SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaCan 15 ffld., za po! leta 8 ffld., za četrt leta i ffld., za jeden
meaec 1 ffld. 40
V administraciji prejeman velja:
Za eelo leto 12 ffld., za pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 ffld., za jeden meiec 1 ffld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lin ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 2. aprila 1895.
Letnik: XXIII.
Državni zbor.
Dunaj, dne 31. marca. Davčna preosnova.
V sobotni seji je bil vsprejet prvi poglavitni del davčne preosnove, ki zadeva pridobitnino. Iz te seje je posneti, da se bodo volile za odmerjevanje pridobitnine posebne deželne komisije, v katere bodo volili svoje zastopnike finančni minister, deželni zbori in trgovska zbornica. Tako bode imela taka deželna komisija za Kranjsko 9 zastopnikov, od katerih jih izbere finančni minister 4, deželni zbor 4 in trgovska zbornica 1. Štajerska jih bo imela 14, Koroška 9, Trst 9, Gorica in Gradiška 9 in Istrija 9.
Poleg teh deželnih komisij bode še posebna kontingentna komisija, katera bo zborovala na Dunaju. Predsednik jej bo finančni minister. Davčni odsek je predlagal, da bi bilo v tej komisiji poleg predsednika še 16 udov, katerih polovico bi imenoval finančni minister, drugo polovico pa po jednega kronovine češka, Moravska in Šlezija, Galicija in Bukovina, Nižje Avstrijska, Gorenje Avstrijska in Solnograška, Tirolska in Predarlska, Štajerska, Koroška in Kranjska, Trst, Gorica in Gradiška, in konečno Istrija in Dalmacija.
Pri razpravi o tej priliki je poslanec Pfeifer predlagal, naj ima vsaka kronovina sama in ne v zvezi z drugo pravico, poslati jednega zastopnika v kontingentno komisijo. Ko bi se pa ta predlog odklonil, naj ima vsaj Kranjska svojega lastnega zastopnika, ker bi sicer iz narodnih ozirov v zvezi s Štajersko in Koroško nikoli ne imeli slovenskega zastopnika.
Dr. Menger predlaga, naj ima kontingentna komisija poleg predsednika 26 članov, izmed teh odpošljejo tudi Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška skupno z Istro. Ta predlog je bil vsprejet.
Bismarck v državnem zboru.
Poslanca Hofman iu Skala sta stavila nujni predlog, naj vlada razveljavi odlok cesarskega namestnika v Gradcu, s katerim se je zistiral sklep mestnega zastopa graškega, da župan graški pozdravi slavitelje Bismarckove in naj se Bismarcku v čast zasadi spominski hrast. Poslanec Hofman je obširno utemeljeval svoj predlog ter dokazoval, da slavljenje Bismarcka ni nobena politična demonstracija, da vlada nima nobenega vzroka, jo zabranjevati.
Odgovarjala sta mu minister Bacquehem in Madejski. Minister notranjih stvari) je omenjal, da se pri takih slavnostih lahko prekorači dovoljena meja, da se ž njo žalijo čutila nasprotno mislečih ter, da se pri takih slavnostih premalo povdarja pa-trijotično stališče. Vlada pa, kakor povsod, tako tudi ob takih prilikah stoji na avstrijskem stališču in raz to motri vsako tako slafnost. — Naučni minister Madejski je pojasnje\al to stvar glede postopanja vseučiliščnih profesorjev v Inomostu ter povdarjal, da si mora državljan, ki je ob jednem c. kr. uradnik, v marsičem vzlasti glede narodnosti zatajiti, da primerno služi državi, ki je mati raznih narodnostij. Pojasni nadalje, da mu v tem oziru ni bilo treba kake strogosti pri postopanji proti vseučiliščuim profesorjem v Inomostu, ker so profesorji sami še pravočasno sprevideli svojo prenagljenost ter jo javno preklicali.
Dunaj, dn4 1. aprila.
Današnja seja državnega zbora je bila od poslancev zelo slabo obiskana. Vzlasti dunajskih po-slaneev ni bilo nobenega v zbornici, ker so imeli najnujnejše opravilo pri agitacijah za občinske volitve. — Pravosodni minister grof Schonborn je odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Gregor eca. (0 tej interpelaciji smo že poročali v včerajšnjem listu mej brzojavi. Op. vred.) Iz tega odgovora je posneti, kako opravičen je bil dr. Gregorec staviti to interpelacijo, ker je pravosodni minister sam priznal, da so se res slovenskim strankam vročevale nemške tiskovine. Izgovarjal je seveda minister okrajno sodišče, da tega ni storilo namenoma. Nadejati se je, da je minister tudi okr. sodišču v Gornji Radgoni naznanil svojo odločno voljo, naj okr. sodišče strogo nepristranski postopa, kakor je to obljubil v zbornici.
Minister Bacquehem je potem odgovoril na interpelacijo poslanca dr. M. Lag i n j e, ki se je pritožil, da se v dunajske bolnice in vzlasti v vojaške uvaja laško vino. Miirister je pripoznal, da se je laško vino res rabilo v Viljelminovi bolnici, drugod pa da se ni rabilo.
Občinske dunajske volitve.
Svojemu poročilu dostavljam veselo novico, da so antiliberalci tudi v drugem razredu danes volišče zapustili kot zmagovalci. Pridobili so si 20 mandatov, dočim so jih dosedaj imeli v 2. razredu 7. Upanje pa imajo, da bodo tudi pri osem ožjih volitvah večinoma zmagali. Nepopisno navdušenje vlada mej kristijani na Dunaju. Ni bilo zastonj pri misi-jonu v cerkvi sv. Štefana navzočih večer za večerom po 10.000 kristijanov. Dunaj hoče biti krščansk.
Gcntlemanska ali utilitarna politika.
Iz Zagreba, 29. marca.
V kratkem času je poklical ogerski miuisterski predsednik Banffy naše poslance na zajedniški zbor ogerski, da mu pomorejo glasovati proti opoziciji. Pri razpravi o proračunu za leto 1895 je tudi zares minister zmagal le s hrvatskimi glasovi, a brž ko ne, da se bode to zgodilo tudi v drugem slučaju, ko se bode namreč razpravljalo o inartikulaciji zaslug Košutovih za mažarsko državo. Minister je v veliki zadregi, da bi ostal s svojo stranko v manjšini, kajti potem mu je tudi precej odzvonilo. Pomagajo naj mu zopet Hrvati iz te zadrege. Naši poslanci so se seveda na prvi in drugi poziv odzvali v največjem številu, kajti to zahteva ogerski ministerski predsednik, ki je po tolmačenju naših vladnih krogov tudi hrvatski minister.
