Botanično društvo Slovenije 50 Ljubljana, november 2022ISSN 2630-4074 50 | 2022 VSEBINA: Špela pungarŠek, Jože Bavcon & Igor DakskoBler Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici) DomInIk petko & tInka BačIč Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) – ponovno najdena v Sloveniji Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 47 56 66 74 CONTENTS: Špela pungarŠek, Jože Bavcon & Igor DakskoBler Bibliography of Dr. Nada Praprotnik (on the occasion of her 70th anniversary) DomInIk petko & tInka BačIč Subterranean Clover (Trifolium subterraneum L.) – found again in Slovenia Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(loser 1863a)«, za dva avtorja »(amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije. Člani društva jo prejemajo brezplačno. V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, P. Glasnović, T. Grebenc (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), F. Küzmič, S. Škornik in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst – Trieste), B. Mitić (Zagreb), H. Niklfeld (Dunaj – Wien). Recenzenti 50. številke: Tinka Bačič, Igor Dakskobler, Peter Glasnović, Andrej Seliškar, Simona Strgulc Krajšek in Sonja Škornik Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Večna pot 111 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 3111 158 ISSN tiskane izdaje: 1318-2293, UDK: 582 ISSN spletne izdaje: 2630-4074 Oblikovanje in priprava za tisk: Svetilka d.o.o. Naklada: 200 izvodov Revija Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http://www.cabdirect.org/) ter EBSCO Slika na naslovnici: Črni sršaj (Asplenium adiantum-nigrum). Foto: Alenka Mihorič. 50 | 2022 Hladnikia Hladnikia 50: 3–46 (2022) 3 Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici) Bibliography of Dr. Nada Praprotnik (on the occasion of her 70th anniversary) Špela pungarŠek1, Jože Bavcon2 & Igor DakskoBler3 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana, spungarsek@pms-lj.si 2 Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ižanska cesta 15, Ljubljana, joze.bavcon@bf.uni-lj.si 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si Izvleček Botaničarka dr. Nada Praprotnik je kot kustodinja za botaniko 38 let delala v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, tam skrbela za muzejsko herbarijsko zbirko, pripravljala razstave in strokovno vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Ukvarja se z zgodovino botanike na Slovenskem in javnosti predstavlja številne botanike. Zanima se predvsem za floro Karavank in Julijskih Alp. Ob njeni 70-letnici predstavljamo njeno bogato bibliografijo. Ključne besede: Nada Praprotnik, bibliografija, herbarijska zbirka, Prirodoslovni muzej Slovenije Abstract The botanist Nada Praprotnik, PhD, has worked for 38 years as a curator for botany in the Slovenian Museum of Natural History. There she took care for the museum’s herbarium collection, prepared exhibitions and professionally managed the Alpine Botanical Garden Juliana in Trenta. She has been investigating the history of botany of the Slovenian territory and presents new findings about botanists, who worked there. She is interested especially in the flora of the Karavanke Mts and the Julian Alps. For her 70th anniversary, we present her rich biography. Key words: Nada Praprotnik, bibliography, herbarium, Slovenian Museum of Natural History 1 UVOD Nada Praprotnik je botaničarka, ki raziskuje zgodovino botanike na Slovenskem in floro slovenskega dela Alp (predvsem Karavank in Julijskih Alp). Med svojim delom v muzeju je v člankih in na predavanjih javnosti predstavila številne botanike, ki so raziskovali floro slovenskega ozemlja: Franca Ksaverja Wulfena, Karla Zoisa, Balthasarja Hacqueta, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Žigo Grafa, Andreja Fleischmanna, Valentina Plemla, Karla Dežmana, Jurija Dollinerja, Nikomeda Rasterna, Alfonsa Paulina, Angelo Piskernik, Joannesa Antoniusa Scopolija in Frana Dolšaka. Piše tudi poljudne prispevke, v katerih širši javnosti razlaga posebnosti slovenskega rastlinskega sveta. Pogosto nastopa v medijih, ki so že večkrat predstavili njeno poklicno dejavnost. O njeni bogati publicistični dejavnosti priča preko 800 bibliografskih enot in sodelovanje pri 20 razstavah. V času njenega vodenja je Alpski botanični vrt Juliana ostal del Prirodoslovnega muzeja Slovenije in postal prepoznan 4 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... v javnosti doma in po svetu. Na področju varstva narave je bila Nada Praprotnik dejavna pri Planinski zvezi Slovenije in drugod, zlasti s predavanji o rastlinskem svetu Alp. Ob slavljenkini 70-letnici rojstva predstavljamo njeno bogato botanično delovanje s celovitim prikazom publicistične, pedagoške in razstavne dejavnosti od leta 1975 do 31. decembra 2021. Slika 1: Nada Praprotnik v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Foto: P. Skoberne. Figure 1: Nada Praprotnik in the Alpine Botanical Garden Juliana in Trenta. Photo: P. Skoberne. 2 METODE Življenjepis slavljenke smo povzeli po naslednjih virih: WraBer (1995), MIhelIč (2008), MIškec (2013), praprotnik & ekar (2015), Bavcon & DakskoBler (2018) ter pungarŠek (2019). Gradivo za bibliografski pregled smo zbrali iz vseh dostopnih virov, ti so bili: podatkovna zbirka Cobiss (osebna bibliografija), praprotnik (2012, 2015) in rokopisni viri, shranjeni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Svojo vzorno urejeno bibliografijo nam je poslala tudi Nada Praprotnik. Grafični prikaz smo izdelali v programu Microsoft Excel. 3 REZULTATI 3.1 Življenjepis Nada Praprotnik se je rodila 23. 5. 1951 na Jesenicah. Njena mati Irena (18. 2. 1926−21. 3. 2017) je bila gospodinja, oče Mario (13. 11. 1920−22. 11. 1987) pa je delal kot knjigovodja. Nada je imela mlajšega brata Davorina (9. 11. 1955−9. 3. 2002), ki je bil dejaven tudi kot alpinist. Družina je živela v Mostah pri Žirovnici. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 5 Osnovno šolo je obiskovala v Žirovnici, gimnazijo pa na Jesenicah, kjer je leta 1970 tudi maturirala. Že od mladih let je bila povezana z naravo, predvsem z uporabnimi rastlinami. Tako se je že v osnovni šoli odločila, da bo študirala biologijo. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1975 diplomirala s temo Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah pod mentorstvom Ernesta Mayerja. Kasneje se je posvetila taksonomski problematiki skupine muškatnega kamnokreča (Saxifraga moschata agg.) in leta 1979 prav tako pod mentorstvom Ernesta Mayerja magistrirala z delom Saxifraga moschata agg. v Jugovzhodnih Apneniških Alpah. Leta 1988 je pod mentorstvom Andreja Martinčiča doktorirala z delom Ilirski florni element v Sloveniji. Svojo prvo in edino zaposlitev je dobila leta 1975 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Bila je vodja Kustodiata za botaniko in vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. Leta 2002 je postala muzejska svetnica. Kot kustosinja je skrbela za herbarij Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM) in sama ter v sodelovanju pripravila več razstav. Konec leta 2013 se je zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) morala upokojiti, a z raziskovanjem zgodovine botanike na Slovenskem še vedno nadaljuje, ne pojenja niti njena publicistična dejavnost. Ob koncu prejšnjega stoletja je bila načelnica Komisije za varstvo narave in Gorsko stra- žo ter je pripravljala izobraževanja za inštruktorje varstva narave. Kot načelnica je bila tudi čla- nica upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (PZS) in je sodelovala s Komisijo za izo- braževanje ter s Planinskim vestnikom. Leta 2009 ji je Komisija za varstvo gorske narave pri PZS za prizadevno delo pri ohranjanju gorske narave podelila diplomo dr. Angele Piskernik. Od ustanovitve Botaničnega društva Slovenije leta 1998 je njegova članica, leta 2018 je postala tudi častna članica društva. Leta 1993 je bila med pobudniki za novo botanično revijo Hladnikia in med leti 1994 in 1998 tudi njena urednica. Slika 2: Nada Praprotnik s svojo najljubšo rastlino – Zoisovo zvončico (Campanula zoysii). Foto: J. Mihelič. Figure 2: Nada Praprotnik with her favorite plant – Campanula zoysii. Photo: J. Mihelič. 6 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... 3.2 Herbarijska zbirka LJM in preučevanje flore Slovenije Herbarijska zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije obsega okoli 50 000 herbarijskih pol. Številne pole so iz druge polovice 18. in iz 19. stoletja, v zbirki pa je tudi najstarejši znani herbarij na Slovenskem iz leta 1696, ki ga je uredil zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera. Kot kustosinja je Nada Praprotnik dvakrat poskrbela za selitev herbarija in ga uredila po večjih zbirkah. Poskrbela je za digitalizacijo podatkov iz večjih eksikatnih zbirk (Flora Germanica exsiccata, Flora exsiccata Austro-Hungarica in Flora exsiccata Carniolica) in uredila herbarij Valentina Plemla. Raziskovalcem je v herbariju poiskala želen material in jim posredovala podatke ali fotografije. Večkrat je tudi opozarjala na neustrezne razmere, v katerih so stare herbarijske zbirke v muzeju shranjene. Zbirala je biografske in bibliografske podatke o avtorjih herbarijev in njihovo delo predstavila v številnih člankih. Za herbarij je tudi sama prispevala okoli 1000 herbarijskih pol. Rastline je nabirala predvsem v Alpah in po Sloveniji. Podatke iz starih herbarijev je preverjala na terenu. O zanimivih najdbah je pogosto poročala v društveni reviji Hladnikia. Sodelovala je pri pripravi strokovnih izhodišč za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 in se pri tem skupaj z Igorjem Dakskoblerjem posvetila Zoisovi zvončici (Campanula zoysii) ter mu pomagala pri alpski možini (Eryngium alpinum). 3.3 Taksonomsko delovanje V okviru svojega magistrskega dela je obdelala skupino Saxifraga moschata agg. in ugotovila, da tri oblike muškatnega kamnokreča, ki uspevajo v Sloveniji, lahko glede na morfološke in horološke značilnosti obravnavamo na podvrstnem nivoju. Kot novo podvrsto je opisala škrlatnordeči kamnokreč (Saxifraga moschata Wulfen subsp. atropurpurea (Sternberg) Praprotnik), a se je kasneje taksonomija te skupine spremenila in za ta takson zdaj poznamo latinsko ime Saxifraga exarata Vill. subsp. atropurpurea (Sternberg) T. Wraber. 3.4 Razstavno delovanje Leta 2002 je postavila stalno razstavo o herbarijskih zbirkah v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in pripravila več predlogov o predstavitvi narave Slovenije v načrtovani novi stavbi muzeja, ki še vedno ni uresničena. Samostojno ali s sodelavci je pripravila več občasnih razstav: - 1976: samostojna razstava Ob 50-letnici Juliane, - 1979: sodelovanje pri razstavi Travnik, - 1981: sodelovanje pri razstavi Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, - 1984: samostojna razstava Zdravilne rastline, - 1984: prevod in priprava gostujoče razstave iz sarajevskega muzeja Drevesa in grmi Jugoslavije, - 1988: razstava o Blagayevem volčinu za krajevni muzej v Polhovem Gradcu, - 1988: samostojna razstava Blagayev volčin – naša botanična znamenitost, - 1989: sodelovanje pri razstavi Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Slovenci v letu 1789, - 1989: sodelovanje pri pripravah na razstavo Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, - 1989: razstava Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, Hladnikia 50: 3–46 (2022) 7 - 1992: samostojna razstava 50. obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853–1942), - 1995: sodelovanje pri razstavi Varstvo narave na Slovenskem, - 1995: sodelovanje pri razstavi 75 let botanike na ljubljanski univerzi, - 1999 in 2000: soavtorstvo pri razstavi 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756–1799) na Brdu pri Kranju in v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, - 1999: sodelovanje pri razstavi Mamut v Hermanovem brlogu v Muzeju novejše zgodovine Celje, - 2001: samostojna razstava Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta v Biološkem inštitutu Botaničnega vrta v Münchnu, - 2001: sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška, - 2004: sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Alpe, - 2013: sodelovanje pri razstavi Živela Evolucija, - 2016: sodelovanje pri razstavi Botanična zgodovina Grajskega griča, Ljubljanski grad. 3.5 Alpski botanični vrt Juliana v Trenti Alpski botanični vrt Juliana je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne. Leta 1949 je skrb zanj prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije, a je to nalogo čez štiri leta moral opustiti. Leta 1962 je vrt dokončno prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 20. stoletja je vrt pretresala tako imenovana »papirnata vojna«, ko so se Juliane vsi otepali. Nada Praprotnik je poskrbela, da je vrt ohranil svojo izobraževalno in vzgojno vlogo (zato v njem niso začeli prodajati zavarovanih rastlin), da je ostal na svoji prvotni lokaciji in pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot strokovna vodja Juliane je Nada Praprotnik v vrtu delala popise rastlin in skrbela za ustrezno poimenovanje vrst na informativnih oznakah. Za skupine obiskovalcev je pripravila številna vodenja. V okviru Belarjevih dni je začela sodelovati s Triglavskim narodnim parkom, ko so številni učenci obiskali tudi Juliano, Nada Praprotnik pa jih je z zanimivimi razlagami o rastlinah vodila po vrtu. Najbolj je bila dejavna na področju publicistike – o vrtu je izdala štiri tiskane vodnike in en interaktivni vodnik, prevedeni so bili v štiri jezike. Leta 2006, ob 80-letnici Juliane, je s Cirilom Mlinarjem Cicem o vrtu posnela tudi film. O vrtu je poiskala zgodovinske podatke in zbrala sezname rastlin, ki so v vrtu uspevale v preteklosti. Juliano je predstavljala na simpozijih doma in v tujini in o njej pripravila razstavo v Münchnu. 3.6 Bibliografija Poleg znanstvenih in strokovnih člankov o muzejskih zbirkah in botanikih, je napisala številne poljudne članke za revije Proteus, Pil, Gea, Mavrica, Novice izpod Stola, Epicenter, Jeseniški zbornik, Mohorjeva pratika in Mohorjev koledar. Pisala je tudi recenzije o novo izdanih botaničnih knjigah. Prevedla in priredila je leksikon Rastline in sodelovala pri pisanju učbenika o Varstvu gorske narave. V nadaljevanju v kronološkem zaporedju predstavljamo njeno bibliografijo, ki obsega preko 800 enot. 8 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... 3.6.1 Avtorica (tudi soavtorica) Praprotnik, N., 1975: Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah. Diplomska naloga. Biološki oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ljubljana. 94 str. Pavšič, J., N. Praprotnik, T. Petauer, P. Skoberne, J. Gregori, & M. Selan, 1975: Narava v gorskem svetu. Poznavanje in varstvo narave za planince. Rastlinski del. Planinska založba Slovenije, Ljubljana. 1. izdaja. 229 str. Praprotnik, N. & V. Strgar, 1976: Alpinum Juliana v Trenti ob petdesetletnici. Proteus 39 (2): 70–73. Praprotnik, N., 1976: Juliana v Trenti. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 65. 1. izdaja. Založba Obzorja, Maribor. 38 str. Ramovš, A., M. Ravbar, M. & N. Praprotnik, 1977: Martuljek. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 74. Založba Obzorja, Maribor. 28 str. Praprotnik, N., 1977: Listje rumeni in odpada. Pionir 3. Praprotnik, N., 1978: Flora območja Vrtače. Varstvo narave 11: 35–48. Praprotnik, N., 1978: Alpski botanički vrt Julijana u Trenti. Biološki vodič kroz muzeje, zoološke vrtove, botaničke bašte. Svjetlost, Sarajevo: 118–124. Praprotnik, N., 1978: Alpski botanični vrt »Juliana« v Trenti. Slovenski naravni zakladi. Teleks 34 (38): 65. Praprotnik, N., 1979: Saxifraga moschata agg. v Jugovzhodnih Apneniških Alpah. Magistrsko delo. Univerza Edvarda Kardelja. VDO Biotehniška fakulteta. VTO za biologijo. Ljubljana. 62 str. Praprotnik, N., 1980: Narodni parki v Jugoslaviji. Planinski vestnik 80: 265–266. Praprotnik, N., 1980: Kraški botanični vrt »Carsiana«. Planinski vestnik 80: 309–310. Praprotnik, N., 1980: Alpinetum na Trebeviću nad Sarajevom. Planinski vestnik 80: 370–371. Praprotnik, N., 1980: Krajinski parki v Sloveniji. Planinski vestnik 80: 462. Praprotnik, N., 1980: Velebitski botanični vrt. Planinski vestnik 80: 462–463. Praprotnik, N., 1980: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 65. 2. izdaja. Založba Obzorja, Maribor. 38 str. Praprotnik, N., 1980: Varstvo narave 12. Planinski vestnik 80: 414. Ocena. Praprotnik, N., 1980: Gregori, Janez: Zelenci, izvir Save Dolinke. Kulturni in naravni spomeniki 97. Planinski vestnik 80: 512–514. Ocena. Praprotnik, N., 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Planinski vestnik 80: 630–631. Praprotnik, N., 1981: Čaroben vrt v Trenti. Moj mali svet 13(4): 12–13. Praprotnik, N., 1981: Zavarovane rastline pri nas. Železar, 13. 8. 1981. Jesenice. Praprotnik, N., 1981: Ogroženost in varstvo rastlin v Sloveniji. Skripta za tečaj o varstvu okolja za mladino, ZVOS. Ocena. Praprotnik, N., 1981: Narodni park Durmitor. Planinski vestnik 81: 34–35. Praprotnik, N., 1981: Strokovno posvetovanje »Ekologija in kultura«. Planinski vestnik 81: 94–95. Praprotnik, N., 1981: Nekaj botaničnih zanimivosti s Čavna. Planinski vestnik 81: 250. Praprotnik, N., 1981: Narodni park Paklenica. Planinski vestnik 81: 251–252. Praprotnik, N., 1981: Narodni park Risnjak. Planinski vestnik 81: 293–294. Praprotnik, N., 1981: Velebit in Biokovo – morda vendarle naravna parka. Planinski vestnik 81: 347. Praprotnik, N., 1981: Narodni park Fruška gora. Planinski vestnik 81: 495–496. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 9 Praprotnik, N., 1981: V. posvetovanje o narodnih in regijskih parkih Jugoslavije na Tari. Planinski vestnik 81: 604. Praprotnik, N., 1981: Gustav Hegi, Hermann Merxmüller, Herbert Reisigl: Alpska flora. DZS. Prevedel in dopolnil Tone Wraber. Planinski vestnik 81: 192–193. Ocena. Praprotnik, N., 1981: Blegoš. Vodnik po Loškem ozemlju 3. Muzejsko društvo v Škofji Loki. Planinski vesnik 81: 253–254. Ocena. Praprotnik, N., 1981: Pravni dokumenti za urejanje okolja. Planinski vestnik 81: 541–542. Praprotnik, N., 1981: Simonetti, G., 1981: Piante legnose del Friuli Venezia Giulia. Club Alpino Italiano. Sezione »Monte Nero«. Cividale del Friuli. Planinski vestnik 81: 603– 604. Ocena. Praprotnik, N., 1982: Saxifraga moschata Wulfen v Sloveniji. Scopolia 4: 1–13. http:// www2.pms-lj.si/pdf/Scopolia/Scopolia-04.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1982: Iz rastlinskega sveta Vranice. Proteus 44: 258–261. Praprotnik, N., 1982: Zaščitena območja (Alpski botanični vrt Juliana, Martuljkova skupina, Triglavski narodni park, Notranjski Snežnik). Planinska založba Slovenije. Praprotnik, N., 1982: Ob 160-letnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Planinski vestnik 82: 43–44. Praprotnik, N., 1982: Alpski botanični vrt na Dobraču. Planinski vestnik 82: 102. Praprotnik, N., 1982: Narodni park Tara. Planinski vestnik 82: 102–103. Praprotnik, N., 1982: Botanični vrt muzeja v Sarajevu. Planinski vestnik 82: 274–275. Praprotnik, N., 1982: Narava v gorskem svetu. Rastlinski del. 2. dopolnjena izdaja. Planinska založba Slovenije. Praprotnik, N., 1982: Zelena knjiga za izletnike. Planinski vestnik 82: 213. Ocena. Praprotnik, N., 1982: Šebenik, M., 1981: Gozdna učna pot Panovec. Nova Gorica. Planinski vestnik 82: 277. Ocena. Praprotnik, N., 1982: Bezljaj, D., Z. Krejič & S. Čop, 1981: Rdeči prah in varstvo okolja. Slovenske železarne. Železarna Jesenice. Planinski vestnik 82: 337. Ocena. Praprotnik, N., 1982: Dražgoše. Vodniki po Loškem ozemlju. 4. Muzejsko društvo v Škofji Loki. Planinski vestnik 82: 510. Ocena. Praprotnik, N., 1983: Planinski vodnik. (Poznavanje in varstvo gorske narave.) Planinska založba Slovenije. Praprotnik, N., 1983: Klinar, S., Karavanke. Rastlinstvo, varstvo narave. 3. izdaja. Planinska založba Slovenije. Praprotnik, N., 1983: Lakušić, R., 1982: Planinske biljke. Planinski vestnik 83: 260. Ocena. Praprotnik, N., 1983: Botanični vrt Carsiana. Uvod v kraško floro in vegetacijo. Planinski vestnik 83: 452. Ocena. Škerbinek, D., B. Jordan, F. Vogelnik, N. Praprotnik, F. Bernot, F. Terčelj, M. Koželj Stepic, L. Žlebnik, B. Lipovšek-Ščetinin, A. Brvar, L. Motore & V. Elesini, 1883: Poznavanje in varstvo narave. V: Planinska šola. Teze, učna snov in preverjanje znanja. Planinska vzgojna literatura, št. 85. Ljubljana. Planinska založba Slovenije. 174 str. Praprotnik, N., 1984: Zdravilne rastline. Prirodoslovni muzej Slovenije. 31 str. Praprotnik, N., 1984: Zdravilne rastline med narodnoosvobodilnim bojem. Proteus 46: 291– 293. Praprotnik, N., 1984: Kranjska zdravilna knjiga iz leta 1720. Proteus 47: 39–40. Praprotnik, N., 1984: Razstava Drevesa in grmi Jugoslavije. Proteus 47: 115–116. Praprotnik, N., 1984: Vrt zdravilnih rastlin v Žalcu. Planinski vestnik 84: 138. 10 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 1984: Spominska predstavitev ob stoletnici rojstva Pavla Grošlja, Gvidona Sajovica in Borisa Zarnika. Planinski vestnik 84: 187. Praprotnik, N., 1984: Vloga in naloge planincev pri varovanju narave v gorskem svetu. Planinski vestnik 84: 229. Praprotnik, N., 1984: Ogroženost košutnika zaradi izkopavanja. Planinski vestnik 84: 230– 231. Praprotnik, N., 1984: Alpinetum Juliana in drugi botanični vrtovi v Sloveniji. Planinski vestnik 84: 368–371. Praprotnik, N., 1984: Skoberne, P., 1984: Zavarovane rastline. PD Škofja Loka. Planinski vestnik 84: 229–230. Ocena. Praprotnik, N., 1984: Šilić, Č., 1984: Endemične biljke. Priroda Jugoslavije. Sarajevo. Planinski vestnik 84: 330–331. Ocena. Praprotnik, N., 1984: Sušnik, F. & al., 1984: Baldrijan. Folia Scopoliana. DZS. Planinski vestnik 84: 519. Ocena. Praprotnik, N., 1984: Martinčič, A. & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. DZS. Planinski vestnik 84: 568–569. Ocena. Praprotnik, N., 1984: Renesansa zdravilnih rastlin. Oddaja Neznano – spoznano. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1985: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Proteus 47: 194–198. Praprotnik, N., 1985: Skrivnostni trentarski grintavec. Planinski vestnik 85: 24–26. Praprotnik, N., 1985: Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveniji. 2. Dosedanje delo in navodila za naprej. Prirodoslovno društvo Slovenije. Uredila M. Gosar. Proteus 47: 373– 374. Ocena. Praprotnik, N., 1985: Mala enciklopedija narave. Napisal Marcus Würmli, v slovenščino prevedla Franc Potočnik (zoološki del) in Vinko Strgar (botanični del). Proteus 47: 374. Ocena. Praprotnik, N., 1985: Triglavski narodni park. Vodnik. Bled 1985. Proteus 48: 124–125. Ocena. Praprotnik, N., 1985: Martinčič, A. & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. DZS. (Nekaj razmišljanj, opažanj in pripomb ob novi izdaji.) Biološki vestnik 33(1): 97–99. Ocena. Praprotnik, N., 1985: Uporaba zdravilnih rastlin med narodnoosvobodilnim bojem. V: Brglez, I. (ur.), V. Vulikić (ur.), Z. Konjajev (ur.): Zbornik skrajšanih referatov (povzetkov) s simpozijev: I. O liku idrijskega rudniškega zdravnika dr. Ludvika Bernarda Grbca, Idrija, 10 decembra 1983 ; II. Ob 100-letnici rojstva treh slovenskih biologov: Pavla Grošlja, Gvidona Sajovica in Borisa Zarnika, Ljubljana, 11. februarja 1984; III. Zdravstvena kultura in zdravilne rastline, Ljubljana, 24. in 25. maja 1985. Ljubljana. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Str. 67–68. Praprotnik, N., 1986: Botanična pripomba na rob Zgodbam od a do ž. Proteus 48: 232–233. Praprotnik, N., 1986: Antonu Tožbarju in Juliani ob njunih obletnicah. Proteus 48: 272–274. Praprotnik, N., 1986: Bila je nestorka slovenskih naravoslovcev. Ob 100-letnici rojstva dr. Angele Piskernikove. Planinski vestnik 86: 362. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. VTOZD za biologijo. Ljubljana. 234 str. Praprotnik, N., 1988: Drugopristopnik na Triglavu. Planinski vestnik 88: 133–134. Praprotnik, N., 1988: Stare botanične ilustracije. Planinski vestnik 88: 137–138. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 11 Praprotnik, N., 1988: Spominska plošča Baltasarju Hacquetu na Velem polju. Proteus 50: 229–230. Praprotnik, N., 1988: Blagayove Joshefze. Proteus 50: 269–270. Praprotnik, N., 1988: Blagayev obelisk je obnovljen. Proteus 51: 40–41. Praprotnik, N., 1988: Botanik Karel Zois. Proteus 51: 83–88. Praprotnik, N., 1988: Varstvo narave 13. Planinski vestnik 88: 135–136. Ocena. Praprotnik, N., 1988: Lippert, W., 1988: Travniške cvetice. Prevedel P. Skoberne. Proteus 51: 126–127. Ocena. Praprotnik, N., 1988: Červenka, M., V. Feráková, M. Haber, J. Kresánek, L. Paclová, V. Peciar, L., Šomšák, J. Krejča (ur.) & M. Hönigsfeld Adamič (ur.): Rastlinski svet Evrope. Ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana. 374 str. Prevod. Praprotnik, N., 1989: Po kom se imenuje Zoisova koča? Ali hodimo k Žigi ali h Karlu? Planinski vestnik 89: 381–383. Praprotnik, N., 1989: Botanična raziskovanja v drugi polovici 18. stoletja na Slovenskem. V: Bučić, V., B. First, J. Horvat, M. Kos, M. Lozar Štamcar, J. Podpečnik, M. Žargi. & M. Žvanut: Slovenci v letu 1789. Narodni muzej, Ljubljana. Str. 85–88. Praprotnik, N., 1989: Kakavovec in kola je čokolada in koka kola. PIL 3 (19. september 1989). Str. 19. Praprotnik, N., 1989: Pšenica – rumeno zlato. PIL 5 (3. oktober 1989). Str. 18. Praprotnik, N., 1989: Planinstvo in varstvo naravne dediščine. PIL 7 (17. oktober 1989). Str. 18. Praprotnik, N., 1989: Pisana cvetna odeja. PIL 7 (17. oktober 1989). Str. 18–19. Praprotnik, N., 1989: Alpski botanični vrt Juliana. PIL 7 (17. oktober 1989). Str. 19. Praprotnik, N., 1989: Rastlinstvo na kraških košenicah. PIL 11 (14. november 1989). Str. 19. Praprotnik, N., 1989: Bori, bori, bori… PIL 11 (14. november 1989). Str. 19. Praprotnik, N., 1989: Vremenski osat. PIL 13 (5. december 1989). Str. 18. Praprotnik, N., 1989: Pred strelo varuje le strelovod. PIL 13 (5. december 1989). Str. 18–19. Praprotnik, N., 1989: Juliana. 146. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Založba Obzorja, Maribor. 96 str. Praprotnik, N., 1989: Skoberne, P., 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Prešernova družba v Ljubljani. Proteus 51: 285–286. Ocena. Praprotnik, N., 1989: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1. del: vzhodna Slovenija. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana 1988. Proteus 52: 44–45. Ocena. Praprotnik, N., 1989: Skoberne, P., 1989: Triglavski narodni park. Zbirka Sprehodi v naravo. Cankarjeva založba. Ljubljana. Proteus 52: 45. Ocena. Praprotnik, N., 1989: Wraber, T., & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14–15. Proteus 52: 158. Ocena. Praprotnik, N., 1989: Karel Zois, starejši botaniki, Juliana – v oddaji Pogledi. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1989: Juliana – v oddaji V hribih se dela dan. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1990: Juliana. Enciklopedija Slovenije 4. Mladinska knjiga. Str. 351–352. Praprotnik, N., 1990: Ob razstavi Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji. Proteus 52: 197. Praprotnik, N., 1990: Zbirka vzorcev lesa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Proteus 53: 124–126. 