24. štev._V Kranju, dne 12. junija 1909. X.-leto.
MRENJEČ
======== Političen in gospodarslg list ========
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 1 K, a pol leta S K, za druge države stane 560 K. Posamezna Itevilka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v <Zvezdi*. •
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo a celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniJtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Samo slepilo!
Naši klerikalci vedno vpijejo po svojih shodih in časopisih, koliko so napredovali v zadnjih letih, kako so dobili občino za občino v svoje roke in v zadnjem času neomejeno zagospodovali nad celo kranjsko deželo. Hvalijo se, da so «liberalce« pahnili skoro iz vseh nastopov, da sedaj odloča «kmet» o svoji usodi sam in ta «kmet» je verni pristaš »Slovenske ljudske stranke*. Ce pogledamo stvar malo natančneje, kmalu izprevidimo, da je vse to hvalisanje pravzaprav namenjeno le za to, da bi se nepoučene mase preslepilo in jih ie tesneje privilo nase, češ, da itak vsa moč tiči le v klerikalni stranki. Kaj so pa pravzaprav dosegli klerikalci sami? Večino imajo v deželnem zboru, ker je bila volilna reforma prikrojena tako, da so morali za. e priti do absolutne večine. Slovenska napredna stranka v deželnem zboru sploh nikdar ni bila v večini, temveč vedno v znatni manjšini nasproti klerikalni stranki. Po navadi je bilo razmerje med strankama 9:16. Ce je hotela napredna stranka uveljaviti kako napredno načelo v deželi, je bila navezana na ustavoverne veleposestnike. Izgubila ni napredna stranka, odkar se je vnel načelni boj med naprednjaki in klerikalci v deželi, sploh nobenega deželnozbor-skega mandata. In v občinah? S kako kriča-vostjo vpijejo klerikalci: Zopet je padla liberalna trdnjava' —- pri občinski volitvi, v x, y je sijajno zmagala S. L. S. Kako pa je vse to bahanje v resnici? Večinoma samo slepilo. V največ občinah so dolgo let vladali možje, ki so po svojem premoženju in večkrat tudi po svoji izobrazbi daleč prekašali svoje sovaščane. Ti ljudje so bili več-alimanj protiUerikalni, ali voljeni niso bih radi svoje strankarske pripadnosti, temveč radi svojega
PODLISTEK.
Katakombe na menglikem polju«
(Črtice iz domače gorenjske zgodovine.)
Naj se najine iznajdbe presojajo kakor hočejo, ali kar je res, je res, kar sva zadnjič na gorenjski Rašici iztaknila, presega celo najino znamenito iznajdbo na Snežniku. Tam le bil namreč moj tovariš dr. Čakajc .iznašel" popolnoma nov snežnik, kar je bilo zemlje- in poto-piscem doslej gotovo še neznano. (Najbrž tako tudi še ostane.) Jaz pa sem bil po mnogih ovinkih in ovirah našel pot iz novo .iznajdenega" gori na stari Snežnik. Te najine snežniške iznajdbe gotovo ne spadajo semkaj, ali omenjam jih le mimogrede, ko nas pelje kamniški .brzovlak" iz Ljubljane do Tavčarjevega dvora. Ker je to pot kurjač najbrž pozabil na običajne trske, s katerimi bi podkuril, se »brzovlaku* ni posebno mudilo. Zato sva se s tovarišem dr. Čakajcem spotoma lahko ozrla nekoliko po okolici, to se pravi, po prelepem ljubljanskem polju.
To polje nalikuje kranjski (gorenjski) davnini, le da je polovico manjše in izdatno nižje ter ponekod za obdelovanje še neugodnejše kakor kranjska ravnina. Le ta obsega namreč 270 km8 ter meri 366 m srednje višine, dočim obsega
vpliva. Z rastočo in razširjajoče se izobrazbo, ki se kaže posebno še v vedno večjem zanimanju za javne posle, so pričele prihajati tudi mase do sedaj indiferentnih občanov na volišče in že iz naravnega odpora proti vladajočim ljudem volili pod vodstvom, za vse drugo, kakor za vero vnete duhovščine enkrat ali dvakrat ljudi, ki jih jim je zaznamoval farovž. Pravimo enkrat ali dvakrat, ker iz vseh krajev naše dežele nam prihajajo glasovi, da se kmetje farovškega jerobstva v občinski upravi prav kmalu naveličajo. Primerjajmo le zadnje volitve v sorski ali poljanski dolini, na Lancovem, občini, ki jo pozna komaj par sosedov, ki je pa vendar postala naenkrat tako liberalna, da so morali imenovati kar 10 častnih občanov L L d. i. t. d.
Smelo rečemo, da protiklerikalne ideje v deželi nikdar niso bile tako razširjene kakor so sedaj. Z zlorabo prižnice in izpovednice so duhovniki našega kmeta pripravili ob vero. Kadar govore po prižnicab, da gre pri volitvah za vero, se jim kmet smeje, ker on bolj pozna faruvško bero nego duhovnikovo vero. Ne rečemo, da razne klerikalne organizacije ne motijo mirnega razvoja v mišljenju našega ljudstva. Katoliška izobraževalna društva, Marijine družbe, telovadni odseki, zlasti pa gospodarska društva privezujejo naše g t kmeta in delavca na duhovuika, ki vidi svoj posel v prodajalni, posojilnici ali telovadnici, — cerkev mu je deveta briga — toda inteligentnejši se tudi v teh družbah ne čutijo zadovoljne. Duhovskega varuštva se izkušajo otresti in iz raznih zadrug in društev napraviti samostojne od duhovstva neodvisne organizacije. Seveda elementi, katerim klerikalizem nese, in takih ljudi je tem več, čim več moči imajo klerikalci, bodo ostali zvesti pristaši S. L. S., dokler jim ta — ne zadrgne mošnjieka.
ljubljansko polje le 130 km8, srednja višina pa znaša le 290 m. Razprto je od Medvod do Doba ob Savi in od Ljubljane do Mengiša ter se nagiba od zahoda proti vzhodu. Tla so posuta z gruščem, oziroma prodom, nižje doli se nahaja sipina, starejše naplavina. Iznad ljubljanskega polja nas pozdravljajo naši stari ljubki znanci: Šmarna gora (675 m) s severno panogo Brezovico, Rašica(431 m),Šišenski hrib (427 m), Ljubljanski Grad (364 m), tam vzhodno od Črnuč pa Soteski hrib (405 m). Kakor na kranjski ravnini, se je razprostiralo nekoč tudi čez ljubljansko polje veliko jezero, dokler se ni po pretrganih tesneh od Zaloga proti Litiji, porazgubilo in odteklo. Njemu je sledila naša gorenjska hčerka Sava, ki je, da ne segamo v nje mladostna leta, ko si je pretrgala pot zadaj za Mengišem ter se objela s posestrino kamniško Bistrico, razločila Šmarno goro in Rašico, (nekateri to delo pripisujejo Kokri) in šele pozneje si je izbrala svojo današnjo pot, ob kateri je zopet pretrgala razrastke polhovgrajskih dolomitov ter zapadno pobočje Šmarne gore. Zadovoljila se je ta neukročena porednica sicer s to novo smerjo, ne pa tudi s strugo. Prvotna struga — prosim, poglejte od Medna (pri Št. Vidu) — je bila mnogo višja in obsežnejša. Stara glavna ježa gre približno od Medna čez Vižmarje, kjer je nekdaj stal pri .baronu" mlin na ladijah; I
V dnu svojega srca smo prepričani In vsa znamenja zadnjih let nas potrjujejo o tem, da gremo tudi v naši deželi, čeprav počasnim korakom, vendar dosledno po oni poti, ki nam prinese na deželi samostojno agrarno stranko, ki bo videla v klerikalizmu enega največjih sovražnikov kmetskega napredka, v mestu pa svobodomiselno, demokratično stranko, ki bo temeljila ali na zasebni lasti (v to prehaja naša narodno - napredna stranka), ali pa zahtevala odpravo zasebne lasti, to je sedanja socialna demokracija, ki pa postaja vedno bolj socialno-reformatorična, s čimur se prepad med poslednjima strankama vedno manjša.
K poglavju o narodnosti naših klerikalcev.
Ni se le poleglo huronsko veselje v klerikalnem Izraelu vsled osebnega maščevanja, ki spada med najvažnejše taktične poteze klerikalne stranke, nota-bene — nad županom Hribarjem od 20. maja sem, ko je na klerikalen pritisk pokazal dr. Ambroži« original tiste pogodbe z večimi, med njimi Hribarjevim podpisom, ki pa se je sklenila v popolnoma drugačnih razmerah, kot so pa danes in ki je, večinoma neizpeljana, že davno pokopana, že kažejo popolnoma zanesljiva znamenja, da hočejo isti klerikalci, ki se s ozirom na to pogodbo ponosno trkajo na svoje narodne prsi, da hočejo isti klerikalci odpreti Nemcem vrata v občinski zastop slovenske metropole s pomočjo proporcionalnega volilnega zi-stema. Ali ne čutite, gospoda, da se sami bijeta po zobeh t Z eno roko kažete na moža kot narodnega izdajalca, ker je pred več leti z dragimi vred honetno izjavil, da imajo Nemci pravico priti v ljubljanski občinski svet, a se sam kar najodloč-
potem čez Klečje, Savlje---Ravno, ko
hočem izreči Jezica, jo prisopiha naš „brzo-vlak" že do pod lesenega mostu pri Jezici, kjer ljubljansko polje nagloma pada ob vasi Jezici, ali če rečem, malo nad Alešem zgoraj, bodo tudi Ljubljančani vedeli, kje je to.
Midva sva bila namenjena čez francoski tabor ter Stražo na Rašico in od tam na mengiško polje. Da pa nisva imela namena na mengiškem polju iskati katakomb, za tako »brihtna" nas smete že smatrati, še preden izveste, kako sva kljub vsi smešni neverjetnosti vendar prišla do katakombe na mengiškem polju.
Kdor hoče z nama, izstopi na Tavčarjevem dvoru. Dolg čas, vsaj upam, ne bo nikomur, zato je dobro skrbljeno. Vidite n. pr. tamle, ne daleč od železniškega mostu, je stal morda pred kakimi 50 leti Alešov mlin na ladiji; nekaj nižje doli pod Malo vasjo pa še drugi mlin »pri Pipanu". Danes, kakor vidite, tod okoli ni duha ne sluha, ne o Savi in ne o Aleševem, najbrže tudi ne o Pipanovem mlinu. Kam je vse to šlo? Odgovorimo najprej vprašanje glede Save. Sava, kajne, je prav taka, kakor ženska ljubezen. Ljubi izpremembo. V desetletjih namišljeno, danes teče še tod, a jutri je ie stare struge sita, si včasih kar čez noč izbere drago, novo strugo, kakor dekle, četudi ne novega, pa vsaj dragega fanta. I Že iz vlaka ven smo videli, kako visoko je nekoč
neje zoper stavil izpeljavi tega^načrta, a z drugo roko sami odpirate vrata, skozi katera naj se vgnozdijo Nerad v ljubljanskem občinskem svetu, is katerega se jih je pred tolikimi leti z največjim naporom in požrtvovalnostjo pognalo! Ako bi se izpeljava! na Kranjskem proporcionalni volilni zistem, bi morala biti Ljubljana iz narodnostnega stališča zadnja v tem oziral In Nemci ie trobijo v svet, da so jim zagotovljeni le najmanj štirje mandati!
Toda počasi, gospoda mojal Ali veste, kaj delate? Pripomoči hočete našim najhujšim na-rodnim so vragom do zastopstva v slovenski metropoli in to v času, ko isti Nemci teptajo tako v prah slovenske manjšine po štajerskih in koroških mestih in trgih, da se niti ganiti ne smejo, še več, nas vse tako zasledujejo, da je vsak Nemec nekak policaj čez Slovenca; to pomoč jim hočete izkazati v času, ko se v beli slovenski Ljubljani nabijajo enojezični napisi, v času, ko so trupla nedolžnih slovenskih žrtev nemškega šovinizma od 20. sepL le napol topla v hladnem grobu, v tem času podajate Nemcem roko v pomoč, isto roko, katero ste podali po 20. sepL naivni narodno - napredni stranki, da se je v kalnem lažje ribarilo!