Tako bodo morali Hrvati na ogerskem državnem zboru s svojim glasovanjem pred ogersko opozicijo razkrivati svojo lojalnost, če tudi je to po našem mnenju nepotrebno, kajti ta zadeva se tiče le samih Mažarov. Hrvati so že leta 1848 pokazali svojo lojalnost, ko so z orožjem v roki vse zasluge Košutove za Ogersko izbrisali z dnevnega reda. Čudno je pa vendar stanje na Ogerskem, da ministri ne morejo reševati takih notranjih vprašanj brez Hrvatov. Pa kaj mislite, da imajo Hrvati (>d teh uslug, ki jih izkazujejo ogerskemu ministerstvu, kakšne koristi, kakor bi jih znali dobiti drugi praktični poslanci.
O tem se pri nas ne sme niti govoriti, kar dokazuje odgovor uradnega lista opozicijonalnemu časopisu ^Hrvatski", ki je omenil, kako izkoriščajo Poljaki vsak neugoden položaj avstrijskega ministerstva. To bi bilo po mnenju uradnega lista za Hrvate nedostojen posel, kajti Hrvatska ima svojo vzakonjeno nagodbo z Ogersko, a po njej so Hrvatski zagotovljene vse pravice, in poslanci hrvatski vršč le svojo dolžnost, če podpirajo ogersko vlado, a zato jiui ni treba zahtevati nobene nagrade. Kaj ne, da je to pravi gentlemanski odgovor? Resničen pa vendar ni, kar bi morali znati tudi v vredništvu uradnega lista. Hrvatska ima po nagodbi zares zagotovljene pravice, ali jih Ogerska ne drži. Kolikokrat se je moral celo sedanji ban, ki je gotovo privržen Mažarom, upreti njihovim zahtevam. Kaj ni res, da Mažari gospodarijo po svoji volji z železnicami, kar jih je na Hrvatskem? Kaj ni res, da gospodarijo z našimi šumami ter jih izrabljajo v svojo korist?
Kaj ni res, da je mažarski jezik uradni jezik pri železnicah, a deloma tudi pri poštah in brzo-javih ? Kaj ni res, da se nameščajo v službe na Hrvatskem v financijalnej službi, pri železnicah in v novejšem času celo v šumarski službi samo Ogri ? Kaj ni res, da se naši dohodki ne računajo točno od železnic, pošt in brzojava, da ima od njih koristi samo Ogerska? Kaj ni res, da so naše državne reke zanemarjene in da se ne misli na njihovo vrejenje? Kaj ni res, da so Mažari današnje odnošaje na Reki po svoji volji brez ozira na nagodbo vredili?
Uradni list. vse to v6, tudi naši poslanci to dobro vedo ter se radi tega morda včasih tudi jezč, da je tako daleč prišlo s to njihovo politiko, katero zagovarja uradni list. Ali ponos, gentlemanstvo hrvatskih poslancev ne dopušča, da bi se kaj takega omenjalo v Budimpešti, saj to ni potrebno, nagodba nas varuje! Niso li to krivi nazori naših zastopnikov? Poljaki nimajo nobene nagodbe, razven nekoliko paragrafov avstrijanskega ustava, pa vendar imajo vse, kakor Hrvati. V narodnem pogledu niso na slabejem nego Hrvati, saj imajo svoj jezik tudi na železnicah uveden. V šolskem pogledu so celo pred Hrvati, saj imajo dve vseučilišči, politehniko, mnogo strokovnih in srednjih šol, v katerih je sploh poljski ali pa maloruski jezik učni jezik. A v gmotnem pogledu skrbi za njih država gotovo več, nego za nas Ogerska. Pomislite samo na ogromno svoto zem-ljiščne odveze, katero je država zemlji oprostila, dočim je pri nas od presežka iste zaklade vzela velik del Ogerska, ki ni imela na to nobene pravice. In vse to so si stekli Poljaki po utilitarni politiki. Tudi Poljak je ohol na svojo nekdanjo državo, ali je ob jednem praktičen ter si zna pri vsaki priložnosti izkoristiti položaj naproti vladi.
Ko bi bili hrvatski poslanci tako praktični, koliko koristi bi lahko stekli za svojo domovino; če že nič drugega, vsaj to, da bi Mažari spoštovali nagodbo, in že to bi bil velik dobitek. Na stran tedaj s gentlemausko politiko, narod zahteva, da so zanj kaj stori, a to morejo poslanci hrvatski izvesti, ker ravno oni odločujejo večkrat s svojimi glasovi. Velike so potrebe naroda, a Mažari jih ne bodo nikdar uvideli, le prisiljeni vsled političnih odnošajev morali bi tudi na Hrvatsko pomisliti. A na to jih more prisiliti praktična politika naših poslancev.


Politični pregled.
V Ljubljani, 2. aprila.
Bismarkovanje. Ptujski okrajni zastop je poslal knezu Bismarcku naslednjo izjavo: »Kakor poročajo časniki, je na kupi, katerega vaši svetlosti povodom osemdesetletnice pošljejo štajerski Nemci v imenu »nemške" ^Štajerske, cizelovan tudi grb mesta Ptuja, Ker je po zadnji ljudski štetvi na Štajerskem poleg 847.000 Nemcev tudi nad 400.000 Slovencev, in v Ptuju poleg 2630 Nemcev 621 Slovencev, v ptujskem okraju pa poleg 46.486 Slovencev le 465 Nemcev, sklenil je okrajni odbor ugovarjati proti temu, da Vam Nemci čestitajo v imenu vse Štajerske. S tem so žaljena domoljubna čustva vseh Slovencev in gotovo tudi mnogih Nemcev, kar naznanjamo vaši svetlosti". — Vrlo dobro! Vivant setjuentes!
Ogerska. Liberalni listi trosijo laž, da je napadla ljudska stranka v Nitri pristaše Janits-a najnovejšega liberalnega kandidata iu da žandarmerija pridno zasleduje zločince. Ti zločinci pa nikakor niso pristaši ljudske stranke, ker bi teh ne bilo treba dolgo iskati, ampak so gotovo judovsko liberalni agitatorji. Ljudska stranka v Tapolczi ne postavi za prihodnjo volitev nikakega kandidata, da se bo prepričala, ali bode vlada prodrla resno s svojim kandidatom, državnim tajnikom Borosom proti Kossuthu ali ne, kajti ko bi bil sicer voljen poslednji, bi vsa krivda zadela ljudsko stranko.
