PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 242 (9244)
TRST, sobota, 18. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODMEVI NA SPORAZUM MED VLADO IN SINDIKATI
DRŽAVNI USLUŽBENCI PRIČAKUJEJO REŠITEV VSEH PEREČIH VPRAŠANJ
Na sestanku tajništva federacije in tajništev sindikatov državnih uslužbencev so pozitivno ocenili sporazum z vlado
RIM, 17. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL se je danes sestalo s tajništvi federacij javnih uslužbencev. Razpravljali so o včerajšnjem sporazumu med sindikalno federacijo in vlado o globalni rešitvi vprašanj javnih uslužbencev.
Sestanek se je zaključil z obveznostjo, da bodo preverili vsebino sporazuma med vlado in federacijo na posameznih sestankih z vlado,
ki se bodo začeli v ponedeljek. Med razpravo je prišlo do precejšnjih kritik zlasti o napovedanem nagrajevanju za učinkovitost dela uslužbencev finančne uprave. To pa ni preprečilo, da bi ne odobrili dela sindikalne federacije. Obenem so izjavili, da hočejo sedaj videti, kako bo vlada ravnala, ko bo treba sprejeti konkretne obveznosti. Zato je prišlo v glavnem do pozitivne ocene sporazumov z vlado.
Po drugi strani pa so neodvisni in misovski sindikati sprožili val protestov proti včerajšnjemu dogovoru. Njihovo delovanje je sindikalna federacija že obsodila, ker nastopajo izključno v korist posameznih ožjih skupin, ne glede na koristi vseh državnih uslužbencev in u-činkovitega poslovanja državne u-prave. Neodvisni sindikati so napovedali za petek, 24. oktobra celodnevno stavko državnih uslužbencev. Isti dan bodo stavkali tudi šolniki neodvisnih šolskih sindikatov. Prav tako napoveduje stavko misovski sindikat CISNAL.
Medtem pa so še vedno v teku razčlenjene stavke avtonomnega in tnisovskega sindikata železničarjev. Sedaj pravijo, da bodo stavke še zaostrili v znak protesta proti dogovoru med vlado in sindikalno federacijo. Vsi avtonomni in misovski sindikati državnih uslužbencev zahtevajo enostavno 100.000 lir povišanja plače na mesec. Namen teh stavk je očiten. . Z vsemi sredstvi hočejo fašisti in ostali desničarji v državni upravi ustvariti zmedo v celotnem državnem ustroju, da bi razbil; sindikalno enotnost tudi med državnimi uslužbenci.
Medtem sporočajo, da se bodo 22. oktobra obnovila pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe
■iiUiiiiiiiiminniHimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Korak na poti
družbenih
sprememb
Prvi pogovori med vlado in sindikati so se zadovoljivo zaključili 2 osnovnim sporazumom o javnih uslužbencih, čeprav bo treba sedaj dogovor stvarno uresničiti s Podajanji na posameznih področjih.
To je znak dobre volje vlade in sindikalnega gibanja, ki je pogum-no stopilo na pot globalne rešitve vprašanj, potem ko je opustilo tako imenovane sektorske zahteve,
'i v preteklih letih niso imele nič s^pnega z rastjo družbe, ki se je razvila v pravi «džungli plač». ,rivd0 za to ,pa je treba pripisati ^ključno klientelistični politiki, ki Je uvedla krščanska demokracija iz volilu ii razlogov.
P° teh ugotovitvah je treba odloč-n° zavrniti obtožbe proti delavskemu gibanju, češ da je zakrivilo se-
anjo gospodarsko krizo, kot to
jdo sedaj Confindustria tik pred 0 novitvijo delovnih pogodb s tg °*no 2anrmtCTjo sindikalnih zah-
Pesnica pa je popolnoma drugač-
poldržavnih uslužbencev. Na prvem sestanku bodo proučili predloge sindikalnih organizacij, nakar bodo sestavili posamezne delovne skupine, ki bodo imele nalogo, da pripravijo dokončne predloge za novo delovno pogodbo.
Gradbinci pa so sporočili, da bodo 24. t.m. stavkali štiri ure, v okviru boja za novo delovno pogodbo in za naložbe. 25. oktobra pa bodo priredili v Rimu vsedržavno demonstracijo.
Koordinacijski sindikalni odbor delavcev družbe Zanussi, ki ima glavne obrate v Pordenonu, je sklenil, da bodo vsi delavci, ki so jih postavili v dopolnilno blagajno od 16. t.m. do 9. novembra, redno prihajali na delo. Odločili so se za boj, ki je bil zlasti ob postavitvi delavcev v dopolnilno blagajno pri Alfa Romeo zelo uspe-
neravnovesja in socialne kri-
očitajo de:
so povzročili inflacijo.
