M 98. številka. ^ Trst, v petek 2 maja 1902. Tečaj XXVII „Edlaoat" z'i a> fibrat u 4a>. razon aadal) la j, »trikoi ob 4. ori i»eiei, Martialik tnala : ca celo leto........24 kroa pol leta.........IS „ z i Mrt leta........ C „ za ta mesec........ S krosi -arofni?o plačevati naprej. Na as* olbe brec priložene naročnin« ta aorava aa aaira. _ Po tobakaroah v Trato se prodajajo pota na e> 'ne Številke po 6 atotink (3 avč.>; sna Trna pa po 8 atotiak (4 nt.! Telefoa Stv. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T adiaoatl je Oglasi •• račaasjo po vratah v petita. Za »eč kiatao aarofiilo ■ primernim popuitom Potisna, oimrtnice in javne zahvalo do-aai! oglasi itd. se računajo po pogodbe Val dopisi aaj se poSiljajo ur«4a!Atva Ssfraokovani dopisi se ne sprejemajo Bokopiai se aa vračajo. Karočnino, reklamacije in oglasa spre* • aa apravallive. Naročnino in oglasa j* plačevati loco Trst. DredaiAtf« la tiskarn« se nahajata v aiici Oarintia Siv. 12. llpravalltvo, la • »rajaaianje iaaeratov v ulici Molia flccolo atv. 1!. naiiitu. falajatelj in odgovorni uradnik Fiaa Sodnik. I.aaiiilfc konaorcij liata Kdinoat" Natisnila tiskarna konaordja liata „Edinost" v Trst Molo DDleiEike povodom „Celja" o - slovenski polili vi. Ne bodimo teoretiki in inelanholiki, marveč bodimo praktični matematiki ! Bodimo hladni in misleči politiki, ki ne padajo iz enega ekstrema v drugi. Ne varajmo se h tem, da si domišljamo č i 1 o s t in jakost tam, kjer je v resnici ni. Pred vsem pa: iznebimo se fra-z £ r s t v a! Tako nekako se (v jedru povedano) glase nauki, ki smo jih morali slušati od onih slovenskih politikov, s katerimi smo bili zašli v navskrižje radi celjskega vprašanja, oziroma radi kompromisnega predloga, stavljenega v »Slovenskem Narodu«. Ta politika bodi torej hladna, računajoča, proračunjena ! Iz kratka : isto bodi pro-računjena, prilagodjajoča se razmeram in dejstvom in modro izkoriščujoča razmere in dejstva ! Da se torej poslužimo skupnega imena : naša politika bodi — po mnenju naših gg. nasprotnikov — oportunist i č n a ! Ne oporekamo, ampak podpisujemo ! Katera politika pa je najbolj oportuni-stična ? ! Gotovo tista, ki nikdar ne pušča iz-pred oči cilja, ki si ga je stavila, oziroma, radi katerega je bila sploh zasnovana, in ki vsa svoja sredstva in poti izbira izključno le z ozirtm na postavljeni si cilj. Couditio sine avč se s tržaškimi javnimi skladišči je povdarjal govornik, da se je j uprava istih sicer močno zboljšala, odkar jo je država prevzela od občine, ali vsejedno da je treba upravo še v marsičem zboljšati, ker ista stane sedaj državo dvakrat toliko, nego nosijo javna skladišča državi. Po zaključnem govoru referenta dr. Baernreithe rja bili so vsprejeti vsi v razpravi nahajajoči se naslovi. Zbornica je prešla potem k razpravi o nujnem predlogu posl. Reichstatterja in tov., tičočem se katastrofe v rudniku Doblhoffu pri Toplicah. Posl. Reichstatter je priporočal, naj se uvedejo strožje odredbe za varnost rudarjev. Posl. Stein je naznanil, da mu je prišla i brzojavka, ki pravi, da onih 15 delavcev, ki so bili v momentu eksplozije v rudniku, še j niso mogli privleči na dan, vsled česar je sklepati, da so že vsi mrtvi. Po daljši raz- ! križal nogi, nastavil naočnike na nos ter iz-| vlekel iz žepa neki papir, katerega je ponudil staremu. Le-ta je nemo gledal na papir. »Iz tega papirja izveste, magnifice, da sem pooblaščenec gospoda Topolkovića«. »Ali Vi ste menda došli radi tistih ženi tbenih popravkov.« »O tem mi ni ničesar znano in nimam prav nikakega navodila«. » Kaj je torej ? « »Moje opravilo je povsem druge naravi. Po obveznici, katere original imam tu v rokah, dolgujete Vi Topolkoviću znamenito svoto, ki je, s šestodstotnimi obrestmi vred, uknjižena na Vašo hišo. Tu je obveznica ; menda ne boste tajili svojega podpisa«. »Zakaj bi ga tajil? Ali — — —«. »Prosim, prosim, magnifice, takoj Vam razjasnim, katera prilika mi je dovolila srečo, da sem obiskal Vašo velecenjeno hišo. Gospod Topolkovid mi je izročil to obveznico, da iztirjam kapital čim prej, cum sua causa seveda. Prišel sem, da Vam odpovem kapital, ter mi izvolite reči, kedaj naj pridem po denar. Odpovedni rok je, mislim, štirinajst pravi je zbornica vsprejela nujnost predloga in predlog sam. Predlog posl. Pernerstorferja, naj se ne obdržuje seja na dan 1. maja, bil je odklonjen in je bila včeraj zopet seja. Nemški državni jezik in nemški konservativci. V nas je že davno dozorelo prepričanje, da bi nemški konservativci, kar se dostaje nacijonalnih vprašanj, z ostalimi nemškimi strankami prav lahko vstopili tudi v formalno svezo. Tradicije pok. p< štenega Tirolca Greuterja so danes v nemških konservativcih popolnoma izginole. Danes pa nam je zabeležiti pojav, ki nas opominja, da se nemški konservativci pripravljajo, da vržejo od sebe vsako obzirnost do nenemških dr-[ žavljanov in da ho vsprejeli princip brutalnega šovinizma Schonererjevega. Sedaj nastopajo že pozitivno in aktivno proti principu ' enakopravnosti in za princip germanizacije. — Iz lista »Sudsteierische Presse« po3nem-Ijemo namreč, da se je glasilo nemških konservativcev štajerskih, »Grazar Tagblatt« izrekel za Schonererjevo zahtevo po uzakonje-nju nemškega državnega jezik*. Povod reče-nemu glasilu, da je svoje šotore postavilo tako v soseščine Schonererjevih, je bil ta, da je dr. Herold se svojo pritožbo na državnem sodišču radi čeških pobotnic pripomogel načelu jednakopravnosti do zmage. »Grazer Volksblat« iziavlja ut tu, aa Avstrija mora imeti svoj državnijezikin sicer nemški, ker bi sicer niti ne mogla obstati! Zato je - pravi — zadnji čas, da se nemščina uzakoni kakor državni jezik. To da bi bilo vredno znoja avstrijskih državnikov. Tisti Slovenci, ki so vedno sanjali o. nekakem katoliškem centrumu v avstrijskem parlamentu, o združenju vseh konservativnih življev brez razlike narodnosti na podlagi jednake pravičnosti vsem, ki so dobili občutno ali potrebno lekcijo. Pa tudi tisti, ki so povodom celjskega vprašanja podtikali Cehom, češ, da so le zato tako nastopili, ker hočejo kovati prejšnjo desnico, torej iz sebičnih namenov, morajo danes uvideti, kako krivo so sodili. Evolucija v nemških konservativcih ni od danes in od včeraj in ne more biti neznana takim zrelim politikom kakor so Cehi, In Cehi, da bi si želeli zveze s takimi elementi, kakor so današnji nemški konservativci ?! Tako domnevanje je vendar preab surdno! ! Hladni do dna duše morejo Slovani vzeti na znanje izjavo v »Grazer Volks- dni, da da ! Evo, izvolite sami pogledati, štirinajst dni«. »Gospod, Vi se motite« je jecljal Do-branić, bled, tresoči se in drže Be z lakti ob | naslonjač, »gospod Topolkovic bo v nekoliko dneh moj zet. To ni mogoče. Jaz moram sam govoriti žnjim o tem. Pošljimo po njega«. »Prihranite si trud, magnifice; gospoda Topolkovid ni več v Zagrebu in ne verujem, da bi se skoro povrnil. Preselil se je na Dunaj, ker da je tam življenje ugodneje«. »Ali — ali — Topolkovic — oženi mojo hčer --« je zakričal starec poskočivši k\ išku proti odvetniku. »Da, v resnici. Da tudi v tem resim nalogo svojega klijenta. Gospod Topolković me je pooblastil, naj Vam izjavim, da darove prepušča Vaši gospici hčeri, ali okolnosti da so se tako spremenile, da nikakor ne vzame gospice Lucije.« »Ne — — ne — — je ne omoži ?« je zakričal stari iz globine srca. Lice mu je silno pordečelo, ustnici sti mu začeli drhteti, nogi »pogibati se, glava mu je omahnila in zgrudil se je vznak v naslonjač. Zadela ga je kap. (Pride še.) blattu« Tudi po zvezi nemških konservativcev s Si*h«"»nererjem ostaja uzakonjenje nemškega državnega jezika utopija. Dobro pa je, daso nemški konservativci začeli glasno govoriti, kar mislijo in čutijo. (Jim jasneje bo po-loženje, čim izraziteje se bo kazalo nacionaliziranje vseh nemških strank, tem hitreje ae bodo gladile poti za tako razvrščenje strank v parlamentu, kakoršujega jedinega — po našem mnenju — si morajo želeti Slovani in ki se je prvikrat pojavilo na glasovanju o celjski postavki. Vsako računanje na s'ovanski strani s kakimi namišljenimi zmernimi elementi med Nemci le škoduje, ker kali situvacijo, bega pojme in zavlačuje na naši strani potrebno parlamentarno organizacijo. Med Nemci ni zmernih in ni pravičnih v nacijonalnem vprašanja. <) tem nas je poučil »Grazer Volks-blatt . Zapomnimo si to. Če Slovani avstrijsii nočejo biti namomorilci, morajo proti nemškemu narodnemu taboru postaviti slovanski narodni ta'-or. Veliki boj med tema dvema taboroma se mora izvojevati. Potem še le bo možno govoriti o razvrščenju strank po političnem. mesto po narodnem mišljenja. Vlada in Italijani. Vlada se je povrnila k prejšnji uredbi. Nekdaj je bil v Tridemu namestništveni oddelek, kateremu je načeloval {»oseben dvorni svetovalec, ki je bil voditelj tamošnjemu okrajnemu glavarstvu. V tej uredbi je bila izražena nekaka namrstojnost južnega Tirola. Grof Ba-deni je bil odpravil mesto dvornega svetnika in s tem je odpai tudi rečeni namestništveni oddelek. Hazmerje med vlado in južnotirol-skimi avtonomisti se je poojstrovalo bolj in bolj, dokler ni v najnovejši čas zadobilo zopet nekoliko bolj ublažene forme, kar se izraža ravno v imenovanju sekcijekega načelnika barona Forstnerja dvornim Rvetnikom v Tri-dentu. Dalje poroča »Neue Freie Presse«, da se skoro zopet prično pogajanja med vlado in tirolskimi Italijani. Vlada da je pri volji deloma ugoditi Italijanom glede administrativnega ločenja. Težave pa da delajo sedaj nemške stranke, ker reklamirajo neke občine v dolinah Fleims in Fussa za nemški Tirol. Težke obtožbe proti banu grofa Khuenu Hedervaryju. Iz poročila o seji državnega zbora mmolega torka so posneli čitatelji, med drugim, tudi to, da so poslanci Terri in tovariši interpelirali radi tega, ker je bila po nalogu deželne vlade v L ubijani konti-cirana neka brošura, spisana od bivšega hrvatskega poslan.-a dra. Frana Potočnjaka, v kateri nazivlje le-ta bana hrvatskega »prostega sleparja«. Rrošuri*je naslov: Iz dežele brezpravja in demoralizacije, ali namestnik kraljev — prost slepar«. Dr. Potočnjak opira svojo obtožbo na sledeča dejstva : Ogrski državljan Julij Ertl je imel v najemu posestvo Hedervar (last banovo) za letnih 1 gld. in je pri tem izgubil vse *voje premoženje. Na tem da je kriv grof Khuen Hedervarv, ker je trdil, da posestvo meri 10 oralov, dočim jih v resnici meri le 750. Neresnična je bila tudi trditev, da na posestvu ni immdacijskega vodovja, močvirij in megle. Pšenica, pokazana Ertlu, ni bila s posestva Khuenovega, ampak od drugod za setev. I/. vseh teh razlogov je Ertl v nekem izdanem spisu imenoval grofa Khuena »pro stega sleparjac. Na to je Khuen Hedervarv tožil Krtla na porotnem sodiču v Rabi, a sodišče je poslednjega oprostilo. Na to je grof Khuen Hedervarv uložil pritožbo ničnosti na najviše sodišče, a tudi to sodiščeje odklonilo ba-novo pritožbo. V teh razsodbah dveh instancij vidi dr. Potočojak difamacijo gr, fi Khuena, ki ga dela — Khuena — nesposobnega za opravljanje javne službe. Načeloik kaki deželi ne more biti mož, katerega porotno sodišče ne more ščititi pred čast jemajočim naslovom »piost slepar«. K vsebini interpelacije Potočnjakove se še povrnemo. Tržaške vesti. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri zvečer ob navadni uri svojo sejo. Praznik 1. majnika. Tržaški delavci so včeraj vendar slednjič dosegli svoj pravi delavski praznik, a bil je to res praznik v pravem pomenu besede. Delo v vsem mestu je popolnoma mirovalo, vse prodajalnice so bile zaprte in ljudstvo se je v praznični obleki sprehajalo po mestu in okolici. In prav je to. Zakaj bi delavec, ki z delom svojih rok oplodnje vse gibanje v človeški družbi in ki je važen činitelj tudi na kulturnem polju, ne imel vsaj enkrat v letu svojega praznika ? Zakaj naj bi delavec ae mogel vsaj enkrat v letu reči : »to je naš dan !« Veseliti pa mora vsakogar, da so delavci včeraj se svojim uzornim vedenjem pripomogli do tega, da je bil 1. maj ni k res vesel in lep praznik, ne pa spojen z nemiri in hrupnimi demonstracijami. Kakor smo bili že v naprej naznanili : imeli so delavci včeraj zjutraj velik delavski shod v gledaliSču »Politeama Rossetti«. Gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička. O o 10. uri in pol je nastopil ves odbor tuk. demokratičnega društva — iz-vzemši predsednika CJeekarja, ki je prišel par minut pozneje. Po otvorenju zborovanja in pozdravu od strani g. Ucekarja v navadnih frazah, se je ! vršila volitev predsedništva. Izvoljen je bil 1'cekar. tajnikom pa Oliva, da si je bilo mnogo |onih, ki so zahtevali, naj bi tajnikoval g. Pittoni. Ker je bil Pittoni prvi slavnostni govornik, se je Ueekar odločil za Olivo. Pittoni je govoril jako dobro. Osobito nam je ugajal, ko je šibal mestno gospodarstvo tržaško, trž«ški krivični volilni red in pa magistra to vo neracijonalno in nezakonito gospodarstvo v okrajni bolniški blagajni. Govornik je pa tudi razpravljal o starodavnem sovraštvu, ki je vladalo med tržaškimi delavci slovenske in laške narodnosti in ki žalibog {vsaj deloma) vlada še danes. Govornik je priporočal bratstvo in spoštovanje mej delavstvom, ter še posebe hvalil in slavil energično nastopanje slovenskih delavcev, ki so povsod i v — prvih vrstah! Ko je še zahteval, naj izgine vsako sovraštvo mej Slovenci in Italijani, je naznanil, da mu bo sledil slovenski govornik v osebi g. Kopača. Pittoni je žel občo pohvalo, a naj-večo pohvalo mu izrekamo mi še na tem, da je bil njeg?v govor brez vsake osti, ki bi bila žaljiva za našo narodno stranko. Tem bolj moramo obžalovati, da se naslednji slovenski govornik ni mogel vzdržati v milieu-u, ki bi bil odgovarjal slav-nostnosti trenotka. Tudi te prilike ni mogel opustiti g. Kopač, da ne bi se (po svojem znanem načinu) zaganjal v nacijonalne stranke. Kakor mu je že navada v njegovem hlastanju po efektih,jelvopač nastopil bolj teatralično inje že kar v prvem odstavku svojega govora začel rohneti proti »bedastemu nacijonalizmu !< — Očevidno govorniku ni bilo do tega, da bi slovenskemu delavcu označal pomen tega delavskega prazni>:a, ampak z bobneČimi praznimi frazami se je lovil za — svojo lastno popularnostjo. Napadal je »bedasti nacijonalizem« in kapitalizem. Ker je govoril neposredno za g. Pittonijem, je njegov teatraliČni, za efekti loveči se nastop tem neugodneje kontrastiral z dostojanstvenim nastopom prvega govornika. Ako se je laški govornik ogibal vsakega napadanja na »bedasti nacijonalizem«, bi bil menda tudi g. Kopač storil mnogo bolje, da bi posnemal laškega govornika, nego pa da je v kem trenotku žalil vse one, ki niso njegovega mnenja ! Mej tem, ko nas je Kopač imenoval »bedake« — menda v plačilo navzočim narodnim delavcem z t to, da so se v imenu solidarnr-sti združili z ostalim mejnarodnim delavstvom j — je Pittoni priporočal največe spoštovanje tudi onim, ki niso in ki nočejo biti interna-cijonalisti. »Skušajmo, da jih pridobimo! In ako to ni mogoče — jih moramo vse eno spoštovati, ker le tako pridem* do občega u gleda!« Tako je govoril Lah ! — »Slovenec« pa ne more drugače, nego da pljuje v svojo lastno skledo! Sicer pa se z g. Kopačem že še pogovorimo o »bedastem nacijonalizmu« ! Za Kopačem je nastopil nemški govornik, kateremu pa nismo mogli dobro slediti, ker je bil veliko pretili in smo bili mi pre-oddaljeni od odra. Obhod po mestu je bil lepo urejen in se je izvršil popolnoma mirno, dasi se ga je udeležila ogromna masa delavstva in je bilo ob straneh na tisoče in tisoče radovednega naroda. Redarstvo ni imelo ni-kake sitnosti, ker je delavstvo samo skrbelo za red in sicer po določenih rediteljih, ki so imeli posebna znamenja. Vse, vse je bilo lepo in mirno, le g. Kopač bi bil moral izostati s svojim res »bedastim« žaljenjem. Da je včerajšnji praznik 1. maja izpal tako lepo, zahvaliti se Lnamo seveda tudi krasnemu vremenu, ki je izvabilo že zjutraj na vse zgodaj velike množice ljudstva vseh slojev, posebno mladine v gojzdič nad sv. Ivanom ter k Lovcu. Popoludne pa so bili vsi javni prostori polni občinstva, medtem ko je mnogo meščanov odšlo na izlete v bližnjo okolico po železnici, parnikib, tramvajih, vozovih in pei. In kakor pred polu d ne sta tudi popoludne in večer "minola brez vsacega nereda. Prav je tako! In na tem je v prvi vrsti čestitati delavstvu samemu. O gibanju v škofijah tržaško - koper- zetič. To podjetje bodi našincem priporočeno tem bolj, ker streže točno, po jako zmernih cenah in v našem jeziku. Tudi o takih žalostnih prilikah ne pozabljajmo gesla : »Svoji k svojim !« Štrajk. V čistilnici riža na Campo Marzio je stopilo te dni nad 100 delavcev v štrajk. Vodstvo je dovolilo 10°/„ povišanje plačila, na današnjem zborovanju pa so delavci odklonili to ponudbo ravnateljstva. Štrajk traja torej dalje. No, tu moramo zabeležiti neki čin gospoda ravnatelja, kateri čin je živo obžalovati, ker je globoko žaljiv ski in poreško-puljski. Na Dunaju izhaja-! za delavce in more le ogorčati ter ojstriti joči »Parlamentar« piše med drugim : »Ziste-! razmerje meti delodajalci in delaci. G. rav-matično odt>ravljenje narodnih propovedi in natelj je namreč, voze se na kolesu po ulici, molitev na bogosluženju in brezobzirno na- upil na delavce: »Ali še niste gladni?« vajauje latinščine in italijanščine kakor cer- j Mi menimo, da ravnateljstvo more kveni in HturgiČni jezik v slovenskih in vsprejeti ali odkloniti zahteve delavcev. Pa hrvatskih cerkvah gre za tem, da se Primorje tudi če bi bile te zahteve pretirane, nima i— neznatni itulomanski manjšini v prilog —! radi tega še nikdo pravice zasmehovati de-poitalijanči in preparira pour le roi d' Italie. lavce. To kaže na cinizem in trdosrčnost, ki j To pada v oči, da se Slovenci in Hrvatje ni nikomur v čast. ! takim nakanam ne morejo udati, ako no-; Še Z občnega zbora Ženske podruž-čejo izvršiti narodnega samo- nicc družbe sv. Cirila in Metodija. — mora in državnega izdajstva. (Zvršetek.) — Gospa Ponikvarjeva je za-\f Primorju je bilo v minolem stoletju se kljuoila: mnogo cerkva, v katerih se je vršilo staro- Prežalostno je, če pomislimo, za koliko slovensko bogosluženje po rimskem obre lu. desetletij smo me zaostale za drugim ženstvom ! Italomani in latinizatorji pa si sedaj ne dajo Mej tem, ko ženstvo drugod prireja shod za miru, nameščajo v slovenskih in hrvatskih shodom, društvo za društvom, peticije na vse župnijah samo Italomane, a patrijotično- strani, smo pa me ravno tam, kjer smo bile narodne duhovnike premeščajo v ptuje župnije, pred dvajsetimi leti, glede našega duševnega da bi tako udušili slov. bogoslužje. življenja. Obzorje naše je tako ozko, tako Potem omenja »Parlamenta r« sedanje malenkostno, da ne vidimo črez meje našega versko gibanje med Slovenci in piše dalje : domačega ognjišča. Obzorje naše pa se ne bo »To postopanje je veličastno za Slovence nikakor širilo le doma med štirimi stenami. in Hrvate, da se ne dajo narodno zatreti; in Naravno in prav je, in naša najsveteja dol- naj se Italomani še tako trudijo in napenjajo žnost je, da je naša prva skrb posvečena naši za to. Zamena v obredu se vrši med Hrvati lastni deci in lastni druž-'ni! A poleg dru- in Slovenci pod geslom povrnitve k svetima žinskilr dolžnosti ima še sleherni človek tudi slovanskima apostoloma Cirilu in Metodiju ; obče človeške in narodne dolžnosti. Saj pravi to je Bogu prijetno delo in tem patrijotiČneje naš dični pesnik : ker je s tem podan neomajljiv dokaz o reli-1 km veleva mu stan, .. .. . . , . , kar more, to mož je storiti dolžan ! gLjoznoBti slovenskega m hrvatskega naroda. n . , & J 0 . Pogledati moramo tudi me v svet in ne Da umemo to razpoloženje, treba imeti pred . , . . . , , . .. r TT smemo zatiskati si oči in use* za tuje gorje, očmi položaj prim. Slovencev in Hrvatov in imeti v spominu, da na državnih in deželnih uradih vlada italijanščina a večina prebivalstva Primorja pogreša narodno vsakega varstva.« Dalje omenja »Parlamentfir«, kako Hr-. vatje na kvarnerskih otokih trdno branijo staroslovensko bogosluženje po rimskem ob redu in kaj je škofijski sinod na Krku vse ukrenil v ta namen, ter zaključuje : »Ti sklepi škofijskega sinoda so značilni za : jezika med katoliškimi Hrvati na kvarnerskih otokih. Zadnji čas je bil, da se je hrvatsko svečeništvo spravilo na delo, da ta drogoceni (zgodovinski zaklad reši pred požrešnostjo la-tinizatorjev in Italomanov. In razveseljivo je I da bodo Hrvatje v Dalmaciji sledili izgledu svojih soplemenjakov na kvarnerskih otokih. Pogreb pokojnega Antona Suban, ki Ne mislimo končno pa, da je že vse v redu. če smo svojim dragim oziroma svoji deci preskrbele ugodnega bivališča, dobre hrane in obleke! S tem ni še dovršeno vse. ĆJovek ima pač kaj boljšega, kaj višega nego samo telo. Človek ima srce in razum! Blažiti si moramo in vzgajati razum ! A česa naj da- jamo svojim dragim, ako je naše srce tako prazno in naše obzorje tako tesno?! Temu se mora tudi odpomoČi in mislim, da bi jako ... . , koristila predavanja : o V7goji, o higijeni, o ohranitev staroslovenskega liturgičnega . , . . . , .. ' . __j L ^ . „ , , solstvu, o literaturi m sploh taki poducni sestanki, za katere bi naprosile nekatere požrtvovalne dame in gospode. G.a predsednica je na to sprožila misel, da-li ne bi kazalo ustanoviti »Izobraževalno žensko društv o«? Zborovalke so pa bile proti temu z ozirom na dejstvo, da imamo itak že toliko društev. G.a predsednica je stavila drug nasvet: Ali ne bi kazalo razširiti delokrog ženske podružnice v tej smeri, da bi ista prirejala sprejet z odobravanjem. Na to je menila g.a predsednica, da bi se moral poleg odbora izvoliti še izobraževalni odsek, a Datančneje delovanje in postopanje naj bi se določ.lo v odborov i seji. Ko je bila rešena zadnja točka, t. j. volitev novega odbora (katere vspeh je bil že objavljen), začel je drugi del: »Domača zabava«. Za to je skrbel s svojim lepim petjem vrli zbor bratovščine sv. C. in M. Da so se vse točke dobro pele pod spretnim vodstvom g. Svaba, to se umeje, saj je zbor itak že na dobrem glasu. Pohvaliti moramo tudi gg. diletante, ki so tako dobro proizvajali igro: »Ne udajmo se!« Pohvaliti moramo posebno gospici Rapotec in Primožič ter gospode : J. Gregorič, F. Vrabec, M. Svab, J. Gregorič II. Igra je kaj ugajala, o čemer je pričalo glasno odobravanje. Deklica Vera Ponikvar nas je kar presenetila s svojim si-sigurnim nastopom in lepim prednašanjem deklamacije Sveti n j a. Ljubka Ivanka Frluga je bila prava igračica na odru, le škoda, da je nje glasek prešibek. Na kratko: program se je vršil torej točno in vestno na zborovanju in na zabavi, na čemer bodi hvala č. gg. odbornicam, gg. pevcem in diletantom. -■- - Zavaliti pa se ne moremo onemu si. občinstvu, katerega ni bilo. Ista pesem kakor v JJarkovljah! -Kaj je temu vvzrok ? A4i se je res ohladila ljubezen za družbo sv. Cirila in Melodija ? Ne, to ne more, ne sme biti! Pred nedavnim bil je-neki članek- v se je vršil včeraj popoludne ob 2l/ž uri, je i bil dokazom velikega spoštovanja, ki ga je užival pokojnik, oziroma, ki ga vživajo njega,1 ~~ * ~ ' . , .. Q. U r J ' »& j j 6 predavanja ? Ta predlog je bil Pred mrtvaškim vozom je stopala deklica, noseči na blazini bel venec v znak pokojnikove mladosti. Za to je stopal mladenič »Kolaš«, ki je nosil bel venec z narodnimi trakovi in z napisom: »Pevsko društvo »Kolo« — Svojemu vrlemu pevcu«. Ob straneh sti stopali dve v belo oblečeni deklici, držeči v rokah konce omenjenega traka. Ob straneh dvouprežnega zlato-modrega voza je stopalo 6 belo oblečenih de ;lic. Na mrtvaškem vozu pa smo opazili muogo lepih ven cev, med katerimi dva z napisi : »Nepozabnemu sinu Antonu — Žalujoči stariši« in »Nepozabnemu Antonu — Družina Švagel«. Za mrtvaškim vozom je stopala velika množica, med katero smo opazili odbor »Kola« b predsednikom na čelu. Tak mrtvaški sprevod in za tako mladega človeka je mogoč, le v nas narodnih delavcih. To naj bo v tolažbo žalujoči družini pokojnikovi in v spodbudo nam VBem. Na izrecno prošnjo družine pokojnikove izražamo iskreno zahvalo vsem onim, ki so kakorsibodi tolažili blagega pokojnika v njega dolgi in mučni bolezni; kakor tudi onim, ki so darovali venee, se udelež.li po greba, ali kako drugače izkazali zadnjo čast pokojniku. Posebe se zahvaljuje pevskemu društvu »Kolo« za milo petje ob mrtvaškem odru, ca podarjeni venec itd. Konečno naj omenjamo de, da je pogreb kaj lepo priredilo podjetje Eoei oziroma Mo- »Edinostic, da družba prireja preveč malih veselic, in da bi bilo bolje, ako bi prirejali le po dve na leto, a tisti v večem stilu. Kes, prav ima dopisnik. A kje ? Prostor ? Mislim, da bi bilo pravilneje, ako bi morda druga društva, ki niso tako življenske važnosti kakor šolska družba, prirejalca manje veselic. Kaj pomaga graditi hišo od zgoraj ? Zamenjati treba z fundamentom. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu priredi svojo vrtno veselico prvo nedeljo v j u n i j u in ne drugo nedeljo v maju, ker ta dan ima si. »Slovansko pevsko društvo« koncert v gledišču Armonia. Prosimo vsa druga si. društva, da upf števajo ta dan ter ga prepustijo nam. — Naša blagajna se čimdalje bolj prazni, a nikdo ne zalaga. Potrebščin pa je vsaki mesec več. Torej prva nedelja »'juniju je naša ! Krstić zopet obsojen. Včeraj je bil znani Krsti«; zopet pred sodiščem, radi spremembe to pot pred okrajnim. Tožilo ga je drž tvno pravdništvo radi pregreška zanemarjena pažnje o uvrščenju nekega Članka v »Pravo Našo Slogo :, v katerem se je obreko-vaio orožnike iz Roča, da so pijanci in hrvatski agitatorji. Državno pravdništvo je zastopal dr. Clarici, toženca pa odvetnik Savo. Razsodba je bila priobčena danes opoludne in Krstić je bil obsojen na 1 mesec zapora. K tej razpravi se povrnemo. Izpred naših sodišč. Dae 5. deo. 1. 1. so delavci na južnem kolodvoru p^d vodstvom voditeljev partij, Ivana [Pečarja in Josipa Trebea, premikali tir za nekoliko centimetrov ter »o ob tej priliki morali premakniti tudi sai^ometer t. j. aparat, s katerim se meri obseg tovornih vozov, da poslednji niso preširoki, da morejo tako neovirano voziti skozi tunele in mimo družili, ob tiru nahajajočih se predmetov. Ukaz za to delo dal je železniški mojster Luka Btikrv po ukazu, dobljenem od inženjerske sekcije. Ko so delavci odkopali zemljo okoli stebrov sagometra, da bi istega privzdignili in premaknili, prišel je ohlip burje in zvrnil sagometer, ki je o padcu na tla ubil delavca Oefuto. Radi tega je tožilo državno pravdništvo vse tri zgorajomenjene, namreč oba voditelja part'j in železn:škega mojstra po ij in -!37 kaz. zak. češ, da niso sagometra pritrdili, ko fo mu stebre odkopali in ga pre-' nesli. Danes zjutraj se je na tukajšnjem dež. sodišču vršila kazenska obravnava proti vsem trem obtoženim. Sodnemu dvoru je predsedoval svet. Pederzolli, drž. pravdništvo je zastopal Pangraz«, branitelji pa so bili za Bukrvja dr. Rvbžr. za Trebea dr. Pretner in za Pečarja rtr. Slavik, Na razpravi se je pokazalo, da so sago-meter le premaknili za kakih 4(J—50 cm., ne pa da so ga prenesli, kakor je trdila obtožnica. Priče so izpovedale, -ia onega dne zjutraj ni bilo burje in da sploh ni bilo spozaati kake nevarnosti. Državni pravdnik je trdil, da so obtoženci zanemarjali dolžno pažnjo, branitelji pa so povdarjali, da v inštrukcijah ni razloženo, kako se ima vršiti tako delo. Inštruk-«• je srovore le, kako se ima skrbeti za var-not jo ometi, ne pa kako se ima skrbeti za varnont delavcev. Sodni dvor se je pridružil na zorom branitelje v in je vse tri obtožence oprostil. Dražbe premičnin. V s*b>t>, dne8. m;;'a ob 10. uri predpoludne se bodo vsied naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : uli a Chiozza 19, hišna oprava in glasovir; ulica deli' Istria 007, hišoa oprava ; ulica Piccardi 12, hišna oprava ; ulica Geppa (na ogiu ulica Cairadori), oprema v zalogi, žveplo in rum, 160 vaz verniža in razno; Verdela 392, konj in voz; Opčina 170, krava, obli. uri predp. V remenskf vestni k. Včeraj : topi >mer ob 7. uri zjutraj 6 03 ob 2 uri popoludn* 1 '2 r,— C.- — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.3 — Danes plima ob 3..11 predp. in ob 4.10 pop.; oseka ol H.41 predpoludne in ob —.— popoludne. politični zrelosti naših slojev, na umetniškem delovanju itd. Dokazi v to so nam lepo raz vijajoči se naš tržaški slovenski denarni zavod, velikanska slavnost društva »Kolo« mi nolega poletja, krasno vspele predstave >Ro-kovnjačev« ter nedeljska predstava »Cevljar-barona« v gledališču »Armonia«, kakor prva predstava novega dramatičnega društva, dalje krasno vspeli koncert »Slovanskega pevskega društva« v istem gledališču itd. Kakor opazujemo povsodi lep napredek, tako smo opazili tudi pri našem »Sokolu« zadnja leta prav lepih vspehov. Od nastopa do nastopa smo opažali, kako rapidno napredujejo telovadci pod izbornim vodstvom telovadnega učitelja brata Berganta, ki si je v kratkem času, kar je med nami, stekel velikih zaslug za gojitev resne telovadbe. Kdor se še ni prepričal o velikem napredku naših telovadcev, naj v nedeljo nikar ne zamudi lepe prilike in naj pride na nastop »Sokola« v Barkovljah. Pa tudi kdor je imel priliko videti zadnji lanski nastop »Tržaškega Sokola«, naj pride na prvi letošnji nastop, da bo videl, kako mnogo so naši telovadci zopet napredovali tekom minole zime. Ta nastop zopet poveča simpatije narodnega občinstva do tega simpatičnega in 4 je obžalovala ob enem, da mora opažati nekako mlačnost za našo podružnico, ker je še mnogo Členov odsotnih. Temu je gotovo tudi vzrok današnje slabo vreme. Za bodoče ee nadeja veSega zanimanja in pomoči od strani členov za našo prekoristno družbo. Nadalje je predsednica povdarjala, da je podružnica tekom minolega leta izgubila svojo tajnico, gospo K. Renčelj, katera ae je preselila iz Podgrada za stalno. Njeno delo je opravljala sedanja blagajnica, gospa Ana Nadilo, katero povablja, da sporoči danaS-njemu zboru o delovanju podružnice. Slednja je poročala, da je bil zadnji občni zbor podružnice dne 21. aprila 1901t da je vseh členov podružnice bilo S9 in da jih je izstopilo, bodi, ker so se preselili, bodi radi smrt', bodi, ker ne plačujejo členarine, 48, tako, da jih je danes ostalo 41. Dne 8. sept. 1901 je naša podružnica priredila veselico v korist družbe, katera je gotovo še mnogim, v prijetnem spominu. Veselica je prav dobro vspela tudi v denarnem oziru. včeraj predpoludne skušale neke gruče delavcev na nekaterih kraj.ii, kjer se je delalo, siliti delujoče, naj ustavijo delo. No, redarji so jih razgnali in se ni dalje dogodilo ničesar posebnega. MADRID 2. (B) Majnikova s'avnost je mirno minula po vsem Spanjskem, izlasti tudi v Barceloni. Vihar. KALKUTA 1. (B) Nad mestom Daka in bližnjimi kraji je divjal strašen vihar. 416 oseb je bilo ubitih in letina je popolnoma uničena. Prebivalstvo trpi veliko bedo. ProtiavstrJjski pojavi v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 1. (B.) V nadaljevanju razprave o proračunu honvedskega minister-stva sta poslanec Sammel Bakonvi in Ladislav Ratkav srdito polemizirala proti honvedskemu ministru. Prvi je kritiziral duh, ki veje v honvedstvu ter je rekel, da se duh vojske ne pokriva z narodnim čustvom. Očital je, da se na pouku zgod)vine v hjnvedskih vzgo-jevalnicah zatajujejo naj3lavneje stvari ogrjke minolosti. Kar se tiče himne »Bjg ohrani« je izjavil govornik, da Ogri ne oporekajo tekstil Ista je potem tudi -poročala o dohodkih in tro&kih podružnice, is katerega poročila posnemamo, da se je družbi v Opatiji odpo- j in melodiji, ampak oporekajo pesmi rad ža-slalo v raznih zneskih K 110.50 ter da je v lostnih reminiscenc na 1. 1849. Posl. Radtkav prekoristnega društva, ki posebno med našo j blagajni gotovine še K 2. — To sicer ni ve- pa jc tožil, da je ogrsko vojaštvo nameščeno mladino vzgaja jeklene in odločne narodne f iiko, vendar smemo biti zadovoljni tudi s tem. tudi v Avstriji in v Bosni Hercegovini. V himne >Bog ohrani« vidi borilce, kakoršnje tako krvavo potrebujemo ' — Obe ti {ktročili je občni zbor pohvalno vednem sviranju govornik pravokacijo ogrskega naroda in na-ustanovnega silno vzbujanje minolosti. Žito poživlja ra'a- na tej tako izpostavljeni narodni postajanki. _ v sprejel na znanje. — Poleg interesantnih težkih vaj najboljših ^ Na to se je na predlog telovadcev bo na nedeljskem nastopn »Trža- člena, g. Slavoja Jenko, izvolil enoglasno novi dino, naj prepreČa sviranje te himne brez skega Sokola« v Barkovljah posebno zani-! odbor: vsacega ozira in kljub ljubezni do kralja. —-miva telovadba dečkov, kakoršne že dolgo Gdč. L. Jenko, predsednica, gospa Iv. Minister Fejervay: Ogrska mladina je pre- ni bilo v našem mestu. Razun tega bosta Baje, tajnica in gospa Ana feadilo, bla- pametna in taktna, da bi storila kaj tacegj. skrbela za zabavo izboren možki kvartet in gajnica. — Končno je posl. Ritka v izrekel nado, da vojaški orkester. Po vsem tem smo prepri- j Podružnica bo zastopana na občnem zboru gerutanizacija po vojski v odločilnem tre- čaai, da bo naše narodno občinstvo znalo družbe, ki bo morda že prihodnji mesec v notku ne bo škodovala madjarstvu. ceniti delovanje in zasluge našega »Sokola« Volosko Opatiji, po gospici predsednici in --————— ter da ga z obilo udeležbo nagradi za dose- gospej tajnici, oziroma blagajnic«. i IziclVcl vanje in navduši za se vstrajšnejše bodoče f Na predlog g. S. Jenko se je bivšemu delovanje. 1 odboru izrekla topla zahvala na p.žrtvoval Dopis pod naslovom »Zname- . Nedeljski nastop »Tržaškega Sokola« se nem delovanja. nje raso v, (katereaa uredništvo sicer bo vrfiil po sledečem vsporedu : ! Za tem je člen g. Avg. Nadilo še orne- ni priobčilo v celvti) som napisal *** Uvodna koračnica, orkester. 2. njal, kako se je bil v minolem letu oživil Eilenberg: »Igranje barv«, orkester. 3. V. nekdanji tamburaški zbor, kateri bi bil v Parma-Patzke: Koračnica iz »Rokovnjačev«, tesni zvezi s našo podružnico, ker bi isti so- orkester. 4. Telovadba: a) Proste vaje z or- deloval s svojim zborom na zabavah in ve- kestrom; b) Telovadba ns krogih, proizva- eelicah, prirejenih od podražoiee. Dasi se je jajo d e č k i od 5 do 7 let; c) Telovadba bil tamb. zbor že dobro izvežbal, tako, da bi na bradlji in drogu, izvaja druga vrsta; mu skoraj bilo mogoče nastopiti, vendar se ni č) Telovadba na drogu in bradlji, telovadijo mogel več obdržati, ker so vsi tamburaši, iz- gojenci: d) Uzorna telovadba na drogu Vzemši štiri tamburašice, zapustili naš kraj, j a z. Izjavljam, da sem ga doposlal na svojo roko in da sem pripravljen prevzeti na-se vse posledice. Josip Rozman, stud. pbil. in bradlji, izvaja prva vrsta. 5. Titi: »Slo- nekateri pa so odstopili iz zbora iz raz vaaska ouvertura«, orkester. 6. %* »Kitica razlogov. To je sicer žalostno, ker v Pod-slovenskih pesmij«, možki četverospev. 7. gradil sploh pogrešamo zabave. No, radi tega Smetana: Fantazija iz opere »Prodana ne- ememo obupavati. Ako bi samo bilo vesta«, orkester. 8. Kitica narodnih pes- mogoče, bi zopet poskusili s tamburanjem. mij, možki četverospev. 9. Conrad : »Hrvat- z& to prosi vse prisotne, da se tamb. zbor X ski potpouri«, orkester. 10. Gervais : 1 Va- zopet 0£jvi. lentina«, valček, orkester. Svobodna zabava. Koje še blagajnica iztirjala na členarini Začetek ob 4»/, uri popoludne. Vstop ( K 37 60, je predsednica ob 5. uri in en četrt nina 60 st. za osebo; členi v sokolski oblekij veger zaključila občni zbor. so vstopnine prosti. j »posoJilne in konsaamo društvo« t V slučaju neugodnega vremena odlož. Bekan|k bo ;mejo vdeJ Mlogl kr trgo_ se javna telovadba na četrtek, dne 8. maja j vinake|!ril in gorskega sodišča v Trstu, ' Firn. 26H|2 Voob. JI 50t4, dne 19. t. m. ob & X MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI tek. leta. Društvene vesti. Tržaški Sokol« v Barkovljah. Jako lep dokaz žilavosti in vstrajnosti našega naroda na tržaškem ozemlji je ta, da kljubu vedno večira naporom mogočnih naših narodnih nasprotnikov, da bi nas uničili, vedno veseieje in čilfje napredujemo na vseh poljih. Povs>d opazujemo lep napredek: na narodni zavednosti, na gospodarskem delovanju, na »Slovansko pevsko društvo« nam javlja, da je za koncert dne 11. maja t. 1. gledališče zagotovljeno. Istotako godba. V s pored je že sestavljen ter ga objavimo v eni prihodnjih številk. Za sedaj naznanjamo, da se bodo sedeži in lože prodajale od ponedeljka naprej v kavarni »Commercio«. Priporočamo našemu občinstvu, naj si jih poskrbi čim prej, ker je pozneje izbor težavnejši. »Zavod sv. Nikolaja« imel bi v nedeljo, dne 4. t. m., ob 4. uri in pol popolndne svoj redni občni zbor. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Podgrada v Istri, 22. aprila (Dopis.) Obfini zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metodija za Istro v Podgradu vršil se je danes popoludne ob 4. uri v gostilniški sobi g. Dragotina Vičiča. Vzlic deževnemu vremenu je bila udeležba še zadostna. Razun dveh Členov iz HruŠice ni bilo od zu -nanjih nikogar. Izvedeli smo sicer, da jih je bilo nekoliko namenjenih priti danes na zborovanje, a neugodno vreme jih je zadržalo doma, d oči m so svojo členarino poslali podružnici ali store to še v kratkem. — Prav : družba je potrebna, zatorej hitimo jej na pomoč, kolikor je to vsakomur mogoče ! Na one, ki se naše družbe — boje, ker je ni-rodna, ali ki so neizprosni trdovratoeii, se pač ne smemo ozirati. Predsednica, gdč. Lina Jenko-va, je v svojem nagovoru prisrčno pozdravila prisotne, o. in pol uri popoludne svoj drugi občni zbor v društvenih prostorih in po sledečem dnevnem reda: vpisovanje novih udov, volitev novega odbora za prihodnja tri leta, volitev nadzorništva in razsodništva, even-tuelni predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. K x n n n n x x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X i X X x x z sarajenla jaastvoa naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nrro slov. zaloo pltva iz odlikovanih in svetovnoznaiHh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trato, Via Piaua veochia (Roiario) it. 1. (nt desni strani cerkve sv. Petra). KoakvniM aemoffofta, ker Je blago trn prva roka. - Brzojavna poročila. Delegacije. DUNAJ 2. (B.) Cesar se poda dne 4. maja v Budimpešto na otvorjenje delegacij. Dne 8. se povrne na Dunaj, da bo navzoč na renuneijaeiji nadvojvodinje Marije Kristine in na poroki iste, ki se bo vršila dne 10. maja. Isteg« dne zvečer odpotuje cesar zopet v Budimpešto. Državni zbor. DUNAJ 25. (B.) Zbornica poslancev. _ Zbornica nadaljuje razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. Posl. Korbus je Q tožil radi sistematičnega zanemarjanja trdov- ^ skega stanu. Posl. Heilioger se je izjavil proti delu na domu in proti krošnjarstvn ter je priporočal u vedenje obskrbe za starost in iuvaliditeto malih obrtnikov. Posl. Wilhelm je zahteval temeljito preosnovo obrtnega reda in u vedenje spričevala vsposobljenosti za trgovinsko obrt. Prvi maj. DUNAJ 2. (B) Včerajšnji dan je mirno minul tu in v provinciji. Na Dunaju so ■elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ngodne U ^ V cene. K K K VILJEM DALL1 TORBE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) MoJe pohištvo donesesra&o. • ■ ® g i Aleksaiier Levi liHZii Prva In nafvetja Urara a pohHtva gj vseli vrst. -#s TRST S«- g) TOVARNA: ZALOGE: Via Tssa, j Plazza Rastri« #t 2 gj ▼ogal I (šolsko poslopje) Sj | Is Via Rftsris it 2t% Telefon St. 670. -MOM- Velik tsbor tapecarij, zrcal ln slik. Ia- vriij« naroSbe tnđl po posebnih načrtih. ^ Cono brvi konkuronoo. St ILOlTKOTill C1IIK ZAIT0I1 II FK1IK0 ® Predmeti postavio se na pat obroci SjJ a (I železnico fmntco* (90 Mala oznanila. Fod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih Onah. Za enkratno inercijo se plača po 1 nvč. za hfsedo: za večkratno insercijo pa »e cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gid. ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev t sodčih in b»**11lt»li Par1 OIIP hlinh u,icmdelle Acque 12 rOr.idUt JdHUU Zaloga vsakovrstnih vši in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Nepregorljire mrežice. r\ v Trstu, Piazza Negozianti St. 1 V llO£ rnJm priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Aaer.a Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« j ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogi drugi časniki. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pe karna in al adčičarna j*vei kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejem« tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna Jakob J e 1 len Pekarna in sladčičarna V Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Konrad Jacopich ^Vll" Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. ulica Acquedotto š t 23. Prodaja vina na sodih m buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na doin po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Skladišče vina a Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo Št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dane«; naprej točijo sledeča vina : refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novČ- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Veak zamore moja viha analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. Odlikovan z d vem i zlatimi in bronastimi kolajnami Fran llavati ulica Giulia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. "•i trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, j vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. j — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno t»lago tudi na deželo na debelo in j drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in (zmernimi cenairi. Dr. Rosa Balsam --(I Praško domače zdravilo ii letam B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in sdvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi ia shrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč po pošti 20 ovc. več. I varilo t Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno polo-ženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. £ Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. ii ir. dvornega zalapteija „pri črnem orlu" Praga, Malaatran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v Irkarunh Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. I.ueiaiu. K. Leitenbnrgr, m P- Preadinl, S. ^erra^allo, A. Muttina, C. Zanetti, A. Pra\marer. * ll M Na najvišje povelje Njepvep e. in kr. apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega 17 8*2*2 dobitkov t gotovini v skupnem znesku 44*2.850 kron. ftlavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 12. junija 1903. Jedna Srečk* S Une 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u. III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pii davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis" za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poStnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. XXXXXKXXKXXl(XXXXXXItXaXXXXKXXXXMX X x * n n n n n k n x s X X x x x x x x x paglianovo mazilo (sirup) o oo o°o o°o o°o o oo o oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Einesta Pagiia.no nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieroii ma lVgliano izključno pravico postopati proti vea-k< mur, ki bi ra?j»ečav»l ponarejanja, ter je oh jednem prisodil tvrdki vse sodne tr< ške in odvetniške ttoške provzi ocene do let5* 1*97. Naš s rap je ravno it-t«, k«>jt ga je izumil 1SJJ8. pok. naš stric prof. Hieronim Pacliano ter hianimo njegove iz\irne rtcepte. s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z ajdovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču. Poživljamo vsakogar, da pr*klice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno »zdelke, koji nosiio na lončku in ovitkih n«šo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata S. Marco. xxkxxxkxxxxxxxxxxxxxmxxxxxxxxxxx prodajalnica izgotovljenih oblek = „Mla citta fli Trieste" = tvrdke h EDVARD KALASCH wm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših eenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izveirredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, p rose k ar, nadalje Dreherjevo-pivo, Plzeudko iti Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo pnpo-oSa Fran Benčič, krčmar. Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobi c. kr.. eastništvo, vladni, mestni in železniški uradniki t,er vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se daje ju. proti varščini na ne-1 premičnine, uredno^tne listine, reutć, vžitke, zavarovalne polioe itd. Obrniti se na Hinko Giberti, ul. Canale 7, I ix x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jftetodijevo cikorijo OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste oblivala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačna vsakovrstno oblivalo ter sprejema na-ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. 3van Angeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopičev vseh vrst in sčetk. nahajajoč- se na tržaškem trgn ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih sčetk od grive a i korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke seetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Velita zaloo imu blaga. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalue brez podajanja. FONOGRAFI - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI za koncerte (najboljši na svetu) tudi na plačevanje v obrokih. PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, v velikem izbora Ofllovani grafični zavod E. Freisinuer tvrdke Trst. - Corso Stv. 2. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Trakovi barvane pečatne blazine in pripaliti za pisalne stroje. Spetialiteta napisane plošče in Me od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELIOGRAFIČE> PAPIR pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlobe. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje in čišćenje pisalnih strojev vseh vrst. Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velika luajmifiM novost: elastični tapeti trn »nje ufcpalai izgotoiijfni ? močni jekleni M uvedeni v pnih oolnišnicafi. zavodili prodajalnah itd. itd. PoBsoževalni stroj: „OFTIMUi" (popolniši Sapir^rsf) Kr 2S.— v velikosti 22 X cm.