Nemčija. Kateri koli nemški list vzameš v roke, povsod pade ti v oči ime Bismarckovo. Lizuni njegovi prijavljajo svetu vsako njegovo besedo, proslavljajo ga v vezani in nevezani besedi, ua ko-mersih, v društvih, z razsvetljavami in predstavami. Vse lepo, toda, da se avstrijski Nemci tako daleč spozabijo, da se, kakor je to storilo vodstvo nemškega »šulvereina", imenujejo Bismarcku »zvesto udani nemški pedaniki", to je že skrajna predrznost in vrhunec politične brezobraznosti.
Italija. Niti »Riforma", glasilo Crispijevo, ne ve povedati, kedaj se bodo vršile prihodnje volitve. Ravno ta negotovost pa je povod, da se opozicija pripravlja za volilni boj, ki bode gotovo po vsej Italiji hud in strasten. Opozicija posebno v gorenji Italiji prireja shode in postavlja kandidate. Opozicijski listi izražajo nado, da dobe večino in Crispija pošljejo v zasluženi pokoj.
Špansko. Vlada še ni zadovoljna samo z upori na Kubi in na domačih tleh, akoprav bi vsakdo menil, da ji ti že morajo presedati, marveč želi poskusiti tudi kulturnim bojem. To svedoči obsodba generalnega vikarja hebanskega, dr. I. B. Oasas y Ganzales, katerega je obsodilo kraljevo sodišče na štirinajstletno, osemmesečno in jedendnevno pro-gnanstvo iz dežele, vrhu tega plačati mora vse sod-nijske stroške in biti še enkrat toliko časa pod policijskim nadzorstvom. In zakaj vse to? Kak grozen prestopek je učinil? Nič druzega ne, kakor to, da se ni pokoril liberalnemu ukazu, kateri zahteva, da se mora tudi onim, ki se žele civilno poročiti, v to svrho izdati krstni list. To mora biti po sedanjih španskih liberalnih zakonih gotovo velik prestopek, kateremu je sledila tako ostra kazen.
Premirje mej Kino in Japonom. Pogodba o premirju je že podpisana in sicer pod naslednjimi pogoji: Premirje naj traja do 20. aprila in se ima raztezati na pokrajine Tien-Tsin, Petschili in Shan-Kung. Obe vladi smeta razpostaviti svoje čete, kamor drago, le vojna moč se ne sme pomnožiti. Premirje prejenja v slučaju, ko bi se opustilo pogajanje o miru. — Zločinec, ki je zavratno napadel Li-Hung-Cang, obsojen je na dosmrtno ječo.
Cerkveni letopis.
IZ. Apologetičen govor.
Za vero je najlepša ustanova na zemlji družina. Bog sam je postavil zakon, ki je uajveča opora krščanskega življenja. Zakon ima človeško in božjo stran. — Kaj je podlaga zakonske sreče? Ali poželenje? Ali izobraževanje duševnih moči? Ali materijalne koristi? Ne. Podlaga zakonske sreče je ljubezen, ki izhaja iz vere. — Druga podlaga je darežljivo s t. Zakon je več žrtev, nego pogodba in huda poskušnja za moža in ženo. Vera da darežljivost.
Dolžnosti moža. 1) Mož naj se vsaj na večer posveti družini. Družbinsko življenje je lepo razvito le tam, kjer so stariši vueti zanj, in iščejo vedrila ne zunaj hiše, marveč v domačem krogu — Skupno družbinsko življenje je podlaga
očetovski avtoriteti. Sorodstvo med očetom in mašni-kom, ki se imenuje duhovni oče. Hišni oče, ki hoče biti spoštovan in ljubljen, živi naj v družini in z družino. — 2) Da se vkorenini družbinska sreča, treba molitve. Mož naj rad moli za družino in naj goji v družini skupno molitev. — Prav lepa prilika za skupno molitev je večer in molitev pred jedjo in po jedi. Z njo se pospešuje hvaležnost do Boga in do starišev. — 3) Oče naj skrbi za vzgojo otrok in naj je vadi delavnosti, zlasti dečke. Hčere naj se uče od matere gospodinjstva. S samim glasovirom in slikarijo ne bodo osrečile svojih prihodnjih mož. Fizike in kemije naj se uče v kuhinji. Obleko naj po mogočnosti izdelujejo doma. — 4) Za delom pride vedrilo, ki mora biti zmerno in po pameti. — 5) Važna dolžnost za družino je posvečevanje nedelj. Kdo odločuje, kdo in kaj se sme delati ob nedeljah, država ali cerkev ? Velika napaka je, da se dandanes govori le o nedeljbkem miru, ne pa o posvečevanji nedelj. Glavna stvar ob nedeljah in praznikih je božja služba. Otroci zelo zanemarjajo to dolžnost, dostikrat zato, ker jim stariši dajo slab izgled.
Delovanje družiue na zunaj. Ako je družina krščanska, deluje izvrstno. Nekrščanske družine delajo brezverno tudi državo. Popačenost se vsikdar pričenje v družini. Tako v 16. stoletji, ko je zavladala goljufiva razvifljenost in naprednjaštvo, )ki je spodkopalo vero, vzelo zakonu verski značaj, izročilo vzgojo mladine izključljivo le državi, ustvarilo po revoluciji moderno državo. Kar je odločno katoliškega, mora pasti ; sveti križ se mora pometati iz šol in bolnišnic, pokopališčem vzeti verski značaj (ne smejo biti več verska, marveč centralna); samomorci se morajo cerkveno pokopati, dvoboj zagovarjati, duhovniki postaviti pod policijsko nadzorstvo. Proč z dogmo, vera ljubezni vladaj med nami!
Ni čuda, da se po tacih teorijah maje Evropa, da se ne spoštuje več nobena avktoriteta, ni varno nobeno življenje. Kaj bo iz tega? Evropa se zanaša na armado, a kdo bo ustavil velikanski tok, ako se podere jez, ki ga brezmiselno trga brezverstvo ? — Kaj je storiti ? Preosnovati je družino na verski podlagi, gojiti verska zavest in verski pogum. Nekateri pa imajo dvojno vest, privatno in politično. To je nezmisel. Ako je posamezni človek, zavezana mora biti i skupina ljudi, človeška družba. — V prvi vrsti je poklican mož, da spoznava, brani in zastopa katoliška načela na vse strani.