Toda še ni izpregovorjena zadnja beseda 1 Naše, tudi priprosto kmečko ljudstvo je že toliko politično dozorelo, da ne bo nikdar kaj tacega mirno trpelo, kar uganjajo njegovi voditelji. Vsak pristal narodno-napredne stranke, vsak, kdor v svojem srcu čuti slovensko, ve, kaj je njegova dolžnosti Ven med ljudstvo in pokažite mu njegove voditelje v pravi luči! In o Vas, narod no-napredni poslanci, nihče ne dvomi, da bi ne vedeli, kaj Vam je storiti! Pokažite, da predstavljate še vedno moč, ob kateri si tudi na Kranjskem Črni generali lahko zlomijo vratove I Nemcem je na Kranjskem enkrat za vselej odklenkalo — kdor ravna drugače, je narodna izdajica, ki nima mesta v slovenski družbi! Pa bodi Peter ali Pavel!
Na delo, dokler je čas! S.
JVUadeniški Marijanski shod na Brezjah.
Brezje so znane po celi Sloveniji kakor božja pot, in naš slovenski narod kaj rad roma v ta idiličen kraj s pravo pobožnostjo in pravim zaupanjem v pomoč Marije. Le žal, da izkoriščajo naši klerikalci to pristno narodno pobožnost v svoje sebične namene, po reku: Namen posvečuje sredstva. Kakor je pred časom delal oni čudež znani Finžgar reklamo za večji shod „Marijinega kronanja", tako se je porabila zahvala neke histerične Uršule Bonač, priobčene
tekla Sava; danes je od vse te slave le še preostala večalimanj strma, visoka in nižja ježa. Ker smo zvezo prvotne ježe prej pretrgali pri vasi Jezici, dajmo, še preden izpregovorimo o usodi obeh omenjenih mlinov, kar na tem mestu izpopolniti to zvezo. Ježa se torej nadaljuje od vasi Jezice preko Male vasi, Stožic, Tomačevega, Jarš (ne onih pri Mengišu), Obrij, Šmartna, Hrastja, Sneberij, Gornje in Spodnje Dobrave do Zaloga. Poleg te glavne ježe je še mnogo drugih, manjših, novejših, ki padajo stopnjevalno proti sedanji strugi. Ali ker se o tem morda ob priliki kakega drugega izleta še kaj več pomenimo, vrnimo se zopet nazaj na novi črnuški most. Glede onih dveh mlinov je bila stvar namreč taka: Nekoč v pozni noči pribuči Sava, kar na-gloma narasla, dol od Vižmarjev ter se s tako silo upre ob mlin, da hipoma odtrga verigo, za katero je bil pritrjen. Ker je bila veriga že pretrgana, mlinarju ne preostane drugega, nego da skoči v vodo ter se plavaje reši nevarnosti. Plavajoči mlin so potem dobili nekje doli pri Zalogu. Takrat je bila tudi za vasi ob ježi velika nevarnost Sava je trgala cele kose zemlje, kopala si jame globoko v zemljo. Pod zadnjo bajto (Ljuben) pri Stožičah si je bila naredila globok prepad, vsled tega so orožniki primorali Ljubna, da se je vpričo nevarnosti, da se hiša pogrezne, izselil. (Nek star mož, ki mi je o tem slednjem pravil, meni, da je temu kakih 25 do 30 let.) Pripovedujejo, da je pustil Aleš odneseni mlin prepeljati nazaj, da je potem še nekaj časa opravljal svojo službo, a da ga je prihodnja večja povodenj zopet odnesla. Takisto se je zgodilo tudi z onim drugim mlinom.     Dalje prih.
menda v treh številkah ..Slovenca", za reklamne namene .mladeniškega shoda" na binkoštni! torek. Menda je to višek zlorabe pobožnosti našega vernega naroda. — Mladeniškega shoda dne 31. maja in 1. junija se je udeležilo — šteto na okroglo število 1200, reci: tisočdvesto ljudi, po veliki večini mož, fantov in otrok, ld so bili zbrani pod 26 zastavami, oziroma banderji. Shod je bil — s strogo cerkvenega stališča vzeto — nad vse lep, lahko rečemo tudi koristen. Kajti prvič so si ti romarji ogledali našo prelepo Gorenjsko, a drugič so bili tudi govori, ki so jih ti romarji slišali te dneve, prav umestni z malimi izjemami, ki ne pridejo ravno v poštev pri večini teh romarjev, zbog njih povprečne na-obrazbe. — Procesija na večer binkoštnega pon-deljka ostane menda v spominu vsem romarjem, saj je naš slovenski narod posebno dovzeten za take cerkvene izprevode že od pamtiveka. Ravno-tako so se v lepem redu izvršila ostala cerkvena opravila drugega dne. — Zanimivi so pa bili govori na javnem pred cerkvijo. Shod je otvoril župnik Kalan, znani protialkoholni voditelj, ki je obenem tudi vodil shod. Iz njegovega nagovora je zvenelo, da ima pred seboj še jako, jako izobrazbe potrebno množico, ki jo drži skupaj edino le ona prirojena verska zaupljivost, ki je ravno našemu narodu lastna. Župnik Brešar iz Veleso-vega je dober ljudski govornik. Njegov govor je bil v istini odmerjen duševnemu razpoloženju poslušalstva, kar je pričala pazljivost, ki je vladala med poslušalstvom. Izvrsten se nam je zdel govor kaplana Frfihlicha iz Kranjske gore. Ta govor bi naj dobili vsi slovenski kaplani, posebno oni, ki sejejo sovraštvo in prepir v posameznih občinah, v roke, da si ga vtaknejo za ogledalo, a tudi vsem urednikom .Slovenca" bi ne škodoval prav nič. .Mir in ljubezen", to je klic naše sv. vere. — Malo debela je bila trditev druzega govornika, nekega mladeniča Vera iz Ptuja, da je k zmagi klerikalcev pri zadnji deželnozborski volitvi na Štajerskem nad naprednjaki največ poru ogla Marija, kajti v ta namen so se vršile neke procesije in volitev se je vršila v mesecu maju, ki je posvečen Mariji. Oglasilo se je še nekaj govornikov, med njimi tudi nek Mikelj iz Kamne gorice, ki se rad ponaša s svojim govorniškim talentom na sestankih gorenjskih .Orlov", kakor se je n. pr. dne 25. aprila v .Katoliškem domu" na Jesenicah.
Naše mnenje o tem shodu je: Še več takih shodov. Dajte prilike, da se naš narod izobrazi, posebno mlajši naraščaj, uvedite ga med svet, da ga bo imel priliko ogledavati z lastnimi očmi, vzbudite mu smisel za branje — in osamosvojil se bo prej, kakor sami mislite in nastopil bo pot, ko se bo otresel svojih dosedanjih varuhov, in naša pota se potem strnejo v skupni — nastop.
Poučni listek.
Nekoliko o naši ustavi
Dalje.
Pravice in dolžnosti poslancev.
Najvažnejša pravica poslancev je nedotakljivost ali imuniteta. Vsak poslanec sme namreč glasovati v zbornici, kakor hoče; zato je odgovoren le svoji vesti. Pa tudi za noben govor v zbornici ga ne sme prijeti državni pravdnik ali sodnija, naj bi bil govor še tako kaznjive vsebine. Vendar pa je za govore odgovoren zbornici sami, oziroma predsedniku, ki mu sme vzeti besedo. Dokler traja zasedanje zbornice, se ne sme sodnijsko preganjati noben poslanec, razen Ce zbornica sama to dovoli, tudi se ga ne sme zapreti brez zborničnega dovoljenja, izvzemši Ce bi bil zasačen pri delu. Pa tudi v tem slučaju ima sodnik dolžnost, da takoj naznani zadevo državnemu zboru, ki sme zahtevati, da se obdolženec izpusti in sodno ne preganja, dokler ni zasedanje državnega zbora zaključeno. Tudi tedaj, če je državni zbor samo odgoden in ne zaključen, še vedno traja poslanska imuniteta. Poslanska imuniteta se tudi kaže s tem, da resnično poročanje o obravnavah in govorih v državnem zboru ni kaznjivo in se ne sme zaplenili knjiga ali časnik, ki o tem poro Ca.
Vsak poslanec je dolžan, da se udeležuje zborničnih sej. Glasovati se sme samo osebno in ne s pooblastilom. Poslancem ni treba sprejemati od volilcev nobenih navodil.
Poslanci imajo na podlagi postave z dne 7. junija 1861, IL 63 drž. zak, med zasedanjem državnega zbora pravico do dijet ali dnevščin, dalje pa tudi dobe odškodnino za pot začetkom in koncem vsakega zasedanja in tudi pri vsaki odgoditvi državnega zbora, ki jo odloči cesar.
Dijete znalajo 20 kron za vsak dan navzočnosti poslaačeve v državnem zboru. Dnevlčine se prejemajo od začetka zasedanja ali po odgoditvi, ki je trajala več nego 14 dnij, od dneva, ko poslanec naznani svoj prihod v zbornični pisarni in se zato vpile v ondi razpoloženi imenik.
Ce se kakemu poslancu dovoli dopust, preneha pravica do dnevšCin z dnevom, ko ga nastopi, in se zadobi spet z dnevom, ko se naznani prihod v zbornico.
Ce je pa kak poslanec le vsled bolezni zadržan prihajati k sejam in se je to naznanilo zborničnemu predsedniku, se mu dijete vseeno izplačujejo.
Dijete se izplačujejo koncem vsakega meseca za nazaj, Ce je pa državni zbor po cesarju odgoden ali zaključen, pa isti dan, ko se zbornica odgodi ali zaključi.
Na Nemškem državni poslanci ne prejemajo nobenih dijet, na Ogrskem prejmejo določeno vsoto za vse leto, naj zbornica zboruje ali pa ne. Prav je, da poslanci dobivajo dijete, da se tudi mani premožnim osebam omogoči vstop v zbornico, ali po našem mnenju je kontrola, ali kdo izvršuje svoje poslanske dolžnosti, preslaba. Tako se lahko zgodi, da kdo vleče tedne, celo mesece dijete, pa sedi na Kranjskem ali Štajerskem doma za pečjo in bere razprave iz državnega zbora.
Nihče ne sme odkloniti dijet ali potnih odškodnin. Člani gosposke zbornice ne prejemajo nobenih dijet ali kake druge odškodnine.
Gospodarski del.
Ako hočemo bika dolgo časa ohraniti la pisma sposobnega, mu moramo dati pred vsem priložnost k zadostnemu gibanju na prostem (na planem), ker s tem se krepčajo mišice nog, kar je za skok neobhodno potrebno. Za zadostno gibanje bikov skrbimo največ s tem, da napravimo zunaj hleva primerno ograjen prostor «tekališče», v katero se naj bika vsak dan par ur izpusti, da se zadosti izprehodi. Tudi za bolj lahka dela, kakor * vožnjo zelene krme, odvažanje gaoja i. t. d., naj se bika rabi. V hlevu pa moramo skrbeti za to, da ima bik vedno pripraven, svetel prostor, ter da mu dobro nastiljamo, da ne stoji z zadnjimi nogami v luži, ker s tem se mu parklji preveč omehčajo. Tudi preveč krme naj se biku ne daje. Najboljša krma za bika je seno, poleg katerega mu moramo dajati 2—3 kg zdrobljenega ovsa na dan. Tudi nekaj slame naj se mu poklada poleg sena. Za pijačo služi biku najbolje čista, zdrava voda.
Ajdi zelo ustrežemo, ako ji pognojimo z umetnimi gnojili, zlasti z rudninskim superfosfatom, kateri ima v sebi 14% v vodi raztopne fosforove kisline. 100 kg tega gnojila stane 8 K v Ljubljani. Za mernik posetve se ga rabi 25 kg. Pognoji se na ta naCin, da se ga po straišču raztrosi in potem podorje. Skrbeti moramo, da ga pravočasno naročimo, ker se nam naročilo lahko zakasni.
Listne ail nam škodujejo s tem, da izsesavajo zelene dele dreves (Ustje), radi Cegar isti v rašči zaostanejo in se sfrkujejo. Odpravimo jih, najlažje z 2% raztopino tobakovega izvlečka (ekstrakta). Tobakov izvleček se dobi v trafiki in stane kg 2 kroni.
