60tf) t


/»lift E mg/ME—HOIW1E

NO. 229
^/}e
y 'CAN IN SPIRIT
LANGUAGE ONLY
A/.y
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAPSR
7/£

CLEYELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Pomirite? zaveznikov
cišj srečanj z njimi
Zavezniki ZDA so postali v zadnjih mesecih negotovi in polni dvomov, predsednik Nixon jih hoče pomiriti v neposrednih razgovorih.
WASHINGTON, D.C. — Objave srečanj z vodniki Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Japonske in Kanade pretekli teden so vplivale ugodno v glavnih mestih teh zavezniških držav. Razgovori predsednika Nixona z zavezniki, naj te zagotove, da ZDA ne mislijo žrtovati zavezniške edinosti za “pomiritev” s Sovjetsko zvezo in z L. R. Kitajsko.
Predsednik Nixon se bo ta četrtek sestal s predsednico vlade Izraela, vendar ta razgovor ni neposredno v zvezi z Nixono-vima obiskoma v Peipingu in Moskvi kot so ostali. Kljub vsemu hoče biti predsednik Nixon iz prve roke in podrobno poučen o položaju na Srednjem vzhodu, o čemer se bo gotovo raz-govarjal z vodniki ZSSR.
Prvo srečanje 13. in 14. decembra bo na Azorih s predsednikom francoske1 republike G. Pompidoujem. Vodnika obeh držav ne bosta razpravljala samo o odnosih svobodnega sveta do Kitajske in Sovjetije, ampak tudi o mednarodni denarni in trgovinski krizi. Zato bosta predsednika spremljala državni tajnik W. Rogers in zakladni tajnik Connally poleg H. Kissinger j a. Isto spremstvo bo imel Nixon tudi pri razgovorih s predsednikom britanske vlade E. Heathom na Bermudih.
Tudi razgovori z nemškim kanclerjem W. Brandtom in s predsednikom japonske vlade hodo posvečeni obema temeij-hima vprašanjema: odnosom do obeh glavnih komunističnih sil, ki jih bo Nixon V prihodnjem letu obiskal, in mednarodni denarni in trgovinski krizi.
Novi grobovi
Beatrice Zupančič V nedeljo je umrla v St. Alexis bolnišnici Beatrice Zupančič, roj. Modrzynski, 3595 E. 71 St. v Newburghu, žena Raymonda, mati Barbare Wiese, Johna, Raymonda in Jamesa, 2-krat stara mati, sestra Raymonda, Richarda Millerja, Harolda in Irene Pumucko. Pogreb bo v četrtek iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue ob 9. na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh.
Nixon hoče uspeh
¥ borbi i inflacijo
Popuščanje Plačnega odbora v pogfedu visoki!1! poviškov plač je vzbudilo sura v uspeh “razdobja II:’ Ni-xcnove gospodarske politike.
mm dosti naisšifi od francoskih tovarišev
CLEVELAND, O. — Za generala De Gaulla so bili težki časi, ko je v Franciji pred leti začela razsajati nova levica in grozila svoje dni z anarhijo in novo revolucijo. Gibanje je prišlo pod vodstvo nestrpnih študentov, ki so mislili, da jih mora poslušati svet. Na vrhuncu svojega
ves
WASHINGTON, D.C. — Odobritev nove delovne pogodbe v	_	.	u1. , ,
premogovni industriji z daleko boJa 3im 3e zmanjkalo brdskih
mmlm trgovine s ime
TOKIO, Jap. — Kakor hitro je svet zvedel, da mislijo Kitajci in Amerikanci obnoviti gospodarske stike, so marsikje hitro zaključili, da je Kitajska sita svoje osamelosti in da bi rada zcpet “prišla med svet”. Takih misli so bili tudi japonski izvozniki.
Večina med njimi se je sedaj vrnila iz Peipinga domov za skušnjo bogatejša. Kitajci so namreč kazali povsod veliko navdušenje in simpatije za nove •posle, toda do poslov ni prišlo.
Japonski izvozniki mislijo, da si hočejo Kitajci najpreje ogledati svet, potem šele napraviti načrt za nakupe v tujini. Pri tem se jim očitno nikamor ne mudi. Najbrže mislijo, da bo sedenja gospodarska kriza prisilila izvoznike vsega sveta, da znižajo svoje cene, bodisi kar naravnost ali. pa preko nižjih tečajev za njihove valute. Zato zaenkrat še ni treba računati z večjim izvozom na Kitajsko.
večjimi poviški plač, kot jih je. Plačni odbor prvotno določil
množic” in so se obrnili na delavske sindikate ter jih prosili za sodelovanje.
De Gaulle je hitro spoznal, da
kot dovoljene, je vzbudila vtis,
da drugo razdobje nove Nixono-j .	,
ve gospodarske politike ne	tem c!ana pril,ka' da u-
uspevalo, ker enostavno njegovi organi niso odločeni nastopiti v | boju proti inflaciji dovolj trdo.
Iz krogov Plačnega odbora, pa tudi iz krogov zvezne vlade same prihajajo zagotovila, da temu ni tako, da Plačni odbor le hoče spraviti “še zadnje krave v organizacijo1’, potem pa bo to zaprl. To se pravi, tiste unije, ki so v zaostanku s povišanji plač, bodo te še dobile, nato pa bo Plačni odbor trdo izvajal načelo o 5.5 G največjem povišku.
Sam predsednik Nixon se je odločen trdno in vztrajno boriti za uspeh svoje gospodarske politike, ker se dobro zaveda, da od njenega uspeha zavisi tudi njegov uspeh pri predsedniških in kongresnih volitvah prihodnje leto. Prav tako trden pristaš odločnega izvajanja drugega razdobja nove gospodarske politike je tudi Herbert Stein, ki bo z novim letom prevzel načelstvo predsednikovega gospodarskega sveta namesto P. Cracke-na.
i kroti študente. Zadovoljil je vse I socialne zahteve francoskega delavstva, ki se potem ni več menilo za študentovska politična junaštva. Nova levica je pod vodstvom študentov začela hitro hirati in propadati.
Zdi se. da podobna usoda čaka tudi hrvaške študentovske puntarje, ki trdijo, da jih je samo v Zagrebu okoli 30,000. Toliko študentov je brez dvoma v Zagrebu, toda med njimi so tudi taki, ki delajo in študirajo, na univerzo hodijo samo polagat izpite. Ti nimajo časa, da bi se udeleževali študentovskih nastopov.
Študentovski voditeji so pozvali hrvaške sindikate, naj jim | ji ni izpolnilo, pridejo na pomoč. Spregledali so, da so delavci še zmeraj hrbtenica komunističnega gibanja in da dajo še zmeraj več na Tita kot na študentovska junaštva. Zato obstoji hrvaške študente velika nevarnost, da jih bo zadela ista usoda kot pred leti francoske tovariše.
Krizo je začela čutiti tudi Zahodna Nemčija
BONN, Nem. — Končno se je Zazibal tudi nekdanji gospodarski mir v Zahodni Nemčiji. •Konjunktura je začela popušča-b, kar se v javnosti čuti na poseben način. Brez posla je že bad pol milijona delavcev, nekateri med njimi štrajkajo, druge s° pa zopet tovarne poslale na brezplačen dopust. Miru še ne kali nihče, lahko pa pride tudi bo tega.
Značilno je, da je Nemška in-bustrijska zveza pozvala vse svoje člane, naj bodo solidarni v Svojih odnosih do delavstva in baj ne popuščajo preko mere. Zaenkrat je najbolj prizadet zahodni industrijski del dežele, baed industrijskimi panogami pa kovinska industrija s proizvod-bjo avtomobilov.
Mihce ne pričakuje, da bo kri-Za dobila obseg in globino one Eo koncu prve svetovne vojne, 1 jo stari nemški rod še ni po-2abil.
Muskie potrebuje za imenovanje 12 milijonov
WASHINGTON, D.C. — Sen. S. Muskie je v finančnih zadregah, ko se pripravlja, da se bo pognal v boj za pridobitev demokratskega pred s edniškega imenovanja. Sodi, da bo potre-val za zmago v tej kampanji do 12 milijonov dolarjev.
-----o------
Dežela koruze Brazilija je poleg Združenih držav navečja pridelovalka koruze ha vsem svetu.
Pristaniško delavstvo
se je vrnilo na posel
NEW YORK, N.!Y. — Včeraj se je večina pristaniškega delavstva na atlantski in zalivski obali vrnila na posel na temelju Taft-Hurtley zakona. Štrajk se je začel še v oktobru in vsi poskusi končati ga potom pogajanj, so ostali brez uspeha.
Pristaniški delavci so se vrnili na delo za dobo 80 dni, da se položaj malo “ohladi” in se ustvari primerno ozračje za uspešna pogajanja.
-------o------
Sporočajte domače vesti!
Pri nedeljskih predsedniških in kongresnih volitvah v Urugvaju je levičarska “široka fronta” dosegla komaj tretje mesto z nekako eno petino glasov.
da revolucija ni mogla zmagati
MONTEVIDEO, Urug. — Nedeljske volitve v Urugvaju so vzbujale splošno pozornost, kei naj bi pokazale, kako gledajo in sodijo urugvajski volivci na levičarsko ljudsko fronto, organizirano na temelju one v republiki Čile, kjer je že eno leto na oblasti. Njeni pristaši so že pred samimi volitvami “slavili zmago” v upanju, da bodo na ta način vplivali na volivce. Ti so pokazali dosti zrelosti in konservativnosti. Predsednik republike Pacheco Areco sicer ni dobil potrebne večine za ustavno spremembo, ki bi mu omogočila ponovno izvolitev, toda zmagal je njegov kandidat Bordaberry.