V družbi je moč. Priporočajo se katoliške, zlasti cerkvene družbe. Ko bi vse družine, od knežje do delavske krščansko mislile, živele in delovale, ne bi bi bilo več socijalne bede na zemlji. Delajmo za katoliške idejale! Ce tudi jih ne dosežemo na zemlji, dosegli je bomo v nebesih, kjer bomo vsprejeti v večno in srečno božjo družino.
Konference gredo h koncu, v četrtek je namreč zadnja. Lepo je videti, kako možje vstrajajo stanovitni. Gotovo je, da ne bode ostal lep sad izvrstnih in prepotrebnih P. Hugoliuovih govorov.
Socijalne stvari.
Krščansko socijalno gibanje.
»Osservatore cattolico" ima iz Rima ta-le dopis: „Naj se še tako protivijo razni glasovi, vzlasti v avstrijskih listih, vendar se iz dobrega vira zatrjuje, da se ne objavi nobeno papeževo pismo gledč tako-zvanih kršansko - socijalnih društev v Avstriji. Nekatere točke, ki so sedaj nejasne v socijalnem vprašanju, se bodo pač obravnavale v sv. Očeta pismu, o katerem se pa še ni določilo, kedaj izide. Na vsak način se bodo tisti goljufali, ki morda pričakujejo, da bi papeževo pismo zatrlo in obsodilo čudovito gibanje, ki je, vzbujeno po okrožnici o delavskem vprašanju, postavilo katoličane na čelu velikim socijalnim vprašanjem". Za vsaeega katoličana je gotovo, da se sv. Stolica ne bo nikedar ponižala za služabnico avstrijskemu židovskemu liberalizmu.
Glasba.
Alleluja! Velikonočni napevi za mešan zbor. (4 velikonočne pesmi, Regina coeli laetare in Te Deum laudamus). Zložil Ign. Hladnik. Op. 22. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisek Blaznikovih naslednikov. Cena 60 kr.
Čedno avtografovan zvezek obsega štiri veliko-nočnice in dva, zgoraj omenjena latinska slavospeva, ki se uporabljujeta o velikonočnem času v cerkveni liturgiji.
Prvi napev je krepak; le žal, da se suče zgolj v toniki in dominanti, brez izražene modulacije.
Tudi nam ne ugaja mesto iz 3. v 4. takt, — iz tonike v dominanto, pri katerem vsi glasovi naenkrat poskočijo. V takih slučajih je na pravem mestu glasovni proti gib (motus contrarius). Alleluja je simfonično dobro izvajen.
Drugi napev je čvrst, a že v 4. taktu modulira v subdommanto. To je napaka, katero smo mi skladatelju prvokrat očitali, za nami drugi; a še sedaj se je noče izogibati! — V predzadnjem taktu uporabi skladatelj takozvauo »Wechseldominanto",katera se na orgijah prav dobro glasi, v petju pa zaradi postopov poluglasja ni priporočati.
Tretjo pesem bodo kritiki obsojevali zavoljo ue-jednacega ritma, ki v naglih osminkah deloma v prvi, deloma.v drugi taktovski polovici prenaglo postopa.
Četrti napev pa je brez malenkostnih izjem res prav mojsterski, večinoma kontrapunktično izdelan. Posebno spretnost v fugi kaže skladatelj s tem na-pevom.
Regina coeli je lahka in prijetna skladba, katero bodo pevci povsod brez težave izvajali. Tu se je skladatelju urinila paralelna kvinta iz 7. v 8. takt med basom in altoma a-e , h-f.
Te Deum obeta biti dober in praktičen: Omenimo le skladateljeve modulatorične hibe s tem, da prične v d-dur, a precej, v drugem taktu je že v c dur ! Prosimo g. skladatelja, naj se vendar prične ravnati po predpisanih modnlatoričnih pravilih, da njegova glasba ne bo več imela modulatoričuih napak!
Zvezek »Alleluja" pa vkljub omenjenih napak prav toplo priporočujemo.
Da-si je naša kritika le »šolmosterska" in ne izvira od kakega dolgolasega »Zukunftsmusikarja", uverjeni smo, da bodete vrlim Slovencem objavili to brezstrastno a povsem stvarno oceno. Fajgelj.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. aprila.
(Bizmarkova slavnost v Ljubljani.) V nedeljo zvečer se tudi v Ljubljani neodrešeni Nemci slavili v ožjem krogu zaključene družbe osemdesetletnico Bizmarkovo. Slavnostni govor je opisoval življenje in delovanje Bizmarkovo. Sklenilo se je soglasno in z navdušenjem (!) poslati čestitko na zasluženega starega državnega kancelarja. — To novico smo posneli po »Tagespošti". Čudno se nam zdi, da ljubljanski Nemci svetu ne povedo, ne kje in ne kedo je Bizmarka proslavljal. Nekaj sramežljivosti vendar še imajo, žal, da je napačna !
(Umrl) je na Dunaju 30. marca Viljem Voss, bivši profesor na tukajšnji c. kr. višji realki. Profesorji in dijaki c. kr. realke so se danes vdeležili sv. maše ob 9. uri, katero je za pokojnega daroval c. kr. prof. I. Gnezda. N. v m. p.
(V deželno komisijo za uničenje trtne uši) so za bodoča 3 leta od dežel, vlade imenovani gg.: vodja Rihard Dolenec, veleposestnik Janez Globočnik in deželni poslanec Fr. pl. Langer. — Deželni odbor ja imenoval dr. Jos. Vošnjaka in c. kr. kmetijska družba vinorejskega učitelja Fr. Gombača.
(Iz Breznice) dne 1. aprila. Mnogo nadlog nam je prinesla letošnja dolga zima; poleg druzih nam je naklonila še neko do sedaj bolj neznano, a jako hudo, nalezljivo bolezen, namreč: tilnikov krč (Genick —Starre: Cerebrospinal-Meningitis). Pri današnjem zdravniškem ogledu sta gospoda c. kr. okrajna zdravnika iz Ljubljane in Radovljice spoznala v treh slučajih omenjeno bolezen, namrtč pri 181etnem mladeniču in pri 171etui deklici, od katerih se upa, da bota okrevala; ter pri 41etnemu otroku, ki je pa že umrl, in bil zdravniško raztelešen. Bog daj, da se ne bi dalje širila nevarna bolezen!