Seznam približne potrebščine obikrbovtlnih predmetov za dobo 1909/10 za c. in kr. vojne. Intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščino predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1909/10 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Seznam obsega pšenico, rž, oves, mrvo, slamo, kruh, drva in premog. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornioe v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo pravočasno razglasile.
Koliko velja tnekaija Bosne In Hercegovine. Okupacija leta 1878 je veljala 62 milijonov kron, odkupnina, plačana Turčiji, 55 milijonov, zadnje vojaške priprave 220 milijonov, skupno 337 milijonov kron.
Pepel kot naitelja sa perotnino. Lesni pepel je zelo dobra nastelja za perotninske hleve, ker ovije in ohrani perotninske odpadke ter prepreči okuženje zraka v hlevih. Tudi perotninske mrčesi se deloma ugonobi ž njim. Slednje se uspešno doseže, ako se vrže pepel proti stropu in stenam, da se vsede v vse njih razpoke ter pokonča v teh se nahajajoče mrčesi. Perotninski odpadki, pomešani z lesnim pepelom, tvorijo izvrsten gnoj za zelenjadni vrt i. t. d., v katero svrho ga je dobro pomešati s prstjo.
Koliko priipeva država sa ljudsko šolstvo. Država prispeva za ljudsko šolstvo le 562.152 K( čeprav znašajo stroški 87,609.960 K, katere pokrivajo občine, okraji in dežele. Torej znaša državni prispevek le 0 64 odstotkov vseh stroškov. Na Pruskem prispeva država 40 odstotkov za ljudsko šolstvo in na Francoskem 220 milijonov za šole sploh. Ker so učitelji splošno zadovoljni, da se ljudsko šolstvo podržavi, naj bi se poslanci potegovali za podržavljenje, kajti s tem bi bilo tudi deželnim financam najbolje pomagano, ker bi se Um odvzeli tako veliki izdatki.
Sladkor kot raikoževalno sredstvo. Po mnogih krajih ima priprosto ljudstvo že od nekdaj šego, da žge v sobah, kjer leže bolniki, sladkor. Zdravniki so se temu dolgo časa le smehljali. Sedaj je pa profesor pariškega Pasteurjevega za-
I. priloga „Goren]cu" if. 2» \x 1.1909.
voda Tnlbert napravil mnogo tozadevnih izpokusov. , materinščino če že ne zametujejo in zaničujejo, Dognal je, da se razvija pri žganju sladkorja j pa vsaj neopravičeno zapostavljajo za drugim nekak mravljinčasto kisli acetilenski vodik, ki je takozvanim .deželnim jezikom". Komaj osem eden najbolj učinkujočih dozdaj znanih antisep- ( mesecev je tega, kar smo korakali po Ljubljani
za pogrebom nedolžnih narodnih žrtvev Adamiča
tičnih plinov. Posrečilo se mu je ubijati s temi še žge sladkor v zaprti posodi, v kateri je gnilo 1
plini bacile tifusa, tuberkuloze, kolere "i. t. d. Če j in Lundra. Takrat smo bili polni oduševljenja za
meso ali pokvarjena jajca, izgine takoj in po polnoma neprijetni duh.
Telefon brez iico is Evrope ▼ Ameriko. Z brzojavom brez žice napreduje z roko v roki telefoniranje brez žice. Poizkusi, ki so se izvedli za oddaljenost r kolo 300 km, so se dobro obnesli. S'daj pa ima nastati telefonična združitev z Ameriko. Kakor javljajo francoski časopisi, je sklenila francoska vlada z Amerikancem de Forestom dogovor, po katerem ima biti v teku dveh let uvedeno telefonično združenje E ffel-jevega stolpa s hišo amerikanske družbe Equitable. Če se ta načrt posreči, imel bo kaj daleč segajoče posledice.
Gospodarski pouk ▼ nemški armadi. Vojaki v nemški državi se ne učijo samo korakati in streljati. Preteklo zimo so dobili oni, ki služijo drugo in tretje leto, še šolo za poljsko gospodarstvo. Tu se učijo, kako treba delati na polju in v hiši. Za učitelje so odločeni ljudje, ki imajo dosti gospodarskega znanja ter so stvarno izvežbani. Glavna skrb je, da bodo mogli ono, kar slišijo, kasneje v resnici uporabljati. Zato govorijo najprvo o eni reči, da jih vojaki dobro razumejo, potem izprašujejo sedaj enega, sedaj drugega o vsem, kar so jim razlagali. Vojaki morajo odgovarjati. Na razpolago so tudi razna orodja in priprave in uči so jih, kako se je posluževati tega orodja. Poučuje se jih tudi o trgovini, industriji in drugih panogah narodnega gospodarstva, seveda toliko, da dobijo nekaj pojma o teh rečeh ter kako se kak posel vrši. Glavni namen je, da se vojak v času službe ne odtuji kmečkemu delu, marveč se vrne domov z razširjenim znanjem in povečano ljubeznijo do kmetovanja. Učitelji jim ob vsaki priliki razlagajo, kako važno je kmetijstvo v življenju države, kako lepo življenje na vasi in kako je poljedelski poklic pred vsemi drugimi najboljši in najsrečnejši.
Tedenski sejem v Krsnln dne 7. junije
1909. Prignalo se je — konj, 92 glav domače gdveje živine, 15 glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 327 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, —domačih ovac,
— hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1450, proso K 775, rž K 10-—, oves K 9—, ajda K 850, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje — vin.
Zgodovinski in slovstveni pregled za prih. teden :
18. junija. — 1866. Avstrija in Pruska odpokličeta svoje poslance iz Berolina, oziroma Dunaja. — 1878. Od 13. junija do 13. julija berolinski kongres, kjer dobi Avstrija naročilo, da vojaški zasede in upravlja Bosno in Hercegovino.
14. junija. — 480. pred Kristorn. Leonida pade s 300 Spartani pri Termopilafa. — 1782. * Skof Anton Alojzij Wolf v Idr.ji. — 1798. * Češki zgodovinar France Palacky. — 1800. Avstrijci podležejo pri Marengu. — 1807. Bitka pri Friedhefu. — 1872. Pravila »Glasbene Matice« potrdijo v Ljubljani. s
16. junija. — 1806. Vratislav II. češki prejme za svojo osebo od nemškega cesarja Henrika IV. kraljevo dostojanstvo.
— 1606. (1608.) * Slikar Rembrandt. — 1876. * Pesnik Alojzij Merbar (Silvin Sardenko na Jezici).
16. junija. — I24t>. Ogri pri Litvi premagani. Vojvoda Friderik II. Prepirljivi pade v boju, ž njim izumre Babenbersko moško deblo. — 1714. * Sloveči matematik in pisatelj Joahim Košutnik v Beljaku. — 1815. Bitka pri Lignyju. — 1896. t Skladatelj Anton Nedved v Ljubljani.
17. junija. — 1696. t Poljski kralj Ivan Sobiesky. — 1722. t Malborougb. — 1789. Začetek francoske revolucije; tretji stan se proglasi kot ustavna skupščina. — 1907. Prva seja državnega zbora, izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice. '
18. junija. — 1675. Bitka pri Fehrbellmu. — 1757. Bitka pri Kolinu; Daun premaga Friderika II. »Rojstni dun avstrijske monarhije, (besede Marije Terezije). — 1772. t Gerhard pl. Swieten. — 1815. Blûcher in Wellington pre-mogata pri Waterloou Napoleona 1. — 1862. f Pesnik Leon Engelman-Nožarjev v Novem mestu. — 1900. V Kini umore nemškega poslanika pl. Kettelerja. — 1901. f Pesnik Josip Murn-Aleksandrov v cukrarni v Ljubljani.
19. junija. — 1688. t Pisatelj Matija Kastelic v Novem mestu. — 1866. Avstrija izda vojni manifest proti Pruski. — 1867. V Meksiki ustrele cesarja Maksimiljana. — 1882. t Pisatelj Anton Terf v Svetinjah. — 1890. t Pisatelj Jernej Krizaj-Severjev pri Sv. Antonu pri Kopru.
Godovi prihodnjega tedna:
18. Zorica; 14. Bazilij, Raposlav, Zlatana; 15. Vid, Vi-doslav; 16. Jošt, Vladislava, Dragimir; 17. Adolf, Tratomir; 18. Bodin; 19. Bogdan, Netko, Volkoslava.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem;
15. v Dobu.
Dopisi,
Is škofjeloške okolice. Piše se nam: Vele-cenjeni gospod uredniki Redkeje se oglašamo iz našega kraja, kakor od drugod, zato pa še nikar ne mislite, da smo izumrli za ta svet. In ako se danes oglašamo, storimo to le zategadelj, ker hočemo dati duška svojemu ogorčenju, ko vidimo, kako celo nekateri od naših, ki bi jim morala biti svetinja materinega jezika nad vse, a svojo
naš tako tlačeni slovenski narod in s ponosom smo se trkali na naše prsi, ker smo sinovi naše mile matere Slovenije, za katero bi bili prelili zadnjo kapljico krvi. Ta ogenj narodnega ponosa je vzbudil v nas naš kleti sovražnik, ki preži za nami kakor grabežljivi jastreb za svojim plenom. Ako nam že ne mori naše brate, pa trga iz materinega naročja naše otroke, da j h zastruplja in jim v srce vsaja gnev in sovraštvo proti onemu jeziku, ki so si ga vsesali obenem s sladkim mlekom svoje slovenske matere! Da, Slovenci smo res prepotrpežljivi in preponižni, da si pustimo vse dopasti, kar nam v kvar napravijo ljuti sovražniki! Kar nas posebno v srce žali, je resnično in žalostno dejstvo, da slišimo skoraj vedno, ko se družimo z našim ljudstvom, in to posebno z onimi, ki se že štejejo med omikance, kako z veseljem kramljajo v blaženi nemščini. To bi se nikoli in nikdar ne smelo goditi, ko se snidejo med seboj Slovenci. Njihovega jezika se jim že ni treba sramovati, tudi ne pred nemškim. Izobraženemu in narodno čutečemu Slovencu se nikakor ne spodobi da zatajuje svoj jezik. Tudi drugi narodi, in naj so še tako majhni, ljubijo svoj jezik in se ga povsod poslužujejo, in zakaj bi to ne storili Slovenci, zlasti še v svoji domovini! Zatorej proč z nemškutarjenjem, ki je in ostane sramotni pečat na čelu vsakega rodoljubnega Slovenca! Pri tem mi prihaja v misel doživljaj od binkošt-nega pondeljka, ko sem napravil majhen izlet v bližino Škofje Loke. Med potoma sem se ustavil v neki gostilni, v kateri so gostje poleg domačega slovenskega jezika tudi mnogo po nemško govorili. Začetkom sem mislil, da so oni, ki tako živahno nemškutarijo, gotovo kaki nemški letovišča rji, a v svoje veliko začudenje sem jih spoznal za prave in pristne — Slovence! Med temi je bilo tudi mnogo takih, ki jim je na jeziku vedno to, kar in koliko so storili za svoj slovenski narod. Po mojem mnenju je to goli humbug. Torej nikar siliti pod nemški podplat, ki nas že itak preveč pritiska in žuli na vse kraje. V zdramimo se in čvrsto delujmo na to, da naša slovenska domovina ne postane pastorka, katero sme sovražna ji mačeha strahovati in jo uhljati, kadarkoli se ji poljubi.    Narodnjak iz okolice.
Is Dražgoft. V »Slovencu* od 15. maja je znani dopisnik zagrešil dopis, ki prav dobro označuje njegovo tolikrat povdarjano <miroljubnost» in »resnicoljubnost*. Pritožuje se, da je nekdo polomil farovško uto in da se je le «Erjavčku» zahvaliti, da ni naredil večje škode, ter da se obeta še večje poškodovanje. A kdor pogleda farovško uto, vidi, da še vedno stoji, in tudi ni silšati, da bi se bila kaka druga škoda naredila. Nevredno dopisnika pa je, da obrekuje in po krivici sramoti svoje sofarane, ki kažejo res angelsko potrpežljivost proti njegovemu nagajanju in izzivanju. Da ne bo kdo v dvomu, kdo je »Erjavček*, naj povemo širnemu svetu, da nosi to lepo ime menda farovški pes. Ker se je dopisniku že vredno zdelo omeniti «Erjavčka», naj bi bil opisal še drugo farovško živinorejo, ki je še bolj zanimiva. Surovosti pa naj dopisnik nikar ne očita Dražgo-šanom. Oni so prijazni in uljudni z vsakomur, ki to zasluži. Ce jih pa kdo draži leta in leta, pa nazadnje tudi najmirnejšega labko mine potrpežljivost. Vidi se, da si hoče dopisnik pridobiti na časnikarskem polju lavorik, ki jih drugod ni mogel. Ce želi pričeti časnikarski boj, smo mu na razpolago. Gradiva nam ne manjka.