12 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 1990: Obleka iz grma. PIL 17-18 (9. januar 1990). Str. 35. Praprotnik, N., 1990: Bi oblekli lan, konopljo ali koprive? PIL 17-18 (9. januar 1990). Str. 35. Praprotnik, N., 1990: Cvetoče Blejsko jezero. PIL 19 (6. februar 1990). Str. 18. Praprotnik, N., 1990: Kaktusi – zbiralniki vode. PIL 19 (6. februar 1990). Str. 19. Praprotnik, N., 1990: Pomorski travniki. PIL 25 (20. marec 1990). Str. 18. Praprotnik, N., 1990: Tudi alge so zanimive. PIL 25 (20. marec 1990). Str. 18. Praprotnik, N., 1990: Zdravilne rastline. PIL 27 (3. april 1990). Str. 16–19, 21. Praprotnik, N., 1990: Priročnik za markaciste. Planinska zveza Slovenije. Komisija za pota. Planinska založba Slovenije. 1988. 168 strani, 16 fotografij, 37 skic in risb. Proteus 52: 378. Ocena. Praprotnik, N., 1990: Rapoša, K., 1990: Slovenske planinske koče. Zbirka Sprehodi v naravo. Cankarjeva založba v Ljubljani. Proteus 53: 43–44. Ocena. Praprotnik, N., 1991: Velecvetni dimek (Crepis conyzifolia /Gouan/ A. Kerner), nova vrsta za Slovenijo. Jeklo in ljudje 6: 177–181. Jesenice. Praprotnik, N., 1991: Zois Karel Filip Evgen pl. Edelstein. Slovenski biografski leksikon 4 (15): 827–828. SAZU. Praprotnik, N., 1991: Peto srečanje slovenskih botanikov. Proteus 53: 191–192. Praprotnik, N., 1991: Oselica ali travniška blestivka? (Razmišljanje o slovenskih rastlinskih imenih.) Proteus 53: 307–310. Praprotnik, N., 1991: Priseljenki sahalinski dresnik in vonjava kamilica tudi v Karavankah. Proteus 54: 75–76. Praprotnik, N., 1991: Luka Pintar: Rože na Slovenskem. Naši razgledi. Leto 40, št. 12 (947). 21. junij 1991. Str. 354. Ocena. Praprotnik, N., 1991: Wraber, T.: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana. Proteus 54: 45–46. Ocena. Praprotnik, N., 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del: osrednja Slovenija. Glavna urednika Peter Skoberne in Stane Peterlin. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 1991. Proteus 54: 127. Ocena. Praprotnik, N., 1991: Zdravilne rastline – v oddaji Klub klobuk. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1992: Andrej Fleischmann, florist in vrtnar. Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov na simpoziju slovenskih botanikov v Krškem. Str. 40. Praprotnik, N., 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij. Scopolia 27: 1–42. http:// www2.pms-lj.si/pdf/Scopolia-27.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1992: Vrtaške zvončice ni več? Proteus 54: 191–192. Praprotnik, N., 1992: 6. srečanje slovenskih botanikov. Proteus 54: 203. Praprotnik, N., 1992: Klinar, S.: Sto slovenskih vrhov. Prešernova družba v Ljubljani. 1990. Proteus 54: 319. Ocena. Praprotnik, N., 1993: Viola zoysii Wulfen in den Karawanken. V: Zupančič, M. (ur.) & V. Žaga (ur.): Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp. Referati. Referaten. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU. Str. 51–53. Praprotnik, N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladnikia 1: 5–8. Praprotnik, N., 1993: Florist in vrtnar Andrej Fleischmann (1804–1867). Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 12: 63–93. Praprotnik, N., 1993: Karavanške ključavnice. Planinski vestnik 93: 215–219. Praprotnik, N., 1993: Rastišča zapeljivih ključavnic. Planinski vestnik 93: 260–262. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 13 Praprotnik, N., 1993: Vijoličnocvetna Zoisova vijolica tudi v Karavankah. Proteus 56: 63–67. Praprotnik, N., 1993: Gore botanika Alfonza Paulina. Planinski vestnik 93: 476–480. Praprotnik, N., 1993: Srečanja slovenskih botanikov. Hladnikia 1: 53–54. Praprotnik, N., 1994: Senecio carniolicus Willd. in den Karawanken. Carinthia II. 184/104: 377–381. Klagenfurt. Praprotnik, N., 1994: Phacelia tanacetifolia Benth. 9. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 2: 44–45. Praprotnik, N., 1994: Sedum alpestre Vill. 10. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 2: 45– 46. Trpin, D. & N. Praprotnik, 1994: Alyssum petraeum Ard. 12. Notulae ad floram Sloveniae. Prezrte prve, že 200 let stare navedbe za Gorenjsko. Overlooked the first 200 years old quotations for Gorenjska. Hladnikia 3: 25–26. Praprotnik, N. & B. Vreš, 1994: Lupinus polyphyllus Lindl. 15. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 3: 27–29. Praprotnik, N., 1994: Pseudostellaria europaea Schftlein. 19. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 3: 35–37. Praprotnik, N., 1994: Cvetje Slovenije (Flores Sloveniae). Blagajev volčin (Daphne blagayana). Bilten – Pošta Slovenije. https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/ galerija/postna-znamka/68191/Cvetje-Slovenije-Blagajev-volcin, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1994: Cvetje Slovenije (Flores Sloveniae). Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Bilten – Pošta Slovenije. https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/ galerija/postna-znamka/68190/Cvetje-Slovenije-Hladnikovka, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1994: Cvetje Slovenije (Flores Sloveniae). Kranjski jeglič (Primula carniolica). Bilten – Pošta Slovenije. https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/ galerija/postna-znamka/68189/Cvetje-Slovenije-Kranjski-jeglic) , dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1994: Cvetje Slovenije (Flores Sloveniae). Zoisova zvončica (Campanula zoysii). Bilten – Pošta Slovenije. ( (https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/ galerija/postna-znamka/68192/Cvetje-Slovenije-Zoisova-zvoncica, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1994: Floristično kartiranje v okolici Vidma ob Ščavnici. Proteus 57: 44–45. Praprotnik, N., 1994: Nekaj botaničnih zanimivosti iz doline Drage in Begunjščice. V: Begunjščica. Gore in ljudje. Almanah v počastitev praznovanja 70-letnice solastniške skupnosti Planinca. Begunje. Str. 50–57. Praprotnik, N., 1994: Botanik Franc Hladnik (1773–1844). Ob stopetdesetletnici smrti. Proteus 57: 94–99. Praprotnik, N., 1994: Gospodova koča. Muzejski časopis 4 (4): 1,3. Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 1994: Plemel, Valentin. Enciklopedija Slovenije 8: 402. Praprotnik, N., 1994: Gregori, J.: Zelenci. Naravni rezervat. Samozaložba. Proteus 57: 77. Ocena. Praprotnik, N., 1994: Karel Zois – v oddaji Slovenski naravoslovci. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1994: Franc Hladnik – v oddaji Slovenski naravoslovci. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1994: Henrik Freyer – v oddaji Slovenski naravoslovci. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1994: Alfonz Paulin – v oddaji Slovenski naravoslovci. Televizijska oddaja. TV Slovenija. 14 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 1994: Snedden, Robert: Kaj je cvetlica? 1. izdaja. DZS, Ljubljana. 32 str. Prevod. Praprotnik, N., 1995: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank 2. Hladnikia 4: 5–9. Praprotnik, N., 1995: Flora Germanica exsiccata in kranjski botaniki. V: Jogan, N. (ur.): Flora in vegetacija Slovenije 1995. Ob 75-letnici začetka pouka biologije na ljubljanski univerzi. Zbornik povzetkov referatov. Društvo biologov Slovenije, Ljubljana. Str. 23. Praprotnik, N., 1995: Henrik Freyer v Karavankah. Jeseniški zbornik 7: 277–285. Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 1995: Abutilion theophrasti, Campanula zoysii, Commelina communis, Stemmacantha rhapontica. Nova nahajališča. Hladnikia 5: 31–33. Praprotnik, N., 1995: Flora Germanica exsiccata, kranjski botaniki in nahajališča v Sloveniji. Scopolia 33: 1–68. (http://www2.pms-lj.si/pdf/Scopolia/Scopolia-33.pdf), dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 1995: Kranjski grint vendarle tudi na Kranjskem. Proteus 57: 219–222. Praprotnik, N., 1995: Koča Karla Zoisa v Karavankah. Proteus 57: 287–288. Praprotnik, N., 1995: Nekaj botaničnih zanimivosti iz doline Drage in Begunjščice. Begunjščica. V: Gore in ljudje 2: 126–132. Planinsko društvo Radovljica, Begunje. Praprotnik, N., 1995: Nekatere rastline so le še v herbarijih. Gorenjski glas (1985), 6. 10. 1995, letnik 48 (6): 232–233. Intervju. Praprotnik, N. & P. Skoberne, 1995: Od kraljeve rože in planike do Rdečega seznama. V: Aljančič, M., Gregori, J., Praprotnik, N., Hlad, B., Peterlin, S., Skoberne, P. & J. Vidic: Varstvo narave na Slovenskem. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 26–47. Aljančič, M., Gregori, J., Praprotnik, N., Hlad, B., Peterlin, S., Skoberne, P. & J. Vidic, 1995: Varstvo narave na Slovenskem. Prirodoslovni muzej Slovenije. 86 str. Praprotnik, N., 1995: Alfonz Paulin. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1995: Franc Hladnik. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1995: Henrik Freyer. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1995: Karel Zois. Televizijska oddaja. TV Slovenija. Praprotnik, N., 1996: Posušeni vrt barona Erberga. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (5): 68. Praprotnik, N., 1996: Trentarski grintavec iz Zlatorogovega kraljestva. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (6): 67–68. Praprotnik, N., 1996: Nova peščenka Karla Zoisa. Gea 6 (7): Iz starih herbarijskih zbirk. 68. Praprotnik, N., 1996: Fleischmannov rebrinec z ljubljanskega Gradu. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (8): 65. Praprotnik, N., 1996: Lesena knjižnica. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (9): 67–68. Praprotnik, N., 1996: Kranjske rastline v Nemški posušeni flori. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (10): 32–33. Praprotnik, N., 1996: Prvi slovensko napisani herbarijski listki. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (11): 63. Praprotnik, N., 1996: Kraljeva roža grofa Riharda Blagaya. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 6 (12): 64. Praprotnik, N., 1996: Jama pod Babjim zobom. Muzejski časopis 6 (3): 1. Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 1996: V kraljestvu triglavske rože. Zlatorog in njegovo kraljestvo. Gea 6 (6). Priloga št. 5. Str. 29–60. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 15 Praprotnik, N., 1996: Rastlinstvo zahodnega dela Karavank od Peči do Belce. V: Černe, V. (ur.): Zbornik lovske družine Kranjska Gora. 50 let: 1946–1996. Lovska družina Kranjska Gora. Str. 45–52. Praprotnik, N., 1996: 10. srečanje slovenskih botanikov. Hladnikia 6: 56. Praprotnik, N., 1996: Botanični dragulji Slovenije. 1. Kranjski jeglič. Mavrica 26 (3): 14–15. Praprotnik, N., 1996: Botanični dragulji Slovenije. 2. Hladnikovka. Mavrica 26 (4–5): 15. Praprotnik, N., 1996: Darinka Soban: Linnéjeva pisma Scopoliju 1761–1773 /Linné‘s Letters to Scopoli 1761–1773. Posnetki rokopisov pisem s slovenskim in angleškim prevodom /Photocopies of manuscripts, Slovene and English translations. 117 str. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana. 1995. Hladnikia 6: 49–50. Ocena. Praprotnik, N., 1997: Nova nahajališča. Hladnikia 8-9: 59–61. Praprotnik, N., 1997: Hacquet‘s work »Plantae alpinae Carniolicae«. Internationale wissenschaftliche Konferenz über Balthasar Hacquet. Lvov, 19. september 1997. Predavanje. Praprotnik, N. & T. Wraber, 1997: Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije. Simpozij ob 400. letnici ustanovitve jezuitskega kolegija v Ljubljani. Ljubljana, 23. oktober 1997. Predavanje. Praprotnik, N., 1997: Hacquetovo delo »Plantae alpinae Carniolicae«. Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Kranjskem. 12. srečanje slovenskih botanikov. Ljubljana, 15. november 1997. Predavanje. Praprotnik, N., 1997: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. Praprotnik, N., 1997: Tristo let najstarejšega znanega herbarija na Slovenskem. Proteus 59 (5): 200–203. Praprotnik, N., 1997: Črni teloh (Helleborus niger). Rastlina meseca januarja. Proteus 59 (5): 229–230. Praprotnik, N., 1997: Juliana. Alpski botanični vrt. Adria Airways In-Flight Magazine. 2: 66–69. Praprotnik, N., 1997: The Juliana. Alpine botanical Garden in Trenta. Adria Airways In- Flight Magazine. 2: 70–71. Praprotnik, N., 1997: Šopasti repušnik v herbariju Karla Dežmana. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 7 (1): 32. Praprotnik, N., 1997: Kranjski kamnokreč s koroškega Viša. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 7 (2): 65. Praprotnik, N., 1997: Paulinova Kranjska posušena flora. Iz starih herbarijskih zbirk. Gea 7 (3): 33. Praprotnik, N., 1997: Spanjščice ble ocvetele… Botanika. Gea 7 (4): 64. Praprotnik, N., 1997: Padala nebeška mana Izraelcem je v puščavi… Botanika. Gea 7 (5): 67. Praprotnik, N., 1997: Koroška narodna cvetlica. Botanika. Gea 7 (7): 64. Praprotnik, N., 1997: Zoysia, rod tropskih trav. Botanika. Gea 7 (8): 32. Praprotnik, N., 1997: Ciklamen – vdanost in potrpežljivost. Botanika. Gea 7 (9): 64. Praprotnik, N., 1997: Jerihonska roža. Botanika. Gea 7 (10): 67. Praprotnik, N., 1997: Zimzelen za klobuk! Botanika. Gea 7 (11): 24–25. Praprotnik, N., 1997: Prežihove solzice. Botanika. Gea 7 (12): 32. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 3. Kamniška murka. Mavrica 26 (6): 15. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 4. Blagayev volčin. Mavrica 26 (7): 15. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 5. Triglavski dimek. Mavrica 26 (8): 15. 16 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 6. Kranjska lilija ali zlato jabolko. Mavrica 26 (9): 15. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 7. Zoisova zvončica. Mavrica 26 (10): 23. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 8. Hladnikova bunika. Mavrica 27 (1-2): 24. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 9. Evropska gomoljčica. Mavrica 27 (3): 24. Praprotnik, N., 1997: Botanični dragulji Slovenije. 10. Primorska košeničica ali celovenčni reličnik. Mavrica 27 (4-5): 32. Praprotnik, N., 1997: 11. srečanje slovenskih botanikov. Hladnikia 8–9: 65. Praprotnik, N., 1997: Botanični utrinki s pobočij Stola do Belske planine. V: Treven, V. (ur.): 50 let Planinskega društva Javornik - Koroška Bela. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. Str. 95–100. Praprotnik, N., 1997: Rastlinski svet v Krmi, Kotu in v okolici Staničeve koče. V: Treven, V. (ur.): 50 let Planinskega društva Javornik - Koroška Bela. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. Str. 101–103. Praprotnik, N. & T. Wraber, 1998: Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije. V: Rajšp, V. (ur.): Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773). Zbornik razprav. Redovništvo na Slovenskem, 4. Ljubljana. Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Provincialat slovenske province Družbe Jezusove. Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete. Str. 111–122. Praprotnik, N., 1998: Zvonček, zemlje prvi sinek mladi... Botanika. Gea 8 (1): 64–65. Praprotnik, N., 1998: Ušivec saškega kralja Friderika Avgusta II. Botanika. Gea 8 (3): 24. Praprotnik, N., 1998: Naša najmanjša orhideja. Botanika. Gea 8 (4): 64. Praprotnik, N., 1998: Hladnikov podaljšani dristavec. Botanika. Gea 8 (5): 32. Praprotnik, N., 1998: Dollinerjev kranjski šebenik. Botanika. Gea 8 (6): 24–25. Praprotnik, N., 1998: Zardela je kot potonika. Botanika. Gea 8 (7): 68. Praprotnik, N., 1998: Hacquetova golaška jelenka ali kranjska selivka. Botanika. Gea 8 (8): 32. Praprotnik, N., 1998: Božji kruhek ali zajčja deteljica. Botanika. Gea 8 (9): 64. Praprotnik, N., 1998: Homulični in Hohenwartov kamnokreč. Botanika. Gea 8 (10): 64. Praprotnik, N., 1998: Ognjica. Botanika. Gea 8 (11): 64. Praprotnik, N., 1998: Tevje ali rumenkulja. Botanika. Gea 8 (12): 40. Praprotnik, N., 1998: Botanični dragulji Slovenije. 11. Zoisova vijolica. Mavrica 27 (6): 24. Praprotnik, N., 1998: Botanični dragulji Slovenije. 12. Škrlatni ali kamniški luk. Mavrica 27 (7): 24. Praprotnik, N., 1998: Botanični dragulji Slovenije. 13. Wulfenov jeglič. Mavrica 27 (8): 24. Praprotnik, N., 1998: Botanični dragulji Slovenije. 14. Froelichov svišč. Mavrica 27 (9): 24. Praprotnik, N., 1998: Botanični dragulji Slovenije. 15. Kranjski grint. Mavrica 27 (10): 24. Praprotnik, N., 1998: Legende o nastanku cvetlic. Nageljčki – kapljice Jezusove krvi. Mavrica 28 (1): 38–39. Praprotnik, N., 1998: Legende o nastanku cvetlic. Vrtnica – najlepša vseh cvetic. Mavrica 28 (2): 33–33. Praprotnik, N., 1998: Legende o nastanku cvetlic. Marijin grižljej – srčna moč. Mavrica 28 (3): 32–33. Praprotnik, N. & A. Seliškar, 1998: Ob 60-letnici prof. dr. Toneta Wraberja. Miscellanea. Hladnikia 10: 67–69. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 17 Praprotnik, N., 1998: Posvetovanje o razmejitvi (sub)mediteranskega in srednjeevropskega rastlinstva v Sloveniji. Miscellanea. Hladnikia 10: 73. Praprotnik, N., 1998: 12. srečanje slovenskih botanikov. Miscellanea. Hladnikia 10: 74. Praprotnik, N., 1998: Iglavci. Priložnostne poštne znamke. Bilten 19. Pošta Slovenije. Praprotnik, N., 1998: Coniferous trees. Special Postage Stamps. Bulletin 19. Pošta Slovenije Praprotnik, N., 1998: Nadelbäume. Sonderbriefmarken. Das Bulletin 19. Pošta Slovenije. Praprotnik, N., 1998: Alpski botanični vrt na Dobraču. Muzejski časopis. 8(3): 3. Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 1999: Gorski kosmatinec. Gea 9 (1): 64. Praprotnik, N., 1999: Parisovo jabolko – volčja jagoda. Gea 9 (2): 68. Praprotnik, N., 1999: Trikrpi koralasti greben. Gea 9 (3): 33. Praprotnik, N., 1999: Zlati koren – cvetlica podzemlja. Gea 9 (4): 69. Praprotnik, N., 1999: Kranjski osat. Gea 9 (5): 34. Praprotnik, N., 1999: Srčnica – kristusove srajčke. Gea 9 (6): 66–67. Praprotnik, N., 1999: Traunfellnerjeva zlatica. Gea 9 (7): 34. Praprotnik, N., 1999: Glasnica nebesne modrine. Gea 9 (8): 67. Praprotnik, N., 1999: Pohorski ciproš. Gea 9 (9): 66. Praprotnik, N., 1999: Nežni kamnokreč. Gea 9 (10): 35. Praprotnik, N., 1999: Fleischmannovo grabljišče. Gea 9 (11): 66. Praprotnik, N., 1999: Vmesna oblika med hladnikovo in kranjsko buniko? Gea 9 (12): 66. Praprotnik, N., 1999: Legende o nastanku cvetlic. Zlobna mačeha. Mavrica 28 (6): 32–33. Praprotnik, N., 1999: Legende o nastanku cvetlic. Križ na brinovi jagodi. Mavrica 28 (7): 32–33. Praprotnik, N., 1999: Legende o nastanku cvetlic. Trpljenka ali pasijonka. Mavrica 28 (8): 32–33. Praprotnik, N., 1999: Legende o nastanku cvetlic. Ključavnice ali narcise. Mavrica 28 (9): 32–33. Praprotnik, N., 1999: Legende o nastanku cvetlic. Šentjanževka ali kri Sv. Janeza. Mavrica 28(10): 32–33. Praprotnik, N., 1999: Biblijske rastline. Oljka, simbol miru. Mavrica 29 (1): 16–17. Praprotnik, N., 1999: Biblijske rastline. Cedra na Libanonu. Mavrica 29 (2): 24–25. Praprotnik, N., 1999: Biblijske rastline. Hizop. Mavrica 29 (3): 34–35. Praprotnik, N. & M. Dobrilovič, 1999: 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756–1799). Prirodoslovni muzej Slovenije in Vlada Republike Slovenije, Servis za protokolarne storitve. Zgibanka. Praprotnik, N., 1999: Ob 200-letnici smrti botanika Karla Zoisa (1756–1799). Muzejski časopis. 9(5): 2. Muzejsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice. Praprotnik, N., 1999: Cvetoča pobočja Golice. Adria Airways In-Flight Magazine. Št. 1. Str. 72–74. Praprotnik, N., 1999: The blooming slopes of Golica. Adria Airways In-Flight Magazine. Št. 1. Str. 74–75. Bar, F., I. A. Božič, B. Činč Juhant, A. Gogala, M. Jeršek, K. Krivic, C. Mlinar, K. Poboljšaj., N. Praprotnik, L. Psihoyos, I. Sivec, D. Šere & S. Tome, 1999: Mamut v Hermanovem brlogu. Celje. Muzej novejše zgodovine Celje. Zgibanka. Praprotnik, N., 2000: Botanično delovanje Karla Dežmana. Botanical work of Karel Dežman. V: Jogan, N. (ur.): Zbornik izvlečkov referatov Simpozija Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani. Ljubljana. Botanično društvo Slovenije. Str. 28. 18 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2000: The Juliana Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. (Prevod: Veronika Cankar). Praprotnik, N., 2000: Il giardino botanico alpino Juliana di Val Trenta. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. (Prevod: Marinka Pertot & Diomira Fabjan Bajc). Praprotnik, N., 2000: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. (Prevod: Doris Debenjak). Praprotnik, N., 2000: Rastlinstvo na pobočjih Belščice, Stola in Vrtače. V: Meterc, J. (ur.): Preteklost v zavetju Stola. Zbornik občine Žirovnica, izdan ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna. Str. 124–134. Občina Žirovnica. Praprotnik, N., 2000: Rastlinstvo v Jalnovih bohinjskih povestih. Jeseniški zbornik 8: 95–102. Praprotnik, N., 2000: Enoglavi svinjak. Botanika. Gea 10 (1): 45. Praprotnik, N., 2000: Nežni sviščevec. Botanika. Gea 10 (2): 43. Praprotnik, N., 2000: Karel Zois – botanični baron. Gea 10 (3): 22–23. Praprotnik, N., 2000: Volčji bob. Botanika. Gea 10 (3): 43. Praprotnik, N., 2000: Velecvetni dimek. Botanika. Gea 10 (4): 49. Praprotnik, N., 2000: Wulfenova gomoljasta zvezdica. Botanika. Gea 10 (5): 45. Praprotnik, N., 2000: Pritlikava kosmatulja. Botanika. Gea 10 (6): 44. Praprotnik, N., 2000: Lojdovka. Botanika. Gea 10 (7): 40. Praprotnik, N., 2000: Črnikasti rman ali šinje. Botanika. Gea 10 (9): 45. Praprotnik, N., 2000: Sramežljiva Mojcej. Botanika. Gea 10 (10): 51 Praprotnik, N., 2000: Kamniški ali škrlatni luk. Botanika. Gea 10 (12): 45. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Mana. Mavrica 29 (5): 18–19. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Papirus. Mavrica 29 (6): 18–19. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Kloščevec ali ricinus. Mavrica 29 (7):22–23. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Smokvino drevo. Mavrica 29 (8): 22–23. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Ljuljka. Mavrica 29 (9):20–21. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Gorčica. Mavrica 30 (1): 40–41. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Vinska trta. Mavrica 30 (2): 20–21. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Lilija. Mavrica 30 (3): 20–21. Praprotnik, N., 2000: Biblijske rastline. Mira. Mavrica 30 (4): 36–37. Praprotnik, N., 2000: Zoisova vijolica – »najlepši otrok naših gora«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 2: 18–19. Praprotnik, N., 2000: Lepi čeveljc – naša najlepša orhideja. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 3: 18. Praprotnik, N., 2000: »Plameneči in zagoreli cvetovi« črne murke. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 4: 15. Praprotnik, N., 2000: »V Rebri so se razpuščale kurjice…«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 5: 23. Praprotnik, N., 2000: Ančka Kavs (1907–2000), vrtnarica v Juliani. Društvene novice. Planinski vestnik. 100 (5): 231. Praprotnik, N., 2001: Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Kranjskem. Balthasar Hacquet and his botanical work in Carniola. Razprave IV. razreda SAZU. 42 (2): 171–183. Praprotnik, N., 2001: Karel Dežman in njegovo botanično delovanje. Argo. 44(2): 14–20. Praprotnik, N., 2001: Zois, Karel. Enciklopedija Slovenije. 15: 215. Praprotnik, N., 2001: Zois [cójs], Karel. V: Javornik, M. (ur.), D. Voglar (ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana. Mladinska knjiga. 15: 215. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 19 Praprotnik, N., 2001: Iz zgodovine botaničnih raziskav Ljubljanskega barja. Karel Dežman (1821-1889). V: Gogala, A.: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Str. 27–28. Gogala, A., T. Trilar, I. Božič, B. Kryštufek, C. Mlinar, N. Praprotnik, D. Šere, S. Tome, D. Tome, T. Čelik, V. Grobelnik, A. Pirnat, K. Poboljšaj, A. Seliškar, R. Verovnik, M. Bedjanič, J. Gregori, A. Lešnik & T. Mihelič, 2001: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Prirodoslovni muzej Slovenije. 67 str. Praprotnik, N., 2001: Botanični baron Karel Zois. Muzejski časopis 9 (1): 2. Praprotnik, N., 2001: Alpski botanični vrt Juliana. Vodnik po slovenskih muzejih. Str. 171–172. Praprotnik, N., 2001: Alpinum Juliana. Turistični ponudniki v dolini Soče. Str. 11. Praprotnik, N., 2001: Živorodna dresen. Botanika. Gea 11 (1): 75. Praprotnik, N., 2001: Rdeča relika. Botanika. Gea 11 (2): 64. Praprotnik, N., 2001: Vednozeleni kamnokreč. Botanika. Gea 11 (3): 63. Praprotnik, N., 2001: Janko in Metka. Botanika. Gea 11 (4): 63. Praprotnik, N., 2001: Ušivec brez stebla. Botanika. Gea 11 (5): 65. Praprotnik, N., 2001: Slepice. Botanika. Gea 11 (6): 65. Praprotnik, N., 2001: Edina alpska ovijalka. Botanika. Gea 11 (7): 65. Praprotnik, N., 2001: Primorska košeničica. Botanika. Gea 11 (8): 65–66. Praprotnik, N., 2001: Priseljenka indijski jagodnjak. Botanika. Gea 11 (9): 63. Praprotnik, N., 2001: Kostanjevorjava detelja. Botanika. Gea 11 (10): 65. Praprotnik, N., 2001: Alpska žalujka. Botanika. Gea 11 (11): 65. Praprotnik, N., 2001: Trobentice – prebujeni sončni žarki. Botanika. Gea 11 (12): 65. Praprotnik, N., 2001: Naredi svoj herbarij. PIL 53(10): 66–67. Praprotnik, N., 2001: Biblijske rastline. Granatno jabolko. Mavrica 30 (5): 36–37. Praprotnik, N., 2001: Biblijske rastline. Mandljevec. Mavrica 30 (6): 38–39. Praprotnik, N., 2001: Biblijske rastline. Leča. Mavrica 30 (7): 36–37. Praprotnik, N., 2001: Biblijske rastline. Rožičevec. Mavrica 30 (8): 22–23. Praprotnik, N., 2001: Biblijske rastline. Biblijska žita. Mavrica 30 (9): 22–23. Praprotnik, N., 2001: »Resje cvete«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 6: 12. Praprotnik, N., 2001: Planike ali očnice. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 7: 16. Praprotnik, N., 2001: Kranjski grint. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 8: 10. Praprotnik, N., 2001: Zaspančki. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 9: 18. Praprotnik, N., 2001: Alpski botanični vrt Juliana. V: Rogelj Škafar, B. (ur.), M. Ciglenečki (ur.), J. Balažic (ur.), D. Žitko (ur.), P. Avbelj, A. Rihter, M. Ciglenečki & M. Počivavšek: Vodnik po slovenskih muzejih. 252 muzejev in galerij. Ljubljana. Skupnost muzejev Slovenije. Mladinska knjiga. Str. 171–172. Praprotnik, N., 2002: Alpiner botanischen Garten »Juliana« in Trenta. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. Ponatis. Praprotnik, N., 2002: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. Ponatis. Praprotnik, N., 2002: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2002: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 20 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2002: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2002: Po sledeh zaspanke na Golici. Ali alpska možina še raste v Karavankah? Proteus 64: 406–410. Praprotnik, N., 2002: Hladnikov grintavec. Botanika. Gea 12 (1): 65. Praprotnik, N., 2002: Mesojede mastnice. Botanika. Gea 12 (2): 65. Praprotnik, N., 2002: Wulfenov jeglič. Botanika. Gea 12 (3): 65. Praprotnik, N., 2002: Kako je bil krščen Hladnikov Froelichov svišč. Botanika. Gea 12 (4): 65–66. Praprotnik, N., 2002: Triglavski dimek. Botanika. Gea 12 (5): 65–66. Praprotnik, N., 2002: Navadna gorska ločika ali brdovka. Botanika. Gea 12 (6): 65. Praprotnik, N., 2002: Rožnordeči dežen. Botanika. Gea 12 (7): 65. Praprotnik, N., 2002: Divji klinček ali divji nageljček. Botanika. Gea 12 (8): 65. Praprotnik, N., 2002: Hladnikovka, ena najznamenitejših slovenskih rastlin. Botanika. Gea 12 (9): 65. Praprotnik, N., 2002: Nizka špajka. Botanika. Gea 12 (10): 65. Praprotnik, N., 2002: Rani mošnjak. Botanika. Gea 12 (11): 65. Praprotnik, N., 2002: Marijin grižljej ali srčna moč. Botanika. Gea 12 (12): 65. Praprotnik, N., 2002: Pesnik Julijskih Alp Julius Kugy. Gea 12 (9): 32–34. Praprotnik, N., 2002: Brkončice. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 10: 16. Praprotnik, N., 2002: Šmarnice. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 11: 15. Praprotnik, N., 2002: Triglavska roža – drobne kapljice Zlatorogove krvi. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 12: 16. Praprotnik, N., 2002: Bela omela ali ptičji lim. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 13: 19. Praprotnik, N., 2002: Ogrožene rastline Slovenije. Ohranimo zeleno Slovenijo – zeleno oazo Evrope. Rastline. Koledar 2003. Gorenjski tisk. 2002. Praprotnik, N., 2002: Rastline. (Zbirka Tematski leksikoni). Učila International, Tržič. Prevod. Praprotnik, N., 2002: Rastline. Uvod. (Zbirka Tematski leksikoni). Učila International Tržič. (Avtor dodatnega besedila.) Praprotnik, N., 2002: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik. 4. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2002: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Delovni zvezek. 4. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2003: Ob 200. letnici rojstva Henrika Freyerja (1802–1866). Argo 46 (1): 15–22. Praprotnik, N., 2003: Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Kranjskem. Hacquetia 2 (2): 85–92. Praprotnik, N., 2003: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. V: Komac, B. (ur.). Triglavski narodni park? Znanstveni in strokovni posvet. Ljubljana, četrtek, 13. november 2003. ZRC SAZU. Str. 19. Babij, V., T. Bačič, B. Čušin, I. Dakskobler, B. Frajman, N. Jogan, M. Kaligarič, N. Praprotnik, A. Seliškar, B. Surina, S. Škornik & B. Vreš, 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta): končno Hladnikia 50: 3–46 (2022) 21 poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. 234 str. http://www.natura2000. si/fileadmin/user_upload/knjiznica/raziskave/rastline.pdf, dostop 9. 6. 2022 Praprotnik, N., 2003: The Juliana Alpine Botanical Garden in the Trenta valley. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. Ponatis. Praprotnik, N., 2003: Rokove rože ali vsega sveta zdravje. Botanika. Gea 13 (1): 65. Praprotnik, N., 2003: Opojna ali zasavska zlatica. Botanika. Gea 13 (2): 65. Praprotnik, N., 2003: Navadni čepnjek. Botanika. Gea 13 (3): 67. Praprotnik, N., 2003: Lepničevolistni grintavec. Botanika. Gea 13 (4): 65. Praprotnik, N., 2003: Priseljena vonjava kamilica. Botanika. Gea 13 (5): 65. Praprotnik, N., 2003: Endemična ozkolistna preobjeda. Botanika. Gea 13 (6): 65. Praprotnik, N., 2003: Vojaško zelišče ali navadni rman. Botanika. Gea 13 (7): 65. Praprotnik, N., 2003: Zlatič ali krvavi mlečnik. Botanika. Gea 13 (8): 65. Praprotnik, N., 2003: Škorpijonska zel ali vratičnata facelija. Botanika. Gea 13 (9): 65. Praprotnik, N., 2003: Alpski glavinec. Botanika. Gea 13 (10): 65. Praprotnik, N., 2003: Progasti kobul – kraljica kobulnic. Botanika. Gea 13 (11): 65. Praprotnik, N., 2003: Spremenjeni ali gruščev kamnokreč. Botanika. Gea 13 (12): 65. Praprotnik, N., 2003: Brezstebelni ušivec – »trobentica med ušivci«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 14: 24. Praprotnik, N., 2003: Zlato jabolko ali kranjska lilija. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 15: 23. Praprotnik, N., 2003: »Sleč žari«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 16: 15. Praprotnik, N., 2003: Zoisova zvončica – »hči slovenskih planin«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 17: 23. Praprotnik, N., 2003: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2003: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2003: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2003: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Priročnik za učitelje. 4. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2003: Kolman, A. & al.: Naravoslovje 7. Učbenik. 7. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2003: Kolman, A. & al.: Naravoslovje 7. Delovni zvezek. 7. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2003: Kolman, A. & al.: Naravoslovje 7. Priročnik za učitelje. 7. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2004: Blagajev volčin – naša botanična znamenitost. Blagay‘s Daphne – our botanical treasure. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 1–65. Praprotnik, N., 2004: Botanični vrt Karla Zoisa na Brdu. Kronika 52 (2): 167–174. Praprotnik, N., 2004: Botanične zanimivosti z Golice. Jeseniški zbornik 9: 197–204. Praprotnik, N., 2004: »Štorkljin kljun« ali srebrna krvomočnica. Botanika. Gea 14 (1): 37. Praprotnik, N., 2004: »Zmagoviti luk« ali vanež. Botanika. Gea 14 (2): 37. Praprotnik, N., 2004: Enolistna plevka. Botanika. Gea 14 (3): 37. Praprotnik, N., 2004: Panonski svišč. Botanika. Gea 14 (4): 41. Praprotnik, N., 2004: Alpski goltec. Botanika. Gea 14 (5): 37. 22 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2004: Šentjanževka. Botanika. Gea 14 (6): 37. Praprotnik, N., 2004: Medvedovo latje ali kresničevje. Botanika. Gea 14 (7): 37. Praprotnik, N., 2004: Kernerjev mak. Botanika. Gea 14 (8): 37–38. Praprotnik, N., 2004: Bertolonijeva orlica. Botanika. Gea 14 (9): 37. Praprotnik, N., 2004: Navadni rožni koren. Botanika. Gea 14 (10): 37. Praprotnik, N., 2004: Črna čmerika. Botanika. Gea 14 (11): 37. Praprotnik, N., 2004: Malyjeva konjska kumina. Botanika. Gea 14 (12): 37. Praprotnik, N., 2004: Dišeči volčin ali jožefice. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 18: 20. Praprotnik, N., 2004: Srčna moč ali Marijin grižljej. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 19: 21. Praprotnik, N., 2004: Zajčja deteljica ali božji kruhek. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 20: 19. Praprotnik, N., 2004: Nunka ali beli žafran. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 21: 23. Praprotnik, N., 2004: Rastline. V: Zych, B. (ur.), Mihelač de Magaña, Š. (ur.), Bat, M., Lovrenčak, F., Pavlovec, R., Kunaver, J. & D. Ogrin: Narava Slovenije. Ljubljana. Mladinska knjiga. Str. 167–181. Dakskobler, I. & N. Praprotnik, 2004: Campanula zoysii Wulf. – Zoisova zvončica. V: Čušin, B. (ur.), B. Čušin, V. Babij, T. Bačič, I. Dakskobler, B. Frajman, N. Jogan, M. Kaligarič, N. Praprotnik, A. Seliškar, P. Skoberne, B. Surina, S. Škornik & B. Vreš: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, ZRC SAZU. Str. 62–66. Praprotnik, N., 2004: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.), & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 11–12. Praprotnik, N., 2004: Alpsko rastlinstvo. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 71–79. Praprotnik, N., 2004: Zoisova zvončica – hči slovenskih planin. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 80–81. Praprotnik, N., 2004: Karavanške ključavnice. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 82. Praprotnik, N., 2004: Triglavska roža, drobne kapljice Zlatotogove krvi. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 83. Praprotnik, N., 2004: Skrivnostni trentarski grintavec. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 84. Praprotnik, N., 2004: Juliana, alpine botanical garden in Trenta. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 11–13. Praprotnik, N., 2004: Alpine flora. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.), Trilar, T.: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 71–79. Praprotnik, N., 2004: Zois‘ Bellflower – a daughter of the Slovenian mountains. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 80–81. Praprotnik, N., 2004: Mountain Narcissus. V: Gogala, A. (ur.), M. Jeršek (ur.) & T. Trilar: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 82. Praprotnik, N., 2004: Triglav Flower, a tiny drop of Zlatorog‘s blood. V: Gogala, A. (ur.), Jeršek, M. (ur.) & T. Trilar: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 83. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 23 Praprotnik, N., 2004: The mysterious Trenta Scabious. V: Gogala, A. (ur.), M. Jeršek (ur.) & T. Trilar: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Str. 84–85. Praprotnik, N., 2004: Trilar, T., S. Buser, A. Gogala, N. Praprotnik, M. Jeršek, J. Mihelič, T. Mihelič, C. Mlinar, G. Planinc & I. Sivec: Narava Slovenije, Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2004: Trilar, T., S. Buser, A. Gogala, N. Praprotnik, M. Jeršek, J. Mihelič, T. Mihelič, C. Mlinar, G. Planinc & I. Sivec: Nature of Slovenia, The Alps. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2004: Zavarovane rastline. V: Praprotnik, N. & M. Vogrin: Rastline in ptice Slovenije. 30 zavarovanih rastlin, 30 zavarovanih ptic. Album samolepilnih sličic. Gea 14. Posebna izdaja revije Gea. Mladinska knjiga Založba. Str. 1–16. Praprotnik, N. & I. Dakskobler, 2004: Darinka Soban. Joannes A. Scopoli – Carl Linnaeus. Dopisovanje/Correspondence 1760–1775. Proteus 67(4): 177–179. Ocena. Praprotnik, N., 2004: Mihelič, B. & D. Pintar: Biologija 8. Priročnik za učitelje za 8. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2004: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 5. Učbenik. 5. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2004: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 5. Delovni zvezek. 5. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2004: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 5. Priročnik za učitelje. 5. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2005: Il Giardino Botanico Alpino »Juliana« nella Val Trenta – l‘unico giardino botanico alpino della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2005: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 2. ponatis. Praprotnik, N., 2005: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2005: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2005: Varstvo narave, Gorska straža in planinci. Planinski vestnik. Št. 5: 48–50. Praprotnik, N., 2005: Strupene in užitne rastline v našem okolju. Poisonous and edible plants in our environment. V: Fokter, S. K. (ur.): Zbornik predavanj 11. in 12. Ažmanovih dnevov zdravnikov Gorske reševalne službe Slovenije, 14. in 15. marca 2003, Kranjska Gora ter 19. in 20. marca 2004, Bled. Celje. Gorska reševalna služba Slovenije, Podkomisija za medicino. Str. 8–16. Praprotnik, N., 2005: Andrej Fleischmann – prvi vrtnar v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Gea 15 (6): 68–71. Praprotnik, N., 2005: Bezgova prstasta kukavica. Botanika. Gea 15 (1): 37. Praprotnik, N., 2005: Kronica. Botanika. Gea 15 (2): 37. Praprotnik, N., 2005: Rjava gnezdovnica. Botanika. Gea 15 (3): 37. Praprotnik, N., 2005: Pelinolistna žvrklja ali navadna ambrozija. Botanika. Gea 15 (4): 37. Praprotnik, N., 2005: Wulfenov grobeljnik. Botanika. Gea 15 (5): 37. Praprotnik, N., 2005: Rdeča milnica. Botanika. Gea 15 (6): 37. Praprotnik, N., 2005: Tržaški klinček ali nageljček. Botanika. Gea 15 (7): 37. Praprotnik, N., 2005: Virginijska mladomesečina. Botanika. Gea 15 (8): 37. Praprotnik, N., 2005: Seguierijeva zlatica. Botanika. Gea 15 (9): 37. 24 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2005: Mačeha ali njivska vijolica. Botanika. Gea 15 (10): 37. Praprotnik, N., 2005: Alpski pečnik. Botanika. Gea 15 (11): 37. Praprotnik, N., 2005: Navadni slečnik. Botanika. Gea 15 (12): 37. Praprotnik, N., 2005: Dren cvete. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 22: 17. Praprotnik, N., 2005: Šentjanževka. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 23: 18. Praprotnik, N., 2005: Vrtaška zvončica. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 24: 16. Praprotnik, N., 2005: Wulfenov jeglič – naša največja »trobentica«. Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Novice izpod Stola 25: 25. Praprotnik, N., 2005: Aichele, D. & M. Golte-Bechtle, 2005: Kaj neki tu cveti? Proteus 67 (5): 194. Recenzija.Praprotnik, N., 2005: Krasotice naših gora. Gore in ljudje 2006. Koledar. Medium d. o. o. Žirovnica. Ocena. Praprotnik, N., 2005: Jože Završnik – vrtnar v Julijani. Planinski vestnik. 12: 78. Benedik, J., Malle A., Praprotnik N., Stergar J. & N. Vilhar, 2005: Dr. Ángela Piskernik (1886–1967). Koroška slovenska botaničarka in naravovarstvenica. Znanstveni simpozij. Slovenska matica v Ljubljani, 8. novembra 2005. Ljubljana. Inštitut za narodnostna vprašanja. Praprotnik, N., 2005: Le jardin botanique alpin Juliana de Trenta. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 125 str. Praprotnik, N., 2005: Dr. Ángela Piskernik in njeno delovanje v muzeju. Dr. Ángela Piskernik (1886-1967). Koroška slovenska botaničarka in naravovarstvenica. Znanstveni simpozij. Slovenska matica v Ljubljani, 8. novembra 2005. Ljubljana. Inštitut za narodnostna vprašanja. Str. 7. Praprotnik, N., 2005: Umrl je Jože Završnik (1946–2005), vrtnar v Juliani. Hladnikia 18: 64. Praprotnik, N., 2005: Jože Završnik - vrtnar v Juliani. In memoriam. Planinski vestnik 12: 78. Praprotnik, N. & M. Vogrin, 2005: Rastline in ptice Slovenije. 30 zavarovanih ptic, 30 zavarovanih rastlin. Album samolepilnih sličic. Posebna izdaja revije Gea. Ljubljana. Mladinska knjiga. 32 str. Praprotnik, N., 2006: Severna linejevka. Botanika. Gea 16 (1): 38. Praprotnik, N., 2006: Alpski volčin. Botanika. Gea 16 (2): 40–41. Praprotnik, N., 2006: Izumrla pritlikava breza. Botanika. Gea 16 (3): 39. Praprotnik, N., 2006: Roža sv. Jurija ali kalužnica. Botanika. Gea 16 (4): 40. Praprotnik, N., 2006: Rožnati gadnjak. Botanika. Gea 16 (5): 38. Praprotnik, N., 2006: Mala vetrnica. Botanika. Gea 16 (6): 38. Praprotnik, N., 2006: Pravljično ljubki jegliči. Botanika. Gea 16 (6): 58–59. Praprotnik, N., 2006: Polegla medvejka. Botanika. Gea 16 (7): 38. Praprotnik, N., 2006: Alpska velesa. Botanika. Gea 16 (8): 40. Praprotnik, N., 2006: Endemični Juvanov netresk. Botanika. Gea 16 (9): 40. Praprotnik, N., 2006: Andromeda ali rožmarinka. Botanika. Gea 16 (10): 38. Praprotnik, N., 2006: Kranjski grint – ena najredkejših cvetlic na Slovenskem. Botanika. Gea 16 (11): 40. Praprotnik, N., 2006: Cvetnica severa in višavij. Botanika. Gea 16 (12): 38. Praprotnik, N., 2006: Botanični utrinki z zahodnih Karavank. Muzejski časopis. 16 (1): 3. Gornjesavski muzej in Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 2006: Karel Dežman is not forgotten. Acta carsologica 35 (2): 169. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 25 Praprotnik, N. & T. Petauer, 2006: Pisana cvetna odeja. V: Skobe, S. (ur.), J. Gregori, J. Pavšič, T. Petauer, N. Praprotnik, M. Selan & P. Skoberne: Narava v gorskem svetu. Tretja, dopolnjena izdaja. Planinska zveza Slovenije. Str. 42–67. Praprotnik, N., 2006: Osemdeset let alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. Svet pod Triglavom 6. Triglavski narodni park. Str. 8. Praprotnik, N., 2006: Juliana jih šteje 80. (1.). Alpski botanični vrt. Goriška 5 (6): 11. 14. jun. 2006. Praprotnik, N., 2006: Juliana jih šteje 80. (2.). Alpski botanični vrt. Goriška 5 (7): 11. 12. julij. 2006, Praprotnik, N., 2006: 80 let Alpskega botaničnega vrta Juliana. Botanično popotovanje. Epicenter 7 (5): 24–25. Praprotnik, N., 2006: Zoisova zvončica – simbol rastlinstva na sončni strani Alp. Botanično popotovanje. Epicenter 7 (6-7): 24. Praprotnik, N., 2006: Trentarski grintavec – simbol Kugyjevih mladostnih sanj in iskanj. Botanično popotovanje. Epicenter 7 (8): 18. Praprotnik, N., 2006: Alpska možina – kraljica planin. Botanično popotovanje. Epicenter 7 (9): 20. Praprotnik, N., 2006: Triglavska roža – drobne kapljice Zlatorogove krvi. Epicenter 7 (10): 28. Praprotnik, N., 2006: Presunljiva lepota. Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Mohorjev koledar 2007. Celjska Mohorjeva družba. Str. 190–192. Praprotnik, N., 2006: Zoisova zvončica – »hči slovenskih planin«. Družinska pratika za navadno leto 2007. Celjska Mohorjeva družba. Str. 150–152. Praprotnik, N., 2006: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. V: Po poteh ovčarja Marka – naravovarstveni vodnik. Občina Tržič in občina Žirovnica. Klemenčič, T., T. Šubic, S. Rozman, S. Resman & N. Praprotnik, 2006: Po poteh ovčarja Marka. Following the shepherd Marko‘s paths. Folgend den Weg des Schäfers Marko. Naravovarstveni vodnik. Občina Žirovnica. 39 str. Praprotnik, N., 2006: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 3. ponatis. Praprotnik, N., 2006: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 3. ponatis. Praprotnik, N., 2006: Il Giardino Botanico Alpino »Juliana« nella Val Trenta – l‘unico giardino botanico alpino della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. 1. ponatis. Zgibanka. Praprotnik, N., 2006: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 3. ponatis. Praprotnik, N., 2006: Jardin botanique alpin Juliana de Trenta – le seul jardin botanique alpin de Slovénie. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2006: »Juliana« Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley in Slovenia. Abstracts. Inetrnationa Congress of Mountain and Artic Botanical Gardens. Villar d‘Arène – Col du Lautaret. 6–9 September 2006. Str. 16–17. Praprotnik, N., 2006: Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta. Prirodoslovni muzej Slovenije. Video DVD (19 min., 44 sek.). Praprotnik, N., 2006: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Prirodoslovni muzej Slovenije. Video DVD (19 min., 44 sek.). Praprotnik, N., 2006: Il Giardino botanico alpino Juliana nella Val Trenta. Prirodoslovni muzej Slovenije. Video DVD (19 min., 44 sek.). 26 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2006: Alpine botanical garden Juliana in the Trenta valley. Prirodoslovni muzej Slovenije. Video DVD (19 min., 44 sek.). Praprotnik, N., 2006: Le Jardin botanique alpin Juliana de Trenta. Prirodoslovni muzej Slovenije. Video DVD (19 min., 44 sek.). Praprotnik, N., 2006: Izvirna slovenska »alpska flora«. 2 x sto alpskih rastlin na Slovenskem. Tone Wraber, Koledarska zbirka, Prešernova družba, Ljubljana, 2006. Planinski vestnik. 12: 105. Ocena. Praprotnik, N., 2006: Il giardino botanico alpino Juliana di Val Trenta. (Prevod: Marinka Pertot & Diomira Fabjan Bajc). 125 str. Ponatis. Praprotnik, N., 2006: 80 let alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. Hladnikia 19: 84–86. Miscellanea. Praprotnik, N., 2006: Ob 120. obletnici rojstva dr. Ángele Piskernik (1886–1967). Argo 49/1: 7–15. Praprotnik, N., 2006: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik. 4. razred devetletke. Prenovljena izdaja. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2006: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Delovni zvezek. 1. del. Prenovljena izdaja. 4. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2006: Kolman, A. & al.: Naravoslovje in tehnika 4. Delovni zvezek. 2. del. Prenovljena izdaja. 4. razred devetletke. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2006: Kolman, A. & al.: Naravoslovje 7. Učbenik. 7. razred devetletke. 2. izdaja, 1. natis, prenovljena izdaja. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2006: Kolman, A. & al.: Naravoslovje 7. Delovni zvezek. 7. razred devetletke. 2. izdaja, 1. natis, prenovljena izdaja. Rokus. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2006: Jardin alpin Juliana à Trenta. V: Bois de Chesne, E., 2006: In memoriam d‘Albert Bois de Chesne. V: Histoire de la famille Bois de Chesne originaire de Montbéliard et de ses familles alliées. Str. 439–454. Genève. Praprotnik, N., 2007: Henrik Freyer in njegov seznam slovanskih rastlinskih imen (Verzeichniβ ſlavischen Pflanzen-Namen) iz leta 1836. Henrik Freyer and his List of Slavic Plant Names (Verzeichniß slavischen Pflanzen-Namen) from 1836. Scopolia 61: 1–99. Praprotnik, N., 2007: Rarita‘ della fauna. V: Bregant, B. & T. Konobelj: Jesenice. La città dell‘acciaio e fiori. Občina Jesenice. Str. 131–137. Praprotnik, N., 2007: Rastlinske posebnosti. V: Bregant, B. & T. Konobelj: Jesenice. Mesto jekla in cvetja. Občina Jesenice. Str. 131–137. Praprotnik, N., 2007: Die Pflanzenwelt. V: Bregant, B. & T. Konobelj: Jesenice. Die Stadt des Stahls und der Blumen. Občina Jesenice. Str. 131–137. Praprotnik, N., 2007: The flowers of our mountains and valleys. V: Bregant, B. & T. Konobelj: Jesenice. Town of steel and flowers. Občina Jesenice. Str. 131–137. Praprotnik, N., 2007: Alpski botanični vrtovi in naša Juliana. Proteus 69: 221–229. Praprotnik, N., 2007: Blagajev volčin – kraljeva roža. Epicenter 8 (1): 31. Praprotnik, N., 2007: Planika – simbol alpskega rastlinstva. Epicenter 8 (2–3): 28. Praprotnik, N., 2007: Lepi čeveljc – naša najlepša orhideja. Epicenter 8 (4–5): 30. Praprotnik, N., 2007: Rapontika – kot kaka rjavoluskasta artičoka. Epicenter 8 (6–7): 29. Praprotnik, N., 2007: Froelichov svišč – endemit Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Epicenter 8 (8–9): 33. Praprotnik, N., 2007: Zoisova vijolica – najlepši otrok naših gora. Epicenter 8 (10): 32. Praprotnik, N., 2007: Sternbergov klinček ali nageljček. Botanika. Gea 17 (1): 42. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 27 Praprotnik, N., 2007: Širokolistna grašica. Botanika. Gea 17 (2): 42. Praprotnik, N., 2007: Neopazna kranjska trinija. Botanika. Gea 17 (3): 43. Praprotnik, N., 2007: Triglavski svišč. Botanika. Gea 17 (4): 41. Praprotnik, N., 2007: Dlakavi in rjasti sleč. Botanika. Gea 17 (5): 42. Praprotnik, N., 2007: Srčastolistni muhovnik. Botanika. Gea 17 (6): 42. Praprotnik, N., 2007: Clusijev in Kochov svišč. Botanika. Gea 17 (7):36. Praprotnik, N., 2007: Najbolj bodičast osat. Botanika. Gea 17 (8): 38. Praprotnik, N., 2007: Pirenejska skalna lepotica. Botanika. Gea 17 (9): 40. Praprotnik, N., 2007: Modro in rumeno milje. Botanika. Gea 17 (10): 40. Praprotnik, N., 2007: Alpska nebina, redko nasprotje barv. Botanika. Gea 17 (11): 42. Praprotnik, N., 2007: Karpatska majnica. Botanika. Gea 17 (12): 37. Praprotnik, N., 2007: Juliana Alpine Botanical Garden in the Trenta valley (Slovenia). V: Aubert, S. (ur.): International Congress of Alpine and Arctic Botanical Gardens, Villar d‘Arène, Col du Lautaret, 6–9 September 2006. Which future for the Alpine and Arctic Botanical Gardens? Proceedings. Villar d‘Arène, Col du Lautaret: JBAL. Str. 81–85. Praprotnik, N., 2007: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 4. ponatis. Praprotnik, N., 2007: Juliana. Geo 6: 20–23. Praprotnik, N. & A. Kozjak, 2007: Razstava o Blagajevem volčinu. Naš časopis 34 (339): 41. Občina Dobrova - Polhov Gradec. 26. junij 2007. Praprotnik, N., 2007: Ostanki Pinterjeve zbirke vzorcev lesa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Argo 50 (1): 27–32. Praprotnik, N., 2007: Blagajev volčin – kraljevska roža slovenske cvetane. Družinska pratika za prestopno leto 2008. Celjska Mohorjeva družba. Praprotnik, N., 2007: Presunljiva lepota. Alpski botanični vrt Julijana v Trenti. Mohorjev koledar. Str. 190–192. Praprotnik, N., 2008: Plazeča in gorska sretena. Botanika. Gea 18 (1): 43. Praprotnik, N., 2008: Podlesna vetrnica. Botanika. Gea 18 (2): 40. Praprotnik, N., 2008: Planinska spominčica. Botanika. Gea 18 (3): 40. Praprotnik, N., 2008: Kraguljčki ali pogačica. Botanika. Gea 18 (4): 39. Praprotnik, N., 2008: Kranjska in turška lilija. Botanika. Gea 18 (5): 42. Praprotnik, N., 2008: Pirenejska osivnica. Botanika. Gea 18 (6): 42–43. Praprotnik, N., 2008: Trebušasta zvončica. Botanika. Gea 18 (7): 40. Praprotnik, N., 2008: Ena in edina pirenejska zmajevka. Botanika. Gea 18 (8): 41. Praprotnik, N., 2008: Lepa polzajedavka Hacquetov ušivec. Botanika. Gea 18 (9): 38. Praprotnik, N., 2008: Kraljica planin, zaspanka ali alpska možina. Botanika. Gea 18 (10): 38. Praprotnik, N., 2008: Dišeči volčin ali jožefice. Botanika. Gea 18 (11): 40. Dakskobler, I., N. Praprotnik & T. Wraber, 2008: Črna prst, njeni prvi botanični obiskovalci in njene rastlinske posebnosti. Hladnikia 21: 29–39. Praprotnik, N., 2008: Iz zgodovine botaničnih raziskav Ljubljanskega barja. Karel Dežman (1821–1889). V: Gogala, A.: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Str. 27–28. Praprotnik, N., 2008: Rihard Ursini Blagaj in Blagajev volčin (Daphne blagayana). V: Zbornik povzetkov referatov. Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Str. 11. Praprotnik, N., 2008: Baron Nikomed Rastern in njegov herbarij. Baron Nikomed Rastern and his Herbarium. V: Jogan, N. (ur.), B. Frajman (ur.), S. Strgulc-Krajšek (ur.), M. Škornik (ur.), T. Bačič (ur.) & T. Grebenc (ur.): Posebna številka ob Simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 2008. Ljubljana, Slovenija, 17. in 18. oktober 2008. Simpozij 28 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... je posvečen 70-letnici dr. Toneta Wraberja in 10-letnici Botaničnega društva Slovenije. (Hladnikia 22 / 2008, posebna št.). Ljubljana. Botanično društvo Ljubljana. Str. 38. Praprotnik, N., 2008: Komenski svišč (Gentiana × komnensis) v Juliani. Proteus 71 (3): 127–130. Praprotnik, N., 2008: Triglavska roža – drobne kapljice Zlatorogove krvi. Družinska pratika za navadno leto 2009. Celjska Mohorjeva družba. Str. 180–181. Gogala, A., T. Trilar, I. Božič, B. Kryštufek, C. Mlinar, N. Praprotnik, D. Šere, S. Tome, M. Bedjanič, J. Gregori, A. Lešnik. & T. Mihelič, 2008: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Praprotnik, N., 2008: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta. (Prevod: Doris Debenjak). Ponatis. 125 str. Praprotnik, N., 2008: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2008: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2008: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. Praprotnik, N., 2008: Rastline. Uvod. Zbirka Tematski leksikoni. Učila International, Tržič. (Avtor dodatnega besedila.) Praprotnik, N., 2008: Rastline. Zbirka Tematski leksikoni. Učila International, Tržič. 361 str. Prevod. Praprotnik, N., 2008: Zakaj Pot Karla in Žige Zoisa? V: Pot Karla in Žige Zoisa (ur. Barbič, A.). Str. 9–11. Planinska zveza Slovenije. Praprotnik, N., 2008: Rastlinske vrste ob Poti. V: Pot Karla in Žige Zoisa (ur. Barbič, A.). Str. 40–52. Planinska zveza Slovenije. Praprotnik, N., 2008: Praprotnik, N. & S. Rozman Bizjak.: Naravovarstveni status rastlinskih in živalskih vrst na območju Poti. V: Pot Karla in Žige Zoisa (ur. Barbič, A.). Str. 66–67. Planinska zveza Slovenije. Barbič, A., Arimaspu, D., Praprotnik, N., Tomše, T., Rozman, S. & T. Šubic, 2008: Pot Karla in Žige Zoisa. Planinsko-izletniški vodnik. Ljubljana. Planinska zveza Slovenije. 80 str. Koselj. J. & N. Praprotnik, 2008: Zdravje z domačega vrta, polja in sveta pod Stolom. V: V Zavetju Stola. Zbornik občine Žirovnica, izdan ob 10-letnici njenega obstoja. Str. 59–71. Občina Žirovnica. Mihelič, J. & N. Praprotnik, 2008: Pogovor z dr. Nado Praprotnik. Svet pod Triglavom 11: 9. December 2008. Intervju. Praprotnik, N., 2009: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. »Juliana« Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley. V: Bavcon, J. (ur.): 120 let nabiranja semen rastlin za Index seminum. 