(Zabava srbskega kralja.) Bivši srbski kralj Milau je spravil svojega sina, mladega kralja Sašo na Francosko in ga je vlačil od kraja do kraja. Zadnjo nedeljo o polnoči mu je napravilo Figarovo uredništvo zabavno noč, Ki je trajala do zjutraj. Mej drugim je tudi pela ponočna pevka Iveta Gvilbert svoje najbolj sloveče pesmi. Naslovi tem pesmam so ti-le: »Pijanka", »Žalostni m 1 a d e n i č" in »Prašički".
(Bomba.) Iz Metlike, 1. aprila.: Dr. Slane v Novem mestu je izumil novo bombo. Sestavil jo je iz samega žvepla brez kake druge primesi. Tiskar Hribar v Celju mu je napravil več proizvodov te nove jzuajdbe, in „genijalni" iznajdnik je potem te svoje bombe poslal v dolenjska meBta, da uničijo
Zupanove volilce. Pri nas je veselje mestnih očetov radi te nove iznajdbe nepopisno; zakaj upajo, da bo ta bomba uničila našo metlo. Toda zastonj je njih upanje. Metličaui ne marajo Slančevega žvepla ker je doslej ta gospod bombe drugačne vrste metal v našo pokrajino. Dra. Slanca bomb se naši ljudje bolj boje, kakor so se bali nekdaj turških sabelj.
Dimnikarska zadruga.
(Na tretjem koncertu »Glasbene Matice") bodo v »Mrtvaškem ženinu" kot solisti sodelovale zgolj domače moči, namreč gdč. Franja Vrhunčeva, kouservatoristinja na Dunaju (sopran), gospod med. Bela Stuhec (bariton) in gospod Anton Razin-ger (tenor). Gdč. Vrhunčeva je bila nekdaj učenka »Glasbene Matice", kjer se je pri gospodu Gerbiču učila solopetja, sedaj sluje kot nadebudni član Dunajske operne šole. Ko se je »Mrtvaški ženin" predložil konservatorijskim profesorjem, so kar strmeli nad krasoto te češke skladbe in čudili so se, da se kaj tako velikega sploh izvaja v Ljubljani. Najlepšo točko te skladbe, molitev »Marija, milostna gospa", je gdč. Vrhunčeva pred kratkim pela na Dunaju in žela burno pohvalo strokovnjaškega občinstva. Nam je gaspica še v najboljšem spominu izza njenega sodelovanja v »Stabat mater". —Gospod drd. Stuhec se nam je že lani v Matičnem koncertu predstavil s svojim eonornim baritonom. Ali takrat je imel le malo prilike izkazati se V »Mrtvaškem ženinu" pa ima kot recitator balade največjo in najtežjo vlogo. — Gospoda Razingerja vsi dobro poznamo kot izborno šolanega pevca s krasnim tenorskim glasom. Pevskega zbora je on najdičnejši član. Na vsakem dosedanjem koncertu je še sodeloval bodisi kot solist, bodisi v zboru. V »Mrtvaškem ženinu" pojo naslovno ulogo. — Tekst se že dobiva pri g. Zagorjanu a 10 kr.
(Za »katoliški sklad") podaril je č. g. Leopold G e s t r i n mesto venca na krsto svoje svakinje 10 krou.
(Od Kolpe) 31. marca: Metliška posojilnica je znižala obresti svojim posojilom za jeden procent. Poprej je tirjala za neude (udov je malo) po 7%, in te obresti so morali plačevati naprej. Vzrok temu znižanju je pač nova posojilnica po RaifT isenovem sistemu, ki se je osnovala v Metliki. Ta posojilnica je doslej še samo na papirju, pa imajo že tak strah pred njo. Kaj bo še-le potem, ko stopi v življenje in začne kmete reševati oderuštva !
(Dar.) »Glasbeni Matici podaril ie gospod dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, s t o goldinarjev za društveno efektno srečkanje.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca aprila leta 1895 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 583 strank 144.738 gld. 33 kr., 385 strank pa vzdignilo 90.328 gld. 52 kr. — V prvem letošnjem četrtletju dovolilo se je 176 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 119.417 gld.
(Iz Brna), 29. sušca. O atentatu na »besedni dom" se govori, da je delo maščevanja. 12. m. m. so hoteli jedni socijalisti zborovati, toda oskrbništvo doma je postavilo pogoje, katerih niso hoteli socijalisti sprejeti. Skoda je skoraj prav neznatna, tako da bi ne bilo treba več o stvari govor.ti, a nekaj se je vendar zgodilo, kar sili človeka, da ne molči. Naši lidovci so pri tej priložnosti vnovič dokazali, da vlečejo s socijasti za jedno vrv. »Lid. Nov." izražajo skorai veselje nad nevarnim napadom, ta čin jim ni danes nič nenavadnega, in ker se ni skoraj nobena škoda zgodila, govorilo o »vatirani petardi". Ad notam jemljemo izjavo »L. N." in radovedni smo, kako jim bodo enkrat socijalisti uslužuost poplačali. Kadar jim bodo letale bombe pod noge, se bodo najbrže modri lidovi možje nasmejali, ter govorili o šalah in »vatirauih petardah". Ali ti i to »par nobile fratrum"? Sicer se pa ne more od li-dovcev nič druzega pričakovati, ako pomislimo, iz kakih slojev se njih vrste dopoluujejo. V Novi Beli se včeraj teden napravili shod. Poročevalec istega ljudskega (!) časopisa piie o dosti velikem številu zborovalcev zbranih v dvorani. Vse je polno dima, na točilni mizi stoji baterija širokih steklenic z napisom: rum, englišpitr, alaš itd. Tako piše, prosim, poročevalec v »L. N." Seveda toži, koliko dela čaka, koliko ovir bode treba odstraniti, preden se ta ljud prebudi. Prav veliko dela bode, pritrjujemo, posebno ker se vdeležujejo lidovih zborovanj ljudje z noži v
škornjih. — V Karlinu so našli doslej 44 mrličev, 11 težko ranjenih. Nadvojvoda Ferdinand, dedič rudnika, je naročil, da dobi vsaka vdova 100 gld., pensija se podvoji njej iu otrokom. Vzrok nesreče je neprevidnost pri diuamito. — Pri Zabregu je umrl župnik Schon v šoli. Razlagal je otrokom o mladeniču v Naimu, vprašal jih, če vedo, kdaj kateri umrje, priporočil jim na mestu »dober dan" krščanski pozdrav »hvaljen bodi Jezus Kristus", pri katerih besedah se je zgrudil na tla.