Železniki. Naš novodošli župnik gosp. Marčič gotovo še ne ve, da je v Železnikih; dasiravao je bil že opominjan, pa se še ne zdrami. V nedeljo je med pridigo primerjal »lueiferja* z našimi poštenimi naprednjaki. Ali mogoče misli g. župnik, da se mora kar hipoma ves trg izpremeniti v kle-čeplazstvo, ako je on prišel v Železnike. Kdor pozna razmere v našem trgu, bode vedel, da si bode g. župnik s svojim izzivanjem le poslabšal stališče in čimbolj bode rovarii, tem hujši odpor bode dobil od naprednjakov, ki tvorijo večino v našem trgu in kateri so tudi glavni davkoplačevalci. G. župnik se je v nedeljo na prižnici izrazil, da je kaplanija njegova — no, naj nam blagovoli častiti tudi pojasniti, koliko je prispeval za kaplanijo in kdo mu jo je dal? Ako ne dobimo kaplana, tudi »Orli* ne bodo telovadili na kaplaniji, ali pa mora biti za druga društva tudi prostor, ker društvo «Orel» nimo večje pravice v kaplaniji, kakor društvo »Sokol* in čeprav je g. župnik član društva «Orel». Gotovo so pa člani društva «Sokol> in njih predniki veliko več darovali in žrtvovali za kaplanijo, kakor pa pristaši «Orlov». Sploh naj se pa gosp. župnik lasti tistih reči, katere so njegove in katere je on napravil, ker za naše občinske naprave ne bode on odločeval O stvari se bode pa še na drugem mestu govorilo, ako se ne bode pravilno postopalo. Za shod nar.-napred. stranke, ki se je vršil v nedeljo, je seveda tudi g. župnik moral hujskati ljudstvo, naj gre vprašat »tiste doktorje*, ali so bili pri maši in ako so oddali rdeče izpovedne
listke. Ce zanima g. župnika, ali hodijo doktorji k mašam i. t. d., naj vpraša dr. SuSteršiča, dr. Pegama in druge, ali izpolnjujejo verske dolžnosti, ker skoro gotovo si ti gospodje radi pobožnosti še tudi niso iztrgali na kolenih hlač. Sploh so si pa gospodje doktorji v tem oziru najbrž zelo enaki, potem naj bodo od liberalno ali klerikalne stranke. Razume se pa tako, da so večinoma vsi doktorji, katere ima klerikalna siranka na svoji strani, le zato klerikalci, ker imajo dober zaslužek in ne vsled prepričanja. V bodoče naj nam g. župnik raje bolj razločno pridiguje o svetih rečeh in tako, da se ga bode vsaj razumelo, ker hodimo zato v cerkev, da bi slišali božjo besedo, ne pa umazano izzivanje in obrekovanje. Ce pa Vas, gospod župnik, veseli polemizirati z železniškimi naprednjaki, storite to na drugem mestu in radi Vam bomo odgovarjali. Zileznikar.
Z Dunaja. (Stiridesetle tnica »Slovenije*.) Še veliko pred določenim časom so začeli dne 26. maja zvečer polniti gostje dvorane Lehrer-hausa v VIII. okraju, da proslave 40 letnico najstarejšega slovenskega visokošolskega društa, »Slovenije* na Dunaju. In ko je predsednik otvoril slavnostni večer, se je pokazalo, da so se zbrali zastopniki vseh Slovanov, da počacte ta večer. Nato je imel slavnostni govor: Ravno na ta dan je ustanovila pred štiridesetimi leti peščica slovenskih visokošolcev društvo, o čegar prihodnjem pomenu morda niti slutili niso. Takoj ob rojstvu je imelo društvo odločno narodno in napredno smer. Društvo je bilo središče skoro vsega slovenskega dijaštva; tudi na slovensko politiko je imelo velik vpliv posebno prva leta. Po prvem katoliškem shodu je hotelo par »katoliških* dijakov notri uganjati katolicizem. Morali so dati »Sloveniji* slovo ter so pod duhovniško patronanco ustanovili svojim katoliškim načelom odgovarjajoče društvo »Danica*. »Slovenija* je živela veselo naprej, na široki narodni in svobodomiselni podlagi, toda po starih burševski načelih, dokler se ni po letu 1900 začel neki proces, proces mladih in starih. Stari so vzeli dijaško življenje veselo, labkomiseljno: krokanje, pretepi, dvoboji, ženske, to so bili njihovi ideali, a kot posledica — stare hiše z 20 semestri; mladi pa so bili nasprotno bolj resni ljudje. Zahtevali so, naj dijak pusti politiko pri miru, a naj se posveti pred vsem kulturnem delu. Stare bur-ševske navade naj opusti ter naj izkuša izpopolniti vrzeli, katere mu je pustila srednja šola. Gre naj med narod kot kulturni delavec, to je njegova dolžnost (gl. Prosveto!). Pri tem pa naj gleda, da prejkomogoče dovrši svoje študije, ker to dolguje ne samo sebi, ampak tudi domovini. I a vnel se je boj med mladimi in starimi, ki se je končal steni, da so izstopili stari; ustanovili so novo društvo »Sava*, ki pa se je v že marsičem, in to ne v svojo škodo, oddaljilo od tradicij svojih očetov. V »Sloveniji* pa je od tedaj zavel nov, svež veter; enotno stoji društvo tu na kulturnem programu ter kliče ob svoji štiridesetletnici: »Na delo za narod! Iz naroda za narod!» Viharno odobravanje je sledilo njegovim besedam. — Nato so sledile napitnice. Vstal je g. Adamecki in v imenu Poljakov nazdravljal žilavnemu slovenskemu narodu ter čestital »Sloveniji* ob njeni 40 letnici na taki mladini. V imenu Cehov pozdravlja »Slovenijo* g. Drbalj ter ji kliče na »mnogaja Ijeta*. G. Mit-rovič, zastopnik «Zvonimira» in Hrvatov naglasa prijateljsko razmerje med »Slovenijo* in »Zvoni-mirom*. Srb g. Še čer o v kot zastopnik »Zore*, nadalje Rus g. Balašev kot zastopnik ruskega krožka. Posebno živahna je bila napitn;ca g. dr. Dr o zde, zastopnika češkega učileljstva. V imenu slovenskih dam, katere živahno interesira društven procvet, napija gdč. Zemlja nova. G. Jan to le k načelnik hrvaškega naprednega kluba, vidi v kulturni vzajemnosti združitev slovenstva in napija »Sloveniji* kot društvu, ki stoji na kulturnem programu. Nato napija g. Bratina v imenu »Krasa*. Za »Prosveto* govori njen predsednik tov. T r a m-pu Ž, ki mu je »Slovenija* kakor nniverza, kjer se člani teoretično izobražujejo, da potem v prosveti kot v laboratoriju praktično izvajajo delo za narod. »Prosveta* je timbolj interesirana na današnjem slavlju, ker je »Slovenija* njena mati. Tovariš Zalo kar povdarja vez med dijaštvom in ljudstvom, moralno zaslombo, ki jo daje društvo ter se čudi, da je toliko dijakov — divjakov. G. Mravlja k pozdravlja »Slovenijo* v imenu starejšin; društvo je takrat najlepše uspevalo, ko je bilo od domovine pozabljeno; želi vedno več delavskih moči, ki naj bi delale za naše vzore; žal, da se dobe ljudje, ki se tu izobrazijo, a v domovini — poklerikalijo. Nato vstane g. dr. Turna, bivši Slovenijan. »Slovenija* je dala domovini hofrata Šukljeja, dr. Tavčarja, dr. Žerjava; naša naloga naj bo, študirati pridno tujo, germansko kulturo ter jo spojiti, prišedši v domovino, z domačo slovansko, zlasti v gospodarskem odru. Jurist Sajovic napija zavednim slovenskim damam, ki naj nas podpirajo v stremljenju in boju za našimi cilji; ako se nam ne bo posrečilo vsega doseči, želi, da bi nam podarile krepek, jeklen rod, da bo vsaj on vresničil naše ideale. Nato se spominja tovariš Zavrnik naših radikalnih srednješolcev, ki morajo imeti r resnici kremenit značaj, da ne podležejo divji gonji, ki se je uprizorila proti njim tet jim nazdravlja z nado na zmago. Po polnoči pa se je vnela prosta zabava. Popolnoma neprisiljena, nad vse živahna.
Slovenijanski pevski zbor je zapel več pesmi, pomagali so mu tudi cenjeni, nad vse dobro razpoloženi gospodje gostje, d o čim so se dame druga za drugo v spremstvu kavalirjev podajale v sosednjo dvorano na ples. Stari gospodje, bivši Slo-venijani, pa so si v družbi mladih svojih naslednikov v društvu obnavljali vesele spomine na davne dni. .. Tako se je vršila proslava štiridesetletnice »Slovenije* v tujini; v počitnicah pa se naredi proslava v domovini in to v vse širjem obsegu in takrat — na veselo svidenje! S.
Radovljiške novice.
— Radovljiški vodovod se je pretečeni teden podaljšal tudi v Podmesto, in sicer s preostankom, ki se je prihranil pri radovljiškem vodovodu. Ker smo ravno že pri vodovodu, moramo se dotakniti neke notice, ki jo je prinesel »Slovenec" v svoji 129. številki pod naslovom: Vodovod za Mošnje in Brezje". Ker je .Slovenec" tako brez potrebe in čisto krivično napadel v tej notici radovljiške naprednjake, svetujemo piscu one notice, da se enkrat potrudi v Radovljico in tamkaj naj se oglasi v županstvu, kjer bo videl črno na belem, kaj so radovljiški naprednjaki soglasno sklenili s pristaši »Slov. L. Stranke* glede vodovoda. Ako se mu pa zdi ta pot predolga, naj vpraša deželnega odbornika dr. E. Lam-peta, kako so sklepali naprednjaki v Radovljici zoper ta vodovod. Pravijo, da strast slepi človeka.
— Občinske volitve na Lancovem so se vršile pretečeni torek. In sicer je prišlo v novi odbor 10 naprednjakov in 8 pristašev .SI. L. Stranke". Več o teh volitvah prihodnjič, a toliko je že sedaj gotovo, da1 je dosedanjemu županu odklenkalo. Omenjamo le še to, da so prej sedeli v tem obč. zastopstvu sami pristaši .Slov. L. Stranke".
— Procesija na dan sv. rešnjega telesa se je obnesla nadvse sijajno. Mesto samo je ta dan obleklo pravo, pravcato prazniško oblačilo. Procesije se je udeležilo polnoštevilno c. kr. uradništvo, na čelu mu c. kr. okrajni glavar, občinski zastop z mestnim županom, šolska mladina, kjer smo opazili nenavadno veliko število belooblečenih deklic, dalje gasilno društvo, dekliška Marijina družba s svojo zastavo in telovadno društvo .Orel", v skupnem številu 14 v kroju. Občinstva je bilo veliko število tako domačinov, kakor tudi okoličanov. Sicer je grozil nekaj časa dež, a slednjič je vendar le premagalo solnce, da se je izvršila procesija v najlepšem redu.
—»Radovljiški .Sokol" vidnonepreduje. Marljivo se goji telovadba, tako proste vaje kakor tudi vaje na orodju. Pretečeni teden je dobil „Sokol" nekaj novega telovadnega orodja, v kratkem bo telovadnica opremljena z vsem potrebnim orodjem. Te dni je bil v izložbi g. Jos. Pogačnika videti trak, ki ga pripne kumica na dne 11. julija 1.1. razvito zastavo »Sokola". Trak je popolnoma bel z napisom: „Radovljiškemu Sokolu" — „Kumica 11, 7. 1909." — Zastava je tudi že v delu, razstavi se v kratkem. Pripomnimo, da se pokrijejo stroški te zastave edinole z nabranimi prispevki. Prihodnjič objavimo skupno število teh prispevkov, kar nam je sedaj Še nemogoče, kajti blagajnik ima dobiti nabrane prispevke še od nekaj dam. Ti prispevki bodo javne priče, kake simpatije uživa radovljiški Sokol.