šen. Obenem so delavci družbe Zanussi sklenili, da bodo dali pobudo za nove oblike boja v vseh obratih. O tem se bodo še dogovorili z deželnimi sveti sindikalne federacije v Furlaniji - Julijski krajini, Venetu; Lombardiji, Piemontu, Emilii in Toskani.
Zasedanje zunanjih ministrov E6S
RIM, 17. — Svet zunanjih ministrov gospodarske skupnosti se bo jutri sestal v vili «La Marija» pri Lucci. Posvetovanje zunanjih ministrov EGS spada v okvir sodelovanja evropske deveterice in bo sedaj v Italiji, ki ima občasno predsedstvo gospodarske skupnosti. Zasedanju bo predsedoval zunanji minister Rumor. Razpravljali bodo o položaju v EGS v okviru politične kooperacije ter o vprašanjih zahodne Evrope in ostalega sveta.
SKLEP ZASEDANJA REVOLUCIONARNEGA SVETA
¥ Portugalski napovedujejo ukrepe za okrepitev discipline v vojski
Ponovni glasovi o domnevnem državnem udaru
LIZBONA, 17. — Portugalski re- nostnih služb prejšnjega režima ter volucionarni svet je sklenil okrepiti | o problemih, s katerimi se ta komi-diseiplino v vrstah oboroženih sil. j sija sooča. Med sejo revolucionarne-V ta namen je pooblastil vojaške po- ga sveta so se spopadli tudi z vpra-v»'jhike, da sprejmejo potrebne u- šanjem imenovanja poveljnikov poli-
kreps V komunikeju, ki so ga objavili ob koncu zasedanja revolucionarnega sveta, ki se je . začelo včeraj ob 15. uri in se zaključilo danes zjutraj ob 7., pa teh ukrepov ne o-menjajo. Zasedanja so se udeležili vsi člani sveta revolucije, razen načelnika generalnega štaba letalstva generala Moraisa e Silva, ki je trenutno v Angoli. V teku posvetovanja so proučili vojaško - politični položaj.
Ob upoštevanju dejstva, da je vojska osnovni nosilec borbe proti protirevolucionarnim silam, nadaljuje, je bilo sklenjeno, da načelnik štaba vojske, poveljnik COPCON in poveljniki posameznih vojaških območij sprejmejo takojšnje ukrepe, ki naj zagotovijo okrepitev posameznih enot, utrditev revolucionarne zavesti, discipline in učinkovitosti. Poleg tega je svet revolucije proučil posebne komisije za odpravo var-
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiimHHiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SKLEPU CENTRALNEGA KOMITEJA
Od L do 8. februarja vsedržavni kongres socialistične stranke
De Martinovo poročilo osnova za predkongresno in kongresno razpravo - Poseg predsednika stranke P. Nennija
na:
vi-ce so sad družbenega sistema, i je vseskozi favoriziral in podpi-Pr.vilegirane skupine v okviru zapletene gospodarsko - politične r°le, ki je označevala arhaični kapitalistični sistem v Italiji. Zato la nemoralno, da prav tisti, ki ni-0 znali zavreti davčnih utaj in iz-°za kapitalov v tujino, lavcem, da
^ sedanjem položaju je treba ko-enjto spremeniti gospodarskoso-,a hi sistem, da se odpravijo goli r°m ih usmeri razvoj na social-a področje. To pa ni vprašanje,
■ &a lahko reši s pogajanji s nmfcatj, temveč ga je treba re-1 politično z razbitjem monopo-v	ki traja že trideset let.
^ ? Je popolnoma razumljivo, da o omisli, ob perspektivah, ki jih 15~ iunii' pogojujejo svoje .• ,isce d° vlade izidu pogajanj s sp	se Pravi s potrebo, da
doseže nov način razvoja.
Še *eJ zvezi Pa 80 vladni predlogi vedno popolnoma nezadostni: ne n- ostuie, da vlada predloži sred-m^oohi načrt, ki ustreza tradicio-,ni logiki izrednih ukrepov. To x- r 8lndikati zahtevajo je nov na-^h reševanja socialnih vprašanj, i naj zajamči delavcem vlogo pro-^gonistov v okviru ustavnih demokratičnih institucij.
MARIO DEZMANN
RIM, 17. —.Centralni komite socialistične stranke jé zaključil dvodnevno zasedanje z odobritvijo resolucije, ki določa, da bo 41. vsedržavni kongres PSI od 1. do 8. februarja prihodnjega leta. Obenem je centralni komite osvojil poročilo tajnika stranke De Martina, ki bo predstavljalo osnovo za predkongresno in kongresno razpravo.