120 years of the first printed Index seminum. Index seminum anno 2008 collectorum (Index seminum). Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 87–92. Praprotnik, N., M. Završnik in K. Završnik, 2009: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2008 lecta. V: Bavcon, J. (ur.): 120 let nabiranja semen rastlin za Index seminum. 120 years of the first printed Index seminum. Index seminum anno 2008 collectorum, (Index seminum). Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 93–101. Praprotnik, N., 2009: Šopasti repušnik. Botanika. Gea 19 (1): 41. Praprotnik, N., 2009: Žanjevec ali ramšela. Botanika. Gea 19 (3): 40. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 29 Praprotnik, N., 2009: Dolgocvetni jeglič. Botanika. Gea 19 (5): 41. Praprotnik, N., 2009: Belkaste ročice. Botanika. Gea 19 (7): 43. Praprotnik, N., 2009: Gorenjska lepnica ali lepki slanozor. Botanika. Gea 19 (9): 42. Praprotnik, N., 2009: Priseljenka sahalinski dresnik. Botanika. Gea 19 (11): 41. Praprotnik, N., 2009: Rihard Ursini Blagaj in Blagajev volčin (Daphne blagayana). V: Bokal, L. (ur.): Gospod z rožo. Zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Polhov Gradec. Turistično društvo. Založba ZRC, ZRC SAZU. Str. 77–92. Praprotnik, N., 2009: Alpiner botanischer Garten »Juliana« in Trenta – einziger Alpiner botanischer Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 5. ponatis. Praprotnik, N., 2009: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti – edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 6. ponatis. Praprotnik, N., 2009: »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley – the only alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 5. ponatis. Praprotnik, N., 2009: Il Giardino Botanico Alpino »Juliana« nella Val Trenta - l‘unico giardino botanico alpino della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 2. ponatis. Praprotnik, N., 2009: Jardin botanique alpin Juliana de Trenta – le seul jardin botanique alpin de Slovénie. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 1. ponatis. Praprotnik, N., 2009: Trentarski grintavec. Simbol Kugyjevih mladostnih sanj in iskanj. Družinska pratika za navadno leto 2010. Celjska Mohorjeva družba. Str. 163–166. Praprotnik, N., 2009: Narcise pod Golico. 28. oddaja Gorske sledi. TV Pika, 04.06.2009 ob 18.30. Ljubljana. https://www.youtube.com/watch?v=mmmpopQV6v8 (dostop 16. 5. 2022) Praprotnik, N., 2009: Botaničarka dr. Angela Piskernik kot muzealka in varuhinja narave. Spominski večer ob 123. obletnici rojstva dr. Angele Piskernik. Železna Kapla, 27. avg. 2009. Slovensko prosvetno društvo Zarja. Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Inštitut za narodnostna vprašanja. Vabljeno predavanje. Praprotnik, N., 2009: Bavcon, J. (ur.). 120 let nabiranja semen rastlin za Index seminum. 120 years of seed harvesting for Index seminum. 120 let prvega natisa Index seminum. 120 years of the first printed Index seminum. Index seminum anno 2008 collectorum. Index seminum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Recenzija. Praprotnik, N., 2010: Franc Hladnik, »ilirskih rož vertnar«. Franc Hladnik, »jardinier des fleurs illyriennes«. V: Dular, A. (ur.), J. Podpečnik (ur.), J. Šumrada (ur.): Sous les aigles Napoléoniennes. Bicentenaire des provinces Illyriennes. (Catalogue de l‘exposition. Narodni muzej Slovenije, Metelkova, Ljubljana, Slovenija, du 14 octobre 2009 au 28 février 2010, Musée national de l›Armée, Paris, France, du 22 mars 2010 au 20 mai 2010). 200 let ustanovitve Ilirskih provinc. (Razstavni katalog. Narodni muzej Slovenije, Metelkova, Ljubljana, Slovenija, 14. oktober 2009–28. februar 2010, Musée national de l‘Armée, Paris, Francija, 22. marec 2010–20. maj 2010). Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Str. 230–237. Dular, A., E. Gardina, L. Gregorčič, M. Jeršek, D. Knez, A. Kopitar, M. Kos, T. Lazar, M. Lozar Štamcar, M. Matijevič, D. Mavrič, A. Miškec, M. Mugerli, T. Novak Pucer, S. Okoliš, J. Podpečnik, N. Praprotnik, M. Primožič, H. Rant, B. Rogelj Škafar, D. Viler, M. Žargi & M. Žvanut, 2010: Katalog razstavljenih predmetov in arhivskih dokumentov. Catalogue des objects et d›archives exposés. V: Dular, A. (ur.), J. Podpečnik (ur.) & J. Šumrada (ur.): Sous les aigles Napoléoniennes. Bicentenaire des provinces Illyriennes. 30 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... (Catalogue de l‘exposition. Narodni muzej Slovenije, Metelkova, Ljubljana, Slovenija, du 14 octobre 2009 au 28 février 2010, Musée national de l‘Armée, Paris, France, du 22 mars 2010 au 20 mai 2010. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc. (Razstavni katalog. Narodni muzej Slovenije, Metelkova, Ljubljana, Slovenija, 14. oktober 2009–28. februar 2010, Musée national de l‘Armée, Paris, Francija, 22. marec 2010–20. maj 2010). Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Str. 247–451. Praprotnik, N., 2010: Oranžna škržolica. Botanika. Gea 20 (2): 45. Praprotnik, N., 2010: Jacquinijev ranjak. Botanika. Gea 20 (4): 45. Praprotnik, N., 2010: Travniška krvomočnica. Botanika. Gea 20 (6): 44–45. Praprotnik, N., 2010: Kadar murke zagore. Botanika. Gea 20 (9): 44–45. Praprotnik, N., 2010: Dvobarvni glavinec. Botanika. Gea 20 (10): 10. Praprotnik, N., 2010: Wilhelm Voss: Zgodovina botanike na Kranjskem. Proteus 72 (6): 280–281. Ocena. Praprotnik, N., 2010: Inventar Botaničnega vrta v Ljubljani iz leta 1812. Inventory of the Botanic garden in Ljubljana from 1812. V: Bavcon, J. (ur.): 200 let botaničnega vrta v Ljubljani. 200 Years – Botanic Gardens in Ljubljana. Index seminum Anno 2009 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 72–112. Praprotnik, N., 2010: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. »Juliana« Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley. V: Bavcon, J. (ur.): 200 let botaničnega vrta v Ljubljani. 200 Years – Botanic Gardens in Ljubljana. Index seminum Anno 2009 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 173–176. Praprotnik, N., M. Završnik & K. Završnik, 2010: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2009 lecta. V: Bavcon, J. (ur.): 200 let botaničnega vrta v Ljubljani. 200 Years – Botanic Gardens in Ljubljana. Index seminum Anno 2009 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 177–189. Praprotnik, N., 2010: Inventar Botaničnega vrta v Ljubljani iz leta 1812. V: Bavcon, J. (ur.): 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 38–65. Praprotnik, N., 2010: Inventory of the Botanic Garden in Ljubljana from 1812. V: Bavcon, J. (ur.): 200 Years of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 104–114. Praprotnik, N., 2010: Inventaire de jardin botanique de Ljubljana de 1812. V: Bavcon, J. (ur.): 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana de 1812. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 153–157. Praprotnik, N., 2010: L‘Inventario dell‘Orto Botanico di Lubiana del 1812. V: Bavcon, J. (ur.): I 200 anni dell‘Orto Botanico di Lubiana. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 195–199. Praprotnik, N., 2010: Inventar des Botanischen Gartens in Ljubljana aus dem Jahre 1812. V: Bavcon, J. (ur.): 200 Jahre des Botanischen Gartens in Ljubljana. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 238–242. Praprotnik, N., 2010: Rastlinstvo na Mežakli. V: Konobelj, T. (ur.) & J. Atanackov: Meteorit z Mežakle. Ljubljana, Ministrstvo RS za kulturo; Jesenice, Občina; Gorje, Občina, 2010, str. 45. Gornjesavski muzej Jesenice in Prirodoslovni muzej Slovenije. Praprotnik, N., 2010: Rožice, ki rastejo po svoji volji. Prijatelji Botaničnega vrta: Dr. Nada Praprotnik. Delo in dom 18 (31): 41. Sreda, 4. avgusta 2010. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 31 Praprotnik, N., 2010: V spomin. Prof. dr. Tone Wraber (4. marec 1938–6. julij 2010). Planinski vestnik 115 (9): 20–22. Praprotnik, N., 2010: Baron Nikomed Rastern (1806–1875) in njegov herbarij. Argo 53 (1): 120–128. Praprotnik, N., 2010: Alpska možina – kraljica planin ali zaspanka. Družinska pratika za navadno leto 2011. Celjska Mohorjeva družba. Str. 165–168. Praprotnik, N., 2010: Knjigi na pot. V: Ravnik, V.: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Založba Narava, Kranj. Str. 3–5. Praprotnik, N., 2010: Jože Bavcon: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Proteus 73(2): 90–91. Ocena. Praprotnik, N., 2010: Rožice gorskega sveta. V: Raztresen, M. (ur.): Slovenski planinski muzej – naveza za vrhove prihodnosti. Publikacija ob odprtju muzeja v Mojstrani 7. avgusta 2010. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. Str. 44–46. Praprotnik, N. & B. Anderle, 2010: Hieracium aurantiacum L., nova nahajališča v Karavankah in Julijskih Alpah. New localities in the Karavanke and the Julian Alps. Hladnikia 26: 52–55. Praprotnik, N., 2010: Plant diversity in Juliana alpine botanical garden in the Trenta valley (Slovenia). V: Bavcon, J. (ur.). Botanic gardens and biodiversity. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana. Str. 72–82. Praprotnik, N., 2010: Prof. dr. Tone Wraber (4. marec 1938– 6. julij 2010). Scopolia 70: 384– 386. Praprotnik, N., 2010: Valič, A. & I. Košir: Naravni parki Slovenije. Serija štirih oddaj. Ljubljana. TV SLO, 9. nov. 2010 ob 17:30. Praprotnik, N., 2010: Rastlinstvo Polhograjskega hribovja. V: Lavrič, B.: Polhograjsko hribovje. Planinski vodnik. Planinska zveza Slovenije. Str. 23–35. Praprotnik, N., 2010: Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje. Idrijski razgledi 55 (2): 18– 27. Praprotnik, N., 2010: Bavcon, J. (ur.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani. 200 years - botanic gardens in Ljubljana. Index seminum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. 193 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2010: Bavcon, J.: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. University Botanic Gardens Ljubljana. Kmečki glas, Ljubljana. 231 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2010: Bavcon, J. (ur.): 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani. 200 years of Botanic gardens in Ljubljana. 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana. I 200 anni dell‘Orto botanico di Lubiana. 200 Jahre des Botanischen Gartens in Ljubljana. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. 256 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2010: Ravnik, V., 2010: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Založba narava. Kranj. Recenzija. Praprotnik, N., 2010: Bavcon, J.: Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji. Crocus (Crocus L.) in Slovenia. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Recenzija. Lavrič, B., M. Gabrovec & N. Praprotnik, 2010: Polhograjsko hribovje. Planinski vodnik. Ljubljana. Planinska zveza Slovenije. 126 str. Praprotnik, N., 2011: Plant diversity in Juliana Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley (Slovenia). V: Bavcon, J (ur.).: Botanic gardens and biodiversity. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 72–82. 32 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Trampuž, L., S. Tome, A. Jamnik, N. Praprotnik & M. Križnar, 2011: Obisk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Oddaja Prvi odcep levo. Ljubljana. Radio Slovenija, 1. program, 3. 2. 2011 ob 10.10. Praprotnik, N., 2011: Čedomil Šilić (4. februarja 1937–21. oktobra 2010). V spomin. Proteus 73 (5): 228–229. Praprotnik, N., 2011: »Juliana« Alpine Botanical Garden in the Trenta Valley. V: Bavcon, J. (ur.): Franc Hladnik. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Index seminum Anno 2010 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 60–61. Praprotnik, N., M. Završnik & K. Završnik, 2011: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2010 lecta. V: Bavcon, J. (ur.): Franc Hladnik. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Index seminum Anno 2010 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 62–73. Praprotnik, N., 2011: Franc Hladnik and His Botanic Work. V: Bavcon, J. (ur.): Franc Hladnik. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Index seminum Anno 2010 collectorum. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 121–135. Praprotnik, N., 2011: Juliana – »čarovni vrt« v Trenti. Rože & vrt 10 (7-8): 30–33. Praprotnik, N., 2011: Botanične zanimivosti s Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja. V: Erdlen, A.: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. Planinska zveza Slovenije. Str. 26–35. Praprotnik, N., 2011: Karavanške ključavnice. Družinska pratika za prestopno leto 2012. Celjska Mohorjeva družba. Str. 162–165. Praprotnik, N., 2011: Najstarejši herbarij na Slovenskem. V: Duša, I. (ur.): Skriti zakladi slovenskih muzejev. Geina knjižnica. 1. natis. Mladinska knjiga, Ljubljana. Str. 29–30. Praprotnik, N., 2011: Herbarij barona Karla Zoisa. V: Duša, I. (ur.): Skriti zakladi slovenskih muzejev. Geina knjižnica. 1. natis. Mladinska knjiga, Ljubljana. Str. 30–31. Praprotnik, N., 2011: Kaninsko pogorje. Literatura. Planinski vestnik 116 (12): 69–70. Ocena. Praprotnik, N., 2011: Bavcon, J. (ur.): Botanic gardens and biodiversity. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Recenzija. Praprotnik, N., 2011: Bavcon, J. (ur.). 200th Anniversary of the Botanic Garden. 200 years of the University Botanic Garden in Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Recenzija. Praprotnik, N., 2011: Index seminum. Bavcon, J. (ur.). Ljubljana. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. University of Ljubljana Department of Biology, Botanical Garden. Recenzija. Praprotnik, N., 2011: Alpski botanični vrt Juliana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 133 str. Praprotnik, N., 2011: Ravnik, Vlado: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. 2. natis. Narava, Kranj. 232 str. Uvod. Praprotnik, N., 2012: Franc Hladnik v delih tujih botanikov. Franc Hladnik in the works of foreign botanists. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 123–132, 301–310. Praprotnik, N., 2012: Botanik Franc Hladnik (1773–1844). Ob stopetdesetletnici smrti. Botanist Franc Hladnik (1773–1844). On the 150th anniversary of his death. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.). Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 133–139, 311–323. Praprotnik, N., 2012: Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin. The Juliana Botanical Garden and lists of its plants. Scopolia 75: 1–111. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 33 Praprotnik, N., 2012: Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje. Franc Hladnik and his botanic work. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 147–160, 331–345. Praprotnik, N., 2012: Pripombe k besedilu Janeza Bleiweisa. Comments to Hladnik‘s biography by Bleiweiss. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 14, 222. Praprotnik, N., 2012: Pripombe k besedilu Jožefa A. Babnika. Comments to Hladnik‘s biography by Babnik. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 35–36, 232–233. Praprotnik, N., 2012: Pripombe k besedilu Filipa J. Rechfelda. Comments to Hladnik‘s biography by Rechfeld. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 92–99, 270– 278. Praprotnik, N., 2012: Pripombe k besedilu Filipa Jožefa Rozmana. Comments to Hladnik‘s biography by Rozman. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 110, 285. Praprotnik, N., 2012: Pripombe k besedilu Josipa Benkoviča. Comments to Hladnik‘s biography by Benkovič. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Str. 119–122, 297–300. Praprotnik, N., 2012: Franc Hladnik v delih tujih botanikov. Franc Hladnik in the works of foreign botanists. V: Bavcon, J. (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 123–132, 301–311. Praprotnik, N., 2012: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley. V: Bavcon, J. (ur.). Tropski rastlinjak v Ljubljani. Index seminum. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 157–160. Praprotnik, N., M. Završnik & K. Završnik, 2012: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2011 lecta. V: Bavcon, J. (ur.). Tropski rastlinjak v Ljubljani. Index seminum. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 161–172. Praprotnik, N., 2012: Bavcon, J. (ur.), Praprotnik, N. (ur.): Franc Hladnik. Ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Franc Hladnik. Founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 392 str. Praprotnik, N., 2012: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2012: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2012: Alpiner botanischer Garten Juliana. Der älteste Alpine botanische Garten in Slowenien. Slowenisches naturgeschichtliches Museum. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. 34 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2012: Il giardino botanico alpino Juliana. Il giardino botanico alpino più antico della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo di Storia Naturale della Slovenia. Zgibanka. Praprotnik, N., 2012: Le jardin botanique alpin Juliana. Le jardin botanique le plus ancien de Slovénie. Musée d‘Histoire naturelle de Slovénie. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2012: Alpine botanical garden Juliana. The oldest alpine botanical garden in Slovenia. Slovenian Museum of Natural History. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., & M. Jernejc Kodrič, 2012: Prispevek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob svetovnem dnevu muzejev. Oddaja 24 ur, 18. 5. 2012 na POP TV. Ljubljana. Praprotnik, N., 2012: Prvaki rastlinskega sveta. Delo in Dom 20 (29): 24–26. Priloga Dela in Slovenskih novic. 22. avgusta 2012. Praprotnik, N., 2012: Pravljično lepi idrijski jeglič. Družinska pratika za navadno leto 2013. Celjska Mohorjeva družba. Str. 175–178. Praprotnik, N., 2012: Elvica Velikonja, 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja. Samozaložba. 252 str. Hladnikia 30: 82–83. Ocena. Praprotnik, N., 2012: Jurij Dolliner (1794–1872) kot botanik. Argo 55 (2): 90–99. Praprotnik, N., 2012: Bavcon, J. (ur.).: Tropski rastlinjak v Ljubljani. The tropical greenhouse in Ljubljana. Index seminum. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 175. Recenzija. Praprotnik, N., 2012: Bavcon, J., Eler, K. & A. Šušek: Telohi (Helleborus L.) v Sloveniji. Helleborus (Helleborus L.) in Slovenia. Botanični vrt Univerze. University Botanic Gardens, Ljubljana. 205 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2012: Bavcon, Jože (ur.) & N. Praprotnik (ur.): Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Franc Hladnik – founder of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 392 str. Praprotnik, N., 2013: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley. V: Bavcon, J. (ur.): Nabiranje semen v sušnem letu 2012. Seeds collecting in the dry year 2012. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 53–55. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/seeds-collecting- in-the-dry-year-2012.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., Završnik M. & K. Završnik, 2013: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2012 lecta. V: Bavcon, J. (ur.): Nabiranje semen v sušnem letu 2012. Seeds collecting in the dry year 2012. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Str. 56–68. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/ books/seeds-collecting-in-the-dry-year-2012.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2013: Botanična pestrost v rovtih. V: V rovtih nad Jesenicami. Narava in človek ustvarjata biotsko pestrost. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Str. 29–48. Praprotnik, N., 2013: Alpski botanični vrt v Trenti. V: Schmidt, G., A. Zakrajšek & A. Hribar Košmerl: Vrtovi, parki, … Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Str. 102–103. http://www2. arnes.si/~gschmi/studenti/vrtovi_ebook.pdf, dostop 10. 4. 2022 Praprotnik, N., 2013: Herbarijske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V: Schmidt, G., A. Zakrajšek & A. Hribar Košmerl: Vrtovi, parki, … Pedagoška fakulteta, Ljubljana.. Str. 109. http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/vrtovi_ebook.pdf, dostop 10. 4. 2022 Praprotnik, N., 2013: Botanični sprehod po osrčju Karavank. V: Pot kulturne dediščine Žirovnica. Osnovna šola Žirovnica. Str. 79–91. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 35 Praprotnik, N., 2013: Bavcon, J. (ur.).: Nabiranje semen v sušnem letu 2012. Seeds collecting in the dry year 2012. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Recenzija. Praprotnik, N., 2013: Rože. V: Velkovrh, C.: »Od štajerskih goric do strme tržaške obale…« (Ivan Cankar, Kurent). Spomini in govori z odpiranja razstav fotografij naravne in kulturne dediščine od l. 2006 do l.2012. Str. 107–110. Govor na Bogenšperku ob otvoritvi razstave Samo en cvet. Praprotnik, N., 2013: Zoisova vijolica. Družinska pratika za navadno leto 2014. Celjska Mohorjeva družba. Str. 177–179. Praprotnik, N., 2013: Rastline, ki so jih krstili po botanikih. Mohorjev koledar 2014. Celjska Mohorjeva družba. Str. 119–122. Praprotnik, N., 2013: Bavcon, J., 2013: Rastlinstvo okolice »Franje«. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. http://www.botanicni-vrt.si/ ebooks/rastlinstvo-okolice-franje/, dostop 10. 4. 2022. Recenzija. Miškec, A., 2013: Dr. Nada Praprotnik, intervju. Argo 56 (2): 10–23, portreti. Praprotnik, N., 2013: Biatzovsky, Ivan (1801–1863). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018350/#novi-slovenski-biografski-leksikon, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2014: Bavcon, J. (ur.): Seeds collecting for in situ and ex situ conservation purpose. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 2014. Recenzija. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/seeds-collecting-for-in-situ-and-ex-situ -purpose.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2014: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. »Juliana« alpine botanical garden in the Trenta valley. V: Bavcon, J. (ur.): Seeds collecting for in situ and ex situ conservation purpose. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 2014. Str. 85–87. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/seeds-collecting-for-in-situ-and-ex-situ -purpose.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., M. Završnik & K. Završnik, 2014: Semina in horto alpino Juliana Museum historiae naturalis Sloveniae anno 2012 lecta. V: Bavcon, J. (ur.): Seeds collecting for in situ and ex situ conservation purpose. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.. 2014. Str. 88–98. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/seeds- collecting-for-in-situ-and-ex-situ-purpose.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2014: Gore in ljudje na starih razglednicah 2014. Krasotice naših gora. Mountains and people. The beauties of our mountains. Koledar. Žirovnica. Medium. Praprotnik, N., 2014: Označujejo enkratnost našega ozemlja. Pregled naših endemičnih rastlin. Planinski vestnik 114 (9): 6–9. Praprotnik, N., 2014: Bogato botanično dediščino moramo negovati in ohranjati. Ob izidu nove knjige Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji z navodili za pripravo herbarija. Proteus 77 (1): 41–42. Ocena. Praprotnik, N., 2014: Botanik, farmacevt in kemik Žiga Graf (1801–1838). Argo 57 (1): 74–81. Praprotnik, N., 2014: Razkošne lilije. Družinska pratika za navadno leto 2015. Celjska Mohorjeva družba. Str. 172–175. Praprotnik, N., 2014: Ob devetdesetletnici prof. dr. Vlada Ravnika. Miscellanea. Hladnikia 34: 100–101. 36 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N. & J. Bavcon, 2014: 170. letnica smrti botanika Franca Hladnika. Botanični vrt, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 25. november 2014 ob 18. uri. 2014. Ljubljana. Predavanje. Nimis, P. L., N. Praprotnik & I. Kodele Krašna, 2014: Spoznajmo 100 rastlin alpskega botaničnega vrta Juliana (Slovenija). https://www.pms-lj.si/juliana/si/files/default/ Juliana/Juliana%20vodniki/Juliana_Book_slo.pdf, dostop 10. 4. 2022. Nimis, P. L., N. Praprotnik & I. Kodele Krašna, 2014: Cento piante da scoprire al giardino alpino Juliana (Val Trenta, Slovenia). https://www.pms-lj.si/juliana/si/files/default/ Juliana/Juliana%20vodniki/Juliana_Book_ita.pdf, dostop 10. 4. 2022. Nimis, P. L., N. Praprotnik & I. Kodele Krašna, 2014: Lernen Sie 100 Pflanzen des Alpiner botanischer Garten Juliana (Slowenien) kennen. https://www.pms-lj.si/juliana/en/files/ default/Juliana/Juliana%20vodniki/Juliana_Book_deu.pdf, dostop 10. 4. 2022. Nimis, P. L., N. Praprotnik & I. Kodele Krašna, 2014: 100 plants to discover in the Juliana Alpine Botanical Garden (Slovenia). https://www.pms-lj.si/juliana/en/files/default/ Juliana/Juliana%20vodniki/Juliana_Book_eng.pdf, dostop 10. 4. 2022. Nimis, P. L., N. Praprotnik & I. Kodele Krašna, 2014: Découvrons 100 plantes du Jardin botanique alpin Juliana (Slovénie). https://www.pms-lj.si/juliana/en/files/default/Juliana/ Juliana%20vodniki/Juliana_Book_fra.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2014: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zloženka, 6 str. Praprotnik, N., 2015: Kovač, P.: Gorski vrt, za vse odprt. Sidarta. Strokovni pregled. Praprotnik, N., 2015: Balthasar Hacquet (1739 ali 1740–1815). Ob 200-letnici smrti naravoslovca Balthasarja Hacqueta. Mohorjev koledar 2015. Celjska Mohorjeva družba. Str. 211–215. Praprotnik, N., 2015: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Sprehod med rastlinami v osrčju Karavank. Žirovnica. Medium & Planinsko društvo Žirovnica. 101 str. Praprotnik, N., 2015: Bavcon, J. (urednik, fotograf), Ravnjak, B. (avtor, fotograf) & D. Bavcon (urednik, fotograf): Travniška kadulja (Salvia pratensis L.) v Sloveniji. Meadow clary (Salvia pratensis L.) in Slovenia. Ljubljana, Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/meadow-clary-salvia- pratensis-l-in-slovenia.pdf. Recenzija. Praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. The botanists, their work and herbarium collections of vascular plants in the Slovenian Museum of Natural History. Scopolia 83/84: 1–414. Praprotnik, N. (intervjuvanec) & N. Ekar (urednik, scenarist), 2015: Na poti z dr. Nado Praprotnik. Dokumentarna oddaja 1/3. Ljubljana: TV SLO1, apr. 2015. https://365.rtvslo. si/arhiv/na-poti/174330113, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2015: Tone Wraber (1938–2010). V: Bernini, A.: Giardini Botanici ed escursioni floristiche. In Italia - Francia - Svizzera - Germania - Austria - Slovenia. Pavia. Str. 47–49. Praprotnik, N., 2015: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zloženka. 6 str. Praprotnik, N., 2015: Knjigi na pot. V: Pintar, L. & A. Seliškar: Cvetje slovenske dežele. Florula Slovenica. Kranj. Narava. 