Z nad polovico preštetih glasov je imela včeraj vladajoča Colorado stranka nekako 36 G glasov, Nacionalna okoli 32% ter “Široka fronta” okoli 20 G -Zadnja je upala za trdno na večino v glavnem mestu Montevideo, kjer so jo med drugim podpirali tudi Tupamari. Upanje se
Manj rdečih terencev v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Policijske oblasti trdijo, da se je šte-
Nepopolni izidi kažejo, da je zmagal poljedelski minister v sedanji vladi Juan M. Bordaberry, ki ni imel posebnega vo-livnega programa, pač pa podporo sedanjega , predsednika Jorga Pacheco Areco. Ta je sicer kandidiral tudi sam, toda izvoljen bi mogel biti le, če bi volivci najprej odobrili spremembo ustave, ki prepoveduje ponovno kandidaturo predsedniku republike. Volivci so spremembo ustave odklonili. Za tak
vilo rdečih terencev, organizira- , v . .	,
nih pristašev komunistične re- sluca3 -ie kandidiral Bordaberry
••	u •	^ j-t t - ! in po vsem sodec tudi zmagal,
volucije po vaseh m mestih Juz-; L	&
nega Vietnama, zmanjšalo od le- Levičarske sile v Urugvaju so
ta 1968 od 104,000 na nekako nastopile skupno po zgledu le
50,000.
Predno je bil ta cilj dosfežen,
v 8 mesecih, ker to je življenjska naloga. Seveda je napovedal končno zmago revolucije, ne pa časa te zmage.
Novi predsednik bo prevzel vodstvo republike v prihodnjem marcu. Čakajo ga težke naloge, ker Urugvaj je sredi hude gospodarske in tudi socialne krize. ---------------o-------
Obnova t&gsmje v Mgiki h!!ro napreduje
ENUGU, Nig. — Kmalu bc minulo dve leti, odkar se je končala nigerijska državljanska vojna. Po končani vojni je dežela. odšla v pozabo, ni pa tam življenje zamrlo. Obnova hitro napreduje celo v Biafri, ki je največ trpela. Glavno mesto E-nugu dobiva novo lice, civilni prebivalci so se večinoma že vrnili.
Sedaj je režim začel znova nastavljati celo oficirje, ki sc vodili uporniške akcije. Dr. O-iukwu, ki je vodil upor proti nigerijski vladi, je še zmeraj političen begunec zunaj domače dežele.
Čeprav obnova dobro napreduje, ne bo kmalu končana Manjka namreč kapitala. Doma čega ni, tuji kapital se pa še n opogumil, da bi prišel v deželo Spomini na vojne strasti narav no še niso popolnoma izginili odnosi med plemeni so še zmeraj napeti, splošnega medsebojnega zaupanja še zmeraj ni Vendar tudi ni strahu, ki b. gonil nekdanjo upornike nazaj \ džunglo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je včeraj objavila, da bc predsednik R. M. Nixon začel svoj obisk na Kitajskem 21. februarja 1972, torej dober mesec po svojih srečanjih in razgovorih z glavnimi zavez niki ZDA.
Spor za davčni dolar za vol iv no kampanjo se bliža vrhuncu
WINDS
Oblačno in hladnejše. Verjet-°st snežitve. Najvišja temperama okoli 35.
W A.S H I NGTON, D.C. — Med republikanci in demokrati divja že dalj časa huda bitka za davčni dolar, ki naj pomaga strankam kriti stroške za volivno kampanjo. Podrobnosti tega boja so znane, akoravno dolarski zneski niso bili nikoli avtoritativno razglašeni. Ugotoviti se da približno sledeča slika:
Demokratom prede neprimerno bolj trdo pri pokrivanju stroškov za volivne kampanje kot republikancem. Republikanci ne tožijo na primer, da še niso plačali vseh izdatkov za zadnje predsedniške volitve, čeprav gre skupna vsota daleč preko $50 m i 1 i j onov. Na demokratski strani je položaj skoraj obupen. Iz volivne kampanje 1968 jim je ostalo še zmeraj dolga nad 19 milijonov. Tretjina tega dolga obsega zneske, ki jih stranka dolguje bogatim zasebnim “dobrotnikom”, ki sedaj] zmeraj manj potrpežljivo čakajo na poravnavo. Drugo tretjino tvorijo neporavnani računi za telefonske in brzojavne »troske, del je za stro-
ške letalskih prevozov itd. Tretja tretjina obsega neplačane račune za splošno režijo. Najbolj sitna je ATT družba, ki je že zagrozila, da prihodnje leto ne bo več na kredit prevzemala naročila za telefonske razgovore, brzojavne stroške itd. Zahteva od stranke, da ji da jamstvo za plačilo bodočih stroškov v znesku $1.5 milijona. Vsi ti dolgovi ležijo kot mora na ramenih vodstva demokratske stranke.
To je prisililo demokratske politike, da so se zagledali v idejo, da naj federacija nekaj prispeva glavnim strankam, republikanski, demokratski in Wallaceovi. Iz te težnje je nastal zakonski predlog, že odobren od senata, naj vsak davkoplačevalec dovoli, da se po en dolar od njegove prijave porabi za kritje kampanjskih stroškov. Po približnem računu bi obe stranki, republikanska in demokratska dobili po $20 milijonov, Wallaceova pa nekaj nad $6 milijonov. Do-čim republikancem ta federalna podpora ni ravno življenjsko potrebna, je demo-
kratje potrebujejo kot riba vodo, zato se pa tudi tako potegujejo zanjo.
Republikanci so proti, toda ne ravno iz ljubezni do načelne politike. Zato je vodstvo boja proti načrtu prevzel sam predsednik Nixon in se s tem spravil v konflikt z vsemi demokrati. Boj še ni končan, mislijo pa, da bo končan ta teden, ako se predsednik odloči, da načrta, ki je obešen na zakonski predlog kot dodatek, ne bo vetiral. Kaj misli napraviti Nixon, še ni povedal, to pa še bolj zaostruje stike med demokrati in republikanci.
Nixonovo stališče je razumljivo. Njemu se ni treba beliti glave, kako bo prihodnje leto poravnal stroške za svojo predsedniško kampanjo. Ima v tem pogledu že dosti skušnje iz lastne prakse. Ceni tudi pravilno, v kako veliko zadrego ibi spravil demokratske finance v prihodnji volivni kampanji. To bi mu gotovo precej pripomoglo do zmage. Vprašanje je, kdo bo nosil stroške za tako politiko.
Nixon misli, da bo vse breme padlo na demokratske ra? me. V tem se pa lahko goljufa. Ako bedo demokratje videli, kako daleč gre v Nixonu partijska vnema, ga bodo v tem tudi posnemali. Bodo postali ravno tako ostri proti njemu, koti je on oster proti njim. To se bo takoj pokazalo v Kongresu. Kongres je v demokratskih rokah in utegne Nixonu prekrižati marsikateri politični račun, trpela od tega bo vsa dežela. Nixon se mora boriti proti draginji, inflaciji, za mir v Vietnamu, proti brezposelnosti. Kako more računati, da bo na vseh teh političnih frontah lahko zmagoval, ako mu bo Kongres stalno in načrtno metal polena pod noge?
Ce se bo torej političen boj radi davčnega d o 1 a r j a res razvnel, bomo vsi skupaj imeli več škode, kot znaša tistih $46 milijonov, ki bi jih prostovoljno davkoplačevalci prispevali k stroškom volivne kampanje. Vsaj o tem — tako mislimo — ne ibo treba nikomur dvomiti.
vičarjev v Čilu lani in upale kot one na zmago. Razvoj v je bilo okoli 24,000 terencev po- j Čilu na volivce v Urugvaju ni bitih, 35,000 prijetih in “spreobr. J napravil posebno dobrega vtisa, njenih”, okoli 43,000 pa jih je še ker so čilski zgled odklonili kar vedno v ječah in taboriščih. jz 4:1 Kandidat Široke fronte Rdeče gverilske enote so med gen. L. Seregni je priznal poraz, tem še številčne in imajo še do-'pa dodal, da je njihova “revolu-
sti dotoka, pravijo uradni viri. j cija na pohodu”. Razlagal je,	^ ^ ____ Pred-
sednikov tiskovni tajnik R Ziegler je napovedal predsednikov veto novega davčnega zakona, ki je sedaj pred konferenco obeh domov, če bode ostala v njem senatova dopolnila o znižanjih davkov in o financiranju volitev iz zveznih davčnih sredstev. Na ta svarila je prišel s Kapitela odgovor, da bo moral Nixon dolgo čakati na nov davčni zakon, če bo sedanjega vetiral. WOODLAND, Wash. — Oblasti so ustavile preiskovanje področja, kjer so upale najti letalskega ugrabitelja “Coo-perja”, ki je z $200,000 odkupnine skočil s padalom iz letala preteklo sredo in izginil. AMAN, Jord. — Kralj Husein je imenoval za novega predsednika vlade namesto umorjenega W. Tella Ahmeda Lo-zija, ki zastopa v glavnem ista stališča kot njegov prednik. Loži je odpotoval v Kairo na sejo Arabskega obrambnega sveta.
HONG KONG. — Peiping je v zadnjih dveh dneh ponovno obsodil indijski napad na Vzhodni Pakistan, izrazil zaskrbljenost zaradi njega in ponovil svojo podporo Pakistanu.
Iz Clevelanda in okolice
Sestanek Slov. pristave—
Predsednik Slovenske pristave sklicuje sestanek vseh sedanjih in bivših odbornikov ter vseh članov Slovenske pristave v sredo, 1. decembra, zvečer ob 8. j eni izmed malih dvoran SND na St. Clair Avenue. V kateri, oo mogoče zvedeti pri glavnem vhodu. Predsednik sporoča, da ,e sestanek zelo važen za Pristavo in zato vabi k čim večji udeležbi.
Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pogojnega, zaslužnega pionirja Antona Grdino ob štirinajsti obletnici njegove smrti.
_^esni odpadki in žaganje—
Pri podjetju Lumpert Wood Products na 1550 E. 33 St. dojite zastonj orehove lesne odpadke in žaganje. Tak les je najboljši za kurjenje odprtih robnih ognjišč. Pridite ponj!
V božičnem duhu—
St. Clair Business Association, / kateri so povezana podjetja n samostojni privatni poklici Aenklerske okolice, je okrasila %. Clair Avenue od 38. do 82. ceste z lepimi božičnimi dreve-Aki. Delo je opravila skupina .odjetnikov pod vodstvom Boba .ovaka in skupina mladih ljudi .od vodstvom Steva Hogana sadnji dve nedelji. Vsem, ki so krasitev zamislili, jo izvedli in pokrili stroške za njo, naše Ismeno priznanje! netiia seja—
Čarnima Hive 493 TM ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer v iND na St. Clair Avenue, soba A. 1, letno sejo z volitvijo od-oora. Vse članice nujno va-oljene. Po seji bo na razpolago prigrizek.