— Električni širši odsek je zboroval pretečeni torek v gostilni R. Kunstlja. Voljeni člani so se zbrali polnoštevilno, a deželni odbor je poslal k posvetovanju g. J. Klinarja. Glavna točka tega posvetovanja je bilo vprašanje, se bo li rentiralo ali izplača 'alo to podjetje. Na podlagi zanimivih podatkov, ki jih je podal g. J. Klinar, je izplačavanje tega podjetja zagotovljeno. Dalje so se sprejeli razni predlogi, ki nam dajo zagotovilo, da se podjetje oživi v najkrajšem času, če ne naleti na odpor onih činiteljev, ki bodo slednjič dali celemu podjetju svoje potrdilo. Odsek deluje z nenavadno marljivostjo in vstraj-nostjo in upajmo, da bo delo imelo tudi svoj vspeh.
— Letina obeta biti letos pri nas posebno ugodna. Vsi poljski pridelki kažejo najlepše, sadja bo dovolj, a tudi seno obeta najboljše. Menda ne bo treba letos dobivati preležanega sena iz Galicije s pomočjo državne podpore.
—V R a d o v 1 j i c i bo kmalu dražje, kakor na Češkem v Karlovih varih. Naj navedemo le nekaj dokazil. V raznih časopisih se bere, da prodajajo lelošnje češnje v Gorici po 10 h, v Ljubljani po 29 h in celo na Jesenicah po 40 h kg. Toda pri nas se je vgnezdila običajna cena, ki je ne iz-premeni ne dobra, ne slaba letina. Kajti v našem mestu so se naselile neke Vipavke, ki delajo tržno ceno — po lastni volji. Prodajajo kilogram češenj — beri in reci: 80 h — osemdeset h — ali 7 češenj za 2 v. To ceno imajo sedaj vipavske češnje. Ko pa pridejo domače na vrsto, pokupijo te prodajalke lepše domače po nizki ceni, a na trgu jim je stara cena — 80 h. Enaka draginja vlada pri vsej drugi zelenjavi in pri vsem raznem sadju. Z ozirom na to svetujemo kakemu podjetnemu človeku, naj se loti take kupčije, nastavi naj primerne cene in zagotovljen naj bo, da bo dobro izhajal.
V Kranja, dne 12. junija 1909. ti državnega zbora. Vlada je doživela minuli torek pri glasovanju o Sušteršičevem predlogo glede ogrske agrarne banke v Bosni občuten poraz. Od 516 poslancev sta bila navzoča 502 poslanca. Za predlog, ki pomeni zaušnico vladi, je glasovalo 238, proti pa 242 poslancev. Pri glasovanju so se vršili burni prizori. — Ravnotako se je v včerajšnji seji pokazalo, da min. predsednik Bienerth nima nobene večine za seboj. Glasovalo se je o rusinskem predlogu glede kršenja jezikovne enakopravnosti pri galiških sodiščih na škodo Ru-sinov. Pravosodni minister je jako nerodno zagovarjal sedanjo prakso pri galiških sodiščih, kar je izzvalo pri Rusinih nepopisen vihar. Pri glasovanju se izkaže, da so vladne stranke zopet v manjšini. Za konec debate glasuje 95, proti 113 poslancev. Opozicija prezirljivo ploska. In Bienert se ša noče umakniti!
Vso časopisje vladinih strank je izza zadnjega glasovanja v državnem zboru izgubilo ba-hatost in če se natančno bere, se najde v vseh člankih pravzaprav le ena misel: Hvalimo boga, da ni bilo hujše. Zanimivo je, da tudi stranke, ki so glasovale za vlado, razven krščansko socialne, nočejo veljati za vladne in potihem priznavajo, da Bienerthova vlada res ni kaj posebnega. Vsi, ki znajo količkaj misliti, razumejo, da mora kmalu priti čas, ko se sploh nihče ne bo mogel potegovati za to vlado. Pa je tudi nemogoče, navduševati se po taki zmagi, kakršna je bila torkova. Rezultat tistega glasovanja ne pomeni pravzaprav nič druzega, kakor da izrekajo ministri sami sebi zaupanje. Ce pet ministrov ne bi bilo glasovalo, pa bi bila splavala vladna večina po vodi. In če je šlo enkrat, da je vlada sama sebe rešila, ni nikjer zapisano, da pojde to vselej.
Proti italijanskim dijakom, ki so lani pri pretepu na vseučilišču streljali s samokres', je ustavljena preiskava zaradi težke telesne poškodbe, pa pridejo le zaradi lahke poškodbe pred okrajno sodišče. To je plača za to, ker so italijanski meščanski poslanci glasovali proti Šušteršičevemu predlogu.
Proračunski odsek je v sredo končal svoje delo. V torek večer in v sredo je rešil sledeča poglavja : Učno ministrstvo, državni zbor, ministrski svet in penzije. Za glavnega poročevalca je izvoljen poslanec Steinwender. Tako je sedaj omogočeno, da pride državni zbor do proračunske debate.
Novičar.
Al1 Je, aV ni!?! Or. E. Lampe je te dni »strašno* potolkel naprednjake na svojem shodu v »Unionu*. Mislimo, da so se vsi skrili pod črno žemljico kakor majnikovi hrošči. Dozdeva se nam pa, da je dr. E. Lampe vpil tako »strašno* le zato, da prikrije zvozo med Nemci in klerikalci. Znano je, da je bilo razpisano pred kratkim nadučiteljsko mesto v Beli peči na Gorenjskem. Znano je dalje, da je bilo za to mesto precej prosilcev, Slovencev in Nemcev. Neznano pa je, zakaj je c. kr. deželni šol. svet sklenil, da se to mesto vnovič razpiše, in znano je slednjič, da je bil nad-učitelj Potokar, ki je prosil za to mesto — glasom »Slovenskega Naroda* — službeno premeščen v Banjaloko. Nemški »Volksrat* se strastno poteguje, da dobi to mesto pravi Nemec, ki bo podpiral nemški most do Adrije. Sedaj smo pa radovedni, bo-li klerikalna večina v c, kr. deželnem šolskem svetu prihodnjič glasovala za nemškega nadučitelja, ki ga bo predlagal »Volksrat* na usta c. kr. nemškega okrajnega šolskega nadzornika Sravcerja, ki je obenem tudi odbornik društva «Freie Schule*, ali bo glasovala za slovenskega nadučitelja. Potem jih bomo sodili. Naprednjaki, pozor!
Nsmssto s škofovo — s bsrsiko palico. Be-raška palica je bila usoda že cesarjev in visokih cerkvenih knezov. Zato te vrstice nimajo namena, očitati jo našemu vladiki-knezoškofu dr. Jegliču. Ravno nasprotno I Želeli bi, da naš rojak in škof vrže beraško palico stran ter jo zopet zamenja s posvečeno, njegovemu dostojanstvu primerno. Ce jo le more I Ampak bojimo se, da smo prišli s svojim dobrim nasvetom že na pogorišče, in bojimo se, da čas ni več daleč, ko bo tudi škofova palica naše škofije zdrsnila sedanjemu nositelju izpod rok. Morda na tak način, kakor gornjegrajska graščina, ki je pokopala Jegliča osebno, Jegliča kot škofa in —* ljubljanski kapitelj v brezno dolgov tako, da se bo vsak naslednik lepo zahvalil za tako zavoženo škofijo, kakor je po zaslugah dr. Jegliča sedaj naša, nekdaj slavna ljubljanska škofija. Ni ga izučila britka izkušnja Gornjega grada; ne! Nakopal si je še ta nebodigatreba zavod v St. Vidu. Bomo dete, kakor oče bolan. Računal je na testamente, računal na svoje duhovnike in na naše »dobro ljudstvo*. Pa se mu je račun hudo pokvaril pri vseh treh. »Še bi bilo morda šlo, ali tudi ves načrt tega poslopja je temeljito zavožen. Moj bog, kake dvorane za »profesorje«, kake sobe za dijake. Podvojil, če ne potrojil bi bil lahko te prostore, in ne bi bilo mu treba sedaj zopet pri- in prezidavati. Pa ne in ne! Anton Bonaventura je imel trdo glavo in le to tudi vse bridke izkušnje ne bodo omehčale. Zadolžen na vse konce in kraje je prodal slovenski škof tudi svojo narodnost nemški
vladi, nemški »šparkasi*. Spravil je celo stranko v sramoto pred vso slovensko javnostjo. Ni čuda potem, če »Slovenec* ne more biti boja proti nemški šparkasi. In zdaj tudi ta vir vsahuje. Ni mu preostalo druzega: beraško palico v roke, pa hajd beračit po svetu za doneske za nesrečni zavod v St. Vidu. Ni ga izučila izkušnja, da je po Galiciji s težkim trudom priberačil komaj 70.000 kron. Zdaj hoče iti še v Ameriko. Ali tam so sami taki reveži, da mu je ameriški škof Stariha, ki je sedaj v Ljubljani, resno odsvetoval, češ, ljubi tovariš, bodi vendar pameten in nikar ne hodi beračit še po Ameriki. In res Jeglič ne bo sel, in če bo šel, dal Bog, da ostane kar tam za vedno!
Čočov Frence v „najdostojnejšem" listu »Slovencu", v katerega uredništvu sede uredniki, ki so vrgli lemenat na kol, po hribovsko napada neljube mu osebe. Zameriti mu tega ni, ker je na Češnjici doma. Tako zmerja n. pr. posestnika g. Koželja z večnim propalim kandidatom. Če bi se „Frenceta" prijelo za ušesa, bi ostal seveda dokaza dolžan. G. Luznar mu je liberalni pri-ganjač. Najbrže ga jezi, ker ima več znanja v mazincu nego „Frence" v glavi. Nad Jenkotom pa kriči kakor samosrajčnik izza zida: fantek, fantek i. t. d. Dobro teknilo „Frencetu"! Zato ga bodemo prištevali odslej naprej med naj navad -nejše ljudi.
Kmetijsko dražbo t Ljubljani hočejo dobiti klerikalci popolnoma v svoje roke. Diši jim premoženje, katero znaša nad 100.000 K. Stvar je dognana v vodstvu .»Slovenske Ljudske Stranke" in tudi načrt za to izdelan. Vsled tega se tako ogrevajo zadnje čase za to družbo, katere še pred par leti niso mogli trpeti poleg sebe. Za kmeta bi bil to hud udarec, ker klerikalci bi s tem premoženjem mašili svoje zafurano gospodarstvo. Nevarnost je tedaj velika, ker napredni krogi se za take stvari prav malo brigajo!
Slovenci, pozor! Pri okrajnem sodišču v Rožeku se bo dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne prodalo na javni dražbi »Cavšnikovo* posestvo v Podrožčici št. 10, obstoječe iz ene stare hiše, v kateri je gostilna, ene nove hiše, 48 a njiv, nekaj •vrta ter 1 ha in 12 a travnikov. Bati se je, da pride posestvo, ki je cenjeno na 8472 K, v nemške roke, ker »Zidmarka* kupuje dosledno vsako posestvo na Koroškem ! Torej, rodoljubi, pozor!
Klerikalci — narodne izdajlce. Nemški listi z velikim veseljem poročajo, da hočejo uvesti klerikalci za Ljubljano novi volilni red, po katerem bi imeli Nemci v obč. svetu najmanj štiri zastopnike. Če klerikalci to res store, zaslužijo, da jim pljunemo v obraz. Zatrjuje se, da hočejo klerikalci to, da je kranjska šparkasa posodila ljubljanskemu škofu par tisočakov, poplačati s tem, da podado kos Ljubljane Nemcem.
Narodnost klerikalcev. Dočim se napredni občinski svet v Ljubljani trudi, da zadobi Ljubljana vseskozi samoslovenski značaj, se klerikalci pehajo, da ohranijo njeno dvojezično lice. Povsod, kjer so oni gospodarji, pospešujejo nemščino. V deželnem dvorcu, v deželni bolnici, v deželnem gledališču vidiš vseskozi tudi nemške napise. Na klerikalnih zavodih najdeš prej latinska nego slovenska imena (Gollegium Marianum L t. d.). Klerikalni hotel »Union* se po ničemur ne razlikuje od ljubljanskih nemških; ima celo kavarna in gostilna tudi nemški napis in v oknih te stavbe ti tudi nemško ponujajo sladoled in ledeno kavo; skoraj samo nemško te pa vabijo na zabavo t klet. Marsikdo poreče: To so malenkosti. Nel Ravno iz teb podrobnosti se lahko spozna klerikalce. Oni so narodni švadronarji v velikih in malih stvareh!
Shod v Domžalah. Nedeljski shod narodno-napredne stranke v Domžalah se je vršil ob dobri udeležbi zavednih in veljavnih Domžalcev ter okoličanov na vrtu Kunarjeve gostilne. Prišlo je tudi dokaj slovenskih žena in deklet in vsi so z napeto pozornostjo poslušali obširna izvajanja prvega govornika, ljubljanskega odvetnika g. dr. Antona Šviglja, o krivicah, ki se gode Slovencem pod se« danjim nemškim vladnim sistemom, o pomenu in važnosti ciljev, za katerimi stremi narodno-na-predna stranka in končno o potrebi zmage napredne misli po vsej Sloveniji. — Drugi govornik g. A. Ribnikar je poljudno in prepričevalno raz-motrival pomen in namen organizacije v domžalskih Slovencev ter izrekel obilico jako umestnih in uvaževalnih nasvetov, sosebno z ozirom na ta-mošnje gospodarske razmere. Končno je Is g. dr. dvige!j zbrano ženstvo pozval k sodelovanju pri narodnem podrobnem delu v rodbinah in gospodinjstvu, nakar se je zaključil shod ob navdušenju vseh udeležnikov in ob splošnih klicih: na skorajšnje svidenje!
Disoiplinirsnje. Nadučitelju v Št. Lovrencu na Dolenjskem so nakopali velikansko disciplinarno preiskavo. Vse se je skrčilo na neko izposojeno zastavo in na slučaj, da je nadučitelj pri neki priliki hotel — reci: samo hotel — proti volji župnika na koru neke podružnice peti z drugimi pevci. Izrekla se je kazen pismene graje, ali g. Kaltenegger, ki z navdušenjem opravlja posel klerikalnega višjega sodnika pri ekseku-cijah naprednih učiteljev, je v eni sapi z grajo predlagal premestitev iz službenih ozirov — v Banjaloko. Selitev v Banjaloko je gotovo dosti občutnejla kakor vsake pismene grajal Taka pre-
mestitev nadomešča prav občutno tisto disciplinarno kazen, ki bi jo bil g, vitez rad predlagal, pa je pri obstoječih zakonih ni mogel I Imamo občutek, da se je vitez Kaltenegger s to premestitvijo nalašč tako požuril, da bi učiteljsko mesto v Bel i peči, za katero je prosil Potokar, rešil kakemu Nemcu! Drugih pripomb pač ni treba zapisati.
Shod t Ž »lešnikih. V nedeljo popoldne je imela narodno-napredns stranka v Železnikih sijajno uspel shod. Thalerjev obširni salon je bil napolnjen. Prišla sta tudi železniški in selški župnik s svojimi backi. Po govorih dr. Oražna in dr. Žerjava sta poizkušala polemizirati, a da se jima čreda ovčic še bolj ne pokvari, sta jo poslala ven, ko sta govornika odgovarjala ob burnem pritrjevanju zborovalcev.
Reven na doba je Čočov Frsncs. Po Ljubljani pobira novice od »Unionovih* vratarjev, katere prineie domov kakor najbolj zaupno skrivnost. Seveda kadar je mož zadosti obsenčen od gotove strani, tudi kaj nerodnega izblekne. V go-vedarskem listu piše in daje navodila. Kdo naj pripravlja rakav za Z. S. Z. Danes vprašamo Čoča: Ali je res, da ima Mlekarska zveza primanjkljaja na 30.000 K? Ali pozna one gospodarje, ki znajo tako gospodariti P Zato se huduje dr. Krek v zadnjem •Domoljubu* nad lažnjivimi in hinavskimi liberalci, ker nočejo plačevati dolgov klerikalnega gospodarstva. Krek včasih res izgleda kakor »razdražen lev>. Nadalje, ali Goč ve o onem falitnem podjetju, katerega bilanca je izkazovala 24 K čistega dobička zraven tisoč in tisoč kron takih dolgov, ki se neizterljivi, katero podjetje je prevzela Gospodarska zveza na svoje rame. Kaki nagibi so jo v to vodili P Ce je Čočov Frence pri volji, mu Se kaj povemo o klerikalnih organizacijah. Le bojimo se, da mu to klerikalni voditelji zabranijo.
Koncert v Kranja 19. junija 11. na korist •Učiteljskemu konviktu* obeta biti spričo izbranega sporeda, rednih pevskih vaj in izvrstnih solistov, sijajna koncertna prireditev, kakršne doslej v Kranju se ni bilo. Čitalnični pevski zbor šteje 42 pevcev in pevk, sodelovalcev izmed učiteljstva kranjskega okraja je 27, orkester »Sloga* pa šteje 14 godbenikov. Skladatelj gospod O. Dev, solistinja gospa Anica Pirnatova in baritonist gospod Karel Mah-kota so nam prav dobri in priljubljeni znanci še izza prejšnjih koncertov: saj so na koncertnem odru o lični veščaki. Kot solist na goslih nastopi gospod Stanko Sajovic, zelo talentiran in marljiv violinist iz Gerstnerjeve šole. Izmed zborov, ki so večalimaDJ znani, je poleg Foesterjeve »Ljubice* in Aljaževega »Na dani* gotovo najvažnejši E. Adamičev mešan zbor »Zaman pod oknom*, katera skladba se na tem koncertu prvič proizvaja. To najnovejše Adamičevo delo je zloženo v modernem slogu in je znamenito zlasti zategadelj, ker je v njem toliko izprememb. Moškemu zboru, ki je obakrat jako efekten, a mestoma tudi kočljiv in precej težaven, sledi mešan zbor, temu pa triglasen ženski zbor. Pesem se konča s sedmeroglasnim mešanim zborom, katerega zadnji akordi se končajo v izgubljajočem se pp. Nov je tudi Hatzejev samospev »Pastir*, ki hoče z vso odločnostjo dobro izšolane solistinje. Arija kneza Gremina iz »Onje-gina» je učinkujoč spev, katerega se lotijo le ba-ritonisti z obsežnim glasom. Predzadnja skupna pevska in godbena vaja je v nedeljo ob 1. uri popoldne v čitalničnih prostorih, zadnja pa v »So-kolski dvorani»v četrtek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Spored in besedilo pesmam se razpošljejo te dni vabljenim na dom. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti tukajšnja učiteljica, gospica Janja Miklavčičeva. Ta koncert zahteva od čitalničnega zbora, posebno le od sodelujočega učiteljstva, izredne požrtvovalnosti. Zato se opravičeno pričakuje, da posetijo zlasti meščani mesta Kranja koncert v izdatnem številu.
Slavnemu občinstvu v vednost! Vstopnice za veliki koncert v prid učiteljskemu konviktu dne 19. junija 1909 se dobe v predprodaji pri gdč. učiteljici Janji Miklavčičevi počenši od torka vsak dan od 4. do 5. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne v pritličju ljudske šole (soba I. razreda). Prepla-čila se hvaležno sprejemajo in beležijo.
Kranjska podružalca 8. P. D. priredi v nedeljo 13. t. m. celodnevni izlet iz Kranja — črez Sv. Jošt—Sv. Mohor—Jamnik in Čelnjico v Pod-nart. — Odhod s savskega mosta točno ob petih zjutraj. — Skupno kosilo pri županu Pogačniku v Podnartu. — Povratek z večernim vlakom. Lepa, senčnata, položna in ponekod skoro promenadna pot, izvrstni, kristalno Čisti studenci in prekrasen razgled po celi Gorenjski so privabili dosedaj se vselej, kadar je priredila podružnica izlet v to mično pogorje, lepo Število izletnikov; z vso gotovostjo pričakuje odbor, da se p. n. članice in člani tudi tega izleta v prav mnogobrojnem številu udeleže.
Vodovodna dela v Kranju primeroma kaj naglo napredujejo, Prejšnji teden so izkopali 170 m globoke jame od gostilne «na razpotju* do »Fidra*. Svet tu le ni bil preveč skalnat razen par mest pred gostilno <na razpotju*, tako da so lahko takoj mogli položiti vodovodne cevi in, kjer ovira promet, tudi le deloma zasuti taiste. Hujše pa je s kopanjem od gostilne »na razpotju* do »Stare pošte«, do kamor so prišli ie začetkom tega tedna.
Tod so morali izstreliti ponekod skoro po meter in še več debele skale zlasti pred gimnazijo in pred Roossovo hišo. Delo je potemtakem tu zelo naporno in dannadan poka več kakor petnajst di-nsmitnih strelov, ki pa morajo fsled morebitne nevarnosti radi preblizu stoječih hiš biti le slabejše vrste. Cevi še do danes na tem mestu niso mogli skozinskoz položiti. Sredi tega tedna so začeli kopati od Jelenovega klanca do Suhadolnikove hiše po stari državni cesti in dalje po tej cesti. Tudi tu je več kot dvajset metrov daleč sama meter debela skala. Danes so prišli s kopanjem že skoro do Majdičevega mlina.
Prijatelj narave nam piše z Gorenjskega: 2e lansko leto smo čitali v »Gorenjcu* članek: Prizanašajte gorskimi cvetlicam! Ondi se svari, naj se previdneje ravna z gorskim cvetlicami. Tudi letos je umestno ponoviti to svarilo. Piscu je osebno znan kraj na severni strani Save, kjer je bilo pred 15. leti vse rdeče samega planinskega cvetja. Rodo-dendron, pri nas »pijuvanec* imenovan, je bil pravi aras ondotnega kraja. Če pa danes pogledaš tam okrog sebe, vidiš ondi le malo suhega vejevja in le tuintam malo cvetja. Res, človek bi ne verjel, kdor je poznal ta kraj prej ali sedaj. Ta svet je občinska last. Ali bi županstvo ne moglo prepovedati, da bi se gotovim ljudem, ki ga potem za drag denar prodajajo v Celovec i. L d., prepovedalo trganje. Nisem zoper to, da bi se ga ne smelo nabirati, zlasti hribolazci ga imajo radi, ali so ljudje, ki ga proti majhni nagradi natrgajo cele butare in ga potem oddajajo naprej raznim ljudem. Ako pojde tako naprej, ga v desetih letih ne bo več. Ravnoisto se dogaja s planinkarai, murkami Ltd. Ali res ni nobene postave zoper varstvo planinskih rož P
Procesija in dsi. Pod tem zaglavjem smo dobili iz Naklega sledečo pojasnilo ter ga lojalno priobčimo: Po starodavni šegi prirede Nakelčani ob suši procesijo za dež na Primskovo. Ljudstvo naznani potom ključarjev svojo željo cerkvenemu predstojniku, ki navadno v nedeljo raz leče oznani dan, kdaj da pojde procesija. Procesija se določi vselej že par dni poprej, zato je izključeno, da bi se moglo ozirati na stanje živega srebra v barometru. Nastal je pregovor: kadar napravijo Nakelčani procesijo za dež na Primskovo, kmalu dežuje. Letos ia lansko leto smo bili res uslišani. — Deo gratias.
Slroilsčs v Kranja. Ta teden so začeli graditi v Kranju na Zolariji novo stavbo, ki bo za dekliško sirotišnico pod vodstvom usmiljenih sester.
Otvoritev «Ljudskega doma* v Kranja. Dne 11. julija popoldne bode v Kranju otvoritev novega »Ljudskega doma* z veselico ns farovlki »Loki*.
Razsodba nprnvnegs sodišča o ljubljanskih
uličnih tablah. Ljubljanski nem cunj so 9. junija s svojo pritožbo proti samoslovenskim uličnim tablam sramotno pogoreli pred upravnim sodiščem na Dunaju.
Tukajšnja ionska podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda je imela svoj letni občni zbor dne 4. junija ob — žal — jako pičli udeležbi članic. Po pozdravu prvomestnice je poročala tajnica o društvenem delovanju preteklega leta, blagajničarica pa o gmotnem vspehu društvenih prireditev, t. j. veselice — dne 19. septembra — novoletnih daril in članarine. Čisti, družbi odposlani dohodek veselice• je znašal 319 K 29 vin., novoletna darila 81 K in članarina 161 K. Podružnični odbor je ostal dosedanji: L. Šavnikova, prvomestnica, Janja Miklavčič, tajnica, M. Pire, blagajničarica; namestnice pa M. Maidič, A. Sajovic in R. UUrich. Zastopnice za glavno skupščino se določijo, ko se bode izvedelo, kdaj in kje se bode ista vršila. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da podružnica potom slovenskega časopisja naprosi prostovoljnih dvavinarskih prispevkov, ki naj bi se darovali podružnici tekom meseca junija ter se za god slovenskih blago-vestnikov dne 5. julija odposlali v družbine namene.
In dna 4. julija nameravana veselica tukajšnjih podružnic sv. Cirila in Metoda se preloži na jesenski čas.
Dva vinarski prispevki dne 6. junija so do-nesli tukajšnji ženski podružnici sv. Cirila ln Metoda okoli 66 kron. Srčno hvalo vsem darovalcem! Prosimo pa še nadaljnih darov, da dostojno proslavimo god naših blagovestnikov.
Po radovljiškem okraja imajo kmetje le silno mnogo krompirja naprodaj; kupcev pa ni od nikoder. Ljudje pokladajo živini najlepšega. Na Savi ga prodajajo mernik po 50 do 60 vin., moka in otrobi so pa letos tako dragi. Letos zopet dobro kaže in zadnji dež je prav mnogo koristil.
Ha Javorniku ustanavljajo tamburalko društvo.
Peliilet telovadnih društev .Sokol" v Kranju in škofji Loki v Žabnico se je vršil minulo nedeljo, dne 6. junija 1909 ob zelo mnogobrojni udeležbi Sokolov v kroju in narodnega občinstva iz Kranja in Škofje Loke. Kakor je bilo že prej javljeno, so se izvajale pri javnem nastopu proste vaje za sokolski zlet v Celju, o katerih se moramo, glede na razne težke gibe pri vajah, zelo pohvalno izraziti. Res je, da smo videli pri par telovadcih napake, katere bi bratje vaditelji popolnoma lahko odpravili, toda tolažimo se za sedaj z upanjem, da bodo brstje vaditelji, kakor
tudi telovadci posvetili odslej mnogo večjo pozornost in vztrajnost ravno prostim vajam. Po prostih vajah so odkorakali telovadci, z živahnim aplavzom pozdravljeni, v oblačilnico, odkoder so se kmalu vrnili za nastop na orodju. Nastopilo je 5 vrst z enkratno menjavo in sicer: 2 vrsti iz Kranja, 2 iz Škofje Loke in 1 vrsta kot vzorna vrsta sestavljena iz boljših telovadcev kranjskega in škofjeloškega »Sokola". Tukaj naj omenimo zelo dobro uspelo skupino te vrste, sestavljeno iz najtežjih drž (stoja, razovke i. t d.). Po končani telovadbi so odkorakali telovadci v zastopu med „Na zdar!"- klici in ploskanjem v oblačilnico, občinstvo pa je hitelo na vrt narodnega gostilničarja g. Cegnarja, kjer se je razvila zelo živahna zabava, ki je trajala do mraka, ko je odkorakal kranjski ..Sokol", burno pozdravljen od svojih škofjeloških bratov in drugega občinstva. — Že sedaj opozarjamo, da se vrši dne 27. junija 1.1. p e š i z Le t tukajšnjega ..Sokola" v prijazni Šenčur. Izlet bo spojen z javno telovadbo. Več o tem prihodnjič. ??
Še je možatost as sveta. Klerikalci so kandidirali pri občinskih volitvah v Selcih tudi gosp. Tuška, po domače Megušarja iz Mart in vrha. Ta pa je kljub temu glasoval s kmečko stranko, dasi ga ta ni kandidirala. Čast takemu značaju I
Is telesoikOT. Minuli teden so bili po hišah naprednjakov nabiti lepaki za shod narodno-na-predne stranke. Čudno, da so se pri trganju lepakov najbolj odlikovali šolski dečki, ki so prideljeni društvu »Orel*. Vprašamo zatorej šolsko vodstvo v Železnikih, je li kaznovalo dotlčne dečke in kdo jih je napeljal v to, oziroma ako se jih je naščuvalo na kaplaniji, naj naprednjakom trgajo lepake z zidov.
Učiteljske društvo radovljiškega okraja priredi svoj II. kružek dne 17. t. m. v Lescah pri Krištofu ob 3. uri popoldne. Razgovor bo o vo-litvi delegatov za glavno skupščino .Zaveze" v Mariboru, o preosnovi deželnih šolskih zakonov in o točki »delo med ljudstvom". Posebnih vabil odbor ne bo pošiljal. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Is bresnliks občine je bilo predzadnjo soboto pri naboru v Radovljici izmed 28 fantov potrjenih 17. Redka je gotovo občina na Kranjskem, ki bi dala cesarju izmed tako majhnega števila toliko mladeničev. Iz ene hiše so vzeli dva, iz Valjavčeve v Smokuču pa vse tri sinove.
Ogenj pod Golico. Na binkoštno nedeljo zjutraj je ogenj vpepelil selilče Črni vrh nad Planino v radovljiškem okraju. Goreti je začelo na dveh koncih, vsled česar se sumi, da je bilo zažgano. Bližnji sosedi so prišli gasit m so o teli nekaj poslopij, toda tekom dopoldne je začelo iznova goreti tako, ds je ogenj vničil le ostala poslopja razen velikega hleva, katerega je obvarovala velika, na sredi selišča stoječa lipa. Selišče le ni bilo obljudeno. Skoda je precejšnja, ker je tudi mnogo lesa zgorelo.
V Dravljnh je umrl 32 letni posestnik Franc Arhar. Bolehal je dve leti na jetiki. Bil je član občinskega odbora in gasilnega društva ter ustanovni član Narodne čitalnice v Dravljah. Zapušča mlado vdovo in hčerko. Blag mu spomin.
Dva mlada aesnann onsevlča sta pretekli mesec iz zaprte prodajalne na Šmarni gori, ki je last Marije Suhadobnik iz Tacna, ukradla 100 razglednic, dve steklenici malinovca, nekaj kruha in 4 K 80 vin. denarja. Bila sta, kakor pravijo ljudje, slabo odpravljena in se lagala, da sta šolarja, ki stanujeta v Šiški.
Is Zgornje Šiftke se pile: Binkoštno nedeljo popoldne je bil pogreb 73 let starega tesarja in posestnika v Zg. Šiški Ivana Rojina na pokopališče v Dravljah. Enakega izprevoda menda še ni bilo. Rajnega spremilo, je k večnemu počitku 34 parov Rojinov, med temi 82 ia 74 let stara brata, in do tisoč ljudstva. Rod Rojinov je nad 300 let star in večina moških je doživela 80—90 lat Rod Rojinov se na odlikuje le po zdravi krvi, temveč tudi telesno ia po talentih. Vsi so zavedni narodnjaki in nekateri so glede narodnega razvoja v Silki velezaslnžni. Rajni je bil priden kot tesar le pred letom. Bil je varčen gospodar m skrben oče. Sinov je dal vojski 6 in šestega čaka prihodnje leto sodba: »tavglih*! Starejši so samostojni marljivi obrtniki V skromnih razmerah je zamrli odgojil in preskrbel številno rodbino in dal lep izgled, kako treba izpolaovati naloge in dolžnosti — Častni spomin vrlemu možu!
V trebuh ga je sunil. Dne 25. majnika 1.1. sta se sprla v Predtrgu dva laška zidarja, in sicer 20 let stari Janez Sturm in 34 let stari Janez Marchiol, in sicer radi tega, ker je baje Marchiol na knjižico Sturma vzel nekaj kruha. Začela sta se ruvati, a vzlic temu, da so ju razdvojili, skočila sta skupaj, pri tem je pa Sturm sunil svojega nasprotnika z obuto nogo tako v trebuh, da je ta vsled vnetja trebušne mrene umrl. Storilca so oddali sodišču.
i Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
Plim lz Ljubljane.
12. junija.
Gospod urednik! Poslušajte, kaj se mi je pripetilo te dni. Da je naše domače pivovarne
— o slovenskih kar molčimo — /es vzel vrag, kaj ne, to že veste. No, pred tem žalostnim poginom sc mi še enkrat zahoče po našem domačem pivu. Privoščil sem si ga bil v družbi svojega prijatelja v Aurovi pivovarni, kar se je le dalo naložit. In tako naložen grem proti domu, ali zastonj, stanovanja ne najdem, pa ga ne najdem. Preobrnem vso Ljubljano, a mojega stanovanja ni nikjer. Ga tudi ni biro potreba; zakaj naenkrat sem stal v Celovcu v topničarski vojašnici kot rezervist pri raportu. Pri naši bateriji št. 1 .ta starga" ni bilo doma, zato je namesto njega vodil poveljstvo „ad interim" moj najljubši prijatelj nadporočnik Langer. K tej orožni vaji nas je bilo poklicanih iz vseh avstrijskih narodnostih ; največ je bilo nas Slovanov. Langerja se je vse balo kot živega vraga. Govorilo se je, da je imel že sitnosti zaradi mučenja vojaštva; posebno da ima »šarf" na rezerviste. No, to smo res takoj izkusili prvi dan. Začel je svoje muhe pri jubilejnih križčkih. Kar nas je bilo iz državne službe, smo imeli na svoji vojaški uniformi pripete tudi ob šestdesetletnici cesarja obdarovane jubilejne križce, ravnotake kakor vojaki, razločujejo se le v trakovih. Te smo morali kar potrgati raz uniformo. Jaz sem se obotavljal, pa mi ko-mandira nekega hrusta: eins, zwei; križček je bil zdolej. Tako torej se pri vojakih časti cesarsko jubilejno darilo. Zaškrtal sem z zobmi, a sem se spomnil še ob pravem času, da jih več nimam, pa sem bil — tiho. Pričel se je dnevni .pouk". Po beznicah med barabami sem čul že mnogo sirovosti, a doživeli nismo še kaj takega, kakor tukaj. Možko-spolnih in sploh nesramnosti je kar deževalo nad nas, tako da je bilo celo nekaterih
— hlapcev po poklicu — sram. Nato si je izbral posamezne rezerviste, na katerih obrazu se je že od daleč brala beda. revščina, morda so bili rodbinski očetje, tu sem došli z bridko zavestjo, da žena in otroci medtem doma stradajo kruha. Pa jih je nam predstavil: .Sehts, den Kerl sieht man schon auf zehn Schritte an, daß er ein gemeiner Mann ist."
V nas je začelo nevarno vreti, toda kaj smo hoteli? Večina nas je bila že rodbinskih očetov, nekateri že v državni službi, a naj vse to riski-ramo, da damo duška na tak način teptanim čutom človeške vrednosti. Pokazali smo. da smo avstrijski vojaki — in molče trpeli. Trpeli pa smo tem hujše, ker se je. to vse vršilo blizu javnega vrta, spričo gledalcev, med katerimi so bile tudi ženske. A tudi aktivnim podčastnikom, ki že dalje časa služijo, se ni godilo dosti boljše. Tudi lete je vspričo nas in občinstva ozmerjal ter zasmehoval, češ, da v civilu niso imeli nič za .zreti", pa da jim vojaški komis bolje diši. Naravno je, da so nas posebno letos nove stvari pri topni-čarstvu zanimale, a to zanimanje nas je moralo miniti, ko nam je Langer, če se je naveličal s svojim .poukom", sam zaničljivo dejal, naj nikar
ne mislimo, da bi se mu ljubilo stati pri nas, če bi bilo — lepše vreme! Tako navdušuje avstrijski oficir avstrijske rezerviste k izpolnjevanju
vojaških dolžnosti. Naredimo---kar smo
še vse drugega pretrpeli, naj le še omenjam, da je bil Langer že večkrat predmet ostrih kritik v časopisju in zato nam je (najbrže ga je vest pekla) ob zaključku naših »orožnih vaj" prav toplo priporočal: „Suchts euch in Zivil eine andere Beschäftigung aus, nur keine Zeitungsschreibereien." (Glejte, da se v civilu pečate s čim drugim, le ne s pisanjem v časopise.) Pri tem je näme pogledal tako srdito, da mi je kar zašumelo v glavi in že sem imel primeren odgovor na jeziku, ali tedaj — se prebudim doma v svoji postelji. Luč je še brlela, a zraven leži pričeto pismo iz Ljubljane, v katerem poročam, kako so prišle naše pivovarne v roke zagriznjenih Nemcev Puntigamske družbe. In tedaj šele se mi je .zasvetilo".