(Srečkanje) 1854 držav, srečke. Glavui dobitek 100.000 gld. seriia 1313 št. 21.; 10.000 gld. ser. 1446 št. 24. Vse druge 2 januarja izžrebane srečke dobe po 300 gld. — Tisa srečke: Izžrebane so bile serije: 43, 348, 651, 831, 879, 899, 1263, 1549, 1910, 2306 2343, 2458, 2510, 2604, 2941, 2962, 3061, 3143, 3391, 3436, 3463, 3483, 3504, 3711, 4883. Glavui dobitek 100.000 gld. serija 1549 št. 20; po 1000 gld. ser. 43 št. 66, ser. 879 št. 94, ser. 2306 št. 78, ser. 2343 št. 33, iu ser. 3504 št. 89.
(Papeška palača v Aviiijonn.) Sloveča zgodovinska palača, v kateri so nad 70 let stolovali papeži, je sedaj — dragonska vojašuica. Od daleč je pogled nanjo še vedno veličasten. Neštevilni stolpiči, dvigajoči se izmej orjaške stavbe, bogato obloženi loki, ki jih vežejo, vplivajo mogočno na gledalca v daljini. Veličastvo in lepota poslopja se pa izgubi, če je pogledaš od bliža. Žalost ti objame srce, ko vidiš, kaj je storil vojaški duh iz njega. Zdi se ti tožna razvalina. Gotična okna so v mnogih krajih uničena; drugod so na mestu njih nova — večja. Kapela, čudovito umetniško delo je izpre-menjena v dve vojaški spalnici in po stenah, koder so največji umeteluiki, mej njimi slavni Giotto, naslikali svoje umotvore, se igrajo vojaki in čečkajo nanje. Krasni Oratorij, ki je ves poln najlepših slik, je še bolj razdejan. — Umetelnost in vojaštvo, spoštovanje do starinskih spomenikov in novodobni dragonci — se ne zlaga. Se malo časa in veličastni spomenik nekedanje francoske slave bo uničen. — Vender se mu obetajo boljši časi. Na Francoskem se je namreč več požrtvovalnih mož združilo in sklenili so rešiti papeško palačo. Nameravajo nabrati potrebno svoto, da sezidajo državi novo vojašuico; potem popravijo aviujonsko prestolnico in jo prirede v umetelniško zbirko južne Francoske. »Oss. Romano", ki naznanja to vest, pristavlja: »Mej tem ko se framasonstvo na Laškem na vse načine trudi uničiti papeštvo, se skuplja na Francoskem društvo najznamenitejših umetelnikov, da reši pretečemu poginu zgodovinsko papeško palačo v Aviujonu !
(Avstrijski romarji v sveto deželo.) Petindvajset avstrijskih romarjev je na potu v sveto deželo. Mej njimi je tudi naš rojak preč. g. dr. Fr. Sedej, c. i kr. dvorni kapelan in vodja Avgustineja. Pot jih vede preko Aleksandrije, Port Saida, Jafe in od ondot po železnici v Jeruzalem, koder bodo praznovali velikon. praznike. Na potu je 6 duhovnikov, 15 posvetnih mož in 4 ženske. Bog jih vodi in srečno pripelji domov!	_
Društva.
(Slovenskega plauinskega društva) družbinski zabavni večer z dne 30. marca 1.1. pri »Slonu" obnesel se je jako dobro, zanimivo iu zabavno. Udeležba bila je zelo lepa. Še bolj zabaven, kakor prejšnja dva, bil je ta večer radi tega, ker je iz posebne naklonjenosti in prijaznosti sodeloval slavni tamburaški zbor pod vodstvom izbornega kapelnika gospoda Barboriča. Velezanimivo predavanje g'sp. prof. S. Rutarja je tem bolj dobro došlo in ugajalo, ker je bil predmet predavania »Cez Ture" povsem nov in planincem le malo znan. Gospod S. Rutar pa je tudi žel zasluženo splošno zahvalo in odobravanje za svoj trud. — Slavni tam-buraši podali so tako lep umetnišk užitek, da je bilo vsestransko priznauje popolnoma umestno. Ako bode tamburaški zbor tako lepo napredoval in si obdržal sedanjega marljivega in sposobnega kapelnika, upati smemo, da nam bo ta zbor še mnogo zabave iu užitka podal.
Narodno gospodarstvo.
14. občni zbor Kmetijske posojilnice ljubljanske okolice
vršil se je dne 31. marca t. 1. ob 10. uri dopoludne v zadružni pisarni. Bilauca za 1894. leto kaže prometa 1,040.586 gld. 82 kr., 181.408 gld. več ko
1893. leta. Upravno premoženje 309.584 gld. 64 kr. pomnožilo se je za 39.371 gld. 32 kr. Hranilne vlog« 281.190 gld. 99 kr. za 37.173 gld. 54 kr. Posojila 275.717 gld. za 44.703 gld. Denarjev naloženih 19 396 gld. 68 kr. Zaostale obresti 4.229 gld. 38 kr. Prehodni zneski 112 gld. 45 kr. Inventar 213 gld. 13 kr. Rezervni zaklaad 13.089 gld. 73 kr. Vplačani deleži 11.151 gld. Kapitalizovane obresti 11.120 gld. 63 kr. Naprej plačane obresti 1.394 gld. 89 kr. Gotovina koncem leta 9.916 gld. Cisti dobiček 2.758 gld. 04 kr., le ta se razdeli takole : Rezervnemu zakladu prideue se 900 gld. Divi-dende in nagrade dovoli se 1 250 gld. Za dobrodelne namene 395 gld. Na novi račun prepiše se 213 gld. 04 kr. Rezervni zaklad znaša po prispevku 13.989 gld. 72 kr.
Telegrami.
Dunaj, 1. aprila. Pri današnji volitvi za mestni svet b i 1 o j e i z-voljenih: 18 liberalcev, 20 a n tise m i t o v; 8 dopolnilnih volitev je pa še potreba. Antisemitje dobili so 13 mandat o/.
Dunaj, 1. aprila. (Poslanska zbornica.) Minister notranjih zadev Bacquehem odgovoril je na interpelacijo poslanca Laginje radi uvažanja laških vin v civilne in vojaške bolnice, da ni dobila razun Wilhelminove bolnice nobena italijanskega vina. V vojaških krogih se pa na to zadevo obligatorično ne ozira.
Dunaj, 1. aprila. Princ Leopold Bavarski je dospel zvečer sem. Cesar ga je sprejel na kolodvoru in dovedel na dvor.