K molitvi—
Članstvo Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je va-jijeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Jivd. k molitvi za umrlega Zdravka Novaka, jutri, ob 9. pa njegovemu pogrebu.
važna letna seja—
Društvo sv. iviarije Magdalene A. 162 KSKJ bo imelo svojo glavno letno sejo v sredo, 1. de-jembra, ob 2. popoldne v družabni sobi farne dvorane sv. vida. Asesment bodo pobirali jd 1.30 dalje. Po seji bo zabava m prigrizek, itokoborba—
V četrtek se bodo v Areni nra jH7 Euclid Avenue merili v jokoborbi preskušeni borci Waldo Von Erich in Domenic De-oucci ter Johnny Powers in Ab-rullah The Butcher.
Novi odpusti—
Danes bo predvidoma odpuščenih iz mestne službe okoli j00 oseb. Odpusti bodo v vseh jddelkih z izjemo policije in gasilcev. Župan R. Perk je iz-,avil, da upa, da ti odpusti ne oodo poslabšali splošne ravni mestne uprave in mestnih služb. Pričakujejo, da bo kasneje odpuščenih še novih 500 oseb. Upor v prisilni delavnici— Sinoči je prišlo do upora v prisilni delavnici v Warrens-villu. Upora se je udeležilo kakih 75 jetnikov, pa je bil naglo končan.
Odprta pot
ALBUQUERKUE, N. M. — “The Santa Fe“ pot med New Mexico in Missourijem je bila odprta leta 1825.
/IMERIŠM POMOViniA
XI i l# « <-/» A;- »M » ATI I
mirnm&m
St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
. ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 tor ? months Canada and Foreign Countries:
$18.SQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 229 Tuesday, Nov. 30, 1971
Anglija pred ugankami svetovne politike
Ko je Anglija koncem oktobra sklenila, da gre v Evropsko gospodarsko skupnost, se je sicer zavedala, da je napravila usodepoln korak, da se bo pa usodepolnost pokazala tako hitro, ni mislila. Vznemirila jo je seveda znova spijonska afera s Kremljem, ki še zmeraj ni dosti pojasnjena, toda bolj jo je zadelo, ko je ugotovila, kako hitro se spreminja ameriška zunanja politika. Sprva je kazalo, da se bo Amerika brigala samo bolj intenzivno za stike s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, da pa ostalega sveta ne bo zanemarjala. Pa se je zgodilo, da je gospodarska kriza pognala Ameriko tudi v smer političnega izolacionizma.
Do določene meje se zdi ameriški politični izolacioni-zem razumljiv in upravičen, kajti Amerika je predrago plačevala marsikateri svoj eksperiment v zunanji politiki. Ni-xonova doktrina je še kolikor toliko odgovarjala pojmu zmernega političnega izolacionizma, ko pa je senat zahteval, da mora zunanja politika poznati svoje meje tudi pri investicijah vanjo, se je naša javnost takoj začepila za idejo zmogljivosti v zunanji politiki in se po stari navadi pre-napela. Administraciji se je sicer posrečilo, da je ta razvoj zavrla, toda ne popolnoma. Svet je že prešel do stališča, da gre Amerika nazaj vase in da meje te prostovoljne osamelosti še niso dognane.
To je za Anglijo zelo neljub pojav. Ni mislila, da bo Amerika tako korenito želela spremeniti smer svoje politike in povsod zmanjšati svoje politične obveze. Če bi bila sama, bi se bila že na nek način znašla. Sedaj je gospodarsko vključena v Evropo in skušnja jo uči, da bo njena povezanost z EGS ali vodila v neke vrste skupno mednarodno politiko ali pa razpadla. Anglija razpada EGS ne želi, ne bi pa tudi rada živela v neki gospodarski skupnosti, ki ne pozna skupne smeri v zunanji politiki. V tem tičijo težave angleške zunanje politike.
Praktično se bo to pokazalo pri obravnavanju vprašanja razorožitve Srednje Evrope. Tam si stojijo naproti interesi komunističnih držav in zahodnega svobodnega sveta. Cilj je seveda isti, toda cilji in pota do miru v Srednji Evropi so različni.
Komunistični svet želi, da bi bili v Srednji Evropi obe glavni politični filozofiji invnopravni. Moralna vrednost diktature in svobode naj bi bila enaka na obeh straneh železne zavese. Samo tako, recimo, ideološko ravnovesje o-beh političnih filozofij lahko jamči za mir v Srednji Evropi. To je po skušnjah zadnjih 20 let nemogoče. Naj mislijo vladajoči režjmi na obeh straneh železne zavese, kar hočejo, svobodne države so zmeraj privlačnejše od dežel, ki ječijo pod diktaturo. Pod komunističnimi režimi diktature lahko prisilijo javnost, da uradno molči, v svobodnih državah pa režimi ne morejo preprečiti kritike vladne politike.
Angleži to vedo in upajo, da bodo diktature postale prožnejše pri presoji vrednosti vseh vrst na področjih, ki ne spadajo v politiko. Slučaj Jugoslavije uči, da je tako u-panje hitro ob vsako praktično vrednost. Ako bi hotel biti sporazum o razorožitvi Srednje Evrope tudi politično kaj vreden, bi moralo biti v komunističnih državah vsaj na nekaterih področjih več svobode, temu se pa komunizem dosledno upira.
Veliko vlogo pri obravnavanju teh problemov med svobodnimi in diktatorskimi režimi v Evropi bi seveda lahko igrala Amerika. Ako se bc Amerika izmikala sodelovanju, odnosno posredovanju na tem polju, bo pogodba o mirni Srednji Evropi zmeraj v nevarnosti, da jo bo mednarodna politika ubila.
Nič manj kočljivo je vprašanje o odnosih pomirjene Evrope do Kitajske. Vkljub temu, da Evropa ne igra več vloge prvega razreda na drugih kontinentih, so njene zveze z vsem svetom še zmeraj zelo živahne. Cela stoletja je vladala med Evropo in temi kontinenti ne samo politična, ampak tudi duhovna povezanost. Klasičen vzgled nudi za to zgodovina francoske kolonialne politike. Še danes vži-vajo na primer Francozje c Vietnamu več simpatij kot A-merika, pa vendar niso tam pustili toliko kapitala kot Ame-lika. Kadarkoli mora Saigon izbirati med Parizom in Wa-shingtonom, zmeraj rajše potegne s Parizom. Koliko bi dala naša politika, ako bi se mogla veseliti enakih simpatij po vsem svetu. Amerika si s svojimi bilijoni dolarjev ni mogla zavarovati niti sence tistih simpatij kot Evropa s svojimi duhovnimi vezmi. To je tudi razlog, zakaj Evropa gleda na Kitajsko drugače kot Amerika.
Sedaj prihaja Evropa v izreden položaj. Sovjetska zveza bo igrala v Evropi še zmeraj odločilno vlogo, obenem pa bo rabila Evropo kot zaledje proti Kitajski. Kitajska bo horda Sogjetom napraviti čim več škode na obeh straneh železne zavese. Bo neprenehoma vrtala, kje so šibke točke sovjetske politike v Evropi. To bo pogosto spravilo Evropo v zadrego. Evropi ne bodo ostale kitajske želje prikrite. Ev-
| ropa bo gledala, da jih izkoristi zase in skuša igrati neod-' visno vlogo v igri med tremi velikimi. Anglija računa tudi s to možnostjo, akoravno ve, da se ne bo ponudila vsak dan. Kadar se bo ponudila, bo vsaj London skušal vneti v evropski politiki težnjo, da dobi čim več vpliva na komunistične narode. Temu bo seveda sovjetska politika nasprotovala, toda ne s pritiski. Končno bo morala biti zadovoljna, da je zahodna evropska politika med narodi vzhodne Evrope bolj priljubljena kot kitajska.
To bi pomenilo, da bo Moskva mislila pri svoji politiki do Evrope najpreje na Kitajsko, kajti Evropo smatra za politično in vojaško zaledje v trenjih s Peipingom, Zahodna Evropa bo pa iskala v simpatijah vzhodne Evrope dodatno jamstvo za svojo varnost. V Evropi bo torej nastalo čudno prelivanje ideoloških tokov in idejnih stremljenj, ki jih bo Anglija skušala izkoristiti v prid svoji mednarodni politiki.
Anglija računa, da Sovjetska zveza ne bo nasprotovala osnovnim tendencam britanske politike. Angleška politika je zmeraj stremela po ravnovesju političnih sil, te tradicije ne bo opustila tudi sedaj, ko je v mednarodni politiki zdrknila na drugo mesto. Moskva torej lahko računa na tiho podporo Londona, pa naj bodo odnosi med Londonom in njo na videz dobri ali slabi. To, kar bi Angliji najbolj koristilo v vzhodni Aziji, je ravnovesje sil med Kitajsko na eni strani in Sovjetijo ter Ameriko na drugi. Amerika bo angleško tendenco prenašala le tako dolgo, dokler se ne bo naveličala svoje osamelosti, ki se je zanjo verjetno le začasno odločila. Doba planirane ameriške osamelosti bo za Anglijo in njene interese neprijetna doba. London upa, da ne bo dolga.
'I
I
BESEDA IZ NARODA
|
IM sl@¥a gifMsfeacsv
k Eiiclida poroča
EUCLID, O. — Po zadnji seji slovenskih upokojencev v Eucli-du je veščak iz urada zdravstvene posluge predvajal filme, kjer smo se nekoliko seznanili z boleznimi očesa, kot je očesna mrena (cataract), o nastanku glaukome (glaucoma) in drugih. Bilo je zelo poučno, posebno za starejše ljudi, katere dolete o-česne bolezni navadno pogosto-ma. Prikazujoči filmi so bili čisti in samogovomik imeniten v tolmačenju. Organizaciji “Eye Care” smo zelo hvaležni za u-slugo.
Članstvu se tem potom naznanja, da se bo prihodnja seja vršila v četrtek, 2. decembra, v avditoriju Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. To bo letna seja in začne se ob enih popoldne. Po seji bo ravnotam večerja. Sipremembo se je naredilo iz razloga, da se boljše in v večjem številu postreže članstvu na letni seji. To je upoštevanja vredno in bomo spremembo radevolje vzeli na znanje.
O, ta neurejen davek na posestva v državi Ohio. Zdaj so ugotovili, da je potrebno v smislu odloka vrhovne sodnije za Ohio izenačiti davčno vrednost na posestva s 33% na 40% od dejanske vrednosti. Ako je hiša za davke ocenjena $6,000, bi s to spremembo mogli doplačati približno $27. Državni zastopnik 53. okraja George Voinovich je dejal, da je potrebno sprejeti nov zakon, da se prepreči ta povišek. To je že od sile, kar počenjajo z nami ti davčni izvedenci: če njim preprečimo poviške davkov pri volitvah, ti pridejo notri skozi zadnja vrata.
V ohijski državni legislaturi se politično prekljajo glede državnega proračuna, ki ga
mo $34 na dan, do sedaj $30 na račun življenjske rezerve.
Asesment ali premija za “Medicare, Part B” se skokoma povišuje. Začeli smo plačevati $3 na mesec, zatem leta 1968 so povišali na $4, leta 1970 na $5.30 in v minulem mesecu juliju pa na $5.60 na mesec, kar je vzeto od čekov socialnega sklada (Social Security),
Za “Part A”, to je bolnišnice, smo začeli doplačevati $40, v letu 1996 se je zvišalo na $44, v letu 1989 na $52, v 1970 na $60 in s 1. jan. 1972 bo nas stalo $68.
Mnogo teh doplačil je na račun kontraktov družbe, pri kateri je bil bolnik uposlen, in delavsko unijo, kot na primer UAW in GM in več drugih.
Glede zdravniških in bolniških doplačil so zelo zainteresirane zavarovalninske družbe. O-glašujejo na televiziji in izdajajo cele priloge v časopisih dan za dnem, kar stane ogromnega denarja. Obetajo veliko podpore v slučaju bolezni, ki je na prvi pogled zelo vabljiva, ko pa človek prebere drobni tisk, se vidi, da le v skrajnem slučaju dajo nekaj podpore, sploh mora biti zavarovanec dolgotrajno bolan, da sploh kaj dobi od teh privatnih zavarovalninskih družb. Prej ali slej bo federalna vlada morala prevzeti večjo odgovornost za bolniško postrežbo.
Za odbor: L. K.
so si želeli še več, pa seveda vsega je enkrat konec. In tako bo letošnja vinska_ trgatev v New Yorku dolgo ostala v spominu vsakemu Slovencu, ki se jo je udeležil.
Vožnja proti domu je vse prehitro minula. Pozno smo se vračali domov, z žalostjo v srcu, ker je vse prehitro minulo, toda misel, da bomo skoro zopet imeli kaj podobnega, nas drži pokon,-cu in nam daje upanja, da se bomo na ta način še dolgo srečavali in s tem ohranjevali slovenski ponos in krščanski duh.
Armin Kurbus
IZ NAŠIH VRST
¥es@l@ Je belo §ia “vinski trgatvi” w lew Yarkti
FAIRFIELD, Conn. — Vinska trgatev je za nami in sporočiti moramo, kako in kaj smo se imeli. Kot vsako leto, tako smo tudi letos bili v New Yorku, da damo duška svojim čustvom. To je naše vsakoletno srečanje z je j brati Slovenci v New Yorku. predložil guverner že pred sed- Poln avtobus nas je bilo, vož-mimi meseci. Modroslovsko je nja in razpoloženje je bilo na razlika v tem: oni, ki imajo do-j višku. Prišli smo pravočasno in hodke, priporočajo prodajni da-;tako smo lahko še vsi prisostvo-vek za kritje stroškov, bolj vali slovenski službi božji na stvarni pa, da se naloži v ta na- Osmi in s tem opravili svojo men dohodninski davek. Prodaj- nedeljsko dolžnost. Maševal je ni davek bi obremenil uboge č. g. Vinko Zaletel in imeli smo državljane, ker bogati naku-jtudi priliko za sv. spoved, kajti
prisotnih je bilo kar pet sloven-
pujejo največ na ‘wholesale’.
Po novem letu (bo sprememba tudi pri “Medicare, Part A”, to je glede bolniških izplačil. Za stroške bolnišnice “Part A” se je do sedaj zahtevalo $60 doplačila, po 1. jan. 1972 se zviša na $68 in zatem Medicare plača bolnišnico za 60 dni. Med 60 in 90 dnevi v bolnišnici bo treba doplačati $17, do sedaj je bilo $15. Če je bolnik od 21 do 100 dni v negovalnem oddelku, doplačamo $8.50 na dan, do sedaj $7.50 in če smo v bolnišnici.nad 90 dni tokratnega zdravljenja, doplača-
skih duhovnikov. Tako smo tudi na tem področju izvršili svojo versko dolžnost, kar se nam v cerkvi Sv. Križa le redko nudi.
Vinska trgatev je bila letos res nekaj posebnega. Ljudi o-gromno, veselje na višku, pijača in jedača pristno slovenska. Naša slovenska glasbena skupina
ZVON nam je za letošnjo vin- poteku naročnine. Saj res ne sko trgatev pripravila vrsto ve-J vem, če bi se ibil sam spomnil, selih pesmi. Kot višek je bilo to, j Priloženo Vam pošiljam ček da je vsa dvorana v navdušenju!v znesku $20, za enoletno naroč-pela znano Slomškovo pesmice nino in štiri dolarje v pomoč li-“En hribček bom kupil”. Ljudje stu, katerega vedno rad berem.
Denver, Colo. — Spoštovani! Priložen je ček za obnovo naročnine na Ameriško Domovino za eno leto, ostalo pa je za njen tiskovni sklad.
Uredništvu, upravi in vsem či-tateljem Ameriške Domovine želim prav vesele božične praznike in lepo pozdravljam!
Raymond Gruntar
m
Johnstown, Pa. — Spoštovani! Moja naročnina: za Ameriško Domovino mi poteče šele decembra. Ker pa sem videl v listu naznanilo o podražitvi naročnine, Vam jo takoj pošiljam za prihodnje leto in prilagam štiri dolarje za dar listu.
Mrs. Debevec, popolnoma se strinjam s podražitvijo naročnine, čudim se le, da ste mogli tako dolgo .odlašati in tako dolgo zdržati brez povišanja. Vem, da nekateri ljudje težko zmagujejo visoke življenjske stroške, zlasti mi upokojenci, toda za dobro stvar se moramo tudi mi žrtvovati. In ta dobra, zaslužna stvar je prav gotovo slovenski list A-meriška Domovina!
Lepo pozdravljam uredništvo, upravo, uslužbence in vse naročnike priljubljene Ameriške Domovine. Vaš dolgoletni naročnik, 82-letni
Frank Mehle
*
St. Catharines, Ont. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino, čeprav imam še plačano do maja prihodnjega leta in obenem prilagam darilo za tiskovni sklad.
Na Ameriško Domovino sem naročena že 12 let in sem z njo zelo zadovoljna. Vedno jo težko pričakujem in bi mi bilo dolgčas brez nje.'
Lepo pozdravljam uredništvo upravo in vse bralce Ameriške Domovine in vsem skupaj želim vesele božične praznike in srečno, zadovoljno in zdravo novo leto 1972.
Vaša zvesta naročnica
Marija Yakos
❖
Canon City, Colo. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za obnovo moje naročnine, štiri dolarje pa poklanjam v tiskovni sklad A-meriške Domovine.
Z listom sem zelo zadovoljen in Vam želim mnogo uspeha! Bodite prav lepo pozdravljeni!
Matt Flajnik
*
Massillon, O. — Spoštovana uprava! Na podlagi Vašega naznanila o povišanju naročnine. Vam priloženo pošiljam ček za naročnino za prihodnji dve leti.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker poroča in piše realno brez olepševanja. Toda dostava je točna in se mi ni še nobena številka zgubila.
Mnogo uspeha in novih naročnikov ter obenem še blagoslovljene božične praznike Vam vsem skupaj želi hvaležno vdani Jožef Sladič
Cleveland, O. — Spoštovani! Prav lepa hvala za obvestilo o
Kako sem pripravlja! atentat na Tita
VI.
PATERSON, N.J. — Salezijanci po avstrijskih taboriščih nismo imeli namena emigrirati čez morje. V vsako deželo, kamor so naši ljudje odhajali, je šlo dovolj slovenske duhovščine. Ko so se pa začeli na debelo seliti v Argentino, so od tam prihajali glasovi, da bi bilo le dobro, če bi tudi kak slovenski salezijanec prišel tja. Salezijanci da so tam zelo vplivni, imajo velike in zelo dobre šole, pa bi slovenski mladini lahko v marsičem pomagali.
Ker je več mojih nekdanjih sošolcev iz bogoslovja zavzemalo zdaj v Argentini vplivna mesta, sem se odločil, da pojdem jaz tja. Ker pa bi se v Avstriji postopek za potni list preveč zavlekel, sem sklenil pobegniti v Italijo. Jakob Žakelj me je s še par drugimi v enakem položaj u spretno prepeljal čez hribe
skim kanclerjem Figlom 1 ' Naravno je takrat pogovor ve no nanesel na Tita in njegovo “prelomitev” z Moskvo. Vsi so želeli vedeti naše mnenje. le sem vsakemu povedal: najboljši družini lahko pride, a se dva brata spreta med seboj-Bilo bi pa napak pričakovati, da bi v slučaju, če bi sosed enega napadel, drugi držal s sosedom in ne z bratom. Zato nikar ne pričakujte, da bo Tito držal z Zapadom proti Moskvi.”
Ni bilo emigracije za begunce.
Počasi sem začel pomagati g-dr. Robiču pri dušnem pastir' stvu med slovenskimi begunci po taboriščih okrog Rima. Za begunce v Italiji takrat ni bil° nobene emigracije nikamor. Hudo je bilo gledati toliko mlad^ fantov, kako so se dolgočasili P° taboriščih brez upanja, da ^
kar mu bodi izrečena iskrena mo§H ^am naPrej. Ce sern hvala - in v Volčji vasi pod Sv. moŠel> sem nekaterim omogocm
Višarjami smo sedli na vlak, ki da 30 Prišli za nekaJ dnTv nas je srečno pripeljal v Rim, ali PavPoleti na Južno Tirois* kjer je za druge poskrbel g. dr. kakšnemu kmetu. Dva s a Robič, jaz sem pa dobil stanova-1 od tam zmuznila v Avstrijo,
nje pri svojih sobratih.