Aha, tako je bilo! Sinoči na kolodvoru dobim svojega znanca, državnega uradnika, ki je ravno iz Celovca prihajal od orožnih vaj. Ta mi je pripovedoval, kako se mu je godilo pri orožnih vajah v Celovcu. Šla sva k Auru, da tam zamo-čiva s pivom njegovo in mojo jezo. Morala pa sva jo do dobrega .zamočit", zakaj prav nič ne vem, kdaj in kako sem prišel domov. Dobro pa se spominjam, kaj mi je pravil moj znanec iz zadnje svoje vojaške vaje. Brž vstanem in napišem drugo novo pismo:
Slovenski poslanci! Čas orožnih vaj cvete v najlepši rasti, a kakor vidite, cveto prav po divje tudi sirovine in sirovosti kakršnim naše slovenske fante ne smemo dalje prepuščati. Vzemite si izgled po Vaših nemških tovarših v državnem zboru in zahtevajte zadoščenja za vsako na naši časti, na časti avstrijskega vojaka, od strani poveljnikov storjeno krivico! Vi slovenski fantje pa, kadar ste poklicani k orožnim vajam, trpite in potrpite, a skrbite, da vsaka Vam storjena krivica pride na dan!. ..
Slovenski obrtniki, slovenski industrijci! Nemec iz rajha resno zida svoj most do Adrije, ne s frazami pri čašah vina, ne s puhlimi govori pri shodih, kakor mi, temveč zida na resni, trdni gospodarski podlagi. Njegov bojni klic: uničenje slovenske obrti, slovenski industriji! Ža-libog ni več prazno strašilo, ampak vsak dan nas nova dejstva učc, da sami postavljamo podlago za zgradbo tega mostu. Trdnjave naših podjetij padajo druga za drugo, in sicer padajo sramotno, kakor to kaže prodaja naših domačih pivovarn v roke nemških kapitalistov. In tako sramoto zagovarja naše slovensko časopisje! Tužna majka, daleč smo prišli. Nemški kapital je napravil dobro kupčijo, dasi se tudi slovenska Aurova ne more pritožiti. Ali, če je to res, kar se čuje, da so Nemci namreč le kupili naše pivovarne zato, da jih popolnoma opuste ter nam le pošiljajo svoje izdelke, ki jih proizvajajo v Gradcu, petem bomo zahtevali javno in jasno besedo o tej za celo deželo sramotni kupčiji. Kajti če nov gospodar na naših posestih ne pusti
več delovati pivovarniške obrti, se je s tem storil zločin na račun našega delavstva, da ne govorimo o diferenci na davkih in drugih socialno-gospo-darskih izgubah.
Če imate pogum, dajte nam jasen odgovor, javno pojasnilo o tej čudni kupčiji, na kateri je interesirana vsa slovenska dežela. Črnogledec
V Norem Jorku (Amerika) bi imela iti mlada ženska po neki licenc na magistrat. Ker se je bala iti sama, šel je ž njo tudi nek mož. Tam se govori angleško. Ker pa teh dveh nobeden ni znal povedati, kaj pravzaprav hočeta, je mislil občinski oče, da hočeta biti oženjena in jih je meninič, tebinič zvezal po tamošnjem običaju.
Na Bavarskem (Nemčija) je rodila kmetica otroka, kateri je imel na sredi čela samo eno veliko oko. Očesne jame (kjer imamo oči) pa so bile pokrite s kožo. Otrok je umrl hitro po rojstvu. Hranijo ga v muzeju tamošnjega glavnega mesta (Monakovo).
Pil ze žandarje. Psi imajo čudno dober nos. Zato so začeli nekateri misliti, ali bi ne mogli pomagati tudi pri iskanju morilcev, tatov, roparjev in drugih hudodelnežev. Ti poizkusi so se prav dobro obnesli. Seveda se pustijo naučiti le brihtni psi. Najbolj so menda za to ovčarji. Takega psa žene žandar ali policaj na kraj, kjer se je zločin zgodil ali mu da povohati kakega človeka ali kako stvar, ki je bila tam zraven. Pes leta na to okrog in prevoha vse tako dolgo, da najde zločinca. Tedaj pa zalaja, prižene zločinca sam k žandarju ali pa prileti tako nazaj in pelje žandarja ali policaja za seboj. Pes obvoha hudodelca tudi tedaj, če je v hiši, v hlevu, v kleti i. t. d. V zadnjem času je dobila take pse tudi policija na Dunaju in je gotovo, da se bode našel zanaprej vsak zločinec, ker ni treba druzega, kakor le te« legrafirati na Dunaj po takega psa.
V Turfnu (na Laškem) je stavilo v gostilni pet fakinov z nekim živinskim kupčevalcem, da letijo po ulici, v kateri bo največ ljudi, in pre-tepejo vsakega, kdor jim pride nasproti Stavili so 500 lir, to je okrog 500 kron našega denarja, in so to delo tudi res storili. Postavili so se navštric in so leteli po cesti. Kdor jim je prišel nasproti, je bil tepen, klofutan i. t. d. Neki gospe so raztrgali čez trup obleko in enega oficirja je udaril eden teh sirovežev tako z bikovko po desni roki, da še sablje ni mogel več potegniti iz nožnice. Dne 22 maja je stalo vseh pet pred sodnijo. Dobil je vsak po dve leti težke ječe. Kupčevalca, ki je siroveže s stavo napeljal k temu, še niso mogli vjeti. Kadar ga bodo dobili, šel bode sest tudi ta.
Listnica npravništva.
Gospod A 1 o j z i j Senk, Amerika: Vaša naročnina je plačana sedaj do konca letošnjega leta.
Listnica uredništva.
G. S. Olševski: Vas podlistek za to številko je prišel prepozno. Prosimo, pošljite nam naenkrat več nadaljevanj. — Več drugega grad va smo morali vsled pomanjkanja ptostora
odložiti za prihodnjič.
I
Mestna hranilnica v Kranj i
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 212.500 kron.
i
**********************************
Koncem leta 1908: Stanje hranilnih ▼log 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
Ta najstarejši denarni zavod ? Kranju nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh ln tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
obrestuje hranilne vloge po 4f26_18
4,
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasafi radi tega pri hranilnici.
V * ifi — i) • \i • 1/*» m v* •m * /*» ^ *u *• 1i " iT» — V * * lTi Tu* vJVyjT\i/nr^ii_rru,-ii^->
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoienjem ln i vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% ne leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Preklic.
Podpisani preklicem vse razžaljive besede, katero sem v torek, dne 1. junija izrazil na mestnem trgu v Kranju o mestnem redarstvu.
Kranj, dne 5. junija 1909.
,62 Konrad Čadež.
f Niwjirk
Odhod lz LJubljane vsak torek.
POZOr I! 12 52—42
jajr    Samo 6 dni ~tM
vozijo francoski brzoparniki La Provenoo, La Savola, La Lorraine in La Tooraino iz
Havre v Newyork. ===== Najkrajša črta. =
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska C. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovor.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-22
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča «r©Je najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
J OS. WEIBL
SSl' "J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulioo   sat* 4.
stifitio-oitlio li koutnkcljski UJeetvilearstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnika L t. d.
Špecijaliteta: 76 52-12
valjični zastori (Rollbalken).
Travnik naprodaj.
Več parcel dobro zagnojenega travnika v Brezjah (Kranjsko polje) proda iz proste roke za v last tvrdka
J. & A. Atajdič, Kranj.
Plača po dogovoru, tudi na obroke. Kupci se vabijo prihodnji pondeljek, dne 14. rožnika ob 3. uri popoldne na lice mesta.   < 69 2-2
s^oSlSte
ZobOtcuKsi atcljl
Oto
W9
5eydl
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi m da bi u odstranile korenine, i tli brez nebne šloiče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI M Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-24
Sprejemne ure vsako nedeljo ln pondeljek §i 8. ure dopoldne do 8. nre popoldne.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
138 62—6
štedUnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpešne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani.
mmrnmMmmmmmmmmmmmmm
G. Tdnnies
v Ljubljani %12
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vso stroja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Loterijska srečka dna S. junija 1.1. Trst  3   6  38   60 4
DDDDDDDDDD
Zlate $1 eti«Je : Icrlii, Pariz, \\n Itd. X/
Nabolše kosmetlčno
ZObOčIstilno ^ sredstvo
Od c. kr. namestaiStva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
Dopošljite nam torej takoj franka vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 52—30
■ ■   Elaktrlžna gonilna ali*,   sj m
Tsvirii tljiatik barv, lati ii flracža
Brata čberl=
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Haaliaaa, ~*
nasproti hot. .Union'
TJitanovljano 1842. ,62-41
Telefon 164.
DDDDDODDDD
toOarr)'\$ks ^aloga
lasno"
za dame prazni od K  l*— naprej
„    „    lišpani „ „ 3-— „
„ gospode „ „ —*80 „
„ deklice „ „ —'60 „
„ dečke „ „ —'40 „
Prepričajte se o znatno nizkih cenah!
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere.    127 13—10
Gtnt ta konkurence I Postrežba znano solidna!
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina.
Vsak dan sneli
151 3—3
SLADOLED mû vrst
mmmmmf
» «*i. kavarni „Prešern" - Ljubljana.
■ NI	1-	■ ■ ■
POZOR!    SLOVENSKO POD ETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena valika manufakturna trgovina	■ ■ ■
■ ■		■ ■
■    ■ ■		■    ■ ■
franc Soûvan, sin - QtsMjaita v stari Sopranov! hiii aa JU«sftstni trgu it 22.		
■ ■ ■	80 43—16	■    ■ ■
34
161 10—2
(/.a privezati in pribiti na late. torej popolnoma varno proti nevihti)
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (pire vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne
plošče za Uakauje cerkva, hodnikov L M d. ___
F. P. VIDIC & KOMP. :: Ljubljana
Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno.
Zobozdravniki aIoIIa obotebatikt :: AlViJV
dr. CdVard GlobofoiK
▼ Kranju        1 f.2-40 je od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Tovarna zi gospodarske stroje
141 5-5
pridne, solidne potnike.
Ceoj. ponudbe pori ;,U. U. 5" na Henrika Sch&leka, Dunaj I., Wollzeile 11.
Ivan Schindler, Dunaj
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake mrnum/k*!mnm   vrste za poljedelske in obrtne potiene, kot:
ml ne za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatiln ce, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave ta kletarstvo, sesalke za vino, meden« pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice • na drog, namizne tehtnice,
-  i I stebrske tehtnice, decimalne
tehtnice, tehtnice za živin«, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: 94 20—7
Hit Scliiltcr, lilij 1U./1. trdbcrgstressc 12.
68 42—18
Najmitejse milo sa koio :: kakor tudi sa pege. ::
*4 Ok
5 o
"O H* « U
t 3 * m
2*
o» is >
O p,'
«n ca
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
prporo^a cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijafist v tzdel jvanju frakov io salonskih sukesj.
Zajamčena j d vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—14
189
6-6
flaiboHSI lak za tla Iz mehkega lesa.
Keil-«v lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Franc Dolenz u Kranju.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi'
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
ima vedno v zalogi tvrdka
Črnomelj i Anton Zurc; Idrija i Val. Lapajne ; Kamnik i Ed. Hajek. Kočevje a Fran: L->y.
Ljubljan
Meden. Novo meoto
Leskovic & I. Picek.
Postojna: Anton Ditrich. Radovljloa; O. Homann. Škof ja Loka : M. Žigon.
Zagorje: Rih.E.Mihelčič.
5 52—48
jjjBjjj IpiM m Borenjskem.
Rudolf Rus
urar ir ikranjn
WmW   poleg lekarne, ^Hl
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ar, zlatnine ln srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. —...... Priznano Izborno blago. =====
banja kansardj «8«r»ojea».
OdfOT»rni urednik Lavoslav M i k u S.
Ustuiaa in Usek Iv, Pr. Umprtta * Kranja,