Ob zaključku zasedanja je tajnik De Martino izjavil, da je zelo važno, da se. socialistična stranka pripravlja na enotni kongres, kot to dokazuje soglasna odobritev poročila osrednjega vodstva in centralnega komiteja. Do kaj takega ni prišlo že • več kot dvajset let1. De Martino poudarja, da enotnost ne pomeni omejevanja notranje dialektike, temveč samo nov način soočanja med notranjimi komponentami stranke. Glede politične linije pa pravi, se PSI zaveda, da se je sedaj zaključilo celotno zgodovinsko obdobje in z njim tudi politika leve sredine. Zato je treba danes pred globoko krizo kapitalističnega sistema poiskati socialistično alternativo, ki bo odprla pot globokim družbenim spremembam. De Martino zaključuje svojo izjavo z ugotovitvijo, da je iskanje te poti naloga kongresa, ki bo moral obenem tudi dati jasen odgovor na resna vprašanja, ki pretresajo državo.
Med današnjo razpravo o De Martinovem poročilu je govoril tudi predsednik stranke Nenni. Opozoril je na resen in zapleten politični položaj v državi in dejal, da se stranka prinravlja sklicati kongres, ne da bi vedela, če ji bodo prerezali pot z razpustom parlamenta, s predčasnimi volitvami in z ostro volilno kampanjo.
Nenni je tudi dejal, da je nujno, da socialisti čimprej določijo, kaj je treba storiti v sedanji resni krizi, šele nato pa bo nastalo vprašanje, s kom stopiti na novo pot. Glede krščanske demokracije je Nenni o-pozoril, da je sedaj položaj v tej stranki nejasen in da je tudi tajništvo Zaccagninija prehodnega značaja, ki pa se še ne ve, kaj bo prišlo za njim. Zato potrebuje sedaj socialistična stranka odgovorne sogovornike, ki predstavljajo trdno večino.
Zatem je Nenni ponovil predlog o ustanovitvi vlade, ki bo kos sedanjemu izrednemu položaju, da bo lahko krščanska demokracija imela čas, da uredi svoje vrste. Dejal je, da je treba razčistiti odnose s krščansko demokracijo tudi če so perspektive zelo slabe.
Večji del svojega posega je Nen,-ni posvetil vprašanju odnosov s komunisti in je dejal, 'da je treba zbližanje s KPI proučiti na osnovi stvarnih dogodkov in mora v tej zvezi prevladovati v stranki zavest lastne avtonomije.
Voditelj leve struje Lombardi je prav tako odobril De Martinovo poročilo in ugotovil, da pomeni korak naprej na poti politične enotnosti stranke/ Menil pa je, da bi bilo zgrešeno misliti; da do te enotnosti je že prišlo. «Enotnost bo lahko dosežena samo na kongresu, če se bo razvila globoka in stvarna razprava», je dejal Lombardi. Poslanec Mancini, voditelj struje «presènza socialista», pa je v svojem posegu ohiehil važnost erlotne politike sedanjega vodstva, ki se izraža
tudi v zavesti resne krize v državi, ki je zajela vse politično življenje. Zato je zahteval globoko strankino zavest v vseh za utrditev. stranke. Mancini je tudi opozoril, da je treba pozorno razmišljati o odnosih z vlado, ki je pokazala, da ne zna rešiti nobenega vprašanja. Zato je soglašal z De Martinovim stališčem, da PSI ne more stopiti v vlado v tej zakonodajni dobi in da je treba pre- j prečiti predčasne volitve.
Vodstvo PSI je sklenilo, da bodo prihodnji teden sklicali sejo osrednjega vodstva, na kateri bodo proučili potek pogajanj med vlado in sindikati, ter na osnovi izida teh pogajanj sklepali o podpori Morovi vladi.
RIM, 17. — Predsednik republike Leone in predsednik vlade Moro sta se danes na ločenih sprejemih sestala z rasističnim guvernerjem ameriške zvezne države Alabama Georgeem Wallaceom.
Tajnik PSI De Martino
cije javne varnosti in narodne publikanske garde. Kot znano je poveljnik obeh korpusov bil general Pinto Ferreira, ki so ga po sestavi šeste vlade in preosnovi sveta resolucije razrešili te dolžnosti.
Komunike sploh ne omenja ustanovitve posebnega vojaškega oddelka za nujne posege, sicer pa je kapetan Lourenco, glasnik sveta revolucije, potrdil, da so to enoto u-stanovili ter je označil kot reakcionarne napade proti temu načrtu.