Pot v Argentino zaprta.
Ni bilo ovir za sprejem v begunsko organizacijo IRO, ki mi je bil v Avstriji odklonjen, italijanskim oblastem se pa nisem prijavil, ker točka 45 njih mirovne pogodbe pravi, da bo Italija vsakogar, ki bi ga katera koli zavezniška država zahtevala, brezpogojno vrnila. To mi je pozneje prav prišlo, ko je Tito od De Gasperija zahteval mojo izročitev, pa mu je ta lahko odgovoril, da italijanska vlada za mene ne ve. Pač pa sem si poskrbel vatikanske dokumente da sem se lahko gibal.
Na žalost pa je prav takrat Argentina ustavila vsako priseljevanje iz Italije. Leto prej je namreč sprejela na tisoče italijanskih delavcev, med katere se je vrinilo tudi precej komunistov, ki so zdaj začeli Peronu delati težave, zato pa iz Italije nikogar ni maral več. Pisal sem sobratom na Koroško, kako sem obtičal, in jim svetoval, naj pošljejo koga drugega. Prijavil se je g. Janko Mernik, ki je kmalu odpotoval.
Čuvar grobov mučencev.
Meni je bilo nerodno, da mi je bila pot zaprta, moji predstojniki so pa pravili, da je božja Previdnost sama tako uredila, ker me potrebujejo v Rimu za sveto leto kot ravnatelja Kali-stovih katakomb. Nikoli si ne bi drznil misliti na tako častno službo v večnem mestu, zdaj sem pa kar na lepem padel vanjo.
Delo pri katakombah mi je bilo silno všeč. Biti varuh grobov najbolj znamenitih krščanskih mučencev je velika čast, posebno še za sina slovenskega naroda, ki ga je Bog zadnje čase tako bogato obdaril s tisoči mučencev.
H katakombam se zgrinjajo romarji in turisti iz vsega sveta, v svetem letu jih je pa bilo še izredno veliko. Tam spoznaš ljudi z vseh kontinentov in navežeš. stike. Tudi z državniki, do katerih bi človek sicer težko pri-
vela nekaj časa na kmetih, P°' tem pa emigrirala v Kanad0-Bila sta Edi Pikovnik in Fraflk Luzar.
To mi je dalo misliti, da seri neke nedelje v taborišču Frri1' chette fantom rekel: “Jaz na va' šem mestu bi riskiral in begiri' stvo še enkrat začel, kot sta naredila Pikovnik in Luzar “Kako to mislite?” so vpraševa' li. “Pobegnil bi od tod, se pelja do Trbiža, tam skrivaj prekora' čil mejo, Avstrijcem pa rekel, d3 prihajam iz Jugoslavije. Zapr11 bi me za 10 dni kot vsakega, ri pride ilegalno čez mejo, poteri bi bil pa prost in bi imel erii' gracijo odprto na vse strani.
Takoj se jih je nekaj prigl3' silo, pa me hkrati prosilo, če '°1 jih hotel spremiti do meje. Se' veda jim je bilo treba vožnj0 plačati, ker niso imeli denarj3-Hvala Bogu, da so mi prijatelji in znanci, ki se že emigrirali ^ Združene države ali Kanade, vedno priložili kak dolar v svO' jih pismih, tako da sem imel za kake stroške. “Glejte, da boSte čedno oblečeni in obriti,” seri jim rekel, “pa da se vas ne b° držala taboriščna slama, sic61 vas bodo karabinerji takoj P°' gruntali, da ste ušli iz taborišča.”
Skrbelo me je, kako bo šlo od Vidma (Udine) naprej do Trbiža, ko na vlaku pregledujej0 potne liste tistim, ki so namenjeni v Avstrijo. Zdelo se mi Je pametno, da smo že v Benetkab vsi šli v drugi razred. Jaz seri sedel pri vratih oddelka in, k0 je prišel pregled, brž pokaži svojo vatikansko izkaznico, Pa rekel:	“Se peljemo samo d°
Trbiža.” Nič niso sitnarili. ZH' gal se pa tudi nisem, ker peljal smo se res samo do itja.
V Trbižu smo šli v kolodvorsko restavracijo, da smo se mal° podprli, potem pa kar po glavni cesti naprej proti meji. Nihče nas ni ustvaljal ali kaj spraševal, čeprav se je veliko karabi' nerjev vozilo po cesti sem in tja-Malo pred mejo je ovinek & majhen gozd. Tam smo stopili S ceste, jaz sem pa fantom pokazal: “Pri tistemle poslopju je iO-šel, se tam dobiš na neprisiljen lijanska mejna straža, pri onile način. To je bila zopet zadevaj hiši malo naprej pa avstrijska-ki je Tita jezila.	j Vi pa pojdite tukajle doli v do-
Tako sem se tam prijetno raz- lino, prekoračite potok in govarjal z Adenauerjem, s Fran-j njem naprgj kakih 10 minut, p°' covo ženo in hčerko, z irskim tem pa zopet na glavno cesto,
predsednikom De Rivero in Co-stellom, z Evito Peron, z new-jorškim guvernerjem Deweyem
P° n.iej do Podkloštra (Arnold-stein), tam pa na vlak za Celovec. Tam se javite, kot da priha-
in več drugimi ameriškimi gu- jate iz Jugoslavije,” Pred odho-vernerji in senatorji, z avstrij- dom iz Rima smo kupili še pat
izvodov Slovenskega poročeval-Želim Vam obilo sreče in bož- ca in nekaj jugoslovanskih ciga-jega blagoslova. Da bi Ameriška %et, da so jih imeli v žepu. Vse Domovina še veliko let prihaja-Je šlo po sreči, hvala Bogu. Njih la v slovenske domove po vsem1 pisma v taborišče so še drug6 širnem svetu!	j navdušila, da so poskusili srečo,
Bog Vas živi in blagoslovi! |in kar lepo število jih je šlo to S spoštovanjem!	pot.
Janez Meglen I Rev. dr. Fr. Blatnik, SDS<
Iz slovenskega Toronta
“Sporočilo naročnikom
‘Ameriške Domovine’ ”
Ko sem prvič zagledal na prvi strani “Sporočilo naročnikom A-meriške Domovine”, ki ga je objavila lastnica Mrs. Mary Debevec, me je spreletelo nekaj več kot samo radovednost, nekaj, kar je že blizu strahu. Bal sem se, da lastnica hoče povedati, da ne more več naprej. Bi mar bilo to nemogoče? Če je mogočni torontski dnevnik “Telegram” prenehal, ker baje ni mogel več naprej, kdo bi se potem čudil naši “Domovini”, če bi njeno lastništvo prišlo do podobnega sklepa, ali pa samo do sklepa, da bo “Ameriška Domovina” prenehala biti dnevnik in se bo spremenila v tednik.
Oddahnil sem se, ko sem prebral “Sporočilo”. V njem ni namreč omehovanja, nič spreminjanja na slabše, nič zmanjševanja. Lastnica samo to pove — kar bi že lahko vsi vedeli —, da je treba za dva dolarja na leto zvišati naročnino. Z drugo besedo se to pravi, če bo vsak naročnik dodal k dosedanji naročnini še dva dolarja, bo list še ostal pri življenju. Če bi bili vsi naročniki zbrani v veliki dvorani in bi jih lastnica pozvala, naj vsi tisti, ki dveh dolarjev ne zmorejo, dvignejo roke, mislim, da je ne bi nihče dvignil. Samo za dva dolarja gre, da bo naš edini neodvisni, katoliški dnevnik še naprej izhajal, nas obveščal in idejno vodil, z nami obujal spomine in vsak dan zapisoval povest slovenskega življa v širokem svetu, kjer še vlada svoboda. Kdo torej ne bi mogel priložiti tistih dveh dolarjev?! Saj ob misli, da bi “Ameriška Domovina” prenehala prihajati k nam, v naš dom, tista dva dolarja pomenita manj kot malenkost.
Za dva dolarja povečana naročnina pa ne bo dolgo podaljšala življenja našemu dnevniku. Za usodo edinega slovenskega, katoliškega dnevnika, ne bi smela biti odgovorna samo njegova lastnica in upravnica. Zanj nosijo odgovornost vsi naročniki in bralci, še več, vsa katoliška slovenska javnost v ZDA in v Kanadi. Da se zagotovi še lepa in dolga bodočnost našemu dnevniku “Ameriški Domovini”, naj bi do novega leta vsak naročnik dobil še enega novega naročnika. Kdor se bliža vrhuncu svojega življenja, naj bi pred smrtjo zapustil “Ameriški Domovini” novega naročnika, da z odhodom v večnost število naročnikov ne bo padlo. Plemenita bi bila tudi gesta spomniti se “Ameriške Domovine” v oporoki, da bi tudi v takih dobrih delih živeli tisti, ki odhajajo.
Naročnina ni edini življenjski sok, od katerega živi list. Sodelovanje z listom mu je v ne manjšo podporo. Sodelovanje naročnikov in bralcev s tem, da pošiljajo listu poročila, naročajo oglase, dopisujejo, pošiljajo u-redništvu predloge in nasvete, lo so žive vezi, ki držijo list sodoben in poln življenja. Tako
ška Domovina", naj bi naročniki in bralci varno hodili skozi viharje in temine, skozi novotarije in preizkušnje. Kdo more reči, da mu dober list ni v oporo in kdo more reči, da danes opore ne potrebuje?!
Še nekaj bi ob tej priliki pripomnil in še nekoga bi poklical na pomoč. V Ameriki in Kanadi živi veliko število slovenskih izobražencev in med njimi je zlasti veliko duhovnikov. V vseh mogočih poklicih se uspešno u-dejstvujejo. V kolikor jih svet pozna kot Slovence, delajo na|e-mu narodu čast; korist od njihovega udejstvovanja pa ima predvsem družba, v kateri se gibljejo in delajo. Toda na žalost moramo ugotoviti, da njihov doprinos k ohranjanju slovenstva v širokem svetu ne odgovarja njihovemu številu, njihovim intelektualnim zmožnostim in finančnim zmogljivostim. Vprašajmo se samo, koliko jih pomaga “Ameriški Domovini” pri njenem boju za obstanek in pri njenih prizadevanjih za lepši zunanji izraz in obraz? Slovenski izobraženci bi lahko imeli (celo morali bi imeti!) svojo vsakotedensko prilogo, v kateri bi razpravljali o vseh mogočih problemih, ki pretresajo sodobno, posebno slovenske družbo v tujem svetu. S tako prilogo bi se dvignil ugled in vpliv lista, bi se povečalo število sodelavcev in razumljivo tudi naročnikov.
Lastnici in upravnici lista ge. Mariji Debevec je treba čestitati, da hoče z “Ameriško Domovino” nadaljevati in tako še naprej doprinašati velik delež pri ohranjanju slovenstva v A-meriki in Kanadi. Pri tem ji je treba priskočiti na pomoč in pritegniti vse sile in uporabiti še vsa druga sredstva, da ne bomo “Ameriški Domovini” samo podaljševali življenja, ampak ji bomo zagotovili bodočnost. Zato: NA PLAN, komur je mar te bodočnosti!
P. M.
Letni obračun H.P.S.Ž.
Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij je imela v nedeljo, 2. novembra 1971, že svoj 15. letni občni zbor. Tako je ta zavod uradno stopil v jubilejno 15. leto svojega delovanja. Zanimivo, ko so mu ob rojstvu prerokovali kratko življenje, češ, da nima ljudi ne za članstvo, še manj za delo.
Zborovanje je začel predsednik g. P. Markeš ob 3h popoldne s pozdravom lepega števila udeležencev. Med njimi je bil tudi župnik Marije Pomagaj č. g. Anton Zrnec C.M., ki je za srečen potek zborovanja zmolil “Oče naš”. On je spregovoril tudi prvi pozdrav, v katerem je pohvalil članstvo in odbor za tako uspešno delo, ki ga opravlja H.P.S.Ž.
Po začetnih formalnostih je predsednik dal besedo blagajniku g. B. Koširju. On je obširno razložil finančni položaj tega denarnega zavoda. Ob finančnem poročilu, ki ga je vsak član do-
nje med članstvo je bilo živahnejše kot v prejšnjem letu. Edina postavka, ki se je povišala samo za borih $28,000, so bila o-sebna posojila. Ljudje so začeli varčevati, ker se bojijo preveč gospodariti z izposojenim denarjem.
Člani so blagajnikovo poročilo sprejeli soglasno in z velikim zadovoljstvom. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik g. P. Markeš. V njem je nakazal delo upravnega odbora, se spomnil umrlih članov, izrekel zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je ta denarni zavod napredoval in uspešno opravljal svoje delo v slov. skupnosti.
Tretje poročilo je podal za kreditni odbor član tega odbora g. Janez Marentič, ker je bil načelnik odbora za posojila g. J. Turk zaradi bolezni odsoten. Vseh posojil je bilo v preteklem letu izdanih 319 in sicer 265 o-sebnih in 54 hipotečnih. Vsota odobrenih posojil je znašala milijon in četrt dolarjev.
Za nadzorni odbor je poročal njegov načelnik g. Ivan Levstik in nazadnje je podal še svoje strokovno poročilo avditor g. Zenon Gutkowski. Člani so vsa poročila soglasno sprejeli.
Po poročilih je predsednik predlagal članstvu v odobritev razdelitev dobička. Predlog so pripravili vsi trije odbori skupaj. Predlagali so in člani tudi odobrili, da se dajo 6%' dividende na hranilne vloge in da se vrne 10% vplačanih obresti na osebna posojila, da se da 20% čistega dobička v garancijski fond in nekaj nagrad uslužbencem. S predlogom je bila tudi v zvezi razlaga o novem davčnem zakonu, ki ga pripravlja zvezna vlada in ki bo prizadel tudi Hranilnice in Posojilnice (Credit Unions).
Sledile so volitve odbornikov na tista mesta, ki jim je potekla poslovna doba; izvoljeni so bili: dr. P. Klopčič in Janez Muhič ponovno in Jože Drenšek na novo. Tako je bil izpopolnjen u-pravni odbor. V kreditni odbor je bil pa ponovno izvoljen J. Žižek, v nadzornega pa ing. J. Škulj. Poslovna doba je za tri leta. Tudi avditor g. Zenon Gutkowski je bil znova izvoljen.
Nazadnje je bila še bolj zanimiva in privlačna točka podelitev knjižnih nagrad udeležencem: izbranci so prejeli: tri dele Skozi Luči in Sence, oba dela Škof Rožman, Sv. Pismo in dr. Debeljakov pesniški prevod
Križem po deželi
Letos se je doslej v našo deželo priselilo manj novih kot lani. Zanimivo je, da narašča priseljevanje iz sosednje Amerike. V odnosu na lansko leto je vse-Ijevanje letos povprečno 17% v zaostanku in ne verjamejo, da bi bilo mogoče zamujeno nadomestiti. Lani se je skupno priselilo v Kanado 147,713 oseb, letos ne pričakujejo, da bo skupno število preseglo 125,000.
Pri tem je zanimiv porast priseljencev iz ZDA. Teh je bilo v prvih 9 mesecih letošnjega leta 17,270, samo v zadnjih treh mesecih skoraj 7,000. Število priseljencev iz Velike Britanije v prvih 9 mesecih letošnjega leta je doseglo nekaj preko 9,000, je torej občutno zaostalo za številom priseljencev iz ZDA. V preteklosti so vedno vodili priseljenci iz Velike Britanije, zdaj je vedno več Amerikancev, ki prehajajo mejo, da bi si ustvarili mirno življenje, ki ga doma pogrešajo, pri nas.
Letošnje število priseljencev je najmanjše od leta 1864, ko je Kanada bila v gospodarskem zastoju. V sličnem ali celo večjem zastoju smo od lani in ljudje, ki jim res ni nujno, ne silijo k nam, ko slišijo, da je v Kanadi toliko brezposelnih. Pa tudi naša dežela sama je previdna in skrbno prebira, komu bo odprla vrata v času, ko ima doma toliko ljudi brez redne zaposlitve.
Edino Newfoundland je doslej imela letos več priseljencev kot lani, med tem je število v Ontario padlo od 62,000 na izpod 50,000,- v Quebecu od 18,000 na nekako 15,000, v Britski Kolumbiji od 16,600 na 14,400, v Aberti od blizu 7,900 na nekako 6,528.
Med tistimi državami, iz katerih je letos prišlo manj priseljencev v Kanado, je tudi Jugoslavija.
*
Kdor “prijaha s konjem” v Hotel Vancouver v Vancouver ju, ne bo postrežen, je zapisano v enem izmed tamkajšnjih lokalov. Svarilo naj bi zadržalo nekatere, ki v času predigrskih
Martin Fierra. Nato pa se je razvil družaben večer, ko so uradnice in dekleta postregle udeležencem s prigrizkom. Uspešen popoldan je zaključil uspešno poslovno dobo H.P.S.Ž.
Por.
svečanosti prijezdijo za hotelske veže na konjih.
šalo v
V Torontu preudarjajo, kje bi zgradili novo mednarodno letališče. Nekateri predlagajo, naj bi ga zgradili v jezeru Ontario nekaj milj od mesta.
*
Ontarijska zakonodaja je bila sklicana na posebno zasedanje 14. decembra, da bo sprejela nekaj zakonskih predlogov v zvezi z volivnimi obljubami. Tako ji je predloženo, naj zniža svoj del osebnega dohodninskega davka za 3%, kot je za svoj del objavila Ottawa že 14. oktobra. Ukinjena bodo plačila za Medicare za one, ki so že v pokoju in za revne, za ostale pa znižana.
*
Neki kvibeški list (v francoščini), ki je poročal o obisku maršala Tita v Kanadi, je napisal, da je Tito “šef japonske države”. Poročilo je datirano iz Quebeca na temelju CP. Ker je nad sestavkom naslov “Bouras-sa:	Jugoslovanska federativna
oblika bi lahko služila nam za zgled”, kaže, da je pisec poročila le vedel, da je Tito poglavar Jugoslavije in ne Japonske, da pa so napako, napravljeno v stavnici, spregledali pri .branju krtačnih odtisov. Nekdo nam je kopijo lista s tem poročilom poslal kot zanimivost. Hvala!
*
Posebna študijska komisija pripravlja načrt o bodočem kanadskem stališču do tuje udeležbe v kanadski industriji in go-
videz prave politične svobode. Dežela trpi namreč od hude brezposelnosti, ki bi rodila politične posledice, ako bi režim postal preširokogruden do opozicije. V deželi vlada torej režim zmerne diktature. Le napram bivšemu diktatorju Nkrumahu in njegovim pristašem je neizprosen.
Novemu režimu ne gre odrekati dobre volje in potrebnega političnega poguma. Ali bo to zadostovalo, da se bo obdržal na oblasti? Zaenkrat mu od nikoder ne grozi nevarnost upora, toda v Afriki mora biti politika pripravljena na vse.
Wilson predložil združitev obeh frsk
LONDON, Vel. Brit. — Vodnik delavske opozicije Harold Wilson podpira vlado v njenem odločnem nastopu za obnovo miru v Severni Irski, vendar pa se zaveda, da na dolgo roko ni druge poti, kot Irski otok združiti v Irski republiki. Ta naj bi nato postala znova del Britanske skupnosti narodov, katere glava je angleška kraljica.
Predlog Wilsona je med protestanti v Severni Irski naletel na odločno odklon itev. Sam predsednik vlade Faulkner je izjavil, da ni sprejemljiv. Kljub odporu protestantov, ki je razumljiv, bo Wilsonov predlog nemara služil za osnovo pri bodočih razgovorih. Do teh, pravi Wilson, ne more priti, dokler ne bo v Severni Irski vzpostavljen mir in red.
Avtomobilske družbe so pred zamrznitvijo avgusta napovedale povišanje za 3.9%. Povprečno bo torej avto 1972 stal okoli $30 manj, kot so avtomobilske družbe prvotno odločile. Dejanska cena bo še nižja, ker se je Kongres odločil na predlog predsednika Nixona odpraviti 7% posebni prodajni davek na avtomobile.
sodelovanje naročnikov z listom kil pri vhodu v dvorano, je vsak-ustvarja družino, ki ne bo niko-!^°	sledil razlagam blagaj-
li dopustila, da bi se listu kaj nika. Iz poročila je bilo razvid-hudega pripetilo.	jno> da je Hranilnica in Posojil-
In končno, a ne nazadnje, naj n^ca S.Ž. v pretekli poslovni dobi tudi Uredništvo skrbelo, da! ki napredovala v vseh smereh čim bolj ustreže čim širšemu se mo<čno okrepila. Odplačala krogu bralcev. Nujno je potreb- ves io tako prihranila leno pomlajevanje lista po zuna- P6 tisočake na obrestih. Kapital nji obliki in urejanju. Spre- se Povečal za več kot pol mi-
memiba vleče in razveseljuje. Seveda pa mora ostati nespre-anenjena idejna linija in smer prepričanja, kajti nič manj kot zaradi slovenstva potrebujemo list “Ameriško Domovino”, da se lažje orientiramo v današnji idejno-moralno-politični zmedenosti. Ob listu, kot je “Ameri-
lijona dolarjev in je že daleč prekoračil drugi milijon. Tudi denarnega prometa je bilo več za tri milijone dolarjev. Ker so elani pridno hranili in vestno odplačevali dolgove, je mogla Posojilnica dati več kot pol milijona posojil na nepremičnine (1st mortgages). Tudi pristopa-
se zavzema odločno in vztrajno za čim večjo neodvisnost Kanade tudi na gospodarskem polju, med tem, ko se je drugi sprijaznil z mislijo, da je kanadsko gospodarstvo tako povezano z a-meriškim, da je na večjo kanadsko neodvinost v tem pogledu skoraj nemogoče misliti.
*
Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je napovedal izjavo vlade o zunanji politiki še pred Božičem. Prav tako je objavil, da se bo še pred koncem leta sestal s predsednikom ZDA Ni-xonom.
Predsednika vlade P. E. Tru-deauja so v parlamentu ponovno prijemali zaradi pomanjkljivih stikov in posvetovanj s predsednikom ZDA R. M. Nixo-nom v važnih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Zadnjič je na take očitke odgovoril: To je delovno razmerje... Ni eno izmed zaupnosti in velikega tovarištva, toda jaz ne morem reči, da samo v zelo prijateljskih odnosih s preveč ljudmi.
ŠE VEDNO NEKAJ ROMANTIČNOSTI — Sovjetsko vojno brodovje je pretežno sestavljeno iz novih, modernih ladij, ima še tudi staro trijamborsko jadrnico za šolanje kadetov. Jadrnico “Tovariš” so dobili kot vojni plen od Nemčije ob koncu druge svetovne vojne. Na sliki jo vidimo zasidrano v pristanišču Valetta na Malti.
“Ooncorde” ho Judi drap potniško letalo
LONDON, Vel. Brit. — Nad zvočno jet potniško letalo Concorde, ki ga gradita skupaj Francija in Britanija, bo res spodarstvu sploh. Del javnosti najhitrejše potniško letalo, toda
bo prav tako gotovo tudi naj-dražje. Gradnja letala je doslej stala že preko 2 bilijona dolarjev, pa letalo še vedno ni, na razpolago za reden promet, je še vedno v preskušanju.
Prvotno so računali, da bo Concorde stal okoli 27 milijonov dolarjev, sedaj računajo že bolj s 35 milijoni. Kljub temu upajo njegovi graditelji, da ibo letalo rentabilno, da se bo obneslo v preko-atlantskem prometu in da bo zato mogoče prodati vsaj par sto teh letal.
Concorde bo služil pretežno bogatemu in poslovnemu svetu, med tem ko bo večina potovala z letali Boeing 747, ki so si jih letalske družbe nabavile v zadnjih dveh letih.
------o--------
Bonn se hoče pomiriti tudi s Prago
BONN, Nem. — Nemčija in Češkoslovaška se še zmeraj samo poznata, ne pa priznata. To stanje traja dejansko že od leta 1938. Kancler Brandt bi ga rad končal. To se da doseči le s preklicem znane Monakovske pogodbe iz 1. 1938, ki je prisilila Prago, da je “prostovoljno” odstopila nemške kraje v ČSR Hitlerjevi nacistični Nemčiji.
Od takrat vlada med Bonnom in Prago stalno sovraštvo. Sedaj ga skušata obe državi likvidirati. Praga je poslala v Bonn posebno delegacijo, ki naj se dogovori o postopku. Začetna pogajanja so ugodno ptekala. Kdaj in kje se bodo nadaljevala, pa še ni bilo objavljeno.
-------o-------
Novi avtomobili 1972 za 3% dražji
WASHINGTON, D.C. — Avtomobilske družbe so zaprosile za povišanje cen avtomobilov letnika 1972, General Motors za 3%, Ford za najprej 2%, nato pa za 4.4%, Chrysler za 5.3%. American Motors so dobili odo-brenje za 2.5%. povišanja. Komisija za cene je dovollia
Hana se psšasf koplje Iz gospodarskih težav
AKRA, Gana. — Ko je 1. 1966 revolucija pregnala Kvarne Nkrumaha z vlade v pregnanstvo, je diktator pustil za seboj javne finance v razsulu, gospodarstvo pa v kaosu. Nkrumah je nasej al celo vrsto političnih' tovarn, ki se niso obnesle, zato pa tudi niso še plačane. Deželi je zapustil nad $800 milijonov dolga, še danes ni poravnano okoli $600 milijonov.
Novi režim se je odrekel industrializaciji in se vrnil na pri-redne pogoje gospodarjenja.
Podlaga naj bi bila rekonstruirano kmetijstvo, posebno pa I pridelovanje kakaa. Pot za obnovo kmetijstva je dolga in zelo naporna, toda novi režim ministrskega predsednika Kofi Bisije
noče obupati. Se še celo trudi,1 Chrysler ju zvišati cene za 4.5%, da bi dal deželi svobodno demo- pa jih je zvišal le za 3% “zaradi kracijo z več strankami. Te konkurence” General Motors in vrste demokracija je zaenkrat le Forda.
Slabi jermeni?
DETROIT, Mich. — Avtomobilisti v ZDA kupijo in nameste letno okoli 11 milijonov novih jermenov za hlajenje motorja. Če pomislimo, da ne prodajo letno doslej niti 10 milijonov novih avtomobilov, je to vsekakor veliko število jermenov. Povprečno bi po teh podatkih zdržal jermen nekako 4 do 5 let.
Najstarejša cerkev
NEW YORK, N.Y. — Najstarejša protestantovska cerkev v ZDA je cerkev sv. Pavla v East-chester, N.Y. Zgrajena je bila leta 1665.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
Male Help Wanted
Driver’s helper wanted. Call 431-8982
(230)
Delo za moškega
Delavec dobi delo pri gradbenemu podjetju v Kirtland, Ohio. Kličite 256-8711
(230)
MALI OGLASI
Garažo išče
Čisto garažo v najem med 40 in 79. cesto severno od Superior išče v najem. Kličite tel. 391-2808. Vprašajte za Billa.
— (229)
V najem
Dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, se odda v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno.
(x)
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
Hiša naprodaj
Duplex hiša, 6 in 6 sob, v Parma Heights. Kličite lastnika
943-6468
—(229)
V	najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, čisto in mirno na E. 161 St., in Grove-wood. Kličite 481-5483 ali 481-3293.
—(229)
V	najem
Štiri sobe se odda starejšim Slovencem brez otrok ali živali. Tudi 2 neopremljeni sobi na 7215 Hecker Ave.
—(229)
V	najem
Oddamo 5 sob z kopalnico severno od St. Clair Ave., na Addison Rd. Kličite po 5. uri AN 1-1070.
(229)
V najem
6-sobno stanovanje spodaj, spalnice, se odda na 1273 E. 1 St. Plinska gorkota.
Kličite 731-0747
Dve plinski peči
za ogrevanje prostorov, popolnoma avtomatični, ugodno na prodaj.
Kličite 881-7931
—(30, 1,3 dec)
V najem
Lepo, prenovljeno 5-sobno sta novanje v duplexu, privatn klet, furnez, se odda na 602 Bonna Ave. telefon 361-5565.
—(20, 3 dec;
•« ^ j=r
ALEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
Isti trenotek se odpre majhno okno v mestni hiši, in pokaže se glava orožniškega brigadirja.
Nekaj trenotkov ostane ta glava nepremična kakor one ka-menite sohe, ki so krasile poslopje, nato pa zopet izgine z dolgim vzdihom varanega upanja.
Miren in spoštljiv kakor zakon, kateremu je služil, se vrne brigadir v krčmo, ne da bi odgovarjal tisočem vprašanj, s katerimi ga obsuje množica, zbrana na trgu.
“Torej?” ga vprašata orožnika.
“Zdi se, otroka, moja,” odvrne brigadir dostojanstveno, “da je zločinec za enkrat res ubežal; toda zasledovali ga bomo po poti v Villers-Coteret in Noyon; preiskati damo gozdove, in na ta način ga najdemo gotovo.”
Dostojanstveni načelnik orož- 1
nikov komaj dogovori te besede z naglasom, lastnim tem ljudem, ko se začuje po dvorišču krčme dolg krik strahu in opetovano zvenenje zvonca.
“O, o, kaj je to?” vsklikne bri-dir.
“Zdi se, da se nekemu popotniku zelo mudi,” pravi krčmar. Na kateri številki zvoni?”
“Na številki 3.”
“Tecite tja, natakar.”
In krik in zvonenje se ta hip podvojita.
Natakar hoče odhiteti.
“Stojte,” pravi brigadir in ga ustavi. “Zdi se mi, da oni, ki zvoni, ne potrebuje natakarja, ampak si želi orožnika. Kdo spi na številki 3?”
“Mali mladenič, ki se je pripeljal to noč s svojo sestro po pošti in zahteval sobo z dvema posteljama.”
Zvonec se oglasi tretjič.
“Za menoj, gospod komisar!” vsklikne brigadir.
“Čakajte,” pravi krčmar, “v sobo številka 3 peljejo dvojne stopnice, ene od znotraj, ene od zunaj.”
“Prav,” pravi brigadir, “jaz odidem po notranjih; to je moje okrožje. Ali so karabinarji nabiti?”
“Vidva stražita zunanje stopnice in streljajta, če bi hotel bežati; telegraf pravi, da je to velik zločinec.”
Brigadir izgine s komisarjem na notranje stopnice; radovedni množici se je pričela razgrevati kri.
Zgodilo se je sledeče:
Dve tretjini luknje je preplezal Andrea s svojo navadno ročnostjo, nato pa je po Bog ve kakšnem slučaju pustil za seboj zadnjo tretjino svojega pota z večjim šumom in z večjo hitrostjo, kakor je hotel, ter končno precej trdo padel v peč. Ta nezgoda bi pač ne bila imela nika-kih posledic, če bi bila soba prazna; a nesreča je hotela, da ni bilo tako.
Dve ženski ste spali v eni postelji in se vsled ropota zbudili.
Njune oči so se prestrašeno ozrle na peč; prikazala se jima je moška oseba.
Eni teh žensk, blondinki, se je izvil oni strašni krik, ki se je slišal po celi hiši, dočim je druga, brinetka, z vso silo potegnila za zvonec.
Kakor čitatelj vidi, je imel
CHICAGO, ILL
Andrea nesrečo.
“Usmiljenje!” vsklikne bled in zmeden, ne da bi videl osebo, s katero govori. “Usmiljenje! Ne kričite, rešite me, saj vam ne storim nič žalega.”
“Andrea! Morilec!” vsklikne ena izmed dam.
“Evgenija! Gospica Danglar-sova!” zajeclja Cavalcanti ves presenečen.
“Na pomoč! Na pomoč!” zakliče gospica d’Armilly, iztrga Evgenijinim rokam, ki se ne zganejo, vrvico od zvonca in potegne za njo še močnejše kakor njena tovarišica.
“Rešite me, zasledujejo me!” prosi Andrea, vijoč roke. “Imejte usmiljenje, bodite milostni in rešite me!”
“Prepozno je, že prihajajo,” pravi Evgenija.
“Vsaj skrite me kam in recite,
REAL ESTATE FOR SALE
IMMED. POSS. — 8 rm., 1% bath, 100 amp. ser. Clean. Gas hot water heater. Full bsmt. 2 c. gar. 11 ways of trans, and shpg. Open Sun. 1-5, 4705 Hutchinson. By appt.
SP 7-0184
da vaš strah ni bil utemeljen. Preganjali me bodo na drugo stran, in tako mi rešite življenje.”
Deklici, ki so jih mučili najrazličnejši čuti, se zavijeta v svoje plašče.
“Prav, naj bode!” pravi Evgenija. “Vrnite se po potu, po ka teri ste prišli, nesrečnik; ničesar ne poveva.”
“Tukaj je!” zakliče glas vrh stopnic. “Tukaj je, vidim ga.:
Res je brigadir, ki je pogledal skozi luknjo v ključavnici, zagledal Andreo.
Močan udarec s puškinim kopitom premaga odpor ključavnice, dva druga odpor zapaha, in vrata se odpro.
Andrea plane proti drugim vratom, ki so vodila na galerijo; odpre jih: pred njimi sta stala orožnika, ki mu nastavita kara binarje na prsi.
Andrea obstane, bled in prepaden; telo se mu nagne nekoliko nazaj, in roka mu stiska nepotrebni nož.
“Bežite vendar!” vsklikne gospica d’Armilly, v katere srcu je rastlo usmiljenje v isti meri, kakor se je izgubljal strah. “Bežite vendar!”
“Ali pa se usmrtite!” pravi gospica Evgenija z glasom in izrazom vestalk, ki so v cirkusu zmagujočemu gladijatorju s palcem dajale znamenje, naj usmrti premaganega nasprotnika.
Andrea se zgrozi ter se ozre v mlado deklico s prezirljivim smehljajem, ki je kazal, da je njegovi pokvarjenosti ta vrsta častnih dejanj nepojmljiva.
“Usmrtim naj se?” pravi ter vrže nož od sebe. “In zakaj?”
“Toda saj ste sami rekli, da vas obsodijo k smrti, da bodo ravnali z vami kot z naj večjim zločincem!” vsklikne gospica Danglarsova.
“Bah,” odvrne Andrea in prekriža roke na prsih; “človek ima prijatelje.”
Brigadir se mu približa s sabljo v roki.
“Pojdite, pojdite,” pravi Cavalcanti. “Zakaj je vendar treba toliko okoliščin, vrli mož, ko se vam udam čisto prosto.”
In da si zvezati roke.
Deklici s strahom opazujeta to metamorfozo, ki se izvrši pred njunimi očmi; kavalir se zopet izpremeni v kaznjenca.
Andrea se obrne k njima ter pravi smehljaje in predrzno:
“Ali imate morda kako naročilo za svojega očeta, gospica Evgenija? Skoro gotovo se namreč vrnem v Paris.”
Evgenija si zakrije obraz z rokami.
“O, o,” pravi Andrea, “ne sramujte se; ne jezim se, da ste potovali s pošto za menoj. Saj sem bil vendar skoro vaš soprog.”
In smeje se nad temi besedami, Andrea odide in zapusti begunki skoro umirajoči in izročeni radovednosti množice.
Uro pozneje sta stopili v svoj popotni voz, oblečeni obe v žensko obleko.
Da bi jih odtegnili radovednim, pogledom, so zaprli vrata hotela; vendar sta se morali mladi deklici zdaj, ko so se pri njunem odhodu vrata zopet odprla, peljati mimo dvojne vrste smejočih, rogajočih se ljudij.
Evgenija je spustila zavese, a dasi ni nič več videla, je vendar še dolgo slišala mučni hrup.
“O, zakaj svet ni puščava?” reče in omahne gospici d’Armilly v naročje; oči se ji posvetijo kakor Neronu, ko je želel, da bi imel ves svet samo eno glavo, ki bi jo lahko odsekal na en mahljej.
Drugo jutro sta izstopili v hotelu Flandre v Bruselj u.
Zvečer pred tem so privedli Andreo v Conciergerie.
Zakon
Videli smo, kako lahko sta se gospica Danglars in gospica d’Armilly pripravili na beg in ga izvršili; to se je zgodilo zato, ker so imeli vsi preveč opravka s samim seboj, da bi se mogli brigati še za druge.
Za zdaj pustimo bankirja, ki je z znojnim čelom mislil na svoja velikanska pasiva in na
V BLAG S POM! M
OB DVANAJSTI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Pavle Zigman
Izdihnila je svojo plemenito duša dne 29. novembra 1959.
Dvanajst let je že minilo odkar si zapustila nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v naš budiš, v ljubečih srcih nam živiš!
Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba r.oč, združila nas bo v raju božja moč!
žalujoči:
soprog ANTON
sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN in vnuk FRANKI
Cleveland, O. 30. novembra 1971.
bankerot, ki so ga milijoni, kateri so mu ušli, naredili skoro neizogibnim, ter sledimo baronici, ki je šla, ko se je nekoliko zavedla od silnega, tako nepričakovanega udarca, iskat svojega navadnega tolažnika, Lucie-na Debraya.
Baronica je želela to možitev, da bi se oprostila pokroviteljstva, ki jo je pri Evgenijinem značaju moglo samo ženirati: mati je namreč voditeljica svoje hčerke le tedaj, če jej je vzor razumnosti in neomadeževane čistosti. Samo pod tem pogojem si je mogoče misliti srčno razmerje med materjo in hčerko.
Toda, gospa Danglarsova se je bala Evgenij ine bistroumnosti in nasvetov gospice d’Armilly; opazila je nekaj prezirljivih pogledov, ki jih je vrgla njena hčerka na Debraya, pogledov, ki so bili, kakor da govore, da pozna deklica vse ljubezenske in denarne tajnosti, ki vežejo njeno mater s tajnikom, — dočim bi bilo bistro vi dne j še in natančnejše opazovanje baronici pokazalo, da se njeni hčerki D.ebrav gnusi, ne, ker je bil v njeni hiši kamen spodtikanja, ampak, ker ga je brez okoliščin prištevala v kategorijo onih dvonožcev, ki jih Dijogen več ne šteje med ljudi in jih Platon opisuje kot dvo-nožne živali brez perja.
K nesreči ima vsak človek svoje posebno stališče, s katerega ne vidi stališča drugih ljudij, in s tega svojega .stališča je
gospa Danglarsova smatrala za nesrečo, da se je razdrla ta možitev njene hčerke, ne morda zato, ker se jej je zdela ta možitev za Evgenijo tako ugodna in srečna, ampak ker bi se bila ona sama na ta način iznebila nadležne svedokinje.
Odhitela je torej, kakor že rečeno, k Debrayu, ki je prisostvoval slavnosti, bil priča škandala in odšel obenem z drugimi, da bi govoril v svojem klubu ali sicer s svojimi prijatelji o tem dogodku, ki je bil ta hip predmet pogovora trem četrtinam tega tako hrupnega mesta, ki so ga imenovali glavno mesto sveta.
V trenotku, ko je gospa Danglars, oblečena v črno obleko in zastrta s pajčolanom, stopala po stopnicah, ki so vodile v Debra-yevo stanovanje, kljub vratarjevemu zatrjevanju, da mladega moža ni doma, v tem trenotku, pravimo, si je Debray prizadeval ovreči namigavanje svo-
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
mmmm iwebm zavoda
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
mmm tiioviia s pohištvom
13301 Waterloo Road
531-1235
JUNGLE TRAPPINGS—Bath decor takes on a bold new look in cotton terry towels and accessories turned on in wild animal prints. This plush set by Fieldcrest comes 'n tiger, zebra, and leopard designs to lend a safari flavor 'o any bath in the house.
jega prijatelja, ki ga je skušal j tel j oženiti z gospico Evgenijo prepričati, da se mora po tem j in njenima dvema milijonoma, silnem hrupu on kot hišni prija-j	(Dalje prihodnjič)
, K S K j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH8TA j
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do C0. leta; otroke pc takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.09 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 « za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet. Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ......................................
MESTO ..................................1.....
DRŽAVA ............................... COBS
I !
ŠE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ...................................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
m
*	!	ne priložnosti so bile iz-
delane steklenice posebnih oblik. Take stekleni-■	ce so seveda posebnosti
si/@Jcl/@Tixc Ed
!	,0	T:	#	Schwartze v Yonkers
mmm	N.Y., ima v svoji zbirki
steklenici, ki jih kaže zgornja slika. Prva pred-,	i	stavlja francosko ladjo
Ik	SS France, ki je prvič
1	plula preko Atlantika
i	leta 1962, druga pa je iz-
'j	delana v obliki starega
L.............J	vozila.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
-----------------------------------------------^ .
i
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEndemon 1-0628