287 str. Praprotnik, N., 2015: Spominska plošča dr. Angeli Piskernik v Železni Kapli. V spomin slovenskih naravoslovk in naravoslovcev. Proteus 77 (8): 375–377. Praprotnik, N., 2015: Intervju: Vlado Ravnik. Trdoživ 4 (1): 20–24. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 37 Praprotnik, N. & J. Bavcon, 2015: Botanik Franc Hladnik. Trdoživ 4 (1): 51–52. Praprotnik, N., 2015: Novak, Š.: 99 rastlinskih vrst alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. Prirodoslovni muzej Slovenije. 55 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2015: Novak, Š.: 99 pflanzen des Botanischen Gartens Juliana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Naturhistorisches Museum Sloveniens. 55 str. Recenzija . Praprotnik, N., 2015: Novak, Š.: 99 plantes du jardin botanique alpin Juliana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Musée d‘histoire naturelle de Slovénie, Naturhistorisches Museum Sloveniens. 55 str. Recenzija . Praprotnik, N., 2015: Novak, Š.: 99 plants of the Juliana alpine botanical garden. Prirodoslovni muzej Slovenije. 55 str. Recenzija . Praprotnik, N., 2015: Novak, Š.: 99 piante del giardino botanico alpino Juliana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo Sloveno di Storia Naturale. 55 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2015: Botanični raziskovalec naših gora. Naravoslovec Balthasar Hacquet. Planinski vestnik 115 (9): 48–51. Praprotnik, N., 2015: Planika – simbol alpskega rastlinstva. Družinska pratika za prestopno leto 2016. Celjska Mohorjeva družba. Str. 176–179. Praprotnik, N., & I. Dakskobler, 2015: Dr. Jože Bavcon, dobitnik Mednarodne nagrade Marsh za ohranjanje rastlin. Proteus 78: 133–134. Praprotnik, N., 2015: Prof. dr. Vlado Ravnik – devetdesetletnik. Folia biologica et geologica. 56, št 3: 7–9. Praprotnik, N., 2016: Henrik Freyer (1802–1866). Ob 150-letnici smrti Henrika Freyerja. Mohorjev koledar 2016. Celjska Mohorjeva družba. Str. 172–175. Praprotnik, N., 2016: Seznam praprotnic in semenk ter njihova nahajališča na Slovenskem v delih Franca Ksaverja Wulfena. The list of vascular plants and their localities in Slovenia cited in the works of Franc Ksaver Wulfen. Scopolia 86: 1–143. Praprotnik, N., 2016: The alpine botanical garden „Juliana“ in the Triglav National Park. V: 125 Jahre Brockengarten. Festsymposium 2015 in Drübeck. Schriftenreihe aus dem Nationalpark Harz. Band 14. Str. 61–66. Praprotnik, N., 2016: Alpski botanični vrt Juliana. Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. 133 str. 1. ponatis. Ravnjak, B., J. Bavcon & N. Praprotnik, 2016: Po poti Fleischmannovega rebrinca. Path of the Fleischmannʼs parsnip. Botanični vrt Univerze. Ljubljanski grad. 26 str. Bavcon, J., N. Praprotnik & B. Ravnjak, 2016: Franc Hladnik und seine Zusammenarbeit mit Nicolaus Thomas Host. V: Europäische Wirtschaftsbeziehungen 13, 19.–21. Mai 2016, Wien. Deutsch-Österreichische Forschungsreisen auf dem Balkan und nach Nahost. Programm & Abstracts. Str. 16–17. Bradeško, M., 2016: Praprotnik, Nada (intervjuvanec): Alpski botanični vrt Juliana. Pogovor z Nado Praprotnik. Planinski vestnik 116 (6): 48–49. Praprotnik, N., 2016: Kresne rastline. Družinska pratika za navadno leto 2017. Celjska Mohorjeva družba. Str. 173–176. Praprotnik, N., 2016: Dr. Angela Piskernik. (1886–1967). Ob 50-letnici smrti dr. Angele Piskernik. Mohorjev koledar 2017. Celjska Mohorjeva družba. Str. 166–170. Praprotnik, N. & J. Bavcon (avtor, fotograf), 2016: Andrej Fleischmann (1804–1867), vrtnar in vodja v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Andrej Fleischmann (1804–1867), gardener and head of the Botanic Gardens in Ljubljana. Botanični vrt Univerze, Ljubljana. 455 str. Praprotnik, N., 2017: Bavcon, J. (avtor, fotograf), B. Ravnjak & D. Bavcon: Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Floral formulas of plant 38 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... families in the University Botanic Gardens Ljubljana. Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Recenzija. Praprotnik, N., 2017: Polhograjske rastline z rojstnim krajem na Slovenskem. Domači kraji 3 (3): 35–49. Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Praprotnik, N., 2017: V spomin. Prof. dr. Vlado Ravnik (1924–2017). Gorenjski glas. Torek, 21. februarja 2017. Str. 5. Praprotnik, N., 2017: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Praprotnik, N., 2017: Il giardino botanico alpino Juliana. Il giardino botanico alpino più antico della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo di Storia Naturale della Slovenia. Zgibanka. Praprotnik, N., 2017: Pungaršek, Š.: 99 rastlinskih vrst Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. Ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije. 55 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2017: Pungaršek, Š.: 99 pflanzen des botanischen Gartens Juliana. Nachdruck. Prirodoslovni muzej Slovenije. Naturhistorisches Museum Sloveniens. 55 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2017: Pungaršek, Š.: 99 plants of the Juliana Alpine Botanical Garden. Reprint. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenian Museum of Natural History. 55 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2017: Pungaršek, Š.: 99 piante del giardino botanico alpino Juliana. Ristampa. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo sloveno di storia naturale. 55 str. Recenzija. Bavcon, J., N. Praprotnik & B. Ravnjak, 2017: Franc Hladnik und seine Zusammenarbeit mit Nicolaus Thomas Host. V: Seidl, J. (ur.), Kästner, I. (ur.), Kiefer, J. (ur.) & M. Kiehn (ur.): Deutsche und österreichische Forschungsreisen auf den Balkan und nach Nahost. Europäische Wissenschaftsbeziehungen : 13: 323–344. Aachen. Shaker Verlag GmbH. Jogan, N. & N. Praprotnik, 2017: Prof. dr. Vlado Ravnik. Miscellanea. Hladnikia 39: 82–95. Praprotnik, N., 2017: Angela Piskernik (1886–1967) – prva slovenska doktorica naravoslovja. Trdoživ. Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave, 6 (1): 7–9. Praprotnik, N., 2017: V spomin prof. dr. Vladu Ravniku. Trdoživ. Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave, 6 (1): 41. Malovrh, S., 2017: Botaničarka dr. Nada Praprotnik v Smrečju. Naš časopis. Občine: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log – Dragomer. 24. apr. 2017, 43 (448): 8. https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_448_april_2017.pdf, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2017: Črni teloh (Helleborus niger). Družinska pratika za navadno leto 2018. Celjska Mohorjeva družba. Str. 188–191. Praprotnik, N., J. Bavcon & B. Ravnjak, 2017: Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat), dragocenost in posebnost Botaničnega vrta v Ljubljani. Fleischmann‘s Parsnip (Pastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat), a treasure and special feature of the Ljubljana Botanic Garden. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. 128 str. Bavcon, J., B. Ravnjak & N. Praprotnik, 2017: Long-term Ex-Situ conservation of Fleischmann‘s Parsnip (Pastinaca sativa L. var. fleischmannii (Hladnik) Burnat). V: Botanic gardens in society. Visions for the future. Book of Abstracts. 6th Global Botanic Gardens Congress, 26th–30th June 2017. Conservatoire et Jardin botaniques Genève. BGCI. Geneva. Str. 111. http://www.bgci.org/files/6GBGC/Book%20of%20abstracts. pdf, dostop 10. 4. 2022. Bavcon, J. (urednik, fotograf) & B. Ravnjak (urednik, fotograf), 2017: Botanični vrt v letu zelene prestolnice Evrope. Botanic gardens in the year of European green capital. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 39 E-version. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. http://www. botanicni-vrt.si/pdf/books/botanic-gardens-in-the-year-of-european-green-capital.pdf, dostop 10. 4. 2022. Tenze, G. (oseba, ki intervjuva), J. Bavcon (intervjuvanec), B. Ravnjak (intervjuvanec), N. Praprotnik (intervjuvanec). Z avtorji knjige o Fleischmannovemu rebrincu. (Pogled v znanost). Ljubljana. Radio Slovenija, program Ars, 2017. http://4d.rtvslo.si/arhiv/ pogled-v-znanost/174506437, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N. & J. Bavcon, 2017: Alfonz Paulin. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. http://www.sazu.si/clani/alfonz-paulin, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2017: Biatzovsky, Ivan (1801–1863). Novi Slovenski biografski leksikon. 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017. Praprotnik, N., 2017: Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Slovenskem. Glasnik Slovenske matice 34: 7–19. Praprotnik, N., 2018: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788). Ob 230-letnici smrti znamenitega naravoslovca in zdravnika. Mohorjev koledar 2018. Celjska Mohorjeva družba. str. 189–193. Praprotnik, N., 2018: V rož‘ce na Golico. 30 najbolj zanimivih rož, ki rastejo na območju Karavank od Hruškega vrha do Vajneža. Planinsko društvo Jesenice. Jesenice. Praprotnik, N. & I. Dakskobler, 2018: Triglavske cvetke. Predstavitev, opis in rastišča štirih rastlin, ki jih v Sloveniji imenujemo po Triglavu. V: Viduka, M. & J. Vilman Proje: Triglav. Višje ne gre. Only 4 the Brave. Bohinj. Turizem. Str. 74–99. Praprotnik, N., 2018: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) in njegovo botanično delovanje na Slovenskem. Ob 230-letnici smrti znamenitega naravoslovca. Idrijski razgledi 63(1): 34–47. Bavcon, J., 2018: Rastlinstvo okolice „Franje“. The flora of „Franja“ and its surrounding. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Recenzija. Praprotnik, N., 2018: Bois de Chesne, Albert. V: Šterbenc Svetina, B. (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. 1. izd. Ljubljana. Založba ZRC, zv. 3: Ble-But, str. 81–82. https:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002560/, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2018: »Zvonček, zemlje prvi sinek mladi …«. Družinska pratika za navadno leto 2019. Celjska Mohorjeva družba. Str. 180–183. Bavcon, J. & B. Ravnjak, 2018: Globalna strategija ohranjanja rastlinskih vrst (točka 8). University Botanic Gardens Ljubljana and GSPC (target 8). Elektronska izd. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. http://www.botanicni-vrt.si/ pdf/books/botanic-gardens-and-gspc-target-8.pdf, dostop 10. 4. 2022. Recenzija. Bavcon, J., 2018: Globalna strategija ohranjanja rastlinskih vrst (točka 8). Global strategy for plant conservation (target 8). Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 115 str. Recenzija. Praprotnik, N., 2018: Alpine botanical garden Juliana. The oldest alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenian Museum of Natural History. Zgibanka. Praprotnik, N., 2018: Alpiner botanischer Garten Juliana. Der älteste Alpine botanische Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slowenisches naturgeschichtliches Museum. Zgibanka. Praprotnik, N., 2018: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zgibanka. Ponatis. 40 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Praprotnik, N., 2018: Il giardino botanico alpino Juliana: Il giardino botanico alpino più antico della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo di Storia Naturale della Slovenia. Zgibanka. Praprotnik, N., 2018: Le jardin botanique alpin Juliana. Le jardin botanique le plus ancien de Slovénie. Prirodoslovni muzej Slovenije. Musée d‘Histoire naturelle de Slovénie. Zgibanka. Praprotnik, N., J. Bavcon & B. Ravnjak, 2018: Narcise v Sloveniji. Gorski narcis, bedenica ali ključavnica (Narcissus poeticus L. subsp. radiiflorus (Salisb.) Baker) v Sloveniji. Daffodils in Slovenia. Poet‘s daffodil, poet‘s narcissus, nargis, pheasant‘s eye, findern flower or pinkster lily (Narcissus poeticus L. subsp. radiiflorus (Salisb.) Baker) in Slovenia. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 213 str. Praprotnik, N., 2018: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851. Henrik Freyer on Mt Triglav in 1837 and 1851. Hladnikia 42: 3–29. Praprotnik, N., 2018: Prepletanje zgodovine in narave. Jože Bavcon: Rastlinstvo okolice »Franje«. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2018. Idrijski razgledi 63 (2): 129–130. Praprotnik, N., 2018: Park Angele Piskernik. Pomniki slovenskih naravoslovk in naravoslovcev. Angela Piskernik Park. Tributes to Slovenian natural scientists. Proteus 81(3): 137–139. Praprotnik, N., 2019: Henrik Freyer – boter Blagajevega volčina (1802–1866). Domači kraji 4 (4): 134–146. Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Dakskobler, I. & N. Praprotnik, 2019: Alpska možina (Eryngium alpinum). Alpine sea holly (Eryngium alpinum). V: Viduka, M. (ur.), Vilman Proje, J. (ur.) & Dakskobler, I.: Bohinj cveti. Rastlinsko bogastvo Bohinja. Bohinj in bloom. The floral richness of Bohinj. Stara Fužina. Turizem Bohinj. Str. 108–111. Praprotnik, N., I. Dakskobler & A. Seliškar, 2019: Travniške rastline v Bohinju. Meadow plants in Bohinj. V: Viduka, M. (ur.), J. Vilman Proje (ur.) & I. Dakskobler: Bohinj cveti. Rastlinsko bogastvo Bohinja. Bohinj in bloom. The floral richness of Bohinj. Stara Fužina. Turizem Bohinj. Str. 29–69. Dakskobler, I., N. Praprotnik, A. Seliškar, P. Strgar, P. Strgar, B. Dolinar, B. Zupan, M. Viduka, M. Viduka (urednik) & J. Vilman Proje (ur.), 2019: Bohinj cveti. Rastlinsko bogastvo Bohinja. Bohinj in bloom. The floral richness of Bohinj. Stara Fužina. Turizem Bohinj. 207 str. Praprotnik, N. & I. Dakskobler, 2019: Triglavske cvetke. Predstavitev, opis in rastišča štirih rastlin, ki jih v Sloveniji imenujemo po Triglavu. Triglav flowers. Presentation, description and sites of four plants, named after Mt Triglav in Slovenia. V: Viduka, M. (ur.), J. Vilman Proje (ur.) & I. Dakskobler: Bohinj cveti. Rastlinsko bogastvo Bohinja. Bohinj in bloom. The floral richness of Bohinj. Stara Fužina. Turizem Bohinj. Str. 184–203. Praprotnik, N., 2019: Fleischmannov rebrinec z Ljubljanskega gradu. Družinska pratika za prestopno leto 2020. Celjska Mohorjeva družba. Str. 180–183. Dakskobler, I. & N. Praprotnik, 2019: Alpska možina (Eryngium alpinum). Alpine sea holly (Eryngium alpinum). V: Vilman Proje, J. (ur.) & al.: Poletje v Bohinju. Na počitnice brez avtomobila. Summer in Bohinj. Car-free vacation. Bohinj. Turizem Bohinj. Str. 6–7. https://www.bohinj.si/wp-content/uploads/2016/12/casopis-mobility-2019.pdf. Rudolf, A. & N. Praprotnik, 2019: Idrija je tudi alpsko mesto. Mladina in gore. Planinski vestnik 2019 (12): 50–54. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- WWXAG2J6/084ade92-10a4-4648-a84d-fd8fde9df424/PDF, dostop 10. 4. 2022. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 41 Bavcon, J. (avtor, fotograf), B. Ravnjak (avtor, fotograf) & N. Praprotnik, 2019: Senožeti, rovti - strme in pisane površine. Meadows - steepand colourful grasslands. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. University Botanic Gardens Ljubljana, Department of Biology, Biotechnical Faculty. 235 str. Bavcon, J. (avtor, urednik, fotograf), B. Ravnjak (avtor, urednik) & N. Praprotnik, 2019: Tradicionalna košnja ohranja rastlinsko biodiverziteto. Traditional mowing preserves plant biodiversity. Elektronska izd. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 145 str. http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/traditional-mowing- preserves-plant-biodiversity.pdf, dostop 10. 4. 2022. Pungaršek, Š., 2019: Intervju: Nada Praprotnik. Trdoživ 8 (2): 22–26. Praprotnik, N. & K. Završnik, 2020: Komenski svišč je v Juliani spet zacvetel. Ob stoletnici rojstva akademika prof. dr. Ernesta Mayerja (1920–2009). Proteus 82 (8): 376–380. Praprotnik, N. & K. Završnik, 2020: Skrivnostni komenski svišč. Nerazrešena uganka. Planinski vestnik 9: 68–69. Praprotnik, N., 2020: Rogata slava rogate vijolice z Begunjščice. Družinska pratika za navadno leto 2021. Celjska Mohorjeva družba. Str. 178–181. Praprotnik, N., 2020: Alpine botanical garden Juliana. The oldest alpine botanical garden in Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenian Museum of Natural History. Zgibanka. 6 str. Praprotnik, N., 2020: Alpiner botanischer Garten Juliana. Der älteste Alpine botanische Garten in Slowenien. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slowenisches naturgeschichtliches Museum. Zgibanka. 6 str. Praprotnik, N., 2020: Alpski botanični vrt Juliana. Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ponatis. Zgibanka. 6 str. Praprotnik, N., 2020: Il giardino botanico alpino Juliana. Il giardino botanico alpino più antico della Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Museo di Storia Naturale della Slovenia. Zgibanka. 6 str. Praprotnik, N., 2020: Pungaršek, Š.: 99 Pflanzen des botanischen Gartens Juliana. 3. Aufl. Prirodoslovni muzej Slovenije. Naturhistorisches Museum Sloweniens. Recenzija. Praprotnik, N., 2020: Pungaršek, Š.: 99 plants of the Juliana Alpine Botanical Garden. 3rd ed. Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenian Museum of Natural History. Recenzija. Praprotnik, N., 2020: Pungaršek, Š.: 99 rastlinskih vrst Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti. 3. izd. Prirodoslovni muzej Slovenije. Recenzija. Kontler-Salamon, J. (oseba, ki intervjuva), 2020: Pisane senožeti, naša zelena nafta. Delo.si. [Spletna izd.]. 12. mar. 2020. https://www.delo.si/novice/znanoteh/pisane-senozeti-nasa- zelena-nafta/, dostop 10. 4. 2022. Praprotnik, N., 2021: Botanično delovanje Baltazarja Hacqueta v času njegovega bivanja na Kranjskem. V: Hacquet, B.: Plantae alpinae Carniolicae. Kranjske alpske rastline. 1. izd. Ljubljana. Str. I.-XXVI. Maks Viktor; Cerknica. Knjižnica Jožeta Udoviča. Praprotnik, N., 2021: Botanično delovanje Baltazarja Hacqueta v času njegovega bivanja na Kranjskem. V: Hacquet, B., 2021: Plantae alpinae Carniolicae. Kranjske alpske rastline. 2. izd. Ljubljana. Str. I.-XXVI. Maks Viktor; Cerknica. Knjižnica Jožeta Udoviča. Praprotnik, N., 2021: Naravoslovec Wilhelm Voss o rastlinstvu v Polhograjskem hribovju. Domači kraji 5 (5): 13–27. Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Ravnjak, B., J. Bavcon & N. Praprotnik, 2021: Senožeti – naravni pisani vrtovi. Domači kraji 5 (5): 28–43. Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. 42 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... Bavcon, J., B. Ravnjak & N. Praprotnik, 2021: Kongres svete alianse, priložnost za srečanje pomembnih botanikov. Dvesto let. Delo. Sobotna priloga, 24. april 2021, 15: 18–19. Dakskobler, I., N. Praprotnik, T. Gantar, A. Rudolf & I. Kavčič, 2021: Scopolijev vrt v Idriji leta 2020. Idrijski razgledi 66 (1): 84–116. Gantar, T., I. Kavčič, N. Rudolf, N. Praprotnik & I. Dakskobler, 2021: Scopolijev vrt v Idriji. Proteus 83 (7): 305–313. Praprotnik, N., 2021: Žiga Zois in njegove sledi v botaniki. Planinski vestnik 121 (6): 12–15. Bavcon, J., N. Praprotnik & B. Ravnjak, 2021: 210 years of Ex-situ conservation. V: Bavcon, J. (ur.) & B. Ravnjak, (ur.): 210 years of ex-situ conservation. Elektronska izd. Botanični vrt, Biotehniška fakulteta UL, 2021 http://www.botanicni-vrt.si/pdf/books/210-years-of- ex-situ-conservation.pdf. Bavcon, J., N. Praprotnik & B. Ravnjak, 2021: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete. The Univeristy Botanic Gardens Ljubljana, the guardians of biodiveristy for 210 years. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. University Botanic Gardens Ljubljana, Biotehnical Faculty. Praprotnik, N., J. Bavcon & B. Ravnjak, 2021: Botanik Alfonz Paulin (1853–1942). Botanist Alfonz Paulin (1853–1942). Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. University Botanic Gardens Ljubljana, Biotechnical Faculty. Praprotnik, N., 2021: Botanik Fran Dolšak (1877–1941). Ob 80-letnici smrti. Miscellanea. Hladnikia 48: 69–74. Praprotnik, N. & Š. Pungaršek, 2021: Kustodiat za botaniko. Department of Botany. V: Kryštufek, B. (ur.). 200 let Prirodoslovnega muzeja II. Kustodiati 1. 200 Years of the Natural History Museum II. Departments 1. Scopolia 101: 51–103. https://www.pms-lj. si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/Scopolia_101__web.pdf, Dostop 10. 4. 2022. Število objav (člankov, recenzij, razstav in drugih del) Nade Praprotnik po letih prikazuje Slika 3. Številne (predvsem poljudne) prispevke je objavila po letu 1980, po letu 1994 pa se je to število še močno povečalo. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 43 Slika 3: Število člankov, recenzij, razstav in drugih del Nade Praprotnik po letih, od 1. 1. 1975 do 31. 12. 2021. Figure 3: Number of articles, reviews, exhibitions and other works of Nada Praprotnik from 1. 1. 1975 to 31. 12. 2021. 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2 3 2 3 1 9 16 12 5 15 8 3 1 11 18 12 9 6 8 32 16 15 31 27 28 31 34 29 27 42 33 49 31 30 18 35 17 27 15 21 22 10 21 17 10 11 13 0 10 20 30 40 50 število objav 44 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... 3.6.2 Razstave Praprotnik, N., 1976: 50 let Juliane: občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9. 6.−19. 12. 1976, Ljubljana. Praprotnik, N., 1977: 50 let Juliane (ponovitev razstave iz leta 1976): občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9. 2.−15. 4. 1977, Ljubljana. Praprotnik, N., 1981: Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi. Prirodoslovnim muzej Slovenije, 14. 10. 1981−21. 11. 1981, Ljubljana Šilić, Č., 1984: Drevesa in grmi Jugoslavije. Občasna gostujoča razstava. Prirodoslovni muzej Slovenije. 3. 10. 1984−10. 6. 1985, Ljubljana. (prevod in organizacija) Praprotnik, N., 1985: Zdravilne rastline: občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 6. 6. 1984−30. 11. 1985, Ljubljana. Praprotnik, N., 1988: Blagayev volčin − naša botanična znamenitost: občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15. 4. 1988−? 1989, Ljubljana. Gosar, M. & M. Aljančič, 1989: Slovenci v letu 1789. Narodni muzej Slovenije, 1. 10. 1989−31. 1. 1990, Ljubljana. (sodelovanje) Praprotnik, N., 1992: 50. obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853–1942): občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 16. 12. 1992 − ? 1993, Ljubljana. Wraber, T., 1995: 75 let botanike na ljubljanski Univerzi. Ljubljana, 1995. (sodelovanje) Aljančič, M., J. Gregori, N. Praprotnik, Varstvo narave na Slovenskem: občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, 15. 2.−12. 3. 1995, Ljubljana. Praprotnik, N., M. Dobrilovič, 1999: 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756–1799): občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, restavracija Zois na Brdu pri Kranju, 25. 10. 1999−25. 11. 1999, Brdo pri Kranju. Praprotnik, N., M. Dobrilovič, 1999: 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756–1799): občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 8. 12. 1999−30. 11. 2000, Ljubljana. Božič, I., B. Činč Juhant, A. Gogala, M. Jeršek, K. Krivic, C. Mlinar, K. Poboljšaj, N. Praprotnik, I. Sivec, D. Šere, S. Tome & T. Trilar, 1999: Mamut v Hermanovem brlogu. V Muzeju novejše zgodovine v Celju, 14. 4. 1999−jeseni 2000. Praprotnik, N., 2001: Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta: občasna razstava. V: 100 Jahre Alpengarten auf dem Schachen. Biološki inštitut Botaničnega vrta v Münchnu, 2001, München. Gogala, A., T. Trilar, I. Božič, B. Kryštufek, C. Mlinar, N. Praprotnik, D. Šere, S. Tome, D. Tome, T. Čelik, V. Grobelnik, A. Pirnat, K. Poboljšaj, A. Seliškar, R. Verovnik, M. Bedjanič, J. Gregori, A. Lešnik & T. Mihelič, 2001: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Prirodoslovni muzej Slovenije, 7. 11. 2001−5. 5. 2002, Ljubljana. Praprotnik, N., 2002: Herbarijske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije: stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. https://www.pms-lj.si/si/razstave/stalne- razstave/botanicna-vitrina, dostop 10. 4. 2022. Trilar, T., S. Buser, A. Gogala, N. Praprotnik, M. Jeršek, J. Mihelič, T. Mihelič, C. Mlinar, G. Planinc, I. Sivec, T. Trilar & A. Gogala, 2004: Narava Slovenije. Alpe. Prirodoslovni muzej Slovenije, 25. 3. 2004−30. 9. 2005, Ljubljana. Tome, S., B. Činč Juhant, A. Gogala, B. Horvat, A. Jamnik, M. Jernejc Kodrič, U. Kačar, M. Križnar, B. Kryštufek, N. Praprotnik, I. Sivec, L. Trampuž, T. Trilar & A. Vrezec: Živela evolucija! Prirodoslovni muzej Slovenije, 25. 11. 2013−31. 8. 2016. Občasna razstava. https://www.pms-lj.si/si/razstave/arhiv/1484, dostop 10. 4. 2022. Hladnikia 50: 3–46 (2022) 45 Bavcon, J., B. Ravnjak, 2016: Botanična zgodovina Grajskega griča, Ljubljanski grad, 16. 6. 2016−2. 10. 2016, Ljubljana. (sodelovanje) 3.6.3 Urednica Hladnikia, glasilo Botanične sekcije Društva biologov Slovenije (od leta 2001 jo izdaja Botanično društvo Slovenije). Št. 3 (1994) do št. 10 (1998). 4 ZAKLJUČKI Glede na zbrane rezultate ugotavljamo, da je dr. Nada Praprotnik najbrž do zdaj najbolj plodovita slovenska botaničarka. S številnimi poljudnimi objavami in razstavami je rastline približala bralcem in izobraževala mlade in stare. Pomembno vlogo je imela pri ohranitvi in vzdrževanju Alpskega botaničnega vrta Juliana ter večino življenja posvetila raziskovanju slovenske botanične zgodovine. Dragoceno je njeno sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije, še posebej pri izobraževanju varuhov gorske narave in varovanju našega gorskega sveta. 5 SUMMARY To honor her 70th anniversary and to highlight her rich contribution to the Slovenian (especially alpine) flora and the history of botany in Slovenia, we present the bibliography of Nada Praprotnik. She is mainly known as the curator of the herbarium of the Slovenian Natural History Museum and the author of a large number of popular and scientific articles about plants and botanists. She was also the professional manager of the oldest alpine botanical garden in Slovenia – the Alpine Botanical Garden Juliana in Trenta. Nada Praprotnik was born on the 23rd of May 1951, in Jesenice. She studied at the Department of Biology of the Biotechnical Faculty (University in Ljubljana) and graduated in 1975 with the thesis The floristic designation of Vrtača in the Central Karavanke Mts. She obtained her Master’s degree in 1979, with the thesis Saxifraga moschata agg. in the Southeastern calcareous Alps, which was supervised by prof. dr. Ernest Mayer. She defended her PhD, titled The Illyrian floristic element in Slovenia in 1988. She was supervised by prof. dr. Andrej Martinčič. Her first and last employement was in the Slovenian Museum of Natural History, where she worked 38 years as a curator and the manager of the Alpine Botanical Garden Juliana in Trenta. Her bibliography comprises more than 800 popular, professional and scientific articles and 20 exhibitions. She presented the life and work of several important botanists, that worked on the Slovenian territory: Franz Xaver Wulfen, Carl Zois, Balthasar Hacquet, Franz Hladnik, Henrik Freyer, Sigismund Graf, Andreas Fleischmann, Valentin Plemel, Carl Deschmann, Georg Dolliner, Nikomed Rastern, Alfonz Paulin, Angela Piskernik, Joannes Antonius Scopoli and Fran Dolšak. She gathered data about the Alpine botanical garden Juliana and published four guide books about it. She was interested especially in the flora of the Karavanke Mts. and the Julian Alps. In the field of plant taxonomy, she dealed with the Saxifraga moschata group in the Southeastern calcareous Alps. She was active also in the Slovenian Mountain Association, where she was in charge of the nature conservation department. She prepared several lectures about the alpine flora in Slovenia and participated 46 Š. PungarŠek, J. Bavcon & I. DakskoBler: Bibliografija dr. Nade Praprotnik ... in educational broadcasts. She is a member of the Slovenian Botanical Society since the establishment and an honorary member since 2018. Between 1994 and 1998 she was also the editor of the scientific journal Hladnikia. We can conclude, that Nada Praportnik is one of the most prolific botanists in Slovenia. With her articles, exhibitions, lectures and guided tours she gave great effort to promote botany among the young and the old. We gratulate her for that and wish her many more successful years. 