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi med sejo revolucionarnega sveta zmerni častniki zahtevali odstop načelnika generalnega štaba vojske generala Fabiaa, češ da je med svojim posredovanjem v Portu bil preveč popustljiv do skrajno levičarskih vojakov in da je s tem škodil ugledu poveljnika severnega vojaškega območja generala Antonia Velosa. Kot kaže svojega namena niso dosegli zaradi nasprotovanja predsednika Costa Go-mesa. Medtem ko so podčastniki treh rodov vojske objavili resolucijo, s katero podpirajo vlado ter obsojajo nedisciplino in sektaštvo, je odbor «revolucionarnih vojakov» v Oportu obtožil generala Velosa, da ne spoštuje sporazumov, ki so jih dosegli z generalom Fabiaom. S tem v zvezi so napovedali nov u-por, še zlasti če ne bo Veloso preklical disciplinske ukrepe proti vodjem prejšnjega upora.
Neodvisni levičarski tednik «O Tornai» povzema danes glasove, po katerih naj bi " vojaških krogih čedalje bolj prevladovalo mnenje o potrebi po trdem nastopu. Levičarski častniki, ki podpirajo generala Gongalvesa naj bi celo pripravljali državni udar, do katerega naj bi prišlo ob obletnici neodvisnosti Angole, se pravi 11. novembra.
BUDIMPEŠTA, 17. — Prvi tajnik madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je danes sprejel na poslovilni obisk jugoslovanskega veleposlanika na Madžarskem dr. Žigo Voduška. V pogovoru, ki je minil v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, sta z zadovoljstvom ugotovila pozitiven razvoj odnosov med sosednjima socialističnima državama.
Kissinger odpotoval na obisk v Kitajsko
NEW YORK, 17. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je danes odpotoval v Peking, da bi pripravil obisk predsednika Forda, ki bo predvidoma zadnje dni novembra. Gre za osmo potovanje ameriškega zunanjega ministra na Kitajsko, odkar je leta 1971 tajno
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimmiiiiiinimiiiiiMuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiimi
Vodstvo KD imenovalo naj ožje sodelavce tajnika Zaccagninija
organiziral zgodovinsko potovanje takratnega predsednika Nixona, s katerim se je spremenila ameriška politika do Kitajske.
Poglavitni cilj tokratnega Kissin-gerjevega potovanja je ustvariti vtis v svetovni javnosti, da se odnosi s Pekingom postopoma normalizirajo. Od Fordovega potovanja na Kitajskem ni sicer pričakovati bistvenih uspehov.
RIM, 17. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije je na predlog tajnika Zaccagninija danes imeno-vMo štiri nove namestnike tajnika stranke. Poslanec Antognozzi bo kot namestnik tajnika odgovarjal za u-rad za mednarodne stike; senatorka Falcucci bo odgovarjala za kadrovski urad; poslanec Galloni za kulturna in informacijska vprašanja; poslanec Ruffini pa za propagando
in za tednik «La discussione». Poleg štirih omenjenih novih namestnikov tajnika je osrednje vodstvo imenovalo tudi nove voditelje posameznih uradov. Tako bo tržaški poslanec Belci odgovarjal za deželne uprave, krajevne ustanove in javno upravo.
Do novih imenovanj, se pravi do imenovanja najožjih sodelavcev tajnika Zaccagninija, je prišlo po daljši razpravi s predstavniki vseh struj.
Zaccagniniju je uspelo odstraniti z vodstva nekaj skrajno desničarskih elementov. Obenem pa so v vodstvu zastopane vse strankine struje. S to rešitvijo je baje Zaccagnini tudi preprečil, da bi Fanfani vztrajal pri včerajšnji zahtevi, naj se čimprej skliče kongres stranke,
(Na sliki proračunski minister Andreotti — levo in obrambni minister Ferlani — desno. Telefoto ANSA)
Industrijska proizvodnja v ZDA
' NEW YORK, 17. — Iz vladnih krogov poročajo, da se je ameriška industrijska proizvodnja povečala v mesecu septembra za 1,9 od sto. Poudarjajo, da gre za največji porastek v zadnjih 11 letih. Spričo ugodnih podatkov o industrijski proizvodnji so gospodarski izvedenci Fordove uprave mnenja, da bodo tovarne lahko v kratkem ponovno zaposlile delavce, ki so jih pred časom odpustili.
OBISK DIREKTORJA WITTEVEENA V BEOGRADU
Sodelovanje med mednarodnim denarnim skladom in SFRJ
Predstavnik mednarodnega monetarnega sklada se je pozanimal o jugoslovanskem stališču do mednarodne monetarne reforme
i vanski primanjkljaj v plačilni bilanci delno nrinisati negativnim vnli-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Generalni rektor mednarodnega monetarnega sklada Johanes Witteveen je danes končal obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. Pred odhodom ga je sprejel podpredsednik predsedstva SFRJ Vladimir Bakarič in se z njim pogovarjal o jugoslovanskem sodelovanju s skladom, o glavnih značilnostih gospodarskih stikov Jugoslavije s tujino in o nekaterih vprašanjih jugoslovanskega gospodarskega razvoja, medtem ko je gosta zlasti zanimala storilnost deia, delo v kmetijstvu in nekatera druga družbeno - gospodarska vprašanja Jugoslavije.
Generalni direktor mednarodnega monetarnega sklada Witteveen je pred odhodom iz Beograda izjavil, da je z jugoslovanskimi sobesedniki izčrpno izmenjal mnenja o gospodarskem položaju v Jugoslaviji v tem trenutku in o posledicah, ki jih doživlja Jugoslavija zaradi ekonomskih razmer v svetu. Po besedah vodilnega predstavnika svetovnega denarnega sklada gre jugoslo-
(jj. ci delno pripisati negativnim vplivom od zunaj, delno pa je to tudi posledica notranjih dejavnikov kot so visoka stopnja inflacije, ki vpliva na konkurenčnost izvoza, povečano povpraševanje in visoka stopnja investicijskih vlaganj.
V pogovorih je tekla beseda tudi o mednarodnih monetarnih razmerah in o jugoslovanskih stališčih do izvajanja denarne reforme v svetu. O tem bodo razpravljali v začetku prihodnjega leta na sestanku mednarodnega monetarnega sklada na Jamajki in — kot je dejal Witteveen — je bilo koristno slišati, kaj o reformi mednarodnega monetarnega in ekononrskega sistema mislijo dežele v razvoju. Generalni direktor mednarodnega denarnega sklada je svoje pogovore v Beogradu v celoti ocenil kot odkrite, koristne in prijateljske.
VLADO BARABAŠ
iiiiimiiiifiiiiiiiiiiMMniiiiiiiMimiiiiiituiiiiiHiiiiimMuiiinirniiiiimiimiiiiimmiiiiimiiimiiimiuiimiiu
/Ml/JA BO PREJELA PRIBLIŽNO 50 MILIJARD UR
Pomoč EGS za razvoj zaostalih področij
Evropska skupnost je namenila v ta namen 1300 milijard obračunskih enot v treh letih
BRUSELJ, 17. — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti, je danes nakazala prvi del letošnje vsote za razvoj nerazvitih področij. Nakazali so 160 milijonov obračunskih, enot (več. kot 100 milijard lir), od skupnih 300 milijonov. Več kot polovica te vsote je namenjena južnim italijanskim deželam (86,8 milijona obračunskih enot).
To vsoto bodo izkoristili pred koncem letošnjega leta, zadeva pa 655 načrtov na industrijskem in obrtniškem področju ter na področju javnih storitev in infrastruktur. Po mnenju izvedencev bodo s tem u-stanovili ali ohranili 36.000 delovnih mest.
Od italijanskih dežel bodo te pomoči deležne predvsem Apulija, La: cij, Sicilija in Sardinija.
Prispevek EGS je treba prišteti tistemu, ki so ga za iste načrte namenile posamezne države, ki bodo od gospodarske skupnosti prejele povračilo, potem ko bodo predložile zadevne fakture. Italija je s pomočjo blagajne za Jug že predložila večje število načrtov, ki lahko prejmejo «nagrado» gospodarske skupnosti za cilje, ki si jih zastavljajo: skrčiti neravnovesje med raznimi področji v državi. Do prvih izplačil bo po vsej verjetnosti prišlo že v roku enega meseca.
Evropski sklad za razvoj nerazvitih področij so ustanovili 18. marca letos, zadevni sklep pa so sprejeli na pariškem vrhu leta 1974. Skupno bodo nakazali 1300 milijonov obračunskih enot, tako da lahko računajo, poleg omenjenih letošnjih 300 milijonov na še 500 milijonov v letu 1976 in na ravno toliko leta 1977. Italija si je zagotovila 40 odstotkov celotnega zneska. V krogih Evropske gospodarske skupnosti poudarjajo, da gre za pomemben Ù-krep, saj ne gre za občasno pomoč, temveč za načrtno politiko. Prevladuje mnenje, da se bo sklad povečal iz leta v leto, istočasno z razvojem gospodarske skupnosti.
Tudi sabor Hrvatske soglasno odobril dogovor z Italijo
ZAGREB, 17. — Delegati vseh zborov sabora SR Hrvaške so na skupni seji soglasno sprejeli poročilo o dogovorih, doseženih s sosednjo Italijo, ki se nanašajo na urejanje odprtih vprašanj. Poročilo je imel podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Novak Pribičevič.
Prebičevic je poudaril, da so mejni problemi nenehno obremenjevali sicer uspešen razvoj dobrega sosedskega sodelovanja in opozoril, da so bili problemi okoli jugoslovansko - italijanske meje hkrati tudi sestavni del povojnih gibanj v Evropi in svetu.
V nadaljevanju svojega govora je dodal, da so bila načelna stališča Jugoslavije, njena miroljubna politika in mednarodni ugled ter delež, ki ga s svojimi akcijami prispeva k popuščanju napetosti in odnosom sodelovanja v Evropi in po svetu, pomemben dejavnik za dosego končnega uspeha. Ta vprašanja so zdaj pred dokončno, trajno in pravično rešitvijo, zato pa gre v veliki meri zasluga politiki samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugosla-
vije. Hkrati je to tudi zmaga, je dejal Pribičevič, za demokratske in napredne sile v Italiji, zmaga realizma in zrelosti v najvišjih političnih telesih sosednje države. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je ocenil ta sporazum tudi kot praktičen prispevek k. odnosom večjega zaupanja in sodelovanja, ki se v Evropi navezujejo na temelju odločitev konference v Helsinkih. Poudaril je, da bodo osnovnemu sporazumu, ki naj bi ga sklenili vladi Italije in Jugoslavije in zatem ratificirala parlamenta obeh držav, sledili še drugi sporazumi, ki naj bi uredili preostala praktična vprašanja, ki zadevaio jugoslovansko - italijanske odnose. Posebej je opozoril na dogovor, da bi uredili položaj manjšin in njihov svobodni, kulturni in gospodarski razvoj v obeh državah.
Ob koncu je Pribičevič dejal, da s sklenitvijo sporazuma med Jugoslavijo in Italijo po vrsti let ne bo hipoteka obremenjevala uspešnega razvoja jugoslovansko - italijanskih odnosov.
Sindikati državnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL so se danes sestali s tajništvom sindikalne federacije in v glavnem pozitivno ocenili sporazum med federacijo in vlado. Izrazili pa so zahtevo, da bodo morale sindikalne organizacije odločno nastopiti, da bo vlada takoj začela pogajanja s posameznimi strokami državnih u-službencev za rešitev vprašanj, ki so bila dogovorjena s sindikalno federacijo.
Centralni komite PSI je včeraj sklenil, da bo vsedržavni kongres socialistične stranke od 1. do 8. februarja 1976. Po daljši razpravi, v katero so posegli številni voditelji stranke, je centralni komite osvojil poročilo tajnika De Martina, ki ga je osrednje vodstvo že odobrilo, in sklenil, da bo predstavljalo osnovo za predkongresno in kongresno razpravo. Po zaključku zasedanja centralnega komiteja je tajnik De Martino izrazil zadovoljstvo, da je po več kot dvajsetih letih končno prišlo do odobritve enotnega poročila za kongres.
Tržaški občinski svet je sinoči zasedal pozno v noč in preosno-val odbor, iz katerega sta odstopila socialist Giuricin in republikanec Gargano. Razprava je ponovno dokazala, da obstaja plebiscitarna večina za sporazum med Italijo in Jugoslavijo, da pa obstaja tudi resna kriza odnosov, ki se nanaša na način upravljanja in glede vrste zelo važnih vprašanj. To krizo so za sedaj premostili, ker stranke očitno ne žele, da bi se odprla okrog sporazuma,
Včeraj so prišli v Trst iz Portoroža, kjer so imeli kongres, knjižničarji iz Slovenije, katere so sprejeli predstavniki Narodne študijske knjižnice. Gostje so se poklonili spominu bazoviških žrtev, popoldne pa so v Kulturnem domu prisostvovali predstavi o Rižarni,
0 razširitvi sodelovanja med SFRJ in
SEV
BEOGRAD, 17. — V zvezi z vestjo, ki so jo včeraj objavile nekatere zahodne tiskovne agencije, poroča Tanjug, da se je v Moskvi končalo 73. zasedanje izvršnega komiteja sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV), izvršni komite je med drugim sprejel sklep o razširitvi sodelovanja Jugoslavije in SEV tudi na področju kmetijstva. Prav tako so podpisali protokol o pristopu Jugoslavije k sporazumu o ustanovitvi mednarodne organizacije «Intere-lektro».
Jugoslovanski predstavnik dr. Jovič je imel posebne pogovore o sodelovanju s predsednikom izvršnega komiteja SEV, podpredsednikom vlade Nemške demokratične republike Weissom, podpredsednikom sovjetske vlade Lesečkom in sekretarjem SEV Fadjejevom.