Dunaj, 1. aprila. Cesar sprejel je danes bolgarskega ministerskega predsednika Stoi-lova.
Dunaj, 1. aprila j Pred splošnimi avdi-jencaini je prisegel cesarju novo imenovani tajni svetnik sekcijski načelnik v fin. mini-sterstvu vitez Lieben. Mej drugimi so bili vsprejeti: minister Kallay. predsednik sev. železnice grof Pallavicini in grof Karol Kinsky.
Dunaj, 1. aprila. (Rudolfove srečke.) Po žrebanju dobi prvi dobitek 15.000 gld. vrsta 846.' št. 43. 3000 gld. dobi vrsta 2255, št. 23.
Dunaj, 1. aprila. Trgovski minister otvori jutri sladkorno enketo. 36 izvedencev je zaznamovanih.
Dunaj, 2. aprila. Poslanec dr. Gregorec in tovariši so stavili na koncu včerajšnje seje na ministra notranjih stvarij interpelacijo, v katerej se pritožujejo nad postopanjem celjskega okrajnega glavarja.
Dunaj, 2. aprila. Vsled včerajšnjega poraza liberalcev pri občinskih volitvah se je razmerje mej strankama v mestnem svetu bistveno spremenilo. Do sedaj so imeli liberalci 90 mandatov, antiliberalci le 46, sedaj imajo antiliberalci že 60 glasov, in kakor se kaže, bodo pri današnji ožji volitvi pridobili večino mandatov. Sodi se. da bo v mestnem svetu po novih volitvah 74 liberalcev in 64 antisemitov. Liberalni zmaj bo kmalu strt.
Celovec, 2. aprila. Ko je pri sinočni Bismarckovi slavnosti pevski zbor stopil na oder, udrlo se je nekaj desk tako, da je Bismarckova soha padla na tla in se razbila.
Praga, 1. aprila. Pri pripravljanju za češko slovansko etnogra lično razstavo, ki se ima odpreti meseca maja v Baumgartnu ustavilo je 270 lesarjev delo in prisililo tudi druge, da so ustavili delo. Število štrajku-jočih znaša 600. Vsi zahtevajo povišanje plače. Nesreč ni bilo.
Brno, 2. aprila. Novorojenega nadvojvodo je danes krstil ogerski škof dr. Steiner. Krstna botra sta bila cesar in nadvojvodinju Gizela v imenu cesarice. Ob 3. uri se je cesar odpeljal na Dunaj.
Budimpešta, 1. aprila. Predsednik De-sider Szylagyi otvori četrto zasedanje posl.
Najbolje ,,riporo«Cna	Menjalnica bančnega zavoda
za preskrbljenje vseh	•»	o	Bik
Schelhammer & Schattera ■•aSr-
zbornice in predlaga naj zbornica zvrši jutri volitev podpredsednikov, zapisnikarjev in kvestorjev. (Odobravanje). — Magnatske zbornice četrto zasedanje otvori preds. Szlavy. Volili so se podpredsednika, zapisnikarja in kvestorji.
Lvov, 1. aprila. Skoro vse vode prestopile so bregove. Veliko vasij je poplavljenih in škoda jako velika.
Beligfrad, 1. aprila. Pedagogij v Nišu, koder so se nedavno vršili neredi, je kralj razpustil.
Monakovo, 1. aprila. Vrhovni dvorni stavitelj pl. Dolman, ki je sezidal gradove kralja Ljudevita II., je danes umrl.
Monakovo, 1. aprila. Princ Leopold bavarski je danes odpotoval preko Dunaja v Brno kot namestnik princa regenta h krstu novorojenega unuka.
Friedriohsrnhe, 1. aprila. Cesar Franc Jožef je brzojavno čestital knezu Bismarcku.
Berolin, 1. aprila. Bismarck se je brzojavno toplo zahvalil brzojavni čestitki cesarja Franca Jožefa.
Charlerois, 1. aprila. jMej steklarskimi delavci se je pričela stavka; v 10 (mej 20) steklarnah delajo še delavci, katerim pogodba še ni potekla. Vsega skupaj dela 6000 mej 10.000 delavci. Vse je popolnoma mirno.
Moskva, 1. aprila. Tu se je skupila znanstvena ekspedicija, ki se bo podala pod vodstvom grofa Bobinskega v osrednjo Afriko.
London. 1. aprila. General Chesney je umrl.
London, 1. aprila. Danes prisegel je novoimenovani škof sebeniški vpričo cesarskega namestnika.
London, 1. aprila. ..Reuters Office" poroča iz Keynasta, da se bile dne 26. in 28. marca bitke mej vstaši na Kubi in vladnimi četami iz pokrajine Santa Clara. Vladne čete so bile baje obakrat pobite; 48 mrtvih imajo. Mnogo vladnih vojakov baje prehaja k vstašem. Ti imajo 30.000 mož.
Hieroshyma, 1. aprila. Poveljnik Ito poroča o priboritvi ribiških otokov: Včeraj so si osvojili Japonci po dveh napadih trdnjavo ilakung. Kitajcev je 30 mrtvih in 60 vjetih, Japoncev 1 mrtev, 16 ranjenih. Na polotoku Teng-King se je udalo 1000 Kitajcev. Japonci so si osvojili 9 težkih topov in veliko število pušk. Kitajci so pognali v zrak skladišče na ribiških otokih.
Vlakncna obleka iz surove svile
gld. 8'65 do 42 75 blago za popolno obleko — tussor in in shantungs - Pongees — istotako črna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damast itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 rainih barv, vzorcev itd.), poštnine is carine prosto na dom. Vzorci z obratno priliko. V Švico dvojna poštarina.	(45 5—2 3)
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik), Curlh.
Vremensko sporočilo.
a •t O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> .2 3 ti ** 2 •ge« S 2 « a
opazovanja		1 zr&komer. t min	toplomer, po Celziju			
1	7. u. »jut. 2. n. pop. 9. m. sveč.	729-4 726	4 727	2	2-8 70 48	sl. zap. sl. vzh. n	dež oblačno dež	13 6 dež
Poslano.
210 1-1
Srednja temperatura 4-9°, za 2-5° pod normalom.
Ker naši nasprotniki svoje Iažnjivo .Poslano" v „Slov. Narodu": »Nekoliko o zadnji državnozborski volitvi" v mnogih ponatiskih ne samo tukaj, temveč tudi drugod razpošiljajo, zato hočemo odgovoriti še na nekatere napade.
1.	.Slovenski Nar." piše: »V .Slovencu" št. 48 napadata se naš zaslužni učitelj Setina in voditelj Jeršinovic, češ, da sta bila glavna agitatorja. Oba sta davkoplačevalca, oba volil ca."
Resnica je, da jima še ni nobeden volilne pravice kratil, nihče še ni dvomil nad tem, če davek plačujeta; bota vendar plačevala, saj imata poleg glavne službe več postranskih ne malo nosečih služb, kakor človek prstov na roki. Mi nič druzega ne želimo, kakor da bi poleg stranskih tudi svojo glavno službo jednako v splošno zadovoljnost opravljala.
2.	. V št. 5 4. .Slovenca" poje Jeremija zopet svojo pesem; spletena je iz samih lažij, katere bode pa prizadeti mestni odbor drugim putom popravil."
Prosimo, da se kmalu zgodi, zato da hudobni Aman, ki nas črni, .da se ljudstvo hujska proti postavnim itak prepotrebnim naredbam", na kol pride. Zares .stvar se mora'pojasniti", da slehern spozna nesramno natolcevanje iu obrekovanje, ki se glasi: .največje pa pripomoglo hujskanje proti ž u p a n u i n m es t n e m u o d b o r u , češ, da je prodal Š k a d n j e glavarstvu." Kdo izmed nas je hujskal proti županu in glavarstvu? Dokažite! Resnično .se nam čudno zdi, da je kaj tacega mogoče" napisati; .ljudje, ki tako lažejo, ne morejo imeti dobre vere" — saj je sploh nobene nimate!
.To se najbolj kaže", da se naši nasprotniki ne ustrašijo naipodlejših sredstev v dosego svojih sebičnih namenov, da se sami ravnajo po reku .der Zweck heiliget die Mittel", katerega nam podtikajo. Se celo, ako pride kdo izmed nas v društvo, društvenika niti ne odzdravilo, temveč osten-tativno svojo mržujo kažejo, tako da se labko reče, .da ti .gospodje' sploh ničdruštvene omike nimajo." .Tosofakta,kisene dajo tajiti." Skrajna podlost se pa razodeva v besedah: .Le malokdo ga (t. j. kapelana) mara in prebivalstvo bode vse mogoče storilo, da do tega ne pride." Radi bi vedeli, kje je tisto prebivalstvo ? Kaj ne, to prebivalstvo si ti, nemčurska družbica .črnomaljske velike večine?!", ki se po šur-kovo pred lučjo resnice skrivaš in ponatiske na vsa-cega z drugače pisanimi črkami na zavitkih razpošiljaš ! Podpišite se, če vam je za resnico, sicer si pa z lepakom na grajski gostilni, ki nam služi za šalo, vam pa za zabelo, s katerim v .Poslanem" svoje laži zabelite, oči pokrite, da zdaj slehern, .kdor ima cči, bere in vidi, da ni jedna beseda resnična, kar jepisal .Slovenski Narod".
Črnomelj, 29. marca 1895.
Josip Matija Skubic, posestnik in gostilničar; Janko F u gin a, krojač; Frauc Jerman, mesar in posestnik, v imenu Višnikarju nasprotnih volilcev.
Eksekutivne dražbe.
Jan. Petkovoa iz Železniki zemljišče dnž 27. aprila (druga) v Logatcu.
Matije Žnidaršiča iz Podcerkve zemljišče r pritikli-nami (2934 gld.) dne 17. aprila in 17. maja (ponovitev) v Ložu.
Andreja Oblaka iz Topola posestva (1013 gld.) dne 18. aprila in 18. maja v Cerkniei.
Vine. Padarja is Ganiš (terjatev 228 gld.) posestvo (770 gld.) dn< 6. maja in 10. junija v Ljubljani.
Ivana in Ludovika Ilodovernika in Marije Omerse iz Sela posestvo (2880 gld.) dni 26. aprila in 31. maja v Vel. Lašičah.
U. G. Wencla, trgovca v Ljubljani, zarubljene premičnine (landauer-voz in S zaboji konjaka v Vodmatu št. 31), cenjene na 386 gld. 60 kr., dn6 22. aprila in 6. maja v Ljubljani (Vodmat st. 81).
Konkurz.
V konkurzu je Jurij J a k 1 i t s e h, nevknjiženi prodajalec orevljev v Kočevju. Konkurzni komisar je okr. sodnik Hauffen, upravnik mase dr. Golf, oba v Kočevju. Shod upnikov je dne 6. aprila, zgla&anje terjatev do 31. maja in likvidacijski rok dne 8. maja pred konkurznim komisarjem.
Prod& se iz proste roke
Itisa
na Št. Peterskem predmestji v Ljubljani
pripravna za izvoščeka ali mesarja. — Natančneje pove upravništvo .Slovenca".	211 3—1
Bavarsko črno pivo
(Spatenbrau)	205 5—4
posebno tečno ter bolebnim priporočljivo, iz prve pivovarne Sedlmayr-jeve v Monakovem (Miinchen), vrček po 12 kr., Izborno Koslerjevo pivo po 10 kr. in Izvrstna vina
toplo priporoča
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonove ulice 2t. 52.
Cenik vsakemu na razpolago.

Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
llbje olje.)
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 22
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja, se k ot»rn.tno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
Vizitnice
priporoča ll.
^Različne rastlina, Korenine/^ fl 66 7 luBje in semena /tupujo

jO ul ii sl j s li a !> o r k a-
Dn6 2. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	55	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	65	„
Avstrijska zlata renta 4%............123	.	95	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	50	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	85	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	35	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1083	.	—	„
Kreditne delnice, 160 gld......411	„	40	.
London vista......................122	.	20	.
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59	„	75	„
20 mark.....'.......11	„	94	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	67l/i.
Italijanski haukovci........46	.	15	„
C. kr. cekini......................5	„	74	„
Dne 1. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke i. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke i. 1864, 100 gld.....
i% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
.	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld.		—	kr.
164		50	
197		50	
99	M	35	n
133	n	25	n
108		25	
111		25	n
99		25	
99		90	
224		50	
175		25	
183		PO	
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......—
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke. 2U0 gld. .	174
Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st. v.	3640
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	560
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	84
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........131
kr.
50
25
75 50 40
12
Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U «"
WoHzeile it. 10 Dnnaj, lariahilfarstrasse 74 B.
A£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovauia pri popolni varnosti BOT 11 n 1 o ž o u 1 li (f lavnic. 'Ml
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.