6 ZAHVALA Za skrbno zbrano bibliografijo in pomoč pri pripravi prispevka iskrena hvala »prvi dami slovenske botanike«, dr. Nadi Praprotnik. S svojim delom in znanjem je rastline, botaniko in naravoslovce približala mnogim in s tem pustila izjemen pečat v zgodovini slovenske botanike, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Želimo ji še mnogo uspešnih let! Jožu Miheliču se prav lepo zahvaljujemo za vse nasvete in poslane fotografije, ki so razveselile tudi slavljenko. Za dovoljenje za objavo fotografije se zahvaljujemo tudi dr. Petru Skobernetu. 7 LITERATURA MIškec, a., 2013: Intervju: Dr. Nada Praprotnik. Argo 56 (2): 10–23. Bavcon, J. & I. DakskoBler, 2018: Dr. Nada Praprotnik – lavdacija ob sprejemu med častne člane Botaničnega društva Slovenije. http://botanicnodrustvo.splet.arnes.si/ files/2019/03/10_Nada_Praprotnik_2018.pdf, dostop 10. 4. 2022. MIhelIč, J., 2008: Pogovor z dr. Nado Praprotnik. Svet pod Triglavom (Bled) 11, pp. 9. praprotnik, N., 2012: Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin. Scopolia 75: 1–111. praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia 93/94: 1–414. PraProtnIk, n. (intervjuvanec) & ekar, n. (urednik, scenarist), 2015: Na poti z dr. Nado Praprotnik. Dokumentarna oddaja 1/3. Ljubljana: TV SLO1, apr. 2015. http://4d.rtvslo. si/arhiv/na-poti/174330113, dostop 10. 4. 2022. pungarŠek, Š., 2019: Intervju: Nada Praprotnik. Trdoživ 8 (2): 22–26. WraBer, t., 1995: Praprotnik, Nada. V: Voglar, D. (ur.) Enciklopedija Slovenije 9 Plo–Ps. Mladinska knjiga, Ljubljana. p. 219. 47Hladnikia 50: 47–55 (2022) Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) – ponovno najdena v Sloveniji Subterranean Clover (Trifolium subterraneum L.) – found again in Slovenia Dominik petko1 & tInka BačIč2 1 Zavrh 61b, 2232 Voličina 2 Oddelek za biologijo Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, 1000 Ljubljana Izvleček Podzemna detelja (T. subterraneum) je vrsta kamnitih, suhih travnikov v submediteranskem fitogeografskem območju in v Sloveniji velja za izumrlo vrsto. Edina do letos znana nahajališča vrste so s konca 19. stoletja, s Primorske. Pomladi 2022 je bila podzemna detelja (T. subterraneum s. str.) najdena v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah, kjer uspeva na manjšem ekstenzivnem travniku na nekarbonatni podlagi, in v Kopru. Populacijo iz Zavrha smo opazovali v vegetacijski sezoni 2022, revidirali pole s podzemno deteljo v herbariju LJU ter pregledali botanično literaturo in spletne vire, da bi ugotovili, kako je s pojavljanjem in statusom vrste v sosednjih deželah. Podzemno deteljo promovirajo kot krmno rastlino, rastlino za ozelenjevanje in zeleno gnojenje. Menimo, da je bila nenamerno vnešena na travnik v Zavrhu z območij, kjer jo gojijo. Menimo, da se vrsta pri nas pojavlja prehodno in pričakujemo nadaljnje najdbe v kulturni krajini, na cestnih robovih, motenih oz. degradiranah površinah, in tudi na traviščih. Ključne besede Flora Slovenije, rdeči seznam, podzemna detelja, Trifolium subterraneum Abstract Subterranean clover (T. subterraneum) is a species of stony and dry meadows in the submediterranean phytogeographic region and is listed as an extinct species (Ex) in the Slovenian Red List. Until now, the only known localities of the species are in Primorska region, from the end of the 19th century. In spring 2022, T. subterraneum s. str. was found in Zavrh near Lenart in Slovenske gorice, where it thrives on an extensive meadow on a non- carbonate ground, and in Koper. We monitored the population in Zavrh in the 2022 vegetation season, revised the material from herbarium LJU and reviewed the relevant botanical literature and online sources to learn about the occurrence and status of the species in the neighbouring countries. Underground clover is widely promoted for commercial use as a fodder plant and a plant for greening and soil enrichment, so the seeds were most likely unintentionally brought to the meadow in Zavrh from the areas where the species is cultivated. We think that Subterranean clover thrives in Slovenia as a casual species. We expect further finds in the cultural landscape, on roadsides, disturbed or degraded areas, and also on grasslands. Key words Flora of Slovenia, Red List, Subterranean clover, Trifolium subterraneum D. Petko & T. Bačič: Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) ...48 1 UVOD 1.1 Podzemna detelja v Sloveniji Podzemna detelja (T. subterraneum) je v Rdečem seznamu praprotnic in semenk (anonyMous 2002) navedena kot izumrla vrsta (Ex). V Mali flori Slovenije preberemo, da je to vrsta kamnitih, suhih travnikov v submediteranskem fitogeografskem območju (MartInčIč, 2007). Edina do zdaj znana nahajališča vrste so s konca 19. stoletja, s Primorske: iz Izole, Lucije, Sečovelj in Dragonje (WraBer & skoBerne 1989), kakor prikazuje tudi zemljevid razširjenosti v Gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Navedbe temeljijo na starih podatkih: Stefani (1895) navaja vrsto za Lucijo in Sečoveljsko dolino, PosPIchal (1898) za Izolo in območje med Savudrijo in Kaštelom, MarchesettI (1896–97) piše, da uspeva v Sečoveljski dolini pod Kaštelom. Od takrat podzemna detelja po nam dostopnih podatkih v Sloveniji ni bila več opažena. V letu 2022 je vrsto našel prvi avtor tega prispevka v Slovenskih goricah in jo nabral za svoj študentski herbarij v okviru študija biologije na Biotehniški fakulteti. Namen naše raziskave je bil najti razlago, zakaj se je ta evrimediteranska vrsta pojavila v delu Slovenije, ki je oddaljen od krajev, kjer je bila vrsta najdena pred več kot stoletjem, in na rastišču, ki ne ustreza do sedaj znanim rastiščem vrste v Sloveniji. Raziskava je obsegala tako pregled pol s podzemno deteljo v herbariju LJU, pregled literature, spletnih virov ter podatkov o razširjenosti vrste v podatkovni zbirki CKFF, kot tudi popis vrst na novem nahajališču in spremljanje populacije v vegetacijski sezoni 2022. 1.2 Značilnosti skupine podzemne detelje in razlikovanje med malimi vrstami Ime vrste (subterraneum – podzemna) izhaja iz podzemnega razvoja semen (geokarpija), v čemer je podzemna detelja edinstvena med deteljami. Razrast je nizka, plazeča z živicami. Posamezna rastlina požene poganjek z listi in socvetjem, ostali plazeči del pa ima le poganjke z listi. Rastline z novoodkritega nahajališča so bile visoke okoli 3–10 cm, stebla so bila polegla do kipeča, bolj ali manj gosto štrleče dlakava, socvetja so bila redkocvetna, z le po 2–3 8–12 mm dolgimi cvetovi, v premeru niso presegala cca. 1 cm. Naše rastline ustrezajo značilnostim, ki jih podajajo rottenSteiner (2014), aeschIMann & al. (2004) in cooMBe (1968), le da so tam navedeni intervali mer nekoliko večji. Vrsta je enoletnica, ki uspeva tako na karbonatni kot nekarbonatni podlagi, v kolinskem pasu (aeschIMann & al. 2004). cooMBe (1968) navaja, da je vrsta izredno variabilna, kar se tiče velikosti njenih vegetativnih delov. Za skupino podzemne detelje (kompleks T. subterraneum) pignatti (2017) navaja naslednje značilnosti: socvetja z 2–3 plodnimi cvetovi (redko do 7); sterilni cvetovi so vidni po koncu cvetenja, razvijejo se v sredini: videti so kot čaše brez venca, z nitastimi zobci, ki so združeni v nekakšen čop; v času plodenja so peclji nagnjeni navzdol, (enosemenski) strok pa je na tleh ali zakopan v zemljo. V delu Flora d‘Italia (PIgnattI 2017) so za kompleks navedene 3 vrste: T. subterraneum L., T. yanninicum (Katzn. et Morley) Morley (syn. T. subterraneum subsp. yanninicum Katzn et Morley) in T. brachycalycinum (Katzn. et Morley) Morley. Razlike med njimi prikazuje Preglednica 1. 49Hladnikia 50: 47–55 (2022) Preglednica 1: Razlike med tremi vrstami kompleksa Trifolium subterraneum, ki uspevajo v Italiji (povzeto po pignatti 2017) Table 1: The differencies between 3 species of the complex Trifolium subterraneum, that thrive in Italy (according to pignatti 2017) T. subterraneum s. str. T. yanninicum T. brachycalycinum dlakavost rastline štrleče dlakava v splošnem gola bolj ali manj gola ožiljenost čaše žile vzdolžne, prečnih prog oz. gub ni žile vzdolžne, s prečnimi progami žile komaj vidne strok čaša povsem prekriva zrel strok čaša povsem prekriva zrel strok čaša prekriva zrel strok le v spodnjem delu, do 1/3 njegove dolžine rastišče sušna območja (silikat) pašniki, na katerih v deževnem delu sezone zastaja voda travniki z enoletnicami na tleh, ki so pomladi vlažna (silikatna in karbonatna podlaga) razširjenost evrimediteranska vrsta vzhodnosredozemska vrsta vzhodnosredozemska vrsta nIkolIć (2020) omenja poleg tipske podvrste in T. yanninicum tudi podvrsto T. subterraneum L. ssp. oxaloides Nyman in navaja, da pri njej čaša ni prečno gubasta in da prekriva zrel strok le v spodnjem delu, do tretjine (redko do polovice) njegove dolžine. 1.3 Razširjenost vrste v Evropi in v svetu, njena naturalizacija in naravovarstveni status v svetu cooMBe (1968) navaja, da je vrsta razširjena na suhih travnatih površinah, pogosto na peščenih tleh, v Južni in Zahodni Evropi, severno do Anglije, Nizozemske in JV Madžarske, ter v JZ Aziji, Severni Afriki in Makaroneziji. groom (2012) navaja naslednje države, kjer naj bi bila vrsta domorodna: Albanija, Alžirija, Azerbajdžan, Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Madžarska, Irak, Irska, Italija, Libanon, Malta, Maroko, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija, Tunizija in Ukrajina. V soseščini uspeva na Hrvaškem, z večino nahajališč v obalnih predelih, le redko v notranjosti (nIkolIć 2015). Na Madžarskem (Bartha & kIraly 2015) je bila vrsta zabeležena le z nekaj nahajališči na JV delu ozemlja, daleč od Slovenije; uvrščena je tudi na madžarski rdeči seznam kot zavarovana in prizadeta vrsta (király 2007). V zadnjih desetletjih se je vrsta s pomočjo človeka razširila še bolj, saj se je izkazalo, da je izjemno uporabna kot krmna vrsta zaradi svoje nezahtevnosti oz. ekološke prilagodljivosti in se dobro obnese tudi na degradiranih območjih (vasIlJeva, v., e. vasIlJev & tzonev 2016). Vnesena in naturalizirana je v Avstraliji, Belorusiji, Etiopiji, Indiji, Keniji, Južni Afriki in v Združenih državah Amerike (groom 2012). pignatti (2017) piše, da so oblike, ki spadajo v kompleks T. subterraneum, bile uvedene v Avstraliji kot krma za ovce in se jih zdaj goji v velikem obsegu, v polsušnem pasu pa je vrsta popolnoma naturalizirana. Vrsta D. Petko & T. Bačič: Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) ...50 je bila kot krmna rastlina vnešena tudi na Portugalsko in v nekatere druge evropske regije (polDini 2009). Za ozelenjevanje vmesnih površin in za bogatenje tal z dušikom (fiksacija zračnega dušika) podzemno deteljo uporabljajo tudi v Avstriji in Nemčiji (groSSe & HeSS, 2018, Baresel 2014). Vrsto so v Avstriji prvič opazili l. 2014 – na nahajališču je uspevala v letih 2014, 2015 in 2016, potem je izginila (lugMaIr 2021), pojavljanje je bilo torej prehodno. Avtor meni, da je seme podzemne detelje prišlo na nahajališče z gradbenimi stroji in ne z mešanico semen za ozelenjevanje, saj so bila v ta namen v 2012 uporabljena semena rastlin z gornjeavstrijskih travnikov (lugMaIr 2021). Za IUCN Rdeči seznam je bila vrsta ocenjena v letu 2010 in bila označena kot »Least Concern« (groom 2012). 2 MATERIALI IN METODE Pregled herbarijskega materiala je bil opravljen v univerzitetnem herbariju LJU na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Ves dostopni material smo pregledali in določili do nivoja malih vrst agregata T. subterraneum. Uporabljali smo stereomikroskop in določali po opisih v delu Flora d‘Italia (PIgnattI 2017). Na terenu smo 19. junija 2022 popisali vrste, ki uspevajo na delu travnika, kjer raste podzemna detelja (Zavrh, Lenart v Slovenskih goricah) in ocenili velikost sestoja. Pri domačinih smo se pozanimali, kako je bilo to območje rabljeno v preteklih letih. Dne 21. oktobra 2022, smo nahajališče ponovno obiskali in nabrali zrele plodove. Nekaj dodatnih vrst smo popisali še 6. novembra 2022. 3 REZULTATI 3.1 Opis nahajališča vrste 9461/3 Slovenija: Štajerska: Lenart v Slovenskih goricah, Zavrh, travnik blizu hiše s hišno številko Zavrh 61b, ekstenzivni travnik, 338 m n. m. Leg. & det. Dominik Petko, cvetoči nabirek – 1. maj 2022, plodovi – 21. oktober 2022 (LJU 10147391). Nahajališče leži v subpanonskem fitogeografskem območju. Travnik, na katerem je bila vrsta najdena, obsega približno 750 m2. Pred približno 15 leti je bila na tem območju njiva, kjer so gojili koruzo, peso, pšenico in krompir. Nato se je obdelovanje te površine opustilo in so se tla zarasla. Danes gre za večkrat letno košen, negnojen travnik (38.2 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travnik po Jogan & al. (2004), ob robu katerega gojijo tudi sadna drevesa (hruška, jablana, marelica) in grme (borovnice, maline, ribez). V zadnjih 10 letih tukaj ni bilo uporabljenih nobenih sejalnih mešanic; če so bile uporabljene v preteklosti, se je morala vrsta torej obdržati že več kot eno desetletje. Travnik se nahaja 70 m južno od glavne ceste. Na zahodni strani travnika je tik ob njem makadamska cesta, kjer ni gostega prometa. Ob tej cesti se nahaja kmetijska površina, katere zgodovina oz. trenutna uporaba raznih gnojil ali sejalnih mešanic ni znana. Ko je bila rastlina najdena, torej v začetku maja 2022, je bil sestoj majhen in zelo zgoščen, do srede junija pa se je detelja razrasla po večji površini in sestoj je postal rahlejši. 51Hladnikia 50: 47–55 (2022) Detelja se je razraščala v različno velikih zaplatah, v povprečju je obsegala na površini dveh m2 približno 25% površine, kar je 0,5 m2. Zaradi tipa rasti je število primerkov težko določljivo. Na površini, kjer je rasla podzemna detelja, smo popisali naslednje vrste: Cerastium holosteoides, Chenopodium album, Cichorium intybus, Convolvulus arvensis, Crepis biennis, Elytrigia repens, Festuca pratensis, Galium mollugo, Glechoma hederacea, Hypochaeris radicata, Holcus lanatus, Knautia arvensis, Lathyrus pratensis, Lolium perenne, Lotus corniculatus, Malva sylvestris, Plantago lanceolata, Prunella vulgaris, Rumex acetosella, Rumex obtusifolius, Setaria pumila, Silene latifolia, Thymus pulegioides, Trifolium campestre, Trifolium pratense in Vicia cracca. Nekaj metrov južneje je travnik bolj suh, vendar tam ni bilo najdenega nobenega primerka podzemne detelje. V času junijskega popisa je podzemna detelja še vedno cvetela in se razraščala po še večjem območju kot ob obisku maja. Dne 22. oktobra 2022, je bila vrsta na terenu še vedno prepoznavna, vendar sestoj ni bil več tako opazen (počasi propada). Rastline so že odplodile in v tem času smo dopolnili majski nabirek še s stroki, ki so ležali prosto na tleh oz. malo zakopani v zemljo na lokaciji sestoja. Razširjevalna enota je sestavljena iz posušenega socvetja: nekaj strokov (1–2) obdajajo sterilni cvetovi s krepkimi čašnimi zobci. Cela struktura je bodeča na način, da se lahko oprime živalske dlake. Diaspor je bilo na območju sestoja zelo veliko, bile so med rušo, na in plitvo v tleh. 3.2 Revizija herbarijskega materiala iz herbarija LJU Izkazalo se je, da v herbariju LJU ni materiala iz Slovenije, izjema so le pole z novoodkritega nahajališča. Nabirek iz Slovenskih goric smo po dlakavosti in znakih na čaši določili za T. subterraneum s. str.. Jeseni smo iz populacije pridobili tudi zrele plodove in smo lahko preverili, ali čaša povsem pokriva zrel strok ali le njegov spodnji del, kar je pomemben znak pri razlikovanju malih vrst oz. podvrst (Preglednica 1). Izkazalo se je, da časa strok povsem prekriva in tako ni dvoma o pravilnosti določitve rastlin z novoodkritega nahajališča – gre za vrsto T. subterraneum s. str. in ne za kateri drugi takson iz tega sorodstva. Pregledali in določili smo tudi devet herbarijskih pol, ki so bile nabrane v tujini: na Hrvaškem (4 pole iz Istre), v Makedoniji, Italiji, Franciji in Alžiriji. Vse pregledane nabirke smo določili kot tipsko vrsto T. subterraneum s. str. Določitve so se ujemale tudi s podatkom o rastišču, navedenim na etiketah (kjer so bila le-ta navedena), torej da tipska vrsta raste na sušnih rastiščih. 3.3 Druge recentne navedbe za Slovenijo Ob pregledu spletnih virov in pri povpraševanju glede vrste pri kolegih botanikih, se je izkazalo, da je bila vrsta v recentnem času v Sloveniji vsaj dvakrat opažena. Peter Glasnović je podzemno deteljo pomladi l. 2022 nabral v Kopru: Koper, Semedela, zelenica, leg. & det. P. Glasnović, 14. 4. 2022 (fotoarhiv avtorja; herbarijski primerek je shranjen v herbariju Univerze na Primorskem). Na GBIF je objavljeno opažanje za Slovenijo, in sicer s Krasa (25. april 2022) (https:// www.gbif.org/species/5359330, affouarD & al. 2022), gre za podatek, pridobljen prek aplikacije PlantNet (Pl@ntNet automatically identified occurrences). Iz navedbe ni razvidno, ali gre za gojene rastline ali podivjano pojavljanje. D. Petko & T. Bačič: Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) ...52 4 DISKUSIJA Vrsta se je pri nas na Primorskem pred dobrim stoletjem pojavila le prehodno, glede na to, da je do letošnje najdbe v Kopru nihče ni potrdil, čeprav je območje pogosto obiskano s strani terenskih botanikov. Njeno pojavljanje lahko opišemo podobno, kot polDini (2009) opisuje pojavljanje vrste na območju Krasa med Trstom in Gorico: kot efemerno (naključno, sporadično), vrsta pa naj bi bila vnesena, s subspontanim pojavljanjem, čeprav je v Italiji sicer domorodna (groom 2012). Tudi v delu La flora aliena nel Friuli Venezia Giulia (BuccherI & al. 2018) je vrsta označena kot prehodna in naj ne bi bila potencialno invazivna, o čemer avtorji sklepajo na osnovi funkcionalnih in morfoloških značilnosti vrste, stopnje razširjenosti, habitatnih tipov, v katerih se vrsta širi, in opažanj s terena. Na nahajališču v Slovenskih goricah bomo v prihodnje spremljali stanje populacije, obenem pa bomo pozorni na pojav novih populacij kjerkoli v Sloveniji. Pričakujemo, da bo štajerska populacija obstala nekaj let, potem bo verjetno propadla. Prepričani smo, da je vrsto na štajersko nahajališče vnesel človek, sicer ne namerno in ne neposredno na nahajališče (glede na navedbe domačinov). Verjetno se zdi, da je prišla s kmetijsko mehanizacijo z območij, kjer je bila namerno posejana. Tudi v Sloveniji namreč vrsto promovirajo in prodajajo kot krmno rastlino. Kot lahko preberemo v Velikem kmetijskem katalogu podjetja Semenarna Ljubljana (anon. 2019), vrsto odlikuje predvsem to, da je prezimna in hitro rastoča, da sama zaseje seme in se lahko uporablja kot večletna rastlina. Glede rastnih razmer naj bi bila nezahtevna, rasla naj bi do 2000 m nadmorske višine. Primerna naj bi bila za pridelovanje krme, zlasti za jesensko pašo, in ker ustvarja gosto rušo in ima široko razvejen koreninski sistem, naj bi nudila tlom stalen izvor organske snovi. Semenarna priporoča vrsto zlasti za setev v mešanicah za podor in v mešanicah, kjer želimo preprečiti erozijo s čim manj pogosto košnjo (vinogradi, sadovnjaki). Tako na primer je seme podzemne detelje del mešanice semen nizkih vrst trav in podzemne detelje, ki jo ponujajo na domači strani Vrtnega centra Kalia (https://www.kalia.si/POSEBNE-MESANICE_1/GORCA-1-kg/), kot mešanico, primerno za zatravitev medvrstnih prostorov v sadovnjakih in vinogradih. Na spletu lahko preberemo, da je podzemna detelja priporočljiva tudi za zeleno gnojenje vrtov (https://zelenisvet.com/rastline-za-zeleno-gnojenje/). Morda je vrsta že zdaj bolj razširjena kot kažejo obstoječi podatki, in ostaja prezrta. Pričakujemo, da bo vrsta še pogosteje sejana v vinogradih, sadovnjakih, po vrtovih in njivah, in če se bo širila, se bo širila od tam na sosednje površine, najbrž na cestne robove, motene oz. degradirane površine in tudi na travišča. Prenašala se bo z (nehotno) pomočjo človeka, npr. na gumah vozil, z odlaganjem prsti in podobno, verjetno pa tudi z epizoohorijo, če sklepamo po videzu diaspor. Če se bo vrsto prodajalo in gojilo še naprej, bo tudi v prihodnje znova in znova vnašana v okolje, in možnosti, da se v naravi ustali in obstane, bodo dobre. 5 SUMMARY According to MartInčIč (2007), subterranean clover (T. subterraneum) is a species of stony, dry meadows in the submediterranean phytogeographic region and is listed as an extinct species (Ex) in the Slovenian Red List (anonyMous 2002). Until now, the only known localities of the species are in Primorska region, from the end of the 19th century (WraBer & skoBerne 1989) – since then, according to the data available to us, the species has not been observed in Slovenia. 53Hladnikia 50: 47–55 (2022) The species was found in Zavrh near Lenart in Slovenske gorice in May 2022, where it thrives on a patch of an extensive meadow on a non-carbonate ground, together with the species Cerastium holosteoides, Chenopodium album, Cichorium intybus, Convolvulus arvensis, Crepis biennis, Elytrigia repens, Festuca pratensis, Galium mollugo, Glechoma hederacea, Hypochaeris radicata, Holcus lanatus, Knautia arvensis, Lathyrus pratensis, Lolium perenne, Lotus corniculatus, Malva sylvestris, Plantago lanceolata, Prunella vulgaris, Rumex acetosella, Rumex obtusifolius, Setaria pumila, Silene latifolia, Thymus pulegioides, Trifolium campestre, Trifolium pratense and Vicia cracca. Since there are several small species or subspecies (pignatti 2017) in the complex of subterranean clover, we precisely determined the plants from Slovenske gorice and revised the herbarium material of T. subterraneum from Slovenia in the LJU herbarium. All material examined belonged convincingly to the type species. We checked relevant websites and asked some slovenian field botanists about the occurrence of the species in Slovenia. It turned out that the species has been observed at least twice in Slovenia recently. Peter Glasnović collected it in Koper, in the spring 2022 (Semedela; the herbarium specimen is stored in the herbarium of the University of Primorska) and GBIF has published an observation for Slovenia, from the Karst (April 25, 2022) (affouarD & al. 2022). In order to explain the occurrence of the species in the subpannonian phytogeographical area, we asked the locals about the use of the meadow where we found the species, monitored the population in the 2022 vegetation season, and reviewed the relevant botanical literature and online sources to learn about the occurrence and status of the species in neighbouring countries. cooMBe (1968) states that the species is widespread in dry grasslands, often on sandy soils, in Southern and Western Europe, north to England, Holland and SE Hungary, and in SW Asia, North Africa and Macaronesia. In recent decades, it has spread much further, with the human assistance, as it has proven to be extremely useful as a fodder species, which performs well in degraded areas (vasIlJeva, v., e. vasIlJev & tzonev 2016). It has been introduced and naturalized in Australia, Belarus, Ethiopia, India, Kenya, South Africa and the United States (groom 2012). The species was also introduced to Portugal and some other European regions as a forage plant (polDini 2009); in Austria and Germany, the underground clover is also used for greening and enriching the soil with nitrogen (grosse & hess 2018, Baresel 2014). Underground clover is also promoted for commercial use in Slovenia, so the seeds were most likely unintentionally brought to the meadow in Zavrh from the areas where the species is cultivated. Considering the situation in the neighbouring countries, we speculate that the population in Zavrh will persist there for a few years at most and then disappear as casuals do. We expect further finds of the species in the cultural landscape, on roadsides, disturbed or degraded areas, and also on grasslands. 6 ZAHVALA Dr. Petru Glasnoviću se najlepše zahvaljujeva za dovoljenje za objavo podatka o recentnem uspevanju vrste v Kopru in za vse tehtne pripombe. Za koristno konzultacijo se zahvaljujeva dr. Igorju Dakskoblerju. Raziskava je bila delno izvedena v okviru programske skupine Biologija rastlin (P1–0212), ki deluje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalni program Biologija rastlin je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. D. Petko & T. Bačič: Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) ...54 7 LITERATURA aeschIMann, D., k. lauBer, D. M. Moser & J.-P. theurIllat, 2004: Flora alpina. Bd. 1 Lycopodiaceae – Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, p. 934. affouarD, a., a. Joly, J. loMBarDo, J. chaMP, h. goeau & P. Bonnet, 2022: Pl@ntNet automatically identified occurrences. Version 1.5. Pl@ntNet. Occurrence dataset https:// doi.org/10.15468/mma2ec accessed via GBIF.org on 2022-11-15. https://www.gbif.org/ occurrence/3956164945 anonyMous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82), pp. 8893–8910. anonymouS, 2019: Veliki kmetijski katalog podjetja Semenarna Ljubljana (2019). https://www. semenarna.si/f/docs/Krmne_rastline_in_poljscine/Veliki-kmetijski-katalog-2019.pdf Baresel J. P., 2014: Selektion von Erdklee (Trifolium subterraneum) auf Winterfestigkeit, Biomassebildung und Reifezeitpunkt unter deutschen Bedingungen. Abschlußbericht Technische Universität München – Wissenschaftszentrum Weihenstephan, 1–40. Bartha, D. & g. kIrály (eds.), 2015: Magyarország edényes növényfajainak elterjedési atlasza. [Distribution atlas of vascular plants of Hungary]. Nyugat-magyarországi Egyetem Kiadó, Sopron. p. 161. BuccherI, M., f. BoscuttI, e. PellegrInI & f. MartInI, 2019: La flora aliena nel Friuli Venezia Giulia. Alien Flora in Friuli Venezia Giulia. Gortania (Udine) 40 (2018): 7–78. cooMBe, D. E., 1968: Trifolium L. In: tutIn, t. g., v. h. heyWooD, n. a. Burges, D. M. Moore & D. h. valentIne: (eds.): Flora Europaea 2. pp. 157–172. grooM, a., 2012. Trifolium subterraneum. The IUCN Red List of Threatened Species 2012. https://www.iucnredlist.org/ Dostop: 20. 10. 2022. grosse J. & hess J., 2018: Sommerzwischenfrüchte für verbessertes Stickstoff- und Beikrautmanagement in ökologischen Anbausystemen mit reduzierter Bodenbearbeitung in den gemäßigten Breiten. – Journal für Kulturpflanzen 70 (6): 173–183. Jogan, n., t. BačIč, B. fraJMan, I. leskovar, D. naglIč, a. PoDoBnIk, B. rozMan, s. strgulc kraJšek & B. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 390. Jogan, n., M. kalIgarIč, I. leskovar, a. selIškar & J. DoBravec, 2014: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 64 pp. kIrály, g. (ed.), 2007: Vörös Lista. A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai. Red list of the vascular flora of Hungary. Saját kiadás, Sopron. p. 48 lugMaIr a., 2021: Trifolium subterraneum (Bodenfrüchtiger Klee) – Neu für Österreich. In: kleesaDl g. & c. schröck (eds.): Floristische Kurzmitteilungen 01 (2021). Stapfia 112: 225–253. MarchesettI, c., 1896–97. Gen. IX. Trifolium Tourn. In: Flora di Trieste e de‘suoi dintorni, pp. 121–131. MartInčIč, A., 2007: Fabaceae. In: MartInčIč, a., t. WraBer, n. Jogan, a. PoDoBnIk, B. turk, B. vreš, v. ravnIk, B. fraJMan, s. strgulc kraJšek, B. trčak, t. BačIč, M. a. fIscher, k. eler & B. surIna, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. nIkolIć t. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodo- slovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum dostopa:19. 10. 2022). 55Hladnikia 50: 47–55 (2022) nIkolIć, t., 2020: Trifolium L. In: Flora Croatica: Vaskularna flora Republike Hrvatske, vol. 2. 820–836. PIgnattI, s., 2017: 49. Trifolium L. – Trifoglio. In: PIgnattI, s.: Flora d‘Italia. Vol. 2. Edagricole. pp. 572–603. PolDInI, l., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell’ambiente. Trst: Edizione Goliardiche. 732 pp. PosPIchal, e., 1898: 11. Trifolium Juss. Gen. 355. In: Flora des Österreichischen Küstenlandes 2. pp. 368–386. rottensteIner, W. k., 2014: Trifolium L. – Klee. In: Exkursionflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. pp. 481–488. Stefani, A., 1895: Leguminosae. In: La flora di Pirano. G. Grigoletti, Rovereti. pp. 133–150. vasIleva, v., e. vasIlev & r. tzonev, 2016. Subterranean clover (Trifolium subterraneum L.) as a promising forage species in Bulgaria. Bulg. J. Agric. Sci., 22: 222–227. WraBer, t. & P. skoBerne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14–15: pp. 91–429. Notulae ad floram Sloveniae56 Notulae ad floram Sloveniae Scorpiurium sendtneri (Schimp.) M. Fleisch. Potrditev uspevanja redke vrste mahu na območju Nove Gorice Confirmation of the presence of a rare moss species in the area of Nova Gorica 0047/4 Slovenija, Primorska, širše območje Nove Gorice, Pristava, 6 m južno od južnega vhoda v predor Kostanjevica, gramozna tla ob kanalu s stoječo vodo, 45° 56' 57,4'' N, 13° 38' 00,3'' E. Leg. K. Pegan, det. S. Strgulc Krajšek, 13. 11. 2021. Herbarijska zbirka LJU. Novembra 2021 smo na gramoznih tleh na območju Nove Gorice na Primorskem nabrali primerek vrste Scorpiurium sendtneri (Schimp.) M. Fleisch. To je droben plevrokarpen mah, zelene do rumenkasto zelene barve, z gosto preprogasto razrastjo in valjastimi, nekoliko ukrivljenimi poganjki. Prvi primerek te vrste je nabral Theodor Suse Riva del Garda leta 1897 v italijanski deželi Trentino-Alto Adige in novo vrsto posvetil nemškemu botaniku Ottu Sendtnerju (1813–1859) (cortInI PeDrottI 2015). Vrsto v literaturi najdemo tudi pod naslednjimi sinonimi: S. leskeoides Suse, Eurhynchium circinatum var. leskeoides (Suse) Moenk. (cortInI PeDrottI 2015), S. circinatum fo. leskeoides Moenkm. (MartInčIč 2003) in Thamnium cossyrense Bott. (MastraccI 2001). Vrsta Scorpiurium sendtneri uspeva v Sredozemlju, potrjena je v Franciji, Italiji, na Madeiri, v San Marinu, na Siciliji, Kreti, Hrvaškem, v Grčiji, Črni Gori in Sloveniji. V Španiji sodi med vrste z nezadostno količino podatkov (DD), podobno v Albaniji, kjer pa je bila najdena nedavno (hoDgetts & lochhart 2020). V Evropskem rdečem seznamu je uvrščena v kategorijo najmanj ogroženih vrst – LC (ang. least concern) (HoDgettS & al. 2019), v Sloveniji pa je v kategoriji prizadetih vrst – EN (ang. endangered) (MartInčIč 2016). Po literaturnih podatkih je vrsta S. sendtneri v Sloveniji prisotna le v submediteranskem fitogeografskem območju (MartInčIč 2003), in sicer je njeno edino potrjeno nahajališče v okolici Škocjanskih jam, kjer je vrsto nabral Grom leta 1959, določil pa Pilous (MartInčIč 2003). MartInčIč (2003) navaja tudi, da je vrsta omenjena v seznamu mahov Jugoslavije (Düll & al. 1999), v katerem je zapisano, da vrsta uspeva v Gorici, vendar ni jasno, ali gre za italijansko "staro" Gorico ali za slovensko Novo Gorico. Z našo najdbo iz leta 2021 smo potrdili uspevanje vrste S. sendtneri na območju Nove Gorice, torej v Sloveniji, ki tudi leži v submediteranskem fitogeografskem območju. V Evropi poleg vrste S. sendtneri uspevata še vrsti S. circinatum (Bruch) M. Fleisch. & Loeske in S. deflexifolium (Solms) M. Fleisch. & Loeske. (HoDgettS & al. 2020). Vrsta S. circinatum v Sloveniji uspeva v submediteranskem in dinarskem fitogeografskem območju. Za submediteransko območje jo navaja MartInčIč (2003), več novejših nabirkov pa je shranjenih tudi v herbariju LJU. V herbariju LJU je prav tako shranjen nabirek iz okolice Divjega jezera pri Idriji (leg. & det. Martinčič 1966), ki potrjuje Hladnikia 50: 56–65 (2022) 57 uspevanje vrste v dinarskem fitogeografskem območju. Za predalpsko območje obstajajo le literaturni podatki izpred leta 1960 (MartInčIč 2003). Vrsta S. deflexifolium je bila na podlagi dveh nahajališč v objavi grom (1963) vključena v Rdeči seznam iz leta 1992 kot prizadeta vrsta (EN) (MartInčIč 1992), a je bila kasneje izključena iz Seznama listnatih mahov (MartInčIč 2003) in tudi iz zadnje izdaje Rdečega seznama (MartInčIč 2016). Vrsta uspeva v sosednji Italiji (hoDgetts & lochhart 2020). Vrste tega rodu so dvodomne, vse imajo gosto preprogasto razrast in nepravilno razvejene polegle poganjke s šopki rizoidov. Stebelni listi imajo jajčasto dno in so bolj ali manj naglo zoženi v koničast vrh (cortInI PeDrottI 2015). Za vse predstavnike rodu je značilno tudi to, da so listi v suhem stanju prilegli in so zato suhi poganjki valjasti. Vlažni listi so štrleči. Preglednica 1: Primerjava vrst S. sendtneri in S. circinatum, povzeta po cortInI PeDrottI (2015)1, MastraccI (2001)2, frey & al. (2006)3 in lütH (2019)4. Table 1: Comparison of S. sendtneri and S. circinatum species according to cortInI PeDrottI (2015)1, MastraccI (2001)2, frey & al. (2006)3 and lütH (2019)4. Znak Scorpiurium sendtneri Scorpiurium circinatum Velikost rastline Drobna1, stranski poganjki tanjši od 0,4 mm4 Majhna1, stranski poganjki debelejši od 0,5 mm4 Dolžina vejic 0,5 cm1 0,6–1 cm1 Ukrivljenost vejic V suhem stanju rahlo ukrivljene1, 3 Večinoma ravne2 V suhem stanju močno ukrivljene1 Večinoma ukrivljene2 Površina vejic Bleščeča2 Nebleščeča2 Listi vejic Večinoma suličasti2 Večinoma jajčasto-suličasti2 Stebelni listi Jajčasto-srčasti, veliki 0,8–1 × 0,3– 0,5 mm1, običajno z dolgo konico, ki se proti vrhu postopoma zoži2, 3, rahlo drobno nazobčani3 Jajčasto-trikotni, veliki 0,7–1 × 0,4–0,5 mm1, običajno s kratko konico, ki se proti vrhu naglo zoži2, ostro in opazno nazobčani3 Žila stebelnih listov Šibka, sega približno do polovice lista1 Močna, konča se tik pod vrhom lista1 Rastišča Tla, skale in debla1 Senčne ali izpostavljene skale, prodnata tla1 Vrsta S. sendtneri je izmed treh vrst najmanjša. Njena stebla so polegla in krhka, dolga 1–3 cm in nepravilno razvejena. Iz njih izraščajo šopki rizoidov. Mehke, v suhem stanju rahlo ukrivljene vejice zrastejo do 0,5 cm v dolžino. Listi vejic in stebelni listi so prilegli, kadar so suhi, ko se navlažijo, pa so štrleči. Velikost stebelnih listov je 0,8–1 × 0,3–0,5 mm. So jajčasto-srčaste oblike, naglo zoženi v dolg, oster, včasih ukrivljen vrh. Robovi so lahko drobno nazobčani. Žila je šibka, na dorzalni strani nekoliko papilozna in sega do približno polovice lista. Celice v osrednjem delu lista so romboidne, velike 20–30 × 2,5–5 µm. Apikalne celice so daljše in ožje, bazalne celice pa kvadratne do kratko pravokotne. Krilne celice, ki so številne, bolj ali manj kvadratne oblike in nekoliko neprozorne, se iztezajo vzdolž listnega roba. Listi Notulae ad floram Sloveniae58 vejic so veliki 0,6–0,8 × 0,2–0,3 mm in so jajčasto-suličaste oblike. Njihov vrh je široko koničast do kratek ozko koničast, robovi pa ravni in v zgornji polovici nazobčani. Žila je močnejša in se konča na dveh tretjinah dolžine lista. Sporofiti niso znani (cortInI PeDrottI 2015). Vrsti S. sendtneri in S. circinatum sta si precej podobni. Primerjava izbranih morfoloških znakov med njima je v Preglednici 1. Vrsta S. deflexifolium je izmed vseh treh največja, vejice so dolge 2–3 cm, temno zelene barve in manj ukrivljene kot pri drugih dveh vrstah. Listi so široko jajčasto-suličasti in topo koničasti z močno žilo, ki je na bazi lista široka > 70 µm (cortInI PeDrottI 2015, MastraccI 2001, frey & al. 2006). Ključ za določanje vrst iz rodu Scorpiurium povzemamo po literaturi (cortInI PeDrottI 2015, frey & al. 2006). 1. Rastline srednje velike, z 2–3 cm dolgimi vejicami, stebelni listi in listi vejic med seboj podobni, široko jajčasti do skoraj okrogli, vrh topo koničast, žila na bazi stebelnih listov široka več kot 70 µm S. deflexifolium - Rastline majhne ali drobne, z največ 1 cm dolgimi vejicami, stebelni listi z zaokroženim dnom in koničasti, stebelni listi se nakoliko razlikujejo od listov vejic, žila na bazi stebelnih listov ožja od 70 µm 2 2. Majhne rastline, vejice dolge 0,6–1 cm, v suhem stanju močno ukrivljene in nebleščeče, stebelni listi se postopno zožijo v dolgo konico, listni rob razločno nazobčan, žila stebelnih listov se konča v konici lista S. circinatum - Drobne in krhke rastline, vejice dolge 0,5 cm, v suhem stanju le rahlo ukrivljene in bleščeče, stebelni listi se naglo zožijo v dolgo konico, listni rob le rahlo nazobčan, žila stebelnih listov sega le do polovice lista S. sendtneri Rodovno ime Scorpiurium se nanaša na vrhove ukrivljenih valjastih stranskih poganjkov mahu, ki spominjajo na škorpijonov značilno oblikovan zadnji del zadka. Zato bi rodu ustrezalo slovensko ime škorpijonasti mah. Predlagamo tudi uporabo naslednjih slovenskih imen za vrste: S. sendtneri - Sendtnerjev škorpijonasti mah, S. circinatum - navadni škorpijonasti mah in S. deflexifolium - veliki škorpijonasti mah. Najdba primerka S. sendtneri na območju Nove Gorice pomeni potrditev več kot 60 let starega podatka o uspevanju vrste v Sloveniji in potrditev drugega nahajališča vrste v submediteranskem fitogeografskem območju. Najdba nam predstavlja spodbudo za nadaljnje odkrivanje slovenske mahovne flore, predvsem v nekoliko manj raziskani Primorski regiji. LITERATURA cortInI PeDrottI, C., 2015: Flora dei muschi d‘Italia: Bryopsida, II parte, 1. ed. Antonio Delfino Editore medicina-scienze, Rim, 1236 pp. frey, W., J.-P. frahM, e. fIscher & W. loBIn, 2006: The Liverworts, Mosses and Ferns of Europe. Harley Books, Essex, 512 pp. hoDgetts, n. & n. lockhart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes –update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp. Hladnikia 50: 56–65 (2022) 59 hoDgetts, n. g., l. söDerströM, t. l. Blockeel, s. casParI, M. s. Ignatov, n. a. konstantInova, n. lockhart, B. PaPP, c. schröck, M. sIM-sIM, D. Bell, n. e. Bell, h. h. BloM, M. a. BruggeMan-nannenga, M. Brugués, J. enroth, k. I. flatBerg, r. garIlletI, l. heDenäs, D. t. holyoak, v. hugonnot, I. karIyaWasaM, h. köckInger, J. kučera, f. lara & r. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42: 1–116. hoDgetts, n., M. cálIx, e. englefIelD, n. fettes, M. garcía crIaDo, l. PatIn, a. nIeto, a.BergaMInI, I. BIsang, e. BaIsheva, P. caMPIsI, a. cogonI, t. hallIngBäck, n. konstantInova, n. lockhart, M. saBovlJevIc, n. schnyDer, c. schröck, c. sérgIo, M. sIM sIM, J. vrBa, c. c. ferreIra, o. afonIna, t. Blockeel, h. BloM, s. casParI, r. gaBrIel, c. garcIa, r. garIlletI, J. gonzález ManceBo, I. golDBerg, l. heDenäs, D. holyoak, v. hugonnot, s. huttunen, M. Ignatov, e. Ignatova, M. Infante, r. JuutInen, t. kIeBacher, h. köckInger, J. kučera, n. lönnell, M. lüth, a. MartIns, o. Maslovsky, B. PaPP, r. Porley, g.rothero, l. söDerströM, s. Ştefǎnuţ, k. syrJänen, a. untereIner, J. Ɨ. váňa, a. vanDerPoorten, k. vellak, M. aleffI, J. Bates, n. Bell, M. Brugués, n. cronBerg, J. Denyer, J. Duckett, h. J. DurIng, J. enroth, v. feDosov, k.-I. flatBerg, a. ganeva, P. gorskI, u. gunnarsson, k. hassel, h. hesPanhol, M. hIll, r. hoDD, k. hylanDer, n. IngerPuu, s. laaka-lInDBerg, f. lara, v. MazIMPaka, a. Mežaka, f. Müller, J. D. orgaz, J. PatIño, s. PIlkIngton, f. Puche, r. M. ros, f. ruMsey, J.g. segarra-Moragues, a. seneca, a. steBel, r. vIrtanen, h. WeIBull, J. WIlBrahaM & J. ŻarnoWIec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of Mosses, Liverworts and Hornworts. IUCN, Brussels, 87 pp. lütH, M., 2019: Mosses of Europe, A photographic Flora. Michael Lüth, Freiburg, 1360 pp. MartInčIč, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) v Sloveniji, Hacquetia 2: 91–166. MartInčIč, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia, Hacquetia 15: 107–126. MastraccI, M., 2001: Taxonomic status of Thamnium cossyrense and T. cossyrense var. melitense (Bryopsida). Annales Botanici Fennici, 38: 45–46. katarIna Pegan & sIMona strgulc kraJšek Fossombronia wondraczekii (Corda) Dumort. ex Lindb. Nova podatka o uspevanju redke vrste jetrenjaka v Sloveniji New data on the occurrence of a rare liverwort species in Slovenia 9950/3 Slovenija, Severna Primorska, Idrija, Pečnik, 100 m vzhodno od hiše na naslovu Pečnik 17, na južnem robu vrtače, 800 m n. m. Leg. Dren Dolničar, det. Simona Strgulc Krajšek, 30. 10. 2021. 9852/4 Slovenija, osrednja Slovenija, Ljubljana, Šentvid, Gunclje, 60 m južno od hiše na naslovu Cesta v Dvor 21, njiva ob gozdu, 324 m n. m. Leg. Neža Kokalj, det. Simona Strgulc Krajšek, 15. 10. 2022. Notulae ad floram Sloveniae60 Rod Fossombronia spada v družino Fossombroniaceae, ki sodi v podrazred enostavnih steljkastih jetrenjakov (Pelliidae) in razred Jungermanniopsida (HoDgettS & al. 2020). Podatki o razširjenosti vrste F. wondraczekii v Sloveniji so zelo pomanjkljivi. MartInčIč (2011) navaja podatke o uspevanje vrste v alpskem fitogeografskem podobmočju Kamniško- Savinjske Alpe in v submediteranskem območju. Kot prvo najdbo te vrste na ozemlju Slovenije štejemo najdbo iz druge polovice 19. stoletja v dolini reke Kokre (Herbarij LJU, Šafer 1886). Več kot sto let stara podatka sta tudi z neobdelanih njiv, poraslih z deteljo in travami, na Šenturški gori blizu Kamnika (roBIč 1893) in na robu poti v primestnem gozdu Panovec pri Novi Gorici (loItlesBerger 1905). Edini znani recentni podatek je iz osrednje Slovenije z roba koruzne njive v Logu na severnem delu Ljubljanskega Barja. Jetrenjak sta leta 2021 našli S. Strgulc Krajšek in D. Kopitar (saBovlJevIć & al. 2022). Vrsta F. wondraczekii je na Posodobljenem Rdečem seznamu mahov Slovenije (MartInčIč 2016) obravnavana kot premalo znana vrsta, za katero obstajajo le stari podatki (DD-va). Vrsta je splošno razširjena v Evropi in uspeva v vseh sosednjih državah Slovenije. V Italiji je uvrščena v kategorijo CR (skrajno ogrožena vrsta), v Avstriji ima status VU (ranljiva vrsta) in na Madžarskem DD (premalo znana vrsta). Na Hrvaškem pa vrsta ni uvrščena v nobeno izmed kategorij Rdečega seznama (HoDgettS & lockhart 2020). Slika 1: Steljka vrste Fossombronia wondraczekii z zorečimi sporofiti. Fotografirano pod lupo. Foto: Simona Strgulc Krajšek Figure 1: Thallus of Fossombronia wondraczekii with ripening sporophytes. Photographed under a stereomicroscope. Photo: Simona Strgulc Krajšek Steljka večine vrst iz rodu Fossombronia je ozka do srednje široka. Mestoma je lahko zažeta skoraj do osrednjega rebra, ki je zato videti kot poleglo steblo, zato je navidezno olistana. Ob osrednjem rebru je 2–4 plastna, na ostalih delih pa le iz ene plasti celic. Krpati poganjki steljke rastejo tesno skupaj in prepleteno, tako da oblikuje strukturo, ki spominja na drobno glavo solate. Rizoidi so enocelični, nerazvejeni in navadno obarvani vijolično do temno rdeče. Ventralne luske so praviloma šilaste ali redkeje široke in razvejene, dolge 3–10 1000 μm Hladnikia 50: 56–65 (2022) 61 celic. Iz zvonastega perianta požene prosojna seta s kroglastim sporangijem na vrhu. Stena sporangija je 2–3 plastna. V njem zorijo bledo rumene ali rumenkasto rjave do rdečkasto rjave spore in elatere podolgovate oblike s spiralasto odebeljenimi stenami. Morfološke lastnosti spor so pomemben določevalni znak pri tem rodu (paton 1999). Slika 2: Ventralna stran steljke vrste Fossombronia wondraczekii z vijoličnimi rizoidi. Fotografirano pod lupo. Foto: Simona Strgulc Krajšek Figure 2: Ventral side of Fossombronia wondraczekii thallus with purple rhizoids. Photographed under a stereomicroscope. Photo: Simona Strgulc Krajšek Znotraj rodu Fossombronia najdemo tako enodomne kot dvodomne rastline. Vrsta F. wondraczekii je enodomna in hkrati ena izmed najmanjših vrst. Rastline rastejo v poleglih rozetah ali blazinicah, so svetle rumenozelene barve, občasno tudi vijolične do rdečkaste (slika 1). Steljka vrste F. wondraczekii je do 10 mm dolga in razvejena, z do 3,5 mm širokimi poganjki. Stranske krpe steljke so prilegle ob podlago ali pokončne, skoraj ravne ali zvite in nagubane, do 2,0 × 1,8 mm velike. Na spodnji strani osrednjega rebra izraščajo vijoličasto obarvani rizoidi (slika 2) (preSton & Bosanquet 2010). Celice na zažetkih steljke imajo navadno 62–85 okroglih do jajčastih in bleščečih oljnih telesc. Velikost spor pri tej vrsti znaša 40–54 µm (DamSHolt 2002). F. wondraczekii se od drugih vrst loči po neenakomernih ali deljenih lamelah na površini spor. Občasno je možno opaziti pravilne alveole, vendar so te omejene le na sredino distalne strani spore. Ključno je število lamel v profilu spore, ki jih je pri tej vrsti 10–13. Razdalja med lamelami je 3–5 µm. Ob strani spore so lamele opazne kot zobci, ki jih je pri F. wondraczekii 30–45 (slika 3) (casas & al. 2009, schuMacker & váňa 2005). Vrsta navadno uspeva na vlažni in izpostavljeni peščeni prsti. V takšnem okolju so motnje pogoste, kompeticija ostalih vrst pa je nizka (DamSHolt 2002). Vzorec s Pečnika smo nabrali na južnem robu vrtače, na skoraj navpičnem pasu golih rjavih tal na karbonatni podlagi (Atlas okolja 2022). Pas golih tal omejuje travnata vegetacija. Vzorec z Guncelj smo nabrali na požeti njivi koruze, na kislih rjavih tleh, kjer je podlaga pretežno iz permo-karbonskih Notulae ad floram Sloveniae62 skrilavcev in peščenjakov (Atlas okolja 2022). Njiva južno meji na gozd, vzhodno pa na travnik. Sklepamo, da je vrsta v Sloveniji pogostejša, kot je trenutno znano, vendar je zaradi njene majhnosti in slabe raziskanosti mahovne flore tovrstnih habitatov ostala spregledana. Slika 3: Spore in elatere vrste Fossombronia wondraczekii. Fotografirane pod mikroskopom. Foto: Simona Strgulc Krajšek Figure 3: Spores and elathers of Fossombronia wondraczekii. Photographed under a microscope. Photo: Simona Strgulc Krajšek ZAHVALA Zahvaljujemo se doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek za posredovanje fotografij in koristne napotke pri pisanju notule. LITERATURA Atlas okolja. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). http://gis.arso.gov.si/ atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (september 2022) casas, C., M. Brugués, R. M. cros, C. sérgIo & M. infante, 2009: Handbook of liverworts and hornworts of the Iberian Peninsula and the Balearic Island: ilustrated keys to genera and species. Institut d‘Estudis Catalans. Secció de Ciències Biològiques, Barcelona. 177 pp. DamSHolt, K., 2002: Illustrated Flora of Nordic Liverworts and Hornworts. Nordic Bryological Society, Lund. 837 pp. HoDgettS, N. & N. lockhart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes– update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltach, Ireland. 214 pp. 50 μm Hladnikia 50: 56–65 (2022) 63 hoDgetts, n. g., l. söDerströM, t. l. Blockeel, s. casParI, M. s. Ignatov, n. a. konstantInova, n. lockhart, B. PaPP, c. schröck, M. sIM-sIM, s. Bell, n. e. Bell, h. h. BloM, M. a. BruggeMan-nannenga, M. Brugués, J. enroth, k. I. flatBerg, r. garIlletI, l. heDenäs, D. t. holyoak, v. hugonnot, I. karIyaWasaM, h. köckInger, J. kučera, f. lara & r. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42: 1–116. loItlesBerger, K., 1905: Zur Moosflore der Österreichichen Kün- stenländer I. Hepaticae. Verhandlungen der Zoologisch-Botanisch- en Gesellschaft in Wien 55: 475–489. MartInčIč, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchantiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Scopolia 72: 1–38. MartInčIč, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15: 107–126. Paton, a. J., 1999: The liverwort flora of the British Isles. Harley Books, Colchester. 626 pp. preSton, C., & S. D. S. Bosanquet, 2010: Fossombronia pusilla/faveolata/wondraczekii/ caespitiformis/. V: Mosses and liverworts of Britain and Ireland: a field guide. Atherton I., Bosanquet S. D. S., Lawley M. (eds.). Plymouth, British Bryological Society: 228–229. roBIč, s., 1893: Kranjski mahovi. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3: 28–33. saBovlJevIć, M. s., g. toMovIć, P. lazarevIć, M. lazarevIć, s. vukoJIčIć, n. kuzManovIć, I. trBoJevIć, J. PantovIć, s. strgulc kraJšek, D. koPItar, u. BuzurovIć, s. z. DJurovIć, l. kutnar, J. kerMavnar, z. szeląg, P. Boycheva, D. Ivanov, M. velJkovIć, v. DJorDJevIć, s. Ștefănuţ & c.-c. Bîrsan, 2022: New records and noteworthy data of plants, algae and fungi in SE Europe and adjacent regions, 7. Botanica Serbica 46 (1): 125–132. schuMacker, R. & J. vaňa, 2005: Identification keys to the liverworts and hornworts of Europe and Macaronesia. 2. ed. Poznań. 269 pp. Dren DolnIčar, žan l. cIMerMan & neža kokalJ Lobelia erinus L. Nahajališči na Dolenjskem, novost za adventivno floro Slovenije Localities in the Dolenjska region, novelty of the adventious flora of Slovenia 0256/2 Slovenija: Dolenjska, na gozdni poti vzhodno od vasi Srebrniče, zahodno od Novega mesta, ca. 170 m n. m. 45 o 47’ 27,4” N, 15o 7’ 58,2” E. Leg. & det. A. Podobnik, 7. 8. 2020. Avtorjev herbarij. Lobelia erinus je okrasna enoletnica, ki izvira iz južne Afrike in spada v družino zvončičevk (Campanulaceae). Semena so v ponudbi številnih vrtnih centrov po Sloveniji, zato lahko domnevamo, da se pogosto pojavlja kot gojena vrsta. Podatkov o pojavljanju gojenih vrst v florističnih delih navadno ni, omenjeno vrsto kot okrasno rastlino po nam znanih podatkih za ozemlje Slovenije navaja samo BaBIJ (1998: 18) za ljubljanske Žale. Pač pa jo fIscher (2008: 867) navaja kot gojeno in včasih prehodno podivjano za vse avstrijske zvezne dežele. Pojavljala naj bi se predvsem na ruderalnih mestih in na pokopališčih. Notulae ad floram Sloveniae64 galaSSo & al. (2018) jo kot neofitsko vrsto navajajo za Italijo, prehodno naj bi se pojavljala v več deželah, vendar ne tudi Furlaniji Julijski krajini (Appendix S2). Tudi v pregledu adventivne flore te dežele BuccherI & al. (2019) vrste ne omenjajo. Prav tako je ne najdemo v podatkovni zbirki hrvaške flore (nIkolIć, 2021). Kot gojeno jo za otok Krk na Hrvaškem navajajo rottenSteiner & al. (2020: 25). Vrsto smo 7. 8. 2020 našli na z grmovjem in zelnatimi rastlinami povsem poraslem goloseku med Novim mestom in vasjo Srebrniče, kamor so očitno v preteklosti dovažali zemljo in pesek. Med rastlinami na tem območju je bilo kar nekaj tujerodnih vrst, kot so Phytolacca americana (obsežna precej strnjena populacija preko 1,5 m visokih rastlin), Conyza canadensis, Juncus tenuis, Fallopia japonica, Erigeron annuus in Oenothera glazioviana. Med drugimi vrstami pa smo zabeležili Calamagrostis epigeios, Galeopsis pubescens, Gentiana asclepiadea, Potentilla erecta, Rubus idaeus, Juncus effusus, Genista tinctoria, Teucrium scorodonia, Galeopsis speciosa, Epimedium alpinum, Campanula patula, Setaria pumila, Myosoton aquaticum, Oxalis fontana in Polygonum mite. Lobelija je rasla samo na odseku poti, ki prečka poseko, raztreseno na površini približno 3 m2. Populacija je obsegala 15 do 20 cvetočih primerkov. Na tem popolnoma poraslem in očitno zelo redko uporabljanem odseku poti smo popisali še naslednje vrste: Trifolium repens, Prunella vulgaris, Carex sylvatica, Cirsium arvense, Mentha arvensis, Potentilla reptans, Plantago major, Verbena officinalis, Ambrosia artemisiifolia, Trifolium pratense, Ranunculus repens, Cichorium intybus ter mladice vrst Robinia pseudacacia in Quercus robur. Da bi preverili, ali je bilo pojavljanje lobelije prehodno, smo nahajališče ponovno obiskali 11. 9. 2021. Lobelija je takrat plodila, populacija pa je štela le približno deset primerkov. Domnevali smo, da zaradi zaraščanja poti izginja. Dne 19. 10. 2022 smo si spet ogledali omenjeno nahajališče. Severni del poseke je bil nasut s sveže navoženim gramozom in neporasel, pot, na kateri smo našli lobelijo, pa je bila tokrat prehojena. Na mestu, kjer smo to vrsto najprej našli, je bilo samo še nekaj rastlin, več kot 90 plodečih in posamičnih pocvitajočih primerkov pa smo našli na naslednjem, manj poraslem delu poti, kjer jih pred letom še ni bilo. Nismo pa jih našli na stranski poti, kjer bi jih glede na majhno poraslost lahko pričakovali. Pač pa smo na tej poti v tem letu prvič opazili vrsto Commelina communis. Morda smo jo v prejšnjih letih spregledali. Ogledali smo si tudi nekoliko širše območje in lobelijo našli tudi nekaj sto metrov južneje od prejšnjega nahajališča (koordinate: 45o 47' 21,3”N 15o 7’53,6”E) prav tako na slabo porasli gozdni poti v vrzeli smrekovega gozda. Domnevamo, da so prve rastline kot semena prišle na območje z dovoženim materialom in se potem selile v bližnjo okolico. Na bolj oddaljeno nahajališče, kamor zemlje niso dovažali, je morala vrsta priti na drug način. Verjetno lobelija raste še na drugih krajih v tej okolici in se bo ohranjala, dokler bodo obstajala zanjo ustrezna rastišča. LITERATURA BaBIJ, v., 1998: Flora ljubljanskih Žal. Scopolia 39: 1–39. BuccherI, M., f. BoscuttI, e. PellegrInI & f. MartInI, 2019: La flora aliena nel Friuli Venezia Giulia. Alien flora in Friuli Venezia Giulia. Gortania (Udine) 40 (2018): 7–78. fIscher, M. a., k. osWalD & W. aDler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der Oberösterr. Landesmuseen. Linz. 1391 pp. Hladnikia 50: 56–65 (2022) 65 galaSSo, G., F. contI, L. PeruzzI, N. M. G. arDengHi, E. BanfI, L. celestI grapow, A. alBano, A. aleSSanDrini, G. Bacchetta, S. BallellI, M. BanDInI MazzantI, g. BarBerIs, l. BernarDo, c. BlasI, D. Bouvet, M. BovIo, l. cecchI, e. Del guacchIo, g. DoMIna, s. fascettI, l. gallo, l. guBellInI, a. guIggI, D. IaMonIco, M. IBerIte, P. JIMénez-MeJías, e. lattanzI, D. MarchettI, e. MartInetto, r. r. MasIn, P. MeDaglI, n. g. Passalacqua, s. PeccenInI, r. PennesI, B. PIerInI, l. PoDDa, l. PolDInI, f. Prosser, f. M. raIMonDo, f. roMa-MarzIo, l. rosatI, a. santangelo, a. scoPPola, s. scortegagna, a. selvaggI, f. selvI, a. solDano, a. stInca, r. P. WagensoMMer, t. WIlhalM & f. BartoluccI, 2018: An updated checklist of the vascular flora alien to Italy, Plant Biosystems – An International Journal Dealing with all Aspects of Plant Biology 152 (3): 556–592. nIkolIć, T. (ed..), 2021: Flora Croatica Database. https://hirc.botanic.hr/fcd. Faculty of Science, University of Zagreb, dostop 21. 