Tuji novinarji na obiskti v Sloveniji
LJUBLJANA, 17. — Na tridnevnem študijskem obisku v Sloveniji se mudi 32 dopisnikov tujega tiska, radijskih in televizijskih postaj, ki so stalno akreditirani v Beogradu. Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc je dopoldne sprejel tuje novinarje in se z njimi dalj časa pogovarjal o družbenem in gospodarskem razvoju Slovenije in odgovarjal na številna vprašan a s tega področja. Opoldne so'si ogledali Škofjo Loko, kjer jih je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar seznanu z zgodovinskim, kulturnim in gospodarskim razvojem mesta. Popoldne so se tuji dopisniki pogovarjali s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipom Vidmarjem o kulturnem razvoju slovenskega naroda. Zvečer je predsednik IS Rudi Čačinovič po krajšem pogovoru priredil tujim novinarjem večerjo.
Med bivanjem v Sloveniji bodo tuji novinarji obiskali Koper, Piran, Portorož, Lipico in Postojnsko jamo.
LJUBLJANA, 17. — Danes je prispela na tridnevni obisk v SR Slovenijo 6-članska delegacija LR Kitajske za znanstveno tehnično sodelovanje, ki jo vodi namestnik ministra za ekonomske odnose s tujino Chi-Lin. Med bivanjem v Sloveniji je kitajska delegacija obiskala gospodarsko organizacijo Emona, o-gledala pa si bo tudi železarni Ravne na Koroškem in Štore.
Morda v začetku Ida 1976 premier Bijedic v Franciji
PARIZ, 17. — Jugoslovanski veleposlanik v Francji Nijaz Dizdare-vič se bo tako kot mnugi njegovi kolegi v drugih državah zaradi izteka mandata v kratkem vrnil v Jugoslavijo. Ob koncu svojega službovanja v Parizu je sinoči priredil poslovilni sprejem, bil pa je tudi že na poslovilnih obiskih pri nekaterih vidnih osebnostih francoskega političnega življenja. Danes ga je na poslovilni obisk s ire jel francoski premier Jacques Chirac. V daljšem pogovoru je predsednik francoske vlade pozitivno oceni jugoslovansko - francoske odnose in pri tem izrazil željo za njihov nadaljnji napredek. V zvezi s tem je premier Chirac izrazil tudi željo, da bi že v začetku prihodnjega leta predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič obiskal Francijo. Temu srečanju predsednik francoske vlade pripisuje velik pomen.
DUNAJ, 17. — Izvedenci finančnih ministrov trinajstih držav članic OPEČ, organizacije držav izvoznic petroleja, bodo jutri na Dunaju začeli s pogovori o monetarnih in finančnih vprašanjih pred konferenco finančnih ministrov, ki se bo začela 17. novembra v avstrijskem glavnem mestu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z izvolitvijo dveh novih odbornikov izpopolnjen tržaški občinski odbor
Izvoljena sta bila Orlando (KD) in Fragiacomo (PRI) ■ Giuricin in Gargano odsotna
Občinski svet je sinoči dokončno zaključil razpravo o jugoslovansko -italijanskem sporazumu in o vseh posledicah dokaj ostre debate ter poskusa desnice, da bi ob tem vprašanju sprožila krizo občinske uprave.
Poskus je spodletel, saj je bila v občinskem svetu ustvarjena plebiscitarna večina, kar se je izkazalo tudi sinoči, ko so sprejeli ostavki podžupana Giuricina in odbornika Garga-na in na njuni mesti izvolili demokristjana Orlanda ter republikanca 'Oliviera Fragiacoma. Razprava se je zaradi ponovne misovske obstrukcije zavlekla pozno v noč, zato bomo o drugem nočnem delu razprave, v katerem sta bila važna posega liberalca Zimola in še zlasti tajnika KD Rinaldija, poročali jutri.
Vendar pa je bilo tudi med včerajšnjo razpravo očitno, da demokratična večina vseh strank ustavnega loka nikakor ne bo dopustila, da bi se na pritisk italijanskega dnevnika in skrajno desničarskih ter nacionalističnih krogov zrušil odbor na tem vprašanju, kot je bilo po drugi strani jasno povedano, da obstaja resna kriza uprave, za katero so vzroki povsem drugje. V tej zvezi je bil še zlasti zanimiv govor, tajnika KPI Ros-settija, ki je ugotovil, da se je celotna zadeva zaključila brez tragedije in brez prelomov, ki so jih nekateri iskali. Ni bivša cona «B» v ospredju krize, temveč so na dnevnem redu številna zelo važna vprašanja, kot so bila že pred 15. junijem. Kriza občine obstaja zaradi načina upravljanja, izkoriščanja sredstev, rabe slovenskega jezika in manjšinske zaščite na splošno itd., na kar KD ni znala in ne more dati točnega odgovora, ker je še vedno povezana in pogojena od notranje desnice.
Sedanji odbor ne razpolaga več z večino: ne številčno, še manj pa politično. V takem položaju se zastavlja vprašanje perspektive in možnih rešitev: lahko se išče pomoč pri posameznikih in nekaterih dvomljivih osebnostih, ki jih je prepoln občinski svet. To pa ni resna rešitev. Govori se o predčasnih volitvah, kar je tudi sinoči predlagal misovski prvak Giacomelli. To je še nevarnejša rešitev, saj se mnogo govori o meščanski listi- Dejansko je edina politična rešitev v novi politiki, ki pomeni resnični konec antikomunizma in odprto sodelovanje.
Za PSI je načelnik skupine Kervin dejal, da je s to sejo zadeva zaklju-miiMfiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiuiiiriuiiiiiiiiiiiiii
S SESTANKA MED ZASTOPNIKI DEŽELE IN FUNKCIONARJI ENEL
cena. Nato je podčrtal, da je zadeva Giuricin izključno osebnega značaja, da pa je stališče PSI na državni, deželni in pokrajinski ravni povsem jasno in nedvoumno. Pri tem se je Kervin skliceval na sklepe stranke in nadaljeval, da je treba poglobiti politični razgovor o raznih odprtih vprašanjih. Za MIT je Mar-chesich navedel polemike, ki so se vnele proti indipendentistom, zaključil pa resignirano, da so «krave že zbežale iz hleva».
Republikanec Fragiacomo, ki je bil sinoči tarča ostrih in žaljivih osebnih napadov misovcev, je podčrtal, da ga navdaja čut dolžnosti do države in do zgodovinskih odločitev, ki pomenijo mir in sodelovanje v Evropi. PRI je zavzela v parlamentu in na vsedržavni ravni jasno stališče in zato tudi pričakuje, da se bodo znotraj stranke na miren način uredila sporna vprašanja.
Seji občinskega sveta nista prisostvovala ne Giuricin ne Gargano.
Nekaj po polnoči je občinski svet izvolil za odbornika republikanca Fragiacoma in demokristjana Orlanda, ki sta prejela 28, oziroma 27 glasov. Po 7 misovskih glasov sta prejela demokristjanska desničarja Ponis in Saislijeva, 15 glasov (med njimi 13 KPI) pa je bilo belih.
S«ja zgoniškega občinskega sveta
Na sinočnjem zasedanju je zgo-niški občinski svet posvetil glavno pozornost mejnemu vprašanju in je po bogati diskusiji soglasno izglasoval pomembno resolucijo, o kateri bomo še obširneje poročali. Sledila so razna vprašanja svetovalcev, potrditev sklepov odbora in imenovanje članov še preostalih občinskih komisij.
V četrtek podelitev častnega meščanstva Milj R. Albertiju in Mariji T. Leon
Prihodnji četrtek bodo Milje, v okviru tedna boja proti fašizmu v Španiji, priznale častno meščanstvo španskemu pesniku in likovniku Ra-
lokacija za jedrsko elektrarno v Furlaniji-Julijski krajini
Predlog za okrepitev termoelektrarne v Tržiču in gradnjo hidroelektrarn na rekah Fella, Arsino in Cellina
Na sedežu predsedstva deželnega odbora v Trstu so včeraj predsednik odbora Camelli in predstavniki družbe ENEL razpravljali o lokaciji jedrske električne centrale v naši deželi. Sestanku je prisostvoval odbornik za industrijo in trgovino Stopper, prisotni pa so bili še nekateri funkcionarji odbomištva za načrtovanje in proračun. Družbo ENEL so zastopali ravnatelj odseka za gradnje iz Rima Speri, pod-ravnatelj urada za termoelektrarne Riguttini, podravnatelj beneškega sektorja Ossola, ravnatelj ENEL v Furlaniji - Julijski krajini Da Col in drugi strokovnjaki.
V razgovoru so predstavniki ENEL prikazali načrt, ki predvideva zgrad-njo 20 jedrskih elektrarn in njihovo lokacijo. Kar se tiče naše dežele, je ENEL opravil že vrsto raziskav, da bi določil najprimernejše področje, kjer bi lahko zgradili tak objekt, ki stane 400 milijard lir. Na sestanku so na predlog Co-mellija in Stopperja govorili tudi o možnosti okrepitve termoelektrarne v Tržiču in gradnje novih hidroelektrarn na rekah Fella, Arsino in Cellina. Kar zadeva jedrsko elektrarno pa sta predstavnika naše dežele zagotovila, da bosta v najkrajšem času sporočila družbi ENEL mnenje deželnega odbora. O vseh drugih vprašanjih pa so se domenili, da bodo odslej strokovnjaki dežele in tehniki ENEL okrepili sodelovanje in poglobili posamezne točke ter skušali nakazati pozitivne rešitve.
Prihodnji teden pismeni izpiti habilitacijskih tečajev
Deželni šolski urad sporoