagoško psihološki odsek. Ta bo skrbel s svojimi dognanji inna-sveti za to, da bo videl .otrok v tem gledališču samo pozitivne predstave, ob katerih si bo nabiral nove sile za udejstvovanje v življenju. ....
'.'Igralci, mladinskega gledališča sestavljajo odsek umetnikov, v katerem niso otroci. Ni namreč namen gled. mladega rodu, da bi dajalo priliko za proslavljanje ».malih , umetnikov«,' kajti ti so še sami potrebni vzgoje, a kamoli da bi vzgajali
druge. Zato bodo igralci v tem gledališču samb odrasli ljudje, ki se bodo zavedali, da ho njih umetniško delo moralo vzgajati.mladino...
Organizatorični odsek mlad. gled. ima nalogo skrbeti za vse tisto, kar obsega izraz organizacija. Njegova naloga pa bo predvsem to, da bo omogočil prav vsem otrokom, vstop v gledališče ter da bo mladinsko gledališče, tudi gostovalo.
Tako je delo porazdeljeno, kar pomeni razbremenitev posameznikov in s tem intenzivnejše udejstvovanje na nekem ožje določenem področju. To. je racionalizacija, ki ima namen, dati gledališču mladega rodu primerno visok nivo.
Za jesen "je'. ha sporedu dramatizacija Martina Krpana. Snov, zajeta iz življenja slovenskega človeka bo' našemu otroku vsekakor blizu. To pa kaže, da. je začelo gledališče mladega rodu resno ubirati •začrtano pot , in se nadejamo, da bo imelo na' njej mnogo, sreče in uspehov.
Težki dnevi tekstilnega delavstva
Položaj tekstilnega delavstva, ki predstavlja v našem mestu večji del v industriji zaposlenih meščanov in okoličanov, ni bil .rožnat že pred mednarodnimi dogodki zadnjih tednov, ti dogodki pa so ga spravili v pravo zagato. Delavci tovarne Doctor in drug praznujejo n. pr. že od .Velike noči, po. štiri dni v tednu, zdaj pa žive v strahu, da bodo praznovali še ostale tri dni. Za tovarno svile na Pobrežju je prišlo te dni nekaj surovin in bodo delali delavci' počepši s ponedeljkom v treh izmenah po šest ur, da jih ne bo, treba odpuščati. Tudi druga podjetja krajšajo delovni čas.
Radi tega 'položaja je sklicala včeraj Splošna delavska zveza zborovanje, kjer je zavzela ta organizacija svoje stlišče. Opozorila je oblast na to, da so obfnejni
kraji za slabšanje socialnega položaja posebno občutljivi. Zato je potrebno, da se stori vse, da- se tovarnam preskrbe surovine.-Delavstvo .pa naj javlja vsako zniževanje mezd in dviganje cen življenjskim potrebščinam, da se prepreči nižanje življenjske ravni. Delavci so bili opozorjeni, da ne nasedajo raznim senzacionalnim vestem, ki jih razširjajo tudi po tovarnah razni hujskači, temveč naj ostanejo mirni in budno čuvajo 'svoje pravice. Opozorjeni šo bili še na predpis, po katerem mora plačati podjetnik delavcu, ki je bil zaposlen v podjetju brez presledka vsaj leto, mezdo za štiri tedne, ko se nahaja delavec na orožnih vajah. Delavcu, ki je bil zaposlen le 14 dni, pa mezdo za teden dni.
Mornarji ustanovili svoje društvo
V nedeljo dopoldne je bil pri Povodni-ku v Jurčičevi ulici ustanovni občni zbor »Združenja bivših ipornarjev«. Ustanovni občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Jože Povod-n ik, ki je poudaril v nagovoru na zbrano mornarsko tovarišijo razloge, ki so privedli do ustanovitve novega društva. Pred leti so bili bivši mornarji organizirani v odseku Jadranske straže. Medtem pa se je ustanovilo v Ljubljani Društvo mornarjev in mariborski člani so se včlanili v novo društvo kot odsek. Sčasoma pa so postala med mariborskim odsekom in ljubljansko centralo nasprotja. ki so privedla bivše mariborske mornarje do misli, da bi ustanovili svoje društvo. Ustanovil se je pripravljam odbor, ki je sestavil pravila. Banska uprava je pravila potrdila. Društvo ima namen združiti vse odseke bivših mornarjev pa ozemlju bivše mariborske oblasti, njegov bistveni namen pa je pospeševati
pri nas. zanimanje za naše morje. Ustanovnega občn. zbora so se udeležili tudi nekateri delegati nekdanjih odsekov iz našega podeželja. .
Zbrani delegati in novi člani so se s predlogi pripravljalnega odbora strinjali in pravila sprejeli, na kar so se izvršile volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Jože Povodni k, za podpredsednika Josip Tomažič, za tajnika Drago Bajt, za blagajnika Anton Veselko, za odbornike Cvetnic, Kosi, Balenovič, Pečar. Z e j, Koine črnik, Sinkovič in -Pečnik, za namestnike pa Jarc, Filipčič, Sidar, Pirc in Hartman. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Verdonik, Sušnik in Safran. Občni z-bOr je zaključil novi predsednik J. Povodnih z željo, da bi se kmalu organizirali v npvem društvu vsi bivši mornarji trgovske in vojne mornarice, ki živijo na Štajerskem. .
ŽUPNA VAJA OKOLIŠKIH GASILCEV j tošnji teden padel v tak čas, ko je po-
Včeraj dopoldne je bila pri Betnavi župna vaja okoliških gasilcev. Vaje, ki se je vršila v več skupinah, se je..udeležilo 12 društev. Prvo skupino ja. vodil župni odbornik g. K al oh, drugo pa župni podstarosta g. Pfeifer iz Hoč. Vaje pa so se izvajale pod nadzorstvom župnega staroste g. Klemenčiča s Pobrežja. Vodo so črpali iz 700 metrov oddaljenega ribnika ob državni cesti, objekt rešenja pa je bilo gospodarsko poslopje škofijskega vrta na Betnavi. Vse gasilske edinice, ki so se udeležile vaj, so pokazale vso potrebno izurjenost in hitrost.
teden rdečega križa
Že dobfa dva dni smo v tednu Rdečega križa. Na mariborskih ulicah so se pojavili člani Rdečega križa, ki pobirajo od pasantov prispevke za Rdeči križ ter jim pripenjajo značke Rdečega križa. Ljudje povprečno precej segajo po znakih človekoljubne organizacije, saj je le-
membnost Rdečega .križa Zadribila večji pomen in veljavo kakor kdaj koli poprej.
USODEN PADEC NA DOMAČEM PRAGU
Delavec Franc Kante iz Kamnice je včeraj dopoldne vasoval pri sosedu. Nekaj za tem, ko je odšel od soseda, pa so ga našli na domačem pragu nezavestnega. Poklicali so takoj rešilni avto ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa se še ni zavedel. Vse kaže, da se je 27-letni delavec pri prihodu na svoj dom spotaknil ter zadel z glavo ob kamenita tla. Kantejevo stanje je zelo resno.
(PONESREČENI MONTER PODLEGEL
Ob priliki čiščenja transformatorja v mestni klavnici v nedeljo popoldne se je po nesreči dotaknil žice z visoko napetostjo 21-letni Slavko Lipnik, monter Mestnega etektriškega podjetja v Mariboru. Tek 10.000 voltov, ki teče po žici, je delavca v trenutku vrgel na tla. Pri-
Tatvina zelja.
Stražnik j®
na
■šotni monterji so takoj poklicali zdravnike in rešilno postajo. Kmalu sta bila na kraju nesreče zdravnika dr. Turin in dr. Zorjan s policije. Po injekciji, ki jo je dal ponesrečenemu monterju dr. Turin, je poskusil še z umetnim dihanjem, vendar pa monter ni več kazal znakov življenja.
m. Prijateljem gledališča v okolici! Kjer je v prometu avtobus, se za letošnjo sezono še posebno priporoča abonma, katerega ugodnosti veljajo ludi za okoličane. V večjih krajih se priporoča ustanovitev gledaliških krožkov, ki- uživajo še poseben popust, ako jih je. v skupini vsaj deset pod skupnim poverjenikom, ki naj stopi v stik z gledališko ■ upravo.
m. Starim gledal, abonentom ostanejo njihova lanska mesta rezervirana še do četrtka, 21. t. m.
m. Otrok povozil otroku. Pri kolesarjenju je neki mlajši fant v Pekrah povozil 10 letno hčerko zidarskega polirja Silvo PeršovO iz Peker ter ji zlomil nogo.
m. Sam se je zabodel v nogo mesarski pomočnik Štefan Orthaber na Pobrežju. Nesreča se mu je. pripetila pri delu. .
m. Vlomna tatvina. V Sv. Vidu pri To-polščici so ponoči neznani storilci vlomili v leseno barako banovinskega gradbenega vodstva in ukradli 390 din gotovine ter več obleke, in perila., Skupna škoda zpaša 2500 dinarjev, m. Zopet žrtev ljudskega agenta. Delavec Vid Turk je prijavil policiji, da je nasedel neznanemu sleparju iz okolice Novega mesta, ki ga je nagovoril za pobeg preko meje. V ta namen, mu je izročil 130 din, ki da jih bo neznani mlajši' moški zamenjal za tujo valuto. ,
noč se je zbrala pred neko g°s' ,■ varski ulici velika skupina
m. liiiviii«	o	je SJ1»JH
ustavil neko starejšo žensko, w vo nosila neko košaro. Ko J... gW; kaj nosi, je . videl, da mia J ,L ufcr# Preiskava je ugotovila, da je J xl CF na vrtu železničarja Josipa a tlične ulice.	. pretek
Rabuka v Splavarski	v
ia ______
opazovali rabuko pred lokaloi1-1- jase pretepala neki moški m na ska. Stražniku sta se uprla, se ge .jCf prihitelemu policijskemu ornai srečilo ukrotiti pretepača. . ,,cU 1*
. m. Čigav je pes? ^	4
rovškovi ulici se je zatekel i pasme. Lastnik naj se ‘zglasi -. nem naslovu.	7.	sv. Pr
m. Poskušen samomor, v Du p-‘ goli si je v samomorilnem semi.f! rezal žile na obeh rokah bi e^upaDeCvk vec Franc R„ s trn 24 let. OgL-rf jeuže. več mesecev borno: pr® račenjem. Takojšnja _zdravni.sk r .	*.
mladeniču rešila življenje. , . vO*r m. Pločniki niso za prooie n£( pp. Na Frankopano.vi cesti je-zape J ^of nik tovorni avto. Pod prevcl1 jtiff se je pločnik vdrl. Do pron»n^|# de je prišlo, ker se je hotel jj-i izogniti drugemu tovornemu ...jji pripeljal nasproti.	yejk<
'* Poselite kabarstfie - večere varne.	.
m. Nočna lekarniška služba ; .^, -vključno 22. t.’ m.,): Lekarna tonu, Frankopanova ulica, x ,, .rjiF lekarna pri Mariji pomagaj,-- A* cesta 1, tel. 21-79. ;
Kino
* Grajski
umetnosti
kino. Danes Pesem zlatega
fiS?
biser.
slavnejša pevca 'sveta - nastopatai mu. Janett Mc. Donald, Edy * Kino Esplanade.- Danes- -Z'	P,
boljši francoski film ,,'Zloraba -	■
.,Sisi‘! z Grace Moore,
Kino Union, Danes,- ^
I. del senzacij skega kriminaineg , ..Tajni acent1'. Visoka napem^.-
„Tajni agent'
Radio
Torek, 19.	crafl
l iiihHnna ■ 12. Plošče: 13.20 S ■
V
t
ski spomeniki mesta Zagrebi 'nCed p na dveh harmonikah; 20.45 e ^ j 22.15 Samospevi gdč. Polajnari ,r8d: j greb: 17.15 Koncert RO. —_ |i ko^d
Ruske romance; 20.30 Sinif0111^
RO; 22.15 Vokalni koncert.
Ljudski koncert; 19.45 Bc-^,	,
kvartet; 20.50 Večer ruskm i^aga-Milan: 22.50 Operna glasba-m Češke operete, 23. Nočni sunjg£g.«& cert. - Bruselj: 20. Potopi,& pisemska pesem; 21.15 Srn1 cert. - Budimpešta: 19.25 P°PW žarske arije; 23,- Salonski KANOVA SKLADBA M.
, Jutri, v torej, 19. t., m., 0 ■
■daja beograjska radio-postaJ^ $> .
no skladbo z basovskim S šega mladega skladatelja 1 Q. M , Marijana Kozine, ki ga pos borčani dobro poznamo k° ■ l dirigenta tuk." Glasbene Ma je 3 balade iz Krieževe^zb1^ jM*. Ke-rempuli«. Dokaj m0'čn?_j[eS1fri
vežbani beograjski radio-43'rK ra -skladatelj g. M. Kozina sa
partijo pa poje operni peve-c ^ ^ ga Nar. gledališča g. Cve.uc^. Iias
grajska radio-postaja tudi P verni meji dobro .sjiši, . tuk. radio-poslušalec ju-tri p n0$&
be g. Kozine, ki mu ha. •
«
Postaran gospod je Pr»®‘ ' i0 ^ Obisk.,, je „oio
in sobo, v kateri je svoj cw evjjjp?” demik. »Ista soba«, je vzCl|t’ ^ na ■	„
staro nohištvn in isti tatS'■	j-r
staro pohištvo in strehe.«
nj°
V sobo stopi mlado dekle, z m
staven študent. ...
»To je meja rojakinja, •
pravi študent.
Postarani gospod »Ista stara laž!«
samo
pri
ikhna'
Sodobno vojskovanje na dvori
'v sli*0
išž*
Oni dan so se rgrali1 na dvorišču otroci'— vojsko seveda. In pri vojski mora biti nekdo napadalec, drugi napadenec, eden slabši, drugi močnejši. In eden mora zmagati, drugi pasti, se sramotno vdati, pametno zbežati ali pa se pustiti biti, če je .pogumen. Vse to vedo dobro otroci našega dvorišča. Toda ne le to. Oni sklepajo tudi zveze, nenapadalne, prijateljske in zavezniške, sklepajo premirja in večen mir, izjavljajo skupnost interesov ... in razdirajo dogovore. Tej umetniji pravijo diplomacija. Ko se te na-veličajo, začno »vojsko«. Umikajo, se.
J1**”~	vjjP? , c-~
sovražnika izvabljajo v ‘’prez ^
predele za smetiščem, S ^ pa bliskovito napadajo--	a
gija
Oni dan torej je P
IM ...	J«1*
nekaj prav posebnega- ,.vari i® .pj Ta ga vedno pihne m . z okfl je pravkar sP^eK •	..	...nliro.	Jtl,	,	ih	reK
oh z"d 1
V!
mamu ,. r._	,
vi košarico z malico^ - ^ jp r
v kruh, se na in napihnjeno:	,	z
»Kar vojskujte se-sfingo!«
hrib P3
ŽgOM
Maribor in Železničar v drugem kolu
PRVo KOLO M VZBUDILO PRIČAKOVANEGA ZANIMANJA - V STA ZMAGALA ISTA KLUBA KOT LANI — TEKME DRUGOD
Jveznega ?®.i® odigralo prvo kolo pod-sodeluip .Polnega prvenstva, v katerem je bila ni6 iS 23 klubov, izmed katerih tekme je Mura v Murski Soboti. Za °^ostvom ° 'e Pi^lo zanimanje med vzeli tekm	klubi	sami	so ponekod
lajajo v^®^.lažie strani, ker pač po-
50	jim	.Je na prvenstvo, v kolikor
Mariborski ,'?ra!ci na razpolago. Tudi
^iskaoi^1	sta	bili	jako slabo
*£3SPs** -SLAVIJA 8:2 (2:1) ^Položen« nastopil včeraj z odlično e.aajstorico, ki je svojega na-v drusj Poigravala po mili volji, zlasti v veliki S? -Vlci> čeprav je moštvo Slavije težnjo . ™er.I> morda celo preveč polagalo 5vijQ °*)rambo. Rezultat polčasa je za feničar ^ kasten, v 11. in 35. min je *. tain ciosegel dva gola, Slavija pa v *Hjeaa 1 e^ajstke enega. V prvi polovici
Si	na P01, je Železničarjev napad •i marii Pr°taikovo mrežo z dežjem več » J Neubranljivih žog v 5., 7., 12., %rja tv,. min. Strelci so bili za Želez-(4), Štiftar (2), Stalekar **), Sorin Pa Tomažič in Prah (enajst-^ le ss. g. Konic.
Pokali1,B°R-RAPID 2:1 (1:0)
. ma med Mariborom in Ra-*4kor u?: 1?. končala z istim rezultatom {Jv° Maribor je postavil kompletno v^tvnn °>. dočim je za Rapida igrala io-e,naJstorica, v kateri je bilo le Ste« • iz prvega moštva. Kljub v®» « vi ^ uspešno upirala Mariborča-ni,n * lmeh sicer terensko od igre «■	t?8a mogli številčno izkori-
°fP‘aža?nia Ranidov napad celo res-r.-^ata belo-črnih, zlasti v prvi S® diw:„ uspelo mu je vse zastreliati, ^Uo	enajslko	so	pustili neizko-
je imel malo pregrupi-^ Vo7ir,v °> zlasti je poudariti odlično Na na ? *?a kvem krilcu, ki je bil brez “ož na polju.
S listnem dosegel vodstvo v 10. min r je golu Rapida v drugi polovici aju po začetku Miloš lepo po-^fanljC besnem krilu ter iz bližine ne-P°tresel Rapidovo mrežo. Rapid
je iz mnogih lepih situacij dosegel le en uspeh v 29. min druge polovice.
Oba nasprotnika sta igrala mestoma jako ležerno, vendar je igra nudila tudi nekaj lepih momentov, zlasti na račun individualnih potez, dočim v celoti ni bila bog ve kako povezana. Sodnik jc bil ss. g. Kopič.
ČŠK-GRADJANSKI 8.-0 (4:0)
Tekma v Čakovcu se je končala z visoko zmago CŠK. Obe moštvi sta radi izrednih prilik morali nastopiti z nekomplet-nimi moštvi. Sodnik je bil g. Nemec iz Maribora.
Po včerajšnjih tekmah bodo torej v mariborskem okrožju nadalje tekmovali za pokal LNP-a ISSK Maribor, SK Železničar, CŠK in Mura.
Celjski pokalni tekmi
V	celjski skupini sta se obe pokalni tekmi odigrali na Glaziji. Obisk je bil slab, predvajani nogomet, zlasti v drugi tekmi občinstva ni mogel zadovoljiti.
OLIMP—JUGOSLAVIJA 6:2 (2:1)
Olimp je dosegel zasluženo zmago, le morda malo previsoko, nad enajstorico Jugoslavije, ki je klonila šele proti koncu igre. Strelci so bili Cater (4), čonžek in Ternovšek za Olimp ter Žagar (2) za Jugoslavijo. Sodil je ss. g. Veble.
CELJE—ATLETIK 15*) (6:0)
Druga tekma se je končala s katastrofalnim porazom Atletikov, ki so bili ves čas potisnjeni v ofenzivo. Radi enostra-nosti tekma seveda kljub doseženim 15 golom ni mogla navdušiti gledalcev. Strelci so bili:	Stupica (7), Bajramovič (4),
Ocvirk (2), Goričan ter Škerlj. Sodil je ss. g. Hobacher.
Tek 4 krat 100 m: 1. Rapid (Maribor) 57,
2. Jugoslavija (Beograd) 57.7,	3.	Maraton
(Maribor) 58.8, 4. Makabi (Zagreb).
Tek na 80 m z zaprekami:	1.	Neferovič
17, 2. Bumdorfer 17, 3. Mihok (Maraton, Z.), 4. Seničar (Maraton, Maribor).
Met kopja: 1. Neferovič 29.73, 2. Vikica 24.55, 3. Kunadi 22.65, 4. Mihok 22.52.
Skok v daljavo:	1. Harpati (Jugoslavija)
466, 2. Brandstatter 429, 3. Miloševič 421, K. Pleničar 406, S. Lovrenc (obe Maraton, Maribor).
Tek na 800 m: 1. Švajger 3:02, 2. Bevc (Zagreb) 3:27.4.
MARIBOR : ZAGREB 42.5 : 42.5
Obenem z atletskim državnim prvenstvom je potekal tudi dvoboj mest Zagreb—Maribor in Zagreb—Beograd.
Dvoboj Zagreb—Maribor se je končal neodločeno z 42.5 : 42.5, medtem ko so atletinje Zagreba premagale Beograjčanke s 37.5 : 35.5, pri čemer se ni štel tek na 80 m z zaprekami.
Za dvoboj mest se je ponovil štafetni tek 4X100 m. Zmagal je Beograd s 57.2, sledi Maribor z 58 in Zagreb z 58.8 sek.
OSTALI POKALNI REZULTATI
Razen gornjih tekem se je odigralo v Sloveniji še šest pokalnih tekem, izmed katerih pa so nam doslej znani le rezultati ljubljanskih tekem, ki so se vse odigrale na igrišču Ljubljane:
Mosle—Grafika 4:1 (2 A)
Svoboda—Jadran 1:0 (IH))
Mars—Reka 4:2 (3:1)
Pešen start mariborskih atletinj na !tožavnem prvenstvu v Zagrebu
' S° SE V MARIBOR S TREMI DRŽAVNIMI PRVENSTVI — MARIBORSKA DAMSKA ATLETIKA JE ENAKOVREDNA ZAGREBŠKI
Tek na 100 m: 1. Brandstattter 13.4, 2. Miloševič, 3. Švajger (Planina)^ 14,	4.	Mihok
14.4, 5. Bumdorfer 14.8.
Skok v višino: L Neferovič 135, 2. Usar 135, 3. Brandstatter 135, (obe Rapid), 4. Stanojevič, 5. Lovše.
Met diska: 1. Neferovič 37.31, 2. Mihok 28.52, 3. Vikica 27.44, 4. Rakič 27.14.
Tek na 200 m: 1. Švajger (Planina) 30, 2. Neger 31, 3. Bumdorfer 32.4 (obe Rapid M.).
SJa "edeIi° je b>lo v Zagrebu dam-at‘ets'co prvenstvo, za katero je fVk ^ s(rITla.10 zanimanja, čeprav je bil atletinj več ko zadovoljiv.
W - 50 bile zastopane Maribor-nicj"^ jij^frajčanke, za prve so tekmovale Pa j^ona jn Rapida, med posamezni^«!* N.?8egl?. najlePši usPeh Zagrebel ^ DrJr rovic> k* Je osvojila kar pet
takoj za njo je z naib0'i-
nim . u»pehom Mariborčanka na ina’ k' Je postala državna pr-*U(li JJ1 -'^ m- Rapidova štafeta je
prvenstvo v štafeti
^t^'Je?ultati so sledeči:
!r8dr) 8.n?m	!•	Brandstatter	(Rapid,
H,’1 Mihok /M,lDŠevič (Jugoslavija, Beo
i.% SSf mS&J0"1 Zagreb)’4-Burn-
C^ia r ’ MarJbor) 9.30, 3. Djordjevič if 5.’ jij °Srad), 4. Mihok (Maraton, n,nc (Rapid), 6. Vikica (Plani-
®r®Stacpooie
Novi nogometni sodniki
V	soboto in nedeljo so bili v Mariboru izpiti za kandidate iz mariborskega okrožja. Pred izpitno komisijo, ki so jo tvorili sodnika g. Macoratti iz Ljubljane ter g. Kopič iz Maribora ter g. Martelanc iz Ljubljane kot zastopnik uprave LNP-a, je polagalo izpit 11 kandidatov, dva sta odstopila. Teoretski izpit je prestalo 8 kandidatov, po dovršenem praktičnem izpitu je komisija 6 priznala zrelost. Novi sodniki so: gg. Jenko Jože, Murko Ivan ter Grošelj Janko iz Maribora, Dolgoš Ladislav iz Dolnje Lendave, Mayercsak Vladimir in Selanac Branko iz Čakovca.
USTANOVITEV »HRVATSKE ATLETSKE ZVEZE«
V Zagrebu je bila včeraj ustanovljena »Hr-vatska atletska zveza«,v katero spadajo vsi klubi bivše zagrebške in splitske podzveze ter tudi nekateri drugi klubi, ki za enkrat ne spadajo v sklop banovine Hrvatske. Za predsednika zveze je bil izvoljen inž. Hellebrandt (Hašk).
SLOVENSKO-HRVATSKA LIGA Hajduk—Ljubljana 4:1 (0:1)
V 4. kolu slovensko-hrvatske lige je Ljubljana gostovala v Splitu. Oba nasprotnika sta nastopila nekompletna, Hajduk je predvajal v pni polovici jako slab nogomet. Zanimivo je, da je Ljubljana do odmora vodila z 1:0, strelec je bil Pupo. Sodil je zagrebški sodnik Mlinarič.
V ostalih 4 tekmah te lige so bili doseženi sledeči rezultati:
Zagreb: Concordia : Split 3:1 (1:1)
Sarajevo: Sašk : Hašk 2:1 (0:1)
Osijek: Slavija : Gradjanski (Z) 0:6 (0:4)
Subotica: Bačka : Slavija (V) 3:1
NOGOMETNA LIGA JNS-a
V	ligi JNS-a se je včeraj odigralo prvo popolno kolo, ki se je končalo s sledečimi rezultati :
Jedinstvo—Zemun 5:0 (4:0)
Bask—Slavija (S) 0:3 (0:2)
Gradjanski (S)— BSK 1:5 (0:2)
Važno opozorilo!
V časih, ko morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej ali pa sproti poravnavati, Je nemogoče, da bi zaostajali naročniki z naročnino za liste. Zato prosimo cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernlk« po poštni položnici, da svojo dolžnost napram listu brez odloga izpolnijo ter nemudoma nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo prekinjeno prejemanje lista.
UPRAVA »VEČERNIKA«
Žak—Jugoslavija 1:4 (0:1) Vojvodina—Bata 1:1 (1:0)
RIGGS IN MARBLE ZMAGOVALCA V FOREST HILLSU
FOREST H1LLS, 18. sept. Moško ameriško prvenstvo je dobil Riggs z gladko zmago nad Avstralcem van Hornom. Damska prvakinja je postala Miss Marble z zmago nad gospo Jacobs.
s. Podzvezina pokalna tekma Disk—Hermes
v Domžalah se je končala z zmago Hermesa z 1:0 (1:0). Sodil je ss. g. Skalar.
s. V motociklistični dirki Hermesa na progi Srednje Gameljne—Rašica (1850 m) je dosegel najboljši čas dneva Ilirijan Janez šiška na NSU 2:13 1/5 izven konkurence.
s. V juniorskem atletskem dvoboju je SK
Ilirija premagal SK Litijo z 61:42 točkam.
s. V mednarodnem teniškem turnirju v Forest HDlsu je v drugem kolu izpadel tudi Mitič. Izločil ga je manj znani Američan V. Sabin v treh setih 6:1, 6:0, 6:4. Med ostalimi rezultati močno preseneča poraz Maka proti Alleu s 6:4, 6:4, 6:0.
s. Norvežan Bjom Borg je postavil v Norr-koppingu nov evropski rekord v hrbtnem plavanju na 200 m v 2:26.9.
Sah
ŠAHOVSKA OLIMJPIADA V BUENOS AIRESU
V 10. kolu je Poljska porazila Argentino 2 in pol : 1 in pol, Nemčija Kubo 3 in pod : pol, Češko-Moravska CMle 2 in pol : 1 in pol, Le tonska Dansko 2 m pol': 1 in pol, Litva Palestino 2 in polj: 1 in pol, Nizozemska Brazilijo 2 in poh: 1 in poj, Švedska—Estonska 2 : 2. Francija je bila prosta.
V 11. kolu je matdi med Poljsko m Nemčijo končal po silno ostrem boju neodločeno 2 : 2, Francija je premagala Dansko 4 : 0, Estonska Nizozemsko 2 in pol : 1 in pol, češko-Moravska Palestino 2 in pol : 1 in pol, Švedska Litvo . 2 in pol : 1 in pol, Letališka Ktjbo 2 in pol : l in pol. Brazilija je bila prosta, dočim je bil matdi Argentina—Ghile prekinjen.
Po 11. kolu vodi Nesmčija s 27 točkami, Poljska 26, Švedska 25 in pol, Nizozemska 24 in pol, Češko-Moravska 23, Argentina 22 in pol, Estonska 21, Leton-ska 20 in pol, Francija 20, Palestina 19 in pol, Chile 16, Litva 15 in pol, Danska 15, Brazilija in Kuba 14 in pol.
V turnirju za pokal argentinskega prezidan ta vodi po 8. kok Uruguay z 21 in pol točke, sledi Islandija 20 in pol, Kanada 19 in pol, Norveška in Ekvador ter Bolgarija 15 točk.
*
š. Šahovska sekcija U. J. Ž. N. B. v
Mariboru poziva svoje člane, da se udeležijo članskega sestanka, ki bo 19. t. m., ob 20. ud v prostorih U. J. N. Ž. B. v Mariborskem dvoru. Tudi drugi, Id imajo smisel za šah, se vljudno vabijo, da pridejo.
Rešitev križanke štev. 45.
Vodoravno: livada, enota, vik, sura. ohol, sol, limonada, uloga, CIB, doza, izid. med, Jeiisava. amater, ara.
Navpično: revolucija, ftihilizem, loko-mobila. It., log, Deta, vas, nad. ser. USA* omara, rod, zev, Avala. Adana.
v0]|Ltkl«Č sta £	^
i® tik ob * u?rla Gudmundssono-V^und^10- Ko Padeta bliže, vi-
feji .^elanasto leZati na verandi in 16 velik m * PITK)-
0kf„,D0Časnih kretenj. No-be,o, in S°; toda perilo je imel de,al je vtis človeka v
Se j
1% ^ B’!' ie	iz	Skromnejših
LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA
ROMAN
17
>80 Ie t>om7‘ , 6pen ter Prebrisan, ne f° svetu in	do denarja. Bil je
k. tavajo	v	življe-
- Ko :	Pečajo	h	’ delajo, marveč
61 C ^rl ^ a^i druge zase.
filetu?*''	ie vstal in jima
?Ur.Us ie t>sa se je še Ninini
fii Snii ^	!C vsta> ta ima
^ spominjal. •'	še	ni	govo-
Da to ,, 0va mogočna zu-H.^^čiti j. ea smatra Švala s hmn	n'im — VSfi )e
vedel fe°noiTi: ta jc ta-
J,da ,'^a Pred se’
ebeieK ni videl nič dru-’ starega sleparja;
vrečo denarja; stvor, kakršnega je njegovo mornarsko srce sovražilo.
Magnus je začel taikoj govoriti o poslovnih stvareh.
»Slišal sem, da oddajate neko hišo. Jaz sem nečak Štefana Gunuarssona —«
»Moj tovariš in jaz prihajava iz kabelske službe,« ga je prekinil Ericsson. »Toda dovolj imava tega in bi rada našla delo pri ribolovu, če bi bilo mogoče.«
Gudmundsson je zadovoljno pogledal Ericssonovo postavo. Poleti je vedno dovolj dela, In čim več delovnih sil ima, toliko boljše.
»In vi hočete najeti hišo?« vpraša.
»Da, poglejte,« pojasnjuje Ericsson. »Za dalje časa nama pride ceneje, če imava svojo hišo, kakor če stanujeva v gostilni. Najameva lahko žensko, pa tudi sama lahko kuhava.«
»Tja, najemnina bi znašala štiri krone na teden,« pravi Oudmundsson. »Nekaj zemlje spada zraven, drugače bi bilo ceneje.«
»Štiri krone tedensko,« ponovi Erics-
son, ki je čutil, da mora malo barantati, če hoče, da bo riba dobro prijela. »Ali n? to precej drago?«
»Ali sem vas jaz prosil, da najamite hišo?« odvrne.
V	resnici bi prav rad oddal hišo, ker mu itak ni nosila nobenega dobička. In potreboval je veliko dobrih delovnih moči, kakor sta bila videti ta dva. In poznal je vrednost nesramnosti in igranega rav-nodušja. Toda Ericssona še ni poznal.
»Potem je za nas stvar opravljena«, pravi Friesson, ko je segal Magnusu pod roko. »SkartSd ni pravi kraj za naju. Tri krone bi plačala, kajti več ni mogoče dati, kakor človek ima.« Vlekel je Magnu-sovo roko s ,seboj, in ta je mislil prvi hip, da je njegov tovariš znorel, kajti Gudmundssonova cena je bila primerna njunemu denarju. Toda podcenjeval je zvitost svojega tovariša; komaj sta napravila nekaj korakov, ju ustavi Gud-mundssonov glas.
»Tak nikar takoj ne dirjajta proč!« pravi, »če hočeta najeti hišo tako poceni, jo morata vzeti za dalj časa. Ali se hoče kdo od vaju tukaj stalno naseliti?«
»Mogoče«, pravi Ericsson.« »Jaz za svojo osebo sem sit, potikati se vedno po svetu okoli; toda nikoli seveda ne vemo naprej, kako bomo mislili pozneje.«
»če dam hišo za tri krone, jo morata najeti za leto dni in plačati naprej dvajset kron.«
»rn če bi si jo hotela potem obdržati?«
»Lahko, če bosta pazila nanjo. Toda nadalje bi plačevala 4 krone. Najemnina se povsod viša.«
Po dolgem mešetarjenju je Gudmundsson vstal — tudi ni nikogar pozval naj sede — in šel naprej v hišo. Tam je napisal pogodbo, sprejel denar in ga zaprl
v svoj pult.
»In če hočeta delo«, je dejal, »se lahko javita jutri zjutraj. Točno ob osmih, če se bosta potrudila, bosta dobro zaslužila.«
»In koliko plačate?«
»To vama povem jutri. Zbogom.«
če poročim švalo, je premišljeval, postanem Magnusov sorodnik. Toda kaj zato. Najemnino bo kljub temu terjal in Magnusovo delovno silo prav tako izkoriščal, kakor da bi bil tujec.
Na povratku je planila Ericssonova dobra volja na dan.
»Rad bi videl njegov obraz, ko zve resnico«, je dejal, »in ko bo videl najin čoln.«
Magnus pa je bil črnogled.
»Menda vendar ne bo poizkušal nama škodovati?«
Zanimivosti
Iz skrivnostnega snovanja naše zemlje
Človeštvo sanja že dolgo o poletu v vsemirje, da bi izvedelo, kaj nam skrivajo sosedni planeti. Koliko se je govorilo in pisalo o Marsu, pa o Veneri itd. ter ugibalo, ali so tudi tam mogoča živa bitja, kakor pri nas. Bili so časi, ko so astronomi trdili, da življenje nikjer drugje ni mogoče, kakor samo na naši zemlji. Pozneje so se pojavila nasprotna ugibanja, ki so pa ostala vendarle samo ugibanja. Sele nedavno se je posrečilo najti v meteorju žive mikrobe, po katerih je bilo ne-pobitno dokazano, da je tudi vsemirje napolnjeno z živimi bitji. Letošnje opazovanje je dalje dognalo, da je na Marsu nedvomno rastlinstvo, in če je rastlinstvo, je gotovo tudi živalstvo. Kakšno, tega ne vemo in morda nikoli ne bomo vedeli. Največ verjetnosti, da obstaja tam življenje v večjem razmahu, nam nudi Venera, samo da je njena površina vedno pokrita s_ tako gostimi oblaki, da je nikoli ne vidimo z nobenim daljnogledom.
Medtem pa, ko smo tako radovedni glede drugih planetov, obstajajo še neštete skrivnosti o našem lastnem, o naši zemlji. Predvsem ne vemo ničesar o njeni notranjosti. Ljudje živimo na njeni skorji, pod njo pa lahko predremo le za nekaj sto metrov. Hipoteza o »osrednjem ognju" v zemeljski krogli je bila dolgo priznavana, v novejšem času je pa že skoraj soglasno opuščena. Sedaj domnevamo, da je materija v zemeljski notranjosti, katere s površine ne moremo preučiti, v nekem posebnem stanju, ki ni ne tekoče ne trdno, katere odpornost pa mora biti z ozirom na ogromni pritisk, ki ga vzdržuje, enaka odpornosti jekla.
Vprašanje, ki je vedno zanimalo tako astrologe kakor geologe in mnoge druge
znanstvenike, je bilo vprašanje starosti našega planeta, odnosno bolje: vprašanje dobe, odkar se je zemeljska površina ohladila in nagubala v obliki gora. Proučevanje elementov, kakor je na pr. uran, ki se z radioaktivnostjo enakomerno spreminja v svinec, je dalo sklepati, da mora znašati ta starost okoli 1500 milijonov let. Proučevanje količine soli v morju, ki jo vanj prinašajo reke, topeč mineralije, govori za starost 2500 milijonov let. Proučevanje geoloških plasti je pa pokazalo, da bi utegnila znašati starost zemlje 2000 milijonov let, Ako vzamemo kot najverjetnejšo sredino med najnižjo in najvišjo domnevo, potem je še najbolj verjetno, da živimo na planetu, ki se more ponašati s častitljivo, a nam nedoumljivo starostjo dva tisoč milijonov, ali dve milijardi let.
Tretje vprašanje je vprašanje starosti človeštva. Prvotno so ljudje verjeli dobesedno svetemu pismu in menili, da je človeštvo preživelo od Adama in Eve komaj nekaj tisoč let. Arheologija je nasprotno dokazala, da je treba računati v resnici s sto tisoči let. Ko je bilo to ugotovljeno, so mislili na 100.000 let, nova dognanja so to število znatno povečala. Sedaj _ se giblje povprečna domnevana starost človeštva okoli 300.000 let. Kaj je človeštvo v tej ogromni dobi vse doživelo? Tega ne vemo in ne bomo nikoli vedeli. Verjetno je, da so postajale nekoč že kulture, ki so bile lokalizirane in so pozneje_ propadle, ne da bi se ohranili za njimi ugotovljivi sledovi. Ali je pravljica o Atlantidi in Atlantih res samo pravljica? Tega še ne vemo. Kar vemo, so komaj drobci zadnjih nekaj tisočletij od starih Asircev, Babiloncev in Egipčanov, Pa saj niti o bivši usodi sedanjih narodov ne vemo veliko
ali v mnogih primerih nič. Koliko je zgodovinskih trditev, ki so morda samo domneve ali prevare. Človeštvo je podobno odoku, ki se je šele nedavno pričel zavedali svojega obstoja. Vse, kar je bilo prej, riu je brez sledu izginilo iz spomina. Kako dolgo bo trajal ta razvoj? Kako dolgo bo še mogoče življenje na zemlji, le nekaj tisoč ali nekaj milijonov let? In kakšen bo v tem času razvoj? Tudi tega nihče ne ve.
So pa še nešteta draga vprašanja, na katera si ne iporemo odgovoriti. Na nekatera bo morda odgovorila velika znanost bodočnosti, druga pa bodo ostala za vekomaj uganka. V večini primerov vemo le to, da ničesar ne vemo.
stra^
gospodovati prav tako nad svojo jo, kakor nad bolečino in ta®
tolilt0
ZANIMIV UKAZ NAPOLEONA BONA-PARTEJA
Malokomu je znano, da je izdal veliki vojskovodja Napoleon zelo zanimiv ukaz. Ta ukaz se je nanašal na prepoved samomora zaradi nesrečne ljubezni. Dne 11. maja leta 1801. se je ustrelil Napoleonov vojak Jerome Gardau, ker se mu je med vojno izneverila njegova nevesta. Dva dni nato je izšel Napoleonov ukaz: »Ste Cloud, 22. floreala, 10. leta republike, Grenadir Gardau se je ustrelil zaradi nesrečne ljubezni Sicer je bil povprečno dober in hraber vojak. To je že drugi primer take vrste od začetka tega meseca. Objavite vsem to: Vojak mora
srčnosti, kakor za boj na bojišču- ^ ševanje samomora v takih okolnos meni isto kakor pobeg z bojišča J>r
razom. Napoleon, konzul in vrho veljnik.«
ŠVICARSKI RADIO PODRŽAVU^
Švicarska vlada je razveljavita ninsko pogodbo z zasebno družbo ^ redila švicarske radiofonske h' civilnim in vojaškim oblastvoffl točk že napovedanega programa črtanih. Uvedena je cenzura za ki morajo biti poslej v skladu s ^ skimi državnimi interesi, kakor J sedanji vojni čas.
ZANIMIVOSTI IZ USTROJSTVA
N0V ■ V
Biolog Francis Benedict je J® ^ davno debelo knjigo o življenju m , v stvu slonov. Slon dihne le dese ^ jj, minuti, potrebuje pa v tem časUulj, ji
trov zraka. Tudi slonovo srce ,y.
-
polovico bolj počasi, kakor člove ^ nimivo je dalje, da potrebuje s*0
dve uri spanja na dan, zaspi pa 1 ure ponoči in spi lahko
da C
okoli 1.
leže. Sicer pa trdi profesor, živi tako dolgo, kakor se je slilo.
dno**9
Socialni položaj in človeška vred ta nič skupnega.
Sokolstvo
MALI OGLASI
Bojne in strelske tekme mariborske sokolske xupe
V nedeljo, 17. sept., je priredila mariborska sokolska župa prvič žujne bojne in strelske tekme, da dvigne izurjenost sokolskega članstva in naraščaja v obrambni vzgoji. Dopoldne so bile bojne tekme, ki se jih je udeležilo 13 izvidnic iz 9 društev in čet. Za vzgled vsem društvom naj 'bo sokolska četa Sv. Trojica, M je postavila 2 izvidnici s častnim uspehom.
Pri članih so dosegli prva mesta: !. Maribor-matica z 220 točkami. 2. Sv. Lenart v Slov. gor. 192 točk in 3. Slovenska Bistrica 185 točk; pri naraščaju: 1. Maribor II-Pobrežje 198 točk, 2. Sv. Tro-jica 135 točk, 3. Slov. Konjice 118 točk, dočini je bil naraščajski izvidnici Sokola Maribor I, ki je dosegla sicer največ (217 točk), razveljavljen uspeh kolesarjenja radi prevelike distance med tekmovalci.	*
Posebno tepo so uspele strelske tekme popoldne na vojaškem strelišču, ki se jih je udeležilo 108 tekmovalcev. Pri streljanju 13 izvidnic z vojaško puško so dosegli: 1. mesto Maribor-matica 272 točk od 300 dosegljivih. 2. Maribor I 247 točk. 1-Ljutomer 212. 4. Guštanj 208. Najbolj-
ši so bili br. inž. Sax s 95, br. Cestnik Pero z 92 in Cerk veni č Doro z 89 točkami. Tekem z zračno puško se je udeležilo 15 moštev in 10 tekmovalk. Pri članih je zmagala četa Sv. Trojica s 118 točkami (od 150), pri moškem naraščaju Maribor-matica s 133 točkami, pri članicah Maribor-matica s 123 točkami.
Pred pričetkom tekem je pozdravil tekmovalce župni načelnik br. Komac, ki je naglasil pomen prvih župnih strelskih tekem in obrambne vzgoje v sokolskih vrstah in pozval sokolske strelce na vztrajno delo. Zmagovalna edinica je prejela kot daT puško. Župne strelske tekme so pokazale, da se streljanje v sokolskih društvih v strelskih odsekih resno goji.
CENE MALIM OGLASOM: V malih ozlasib slane vsaka beseda 50 par
___________________________________________________________________________               naimaniU
ozlase le din 8 Dražbe, preklici, dooiaovanla In ženltovaniskl oulasl din 1.— "^das"1 d \
inesek za te oclase le din 10   Debelo tiskane besede se raiunalo dvolno uk o»lrS, a "
enkratno obiavo znaša din 2 Znesek za male oalase se plačuje tako) orl naročij” j| 40®. "
vposlati v pismu skupa) z naročilom ali oa 00 poštni položnici na čekovni račnn nismene odzovore ilede malih oelasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
NOGAVICE - PLETENINE
volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - oerilo, blago za ženske obleke itd. dobite uzodno v novi trzovini in ple tilnici »MARA«. Koroška cesta 26.	7888 1
Posest
ZS*S&IM* -
PRODA SE
hiša z gostilno in trgovino. Vprašati Tržaška c. 38 v gostilni.	8911—2
Prodam
1. Starejši člani Sokola Maribor-Matica
se obveščajo, da se prične z redno telovadbo v torek, 19. t. m., ob 19. uri v telovadnici klasične gimnazije. Obenem se naprošajo vsi starejši Člani, ki imajo veselje do telovadbe in se še nc nahajajo v imeniku telovadečih članov, da pristopijo in pomnožijo naše vrste. Zdravo!
TELOVADNI URNIK
Oddelek
člani
Člani starejši Članice
Moški naraščaj od 16,—18. leta Moški naraščaj od 14.—16. leta Ženski naraščaj od 14.—18. leta
Moška deca od 7.—11. leta Ženska deca od 11.—14. leta Ženska deca od 7.—11. leta Deca do 7. leta
Poned.
Torek
19.30—21
18—19.30
17.45—
19.15
16—17.30
17.30—19
15—16
20—22
19.20—30
18.30—20
16—17.30
tst
četrtek	Petek j	V telovadnici	
19.30—21	20—22 19—20.30 18.30 -20		Realne gimnazije Klasične gimnazije Realne gimnazije Realne gimnazije
18—19.30		ra	Klasične gimnazije
17.45— 19.15		.o o m	Realne gimnazije
16—17.:«)			Cankarjeve šole
17.30—19			Cankarjeve šole
15—16	16—17.30		Cankarjeve šole Cankarjeve šole
JABOLKA po 1 din kg od 5 kg navzgor.
Kopitarjeva 12.	8717—4
IZBOREN CVETLIČNI MED
po din 16.— za k c oddaja
Kmetijska družba. Meliska c. 12, tel. 30-83.	8910-4
OTROŠKI' VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Ren dič, Frankopanova 42. 8913-4
MOTORNO KOLO
NSU 350, šport, prodam. — Jerin. Kneza Koclja 20.
8920-4
SOBA IN KUHINJA
s pritiklinami se odda s 1. ok tobrom Tezno, Maistrova 1. pri postajališču.	8918—5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam obrežje, Aleksandrova c. 16.	8921—5
SOBO IN KUHINJO
s pohištvom, čisto, oddam. Naslov v upravi. 8922—5
SOBA IN KUHINJA
za 2 osebi s 1. oktobrom se odda. Radvanjska c. 50.
8923—5
Sobo odda
SOBA
z vso oskrbo m uporabo kopalnice se odda. Gospojna ul. 7-111» levo.	8914—7
ODDAM TAKOJ
opremljeno sobo s posebnim vhodom dvema ali eni osebi. Gregorčičeva ul. 8-II. levo.
8915	/
Opremljena, separirana SOBA
se odda 1 gospodu. Kneza Koclja ul. 20, pritličie, levo.
8924—7
pošten,
^LlNAizve#aV
dobr0 dobi A
vsaki meljavi, jTLeIti j', službo takoj. SpriL,«#
službo taKoj. £ ,niinu?5 vaienca. KocbeK* £xavnicl'
na. Sv. Jurii ob 88
— ZANESLJIV*"« j.
za vsa kmečke tjjj. Pr j! demo urejeni kr . a2eliet ,., goji; Pnšton, jncor.,
ubogljiv. Plača P° j zaposlitev za od-
stop službe 1. fu
Naslov v upra^^,
MODISTOVSKA jjolif
se takoj sp reinj®; tre
Vrečko, Slonico' «i ^
NATAKA^ A
sposobno. simPj^ gpt ptiL
no. pridno,
liu, M* iz**«- •
takoj. Jelinek.
Pozivamo vse leiovaaece Članstvo m ono, ki sicer m uu»»«u .viuvaum, „ iu kh, se iavi v telovadnicah ob navedenih urah. Vpisuje se pri vaditelju.
Starše, ki imajo deco v naših oddelkih, prosimo, da jo pošiljajo oh določenih c asih
spet redno k telovadbi.
Vse telovadce opozarjamo, da se sprejmejo novi telovadci samo do i. decembra t. ... zato naj sc že sedaj javijo v telovadnicah. Prihodnji sprejemi v telovadnicah bodo šele
1. IV. 1940.
Zdravo!
NačelnlStvo Sokol Maribor-matica.
Dobro ohranjen
PISALNI STROJ sc proda. Aleksandrova 12. v trgovini. Istotam se proda več oblek in plaščev.
8927—4
PRODAM
peč za sobo in moško kolo. Meljska c. 9-II.	8930	-4
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
ob parku sc odda. Naslov v upravi.	8829-5
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinja, shramba, vrt, pralnica, električna razsvetljava, se odda v najem mesečno samo za din 250. Nahaia se v iepi legi pod vznožjem Pohor ja ob državni cesti, sredi vasi tik avtobusne postale. Naslov v uPravi »Večendka«.
8909—5  ________
KOMFORTNO STANOVANJE
3-sobno, oddamo v Cvetlični ul. 9. Vprašati pri hišnika
8907—5
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. oktobrom. Beo grajska 20.	8912—5
SOBA
sep., se odda takoj boliši osebi Koroščeva 6, vrata 5.
8929—7
Ofttehdieua
z dvema posteljama in Kopalnico išče s L oktobrom zakonski par brez otrok. Reflektirn se samo na čisto, lepo sobo v bližini parka. Ponudbe pod »Zakonski par“ na upravo lista.
Službo dobi
UČENKA
za trgovino s primerno šolsko izobrazbo, dobrih stari-šev se sprejme pri Kravos, Aleksandrova c.	8906—9
KROJAŠK^gva^V
se sprejme, t* ■
* A*
HIŠA
zu postaje '-da najem ah p
VK> ;C V
HM Vo,t,i« T'?r«S->S
v
upravi,
SoisIteioUUe
kupila na/emnal* *
tiskovne vodcufe,	,
Aleksandrova «•**• 1S
Mal'položi
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Piska Mariborska tiskarna d. d. ne 'tfučujo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ce-uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni
Šte»
k