10. 2022. rottensteIner, W. k., k. zernIg, D. Jakely & c. scheuer, 2020: Beiträge zur Flora von Istrien VI: Eine kommentierte Prüfliste der Gefäßpflanzen als Grundlage für eine „Flora und Vegetation der Insel Krk (Veglia/Vögls) in der Quarner Bucht“. Fritschiana (Graz) 95: 1–75. anDreJ PoDoBnIk Nova nahajališča vrst66 Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst – New localities 50 V tej rubriki objavljamo nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih, potencialno invazivne tuje- rodne vrste ...), pri čemer dodaten komentar ni potreben, priporočljivo pa je navesti razlog za objavo. Avtorje prispevkov prosimo, da pri oblikovanju opisa nahajališča (toponimi) in ugo- tavljanju kvadranta uporabljajo Geopedijo (http://www.geopedia.si) ter upoštevajo navedene nomenklaturne vire. Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave. Praprotnice in semenke (Tracheophyta) ur./eds. sIMona strgulc kraJšek & Igor DakskoBler Nomenklaturni vir/ nomenclature: MartInčIč, A. & al., 2007: Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Avtorji in določevalci v tej številki: alenka MIhorIč, Branko vreš, sIMona strgulc kraJšek, Brane anDerle, Branko DolInar, Igor DakskoBler, anka ruDolf, Blaž zuPančIč Aethusa cynapium 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, kolovoz v gozdu pod gradom Žovnek, 380 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Arabis glabra 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, travnata terasa na ruševinah 100 m Z od gradu Žovnek (46°16'35.0''N 15°00'08.3''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Arabis turrita 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, južno pod obzidjem gradu Žovnek (46°16'34.4''N 15°00'14.6''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Asplenium adiantum-nigrum 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, brežina ob gozdni cesti 200 m Z od gradu Žovnek (46°16'34.6''N 15°00'02.6''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 24. 2. 2022 in 11. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. 67Hladnikia 50: 66–73 (2022) Bidens frondosa 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, kolovoz v gozdu pod gradom Žovnek, 390 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Buddleja davidii 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Domžale, Zaboršt, rob gozda pri S priključku na AC Domžale, 298 m. n. m. Det. A. Mihorič, 11. 9. 2022. Avtoričin foto arhiv. Carex distans 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, V obrežje Žovneškega jezera (46°16'20.6''N 15°01'27.7''E), 300 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Carex pendula 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob gozdni cesti 70 m Z od parkirišča pod gradom Žovnek, 345 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Carex pilosa 9653/4 Slovenija, Gorenjska, Kamniška Bistrica, rob gozda na S delu jase Brsniki, 565 m. n. m. Det. A. Mihorič, 29. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Carex punctata 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, V obrežje Žovneškega jezera (46°16'21.1''N 15°01'26.9''E), 300 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Carex randalpina 9853/2 Slovenija, Osrednja regija, Dob, melioracijski jarek 100 m V od naselja (46°09'13.3''N 14°38'03.5''E), 308 m. n. m. Det. A. Mihorič, 8. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9853/2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Prevoje, srednji Prevojski ribnik, 324 m n. m. Det. B. Dolinar in B. Vreš, 24. 7. 2017. 9853/2 Slovenija, Gorenjska, Želodnik: Logi, 312 m n. m. Det. B. Vreš, 26. 9. 2013. 9853/2 Slovenija, Gorenjska, Prevojske gmajne, Prevoje, severozahodno od vasi v smeri proti Rovam, med potokom Erjavec in skladiščem Hofer, 312 m n. m. Det. B. Vreš, 20. 9. 2013. 9853/2 Slovenija, Gorenjska, Radomlje, vzhodno od ribnika (Bajer) med zaselkoma Rova in Turnše, 320 m n. m. Det. B. Vreš, 8. 10. 2012. Conium maculatum 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Dob-Krtina, levi breg potoka Rača (most), (46°08'45.1''N 14°38'25.9''E), 305 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 6. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9853/4 Slovenija, Gorenjska, Laze pri Domžalah, 330 m n. m. Det. B. Anderle, 8. 6. 2005. Dactylorhiza sambucina 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, travišča v okolici cerkve sv. Gervazija in Protazija, 980 m. n. m. Det. A. Mihorič, 25. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Nova nahajališča vrst68 Datura stramonium 0449/1 Slovenija, Primorska, Socerb, rob parkirišča pri gradu Socerb, 430 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 7. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Euonymus latifolia 9653/4 Slovenija, Gorenjska, Kamniška Bistrica, ob gozdni cesti 200 m SZ od jase Brsniki, 580 m. n. m. Det. A. Mihorič, 29. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9653/4 Slovenija, Gorenjska, Kamniška Bistrica, ob poti na Kamniško sedlo, Jermanca, bukov gozd, 850 m n. m. Det. I. Dakskobler & B. Vreš, 17. 10. 2017. 9653/4 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica- Kraljev hrib-Kopišča, 550 m n. m. Det. B. Anderle, 11. 6. 2005. Euphorbia humifusa 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Dob, med tlakovci na cerkvenem dvorišču (46°08'54.3''N 14°37'41.5''E), 305 m. n. m. Det. A. Mihorič, 27. 8. 2022. Avtoričin foto arhiv. Fallopia × bohemica 9852/2 Slovenija, Gorenjska, SZ od Vodic, ob gozdni makadamski cesti na V strani gorenjske avtoceste, ca. 600 m S od nekdanje cestninske postaje Torovo, 360 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 8. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Fritillaria montana 0148/4 Slovenija, Primorska, Kras, Lukovec, Kreglišče, severozahodno od kote 399 m, 395–399 m n. m., kraška gmajna, travišče v zaraščanju. Det. A. Rudolf, 10. 4. 2022, fotografije avtorice. Gagea arvensis 9855/4 Slovenija, Zasavje, Zagorje ob Savi, Šemnik, gozdni rob ob travniku, 180 m S od cerkve v Šemniku, 410 m n. m. Leg. & det. B. Zupančič, 27. 3. 2022. Herbarij LJU. Galium elongatum 9853/2 Slovenija, Osrednja regija, Turnše, JZ rob ribnika Črnelo (46°10'16.6''N 14°37'27.5''E), 330 m. n. m. Det. A. Mihorič, 6. 6. 2022. Avtoričin foto arhiv. Galium schultesii 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, gozd 170 m Z od sv. Jošta (46°15'38.7''N 14°54'26.1''E), 850 m. n. m. Det. A. Mihorič, 1. 6. 2022 in 6. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Geranium dissectum 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, travnik 40 m od SV obrežja Žovneškega jezera (46°16'22.1''N 15°01'29.6''E), 310 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Glechoma hirsuta 9755/1 Slovenija, Štajerska, Dobrovlje, Vologa, ob robu gozda 300 m JV od prevala Lipa (46°15'35.7''N 14°53'53.7''E), 680 m. n. m. Det. A. Mihorič, 10. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9755/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob kolovozu južno pod gradom Žovnek (46°16'34.0''N 15°00'12.0''E), 395 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. 69Hladnikia 50: 66–73 (2022) Impatiens baulforii 9725/4 Slovenija, Gorenjska, SZ od Vodic, ob gozdni makadamski cesti na V strani gorenjske avtoceste, ca. 400 m S od nekdanje cestninske postaje Torovo, 360 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 8. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Inula conyza 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, gozdna poseka na pobočju pod potjo med prevalom Lipa in Sv. Joštom (46°15'45.0''N 14°53'59.1''E), 820 m. n. m. Det. A. Mihorič, 6. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Matteuccia struthiopteris 9852/2 Slovenija, Gorenjska, Vodice, Torovo, ob gozdni poti SZ od Torovega, ca. 600 m S od nekdanje cestninske postaje Torovo, 360 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 2. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Melica uniflora 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, gozd Z od Žovneškega jezera (46°16'20.6''N 15°00'39.0''E), 330 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Myosotis ramosissima 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob gozdni cesti, 270 m Z od gradu Žovnek, 390 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Panicum capillare 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, V obrežje Žovneškega jezera (46°16'20.5''N 15°01'27.7''E), 300 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Parietaria officinalis 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob kolovozu južno pod gradom Žovnek (46°16'34.0''N 15°00'12.2''E), 395 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022 in 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Peucedanum verticillare 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob gozdni cesti pod gradom Žovnek (46°16'32.7''N 15°00'04.9''E), 370 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Platanthera chlorantha 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, gozd na pobočju 80 m SV od prevala Lipa, 760 m. n. m. Det. A. Mihorič, 1. 6. 2022. Avtoričin foto arhiv. Prunus cerasifera 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, V obrežje Žovneškega jezera (46°16'21.3''N 15°01'26.9''E), 300 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Quercus rubra 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob gozdni cesti pod gradom Žovnek (46°16'30.1''N 15°00'16.3''E), 340 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Nova nahajališča vrst70 Rhus typhina 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Dob, 250 m Z od nadvoza lokalne ceste čez avtocesto (46°08'57.9''N 14°38'10.5''E), 305 m. n. m. Det. A. Mihorič, 23. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Rorippa palustris 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, V obrežje Žovneškega jezera (46°16'16.2''N 15°01'36.5''E), 300 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Rosa multiflora 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Dob, levi breg potoka Rača, 250 m SZ od Centra za ravnanje z odpadki (46°08'41.1''N 14°37'13.6''E), 305 m. n. m. Det. A. Mihorič, 5. 6. 2022. Avtoričin foto arhiv. Salix aurita 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, rob ozkega gozdne- ga pasu na SV obrežju Žovneškega jezera (46°16'20.9''N 15°01'29.9''E), 310 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Saxifraga tridactylites 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, zidovi pri vhodu h gradu Žovnek (46°16'34.8''N 15°00'10.2''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Scrophularia vernalis 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, gozd severno ob cesti h gradu Žovnek (46°16'34.8''N 15°00'09.2''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Spiraea japonica 9852/4 Slovenija, Ljubljana, Tacen, J pobočje Šmarne gore, ob stezi na Šmarno- gorsko Grmado pri bivšem daljnovodu S od atletskega stadiona na Rocnu, 360 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 1. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Stellaria neglecta 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob parkirišču gradu Žovnek (46°16'29.9''N 15°00'17.6''E), 330 m. n. m. Det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Torilis japonica 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob gozdni cesti 300 m Z od gradu Žovnek (46°16'35.7''N 14°59'59.0''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 11. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. Traunsteinera globosa 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, travišča v okolici cerkve sv. Gervazija in Protazija, 970 m. n. m. Det. A. Mihorič, 1. 6. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9755/1 Slovenija, Gorenjska, Menina planina, Veliki Vrh, ob kolovozni poti Biba planina - Pl. dom na Menini planini, 1362 m n. m. Det. B. Dolinar, 12. 6. 2011. Trifolium arvense 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ob kolovozu južno pod gradom Žovnek (46°16'34.1''N 15°00'13.5''E), 395 m. n. m. Det. A. Mihorič, 11. 10. 2022. Avtoričin foto arhiv. 71Hladnikia 50: 66–73 (2022) Trifolium aureum 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, travišče znotraj obzidja gradu Žovnek (46°16'34.3''N 15°00'13.0''E), 405 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Trifolium rubens 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, gozdni rob na pobočju nad Sv. Joštom (46°15'40.4''N 14°54'36.3''E), 975 m. n. m. Det. A. Mihorič, 1. 6. 22 in 6. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Verbascum densiflorum 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, zidovi in travišče znotraj obzidja gradu Žovnek (46°16'34.7''N 15°00'13.8''E), 405 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9853/4 Slovenija, Osrednja regija, Dob, ob poljski cesti JV od naselja (46°08'57.4''N 14°38'20.7''E), 305 m. n. m. Det. A. Mihorič, 13. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Verbascum thapsus 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, rob gozdne ceste 270 m Z od Sv. Jošta (46°15'40.6''N 14°54'19.7''E), 930 m. n. m. Det. A. Mihorič, 6. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Vicia hirsuta 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, travnik 50 m od SV obrežja Žovneškega jezera (46°16'24.0''N 15°01'27.0''E), 310 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Viola alba subsp. scotophylla 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, brežina ob razpotju gozdnih cest 150 m Z od gradu Žovnek (46°16'34.6''N 15°00'02.6''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 24. 2. 2022. Avtoričin foto arhiv. Viscaria vulgaris 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, travnata brežina nasproti parkirišča gradu Žovnek (46°16'30.7''N 15°00'21.9''E), 330 m. n. m. Det. A. Mihorič, 17. 5. 2022. Avtoričin foto arhiv. Viscum abietis 9755/1 Slovenija, Štajerska, Zadrečka dolina, Rovt pod Menino, gozd med prevalom Lipa in sv. Joštom, 850 m. n. m. Det. A. Mihorič, 25. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. 9755/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, jelke V od obzidja gradu Žovnek (46°16'35.3''N 15°00'16.3''E), 405 m. n. m. Leg. & det. A. Mihorič, 20. 4. 2022. Avtoričin foto arhiv. Vulpia myuros 9756/1 Slovenija, Štajerska, Spodnja Savinjska dolina, Podvrh, ruševine zidu 100 m Z od gradu Žovnek (46°16'35.1''N 15°00'08.1''E), 400 m. n. m. Det. A. Mihorič, 2. 7. 2022. Avtoričin foto arhiv. Nova nahajališča vrst72 Mahovi (Bryophyta s. lat.) ur./ed. anDreJ MartInčIč Nomenklaturni viri/ nomenclature: HoDgettS, N. G. & al., 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42 (1): 1–116. Avtorji in določevalci v tej številki: žan loBnIk cIMerMan, sIMona strgulc kraJšek, DarJa koPItar, sanJa BehrIč, fIlIP küzMIč, MatIJa Mlakar MeDveD, Dren DolnIčar, MateJa gerM, MaJa grIl, neža JanežIč, neža kokalJ, oto küzMIč, neJc toMšIč, aMaDeJ trnkoczy Anthoceros agrestis 9363/3 Slovenija, Prekmurje, mozaik njiv in gozda JV od letališča Murska Sobota, ca. 500 m Z od Bratoncev, požeta žitna njiva, 180 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, Ž. Lobnik Cimerman & D. Kopitar, 12. 10. 2022. Herbarij LJU. 9463/4 Slovenija, Prekmurje, Dolnja Bistrica, Kolišče Bobri, njiva J od hiše ob križišču Z od mrtvice Berek, 170 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, Ž. Lobnik Cimerman & D. Kopitar, 12. 10. 2022. Herbarij LJU. 9463/4 Slovenija, Prekmurje, Dolnja Bistrica, Hotiško jezero, vlažna njiva V od jezera, 170 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, Ž. Lobnik Cimerman & D. Kopitar, 12. 10. 2022. Herbarij LJU. Atrichum tenellum 9852/4 Slovenija, osrednja Slovenija, Ljubljana, Šentvid, Gunclje, 60 m južno od hiše na naslovu Cesta v Dvor 21, njiva ob gozdu, 324 m n. m. Leg. N. Kokalj, det. S. Strgulc Krajšek, 23. 10. 2022. Bryum klinggraeffii 9660/4 Slovenija, Štajerska, dolina Dravinje, Majšperk, Bolečka vas, na strnišču koruzne njive, 230 m n. m. Leg. M. Mlakar Medved, 8. 11. 2022, det. Ž. Lobnik Cimerman. Herbarij LJU. Tretji podatek za Slovenijo, drugi recentni. Campylopus fragilis 9648/1 Slovenija, Posočje, Spodnja Trenta, Na melu, suh nekdanji pašnik v zaraščanju, 46.35994 N, 13.69973 E, 635 m n. m. Leg. & det. A. Trnkoczy, 20. 3. 2022, conf. S. Strgulc Krajšek, 6. 4. 2022. Avtorjev foto arhiv in herbarij. Ephemerum serratum 9363/3 Slovenija, Prekmurje, mozaik njiv in gozda JV od letališča Murska Sobota, ca. 500 m Z od Bratoncev, požeta žitna njiva, 180 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, Ž. Lobnik Cimerman & D. Kopitar, 12. 10. 2022. Herbarij LJU. 9362/4 Slovenija, Prekmurje, J od Murske Sobote, Bakovci, njiva, ca. 300 m severno od ribnika Bakovci, požeta koruzna njiva, 190 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, Ž. Lobnik Cimerman & D. Kopitar, 12. 10. 2022. Herbarij LJU. 73Hladnikia 50: 66–73 (2022) 9660/4 Slovenija, Štajerska, dolina Dravinje, Majšperk, Bolečka vas, na strnišču koruzne njive, 230 m n. m. Leg. M. Mlakar Medved, 8. 11. 2022, det. Ž. Lobnik Cimerman. Fontinalis hypnoides 0451/1 Slovenija, Notranjska, Ilirska Bistrica, Topolc, v strugi Reke, 230 m n. m. Leg. M. Germ, 26. 7. 2021, det. S. Strgulc Krajšek. Lunularia cruciata 9759/2 Slovenija, Podravska, Poljčane, Studenice, ob Samostanski učni poti Studenice, jama ob vzhodnem potoku, senčno rastišče na karbonatni podlagi, 360 m n. m. Det. D. Dolničar, 10. 4. 2022. Avtorjev foto arhiv. 0457/1 Slovenija, Bela krajina, Črnomelj, ca. 200 m Z od Butorajske ceste, J od Fabjanove pristave, vlažen desni breg Lahinje, mešani gozd, 150 m n. m. Leg. N. Janežič, 3. 11. 2022, det. S. Strgulc Krajšek. Herbarij LJU. Plagiothecium succulentum 0053/4 Slovenija, Dolenjska, Grosuplje: Velike Lipljene, Županova jama, na levi strani glavnega vhoda v jamo, vlažno hladno skalnato pobočje, 430 m n. m. Leg. M. Gril, 16. 10. 2022, det. Ž. Lobnik Cimerman, 4. 11. 2022. Pleuridium subulatum 9364/1 Slovenija, Prekmurje, Kobilje, travniki V od gozda Z od vasi, vlažni rob travnika ob mejici, 185 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 22. 5. 2021. 9362/2 Slovenija, Prekmurje, Veščica pri Murski Soboti, 700 m severno od vaškega nogometnega igrišča, 2 leti zapuščena njiva, 193 m n. m. Leg. F. Küzmič & O. Küzmič, 5. 3. 2022, det. F. Küzmič & S. Behrič. Herbarij LJS. Riccia bifurca 9660/4 Slovenija, Štajerska, dolina Dravinje, Majšperk, Bolečka vas, na strnišču koruzne njive, 230 m n. m. Leg. M. Mlakar Medved, 8. 11. 2022, det. Ž. Lobnik Cimerman. Tortula acaulon 0053/1 Slovenija, Ljubljansko barje, Ig, njiva ob cesti med Igom in Zagorico 20, 298 m n. m. Leg. F. Küzmič, det. F. Küzmič & S. Behrič, 2. 3. 2022. Herbarij LJS. 0451/2 Slovenija, Notranjska, Ilirska Bistrica, SV od mosta ceste Ilirska Bistrica – Dolnji Zemon čez Reko, njiva, 420 m n. m. Leg. N. Tomšič, 15. 10. 2022, det. Ž. Lobnik Cimerman. Herbarij LJU. Tortula truncata 9852/2 Slovenija, Gorenjska, Vodice, 300 m vzhodno od izvoza z avtoceste, na strnišču, 338 m n. m. Leg. & det. F. Küzmič & S. Behrič, 24. 2. 2022. Herbarij LJS. Miscellanea74 Miscellanea Dan očarljivih rastlin 2022 V letu 2012 je evropska organizacija za raziskave rastlin EPSO (ang. European Plant Science Organisation, epsoweb.org) dala pobudo za mednarodni Dan očarljivih rastlin, za katerega je določila datum 18. maj. Od takrat številne ustanove po svetu okoli 18. maja gostijo različne vrste dogodkov, ki so povezani s temeljnimi in uporabnimi raziskavami rastlin. Namen Dneva očarljivih rastlin je čim več ljudi po vsem svetu navdušiti nad rastlinami. Dr. Maruša Pompe Novak, nacionalna koordinatorica Dneva očarljivih rastlin in EPSO, in dr. Špela Baebler, predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, sta kot vsako leto povabili k sodelovanju na dogodku tudi Botanično društvo Slovenije. Po dveh letih premora zaradi epidemije so letos dogodki ob Dnevu očarljivih rastlin zopet potekali v živo. Na osrednji dogodek Dneva očarljivih rastlin, ki je potekal v petek, 27. 5. 2022, v Biološkem središču, je prišlo okoli tisoč osnovnošolskih otrok, ki so v času od 9. do 17. ure razdeljeni v 60 skupin krožili med 30 stojnicami. Delavnice so izvedli znanstveniki, profesorji, študenti, dijaki in drugi sodelavci iz kar petnajstih slovenskih organizacij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z rastlinami. Organizacijo delavnice Botaničnega društva sta letos prevzeli naši članici Gea Anić in Metka Škornik, ki je k sodelovanju pritegnila tudi svoje dijake z Gimnazije Bežigrad. Ti so se na izvedbo delavnic pripravljali na šolskem biološkem krožku. Na stojnici BDS, poimenovani Harmonija dišavnic, so udeleženci prek igrivih praktičnih dejavnosti spoznali družino ustnatic (Lamiaceae). Otroci so spoznali zgradbo cveta, razlike med dvokaličnicami in enokaličnicami, si z lupo ogledali žlezne laske, mikroskopirali pelodna zrna in žlezne laske. Na stojnici, ki je bila bogato okrašena z divjimi in gojenimi ustnaticami, so si v živo ogledali in poduhali sivko, rožmarin, baziliko, meto, materino dušico in žajbelj. Za darilce so ob koncu delavnice dobili vrečico s semeni chia, da jih bodo lahko posejali v svojem ali šolskem vrtu, vsaka skupina pa je dobila še lonček s sadiko mete. Pa to še ni bilo vse. Zjutraj na dan dogodka smo izvedeli, da Društvo študentov biologije zaradi bolezni ne more zagotoviti izvedbe delavnice na svoji stojnici. Botaniki in bežigrajski dijaki so takoj priskočili na pomoč in se bliskovito pripravili še na delavnico o invazivnih rastlinah. Stojnico DŠB-ja so dijaki tik pred začetkom dogodka opremili z invazivnimi rastlinami, ki rastejo okoli Biološkega središča, in skozi igro spomin otrokom predstavljali tudi to perečo problematiko. Po naključju je ravno ob pravem času na stojnico priletela tudi invazivna harlekinska polonica, ki je bila takoj uporabljena v pedagoške namene. Otroci so se zelo zabavali in se veliko naučili, saj so jih dijaki izkoristili kot demonstratorje in s tem delavnico obarvali z otroškom smehom. Intenzivno druženje z udeleženci Dneva očarljivih rastlin je bilo kljub začetnemu stresu in improvizaciji uspešno izpeljano, zadovoljni so bili tako otroci kot organizatorji. Iskrena zahvala vsem sodelujočim! tInka BačIč, Metka škornIk in gea anIć 75Hladnikia 50: 74–76 (2022) Wraberjev dan 2022 Letošnjo jesen smo bili botaniki povabljeni na morje. Srečali smo se v soboto, 5. 11. 2022, v Izoli, v prostorih Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (Kampus Livade). Za organizacijo dogodka sta bila zadolžena naša člana Peter Glasnović in Filip Küzmič. V sončnem in vetrovnem jutru sta nas po jutranjem klepetu ob kavi pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik, v imenu gostiteljev pa nam je dobrodošlico izrekla Živa Fišer z Univerze na Primorskem. Sle- dila je podelitev društvenih priznanj. Tina Fabjan in Valentina Stojilković sta prejeli prizna- nje za večletno predano organizacijo in vestno vodenje tekmovanja v poznavanju flore, ki prispeva k poznavanju rastlinstva med mladimi. Po lepi botanični tradiciji smo v nadaljeva- nju počastili naše jubilante s šopki. Udeleženci Wraberjevega dne 2022. Foto: J. Lango Letošnji program je obsegal devet predavanj. Prvi dve sta bili posvečeni mlečkom. Ma- rija Kravanja je predstavila rezultate raziskav raznolikosti sladkega mlečka (Marija Krava- nja, Jasna Dolenc Koce, Božo Frajman: Kako raznolik je sladki mleček (Euphorbia dul- cis)?), Božo Frajman pa je spregovoril o evoluciji kranjskega mlečka (Philipp Kirschner, Peter Schönswetter, Božo Frajman: Kaj nam DNA razkriva o evoluciji kranjskega mlečka (Euphorbia carniolica)?). Po krajšem odmoru smo nadaljevali z predavanjem o vzrokih in posledicah fragmen- tacije rastišč kratkozobe kadulje (Salvia brachyodon) avtorjev Boštjana Surine (ki je tudi predstavljal), Petra Glasnovića, Manice Balant, Ivana Radosavljevića in Žive Fišer. Simona Strgulc Krajšek je predstavila rezultate kalitvenih poskusov na dveh invazivnih vrstah bar- vilnic (Phytollaca americana in P. acinosa) (Simona Strgulc Krajšek, Sara Skočir, Tinka Bačič, Aleš Kladnik: Invazivni barvilnici: ali lahko kaljivost semen pojasni uspešnost njune- Miscellanea76 ga širjenja?). Špela Pungaršek je slikovito predstavila življenje in delo Joannesa Antoniusa Scopolija, kranjskega Linnéja, velikega raziskovalca biodiverzitete naših krajev. Drugo leto bomo praznovali 300-letnico njegovega rojstva, letos pa mineva 250 let od 2. izdaje dela Flora Carniolica, v tem katerem je podan znanstveni popis rastlin, gliv in lišajev Kranjske. S heterostilijo pri kranjskem jegliču nas je seznanil Robi Logar (soavtorji predavanja: Manica Balant, Peter Glasnović in Boštjan Surina). Po odličnem kosilu smo si z zanimanjem ogledali sodobno opremljene prostore univer- zitetnega kampusa Livade, kjer se izvajajo študiji Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Varstvena biologija, Sredozemsko kmetijstvo, Bioinformatika, Biopsihologija in Varstvo narave) ter laboratorijske vaje še nekaterih drugih študijskih pro- gramov. Mladi botaniki in botaničarke počivajo po kosilu. Foto: J. Lango Naslednji niz predavaj je začela Blanka Ravnjak s predstavitvijo projekta LIFESeedfor- ce, pri katerem pomembno sodeluje Botanični vrt Univerze v Ljubljani in se je začel oktobra 2021, trajal pa bo do konca leta 2026. Tema projekta je varovanje avtohtonih rastlin pred izumrtjem z uporabo semenskih bank. Ob predavanju Petra Glasnovića (predavatelj), Sare Cernich, Jureta Peroša, Manje Tišler, Žive Fišer in Boštjana Surine smo se seznanili s specifi- kami pojavljanja invazivnih vrst rastlin v zavarovanem območju Krajinskega parka Strunjan (naslov predavanja: Raznolikost in tipologija rabe tal pojasnjujeta pojav tujerodnih rastlin v zavarovanem območju). Zadnje predavanje je bilo posvečeno C4 travam: predavatelj Nejc Jogan je razpravljal o razlogih za širjenje C4 trav v zadnjem času. Jesensko srečanje botanikov smo ob pecivu in prijetnem klepetu zaključili v poznih po- poldanskih urah. Iskrena zahvala organizatorjem, sodelujočim in vsem udeležencem, ki so zaslužni, da je letošnji Wraberjev dan tako dobro uspel. tInka BačIč Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(loser 1863a)«, za dva avtorja »(amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Botanično društvo Slovenije 50 Ljubljana, november 2022ISSN 2630-4074 50 | 2022 VSEBINA: Špela pungarŠek, Jože Bavcon & Igor DakskoBler Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici) DomInIk petko & tInka BačIč Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) – ponovno najdena v Sloveniji Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 47 56 66 74 CONTENTS: Špela pungarŠek, Jože Bavcon & Igor DakskoBler Bibliography of Dr. Nada Praprotnik (on the occasion of her 70th anniversary) DomInIk petko & tInka BačIč Subterranean Clover (Trifolium subterraneum L.) – found again in Slovenia Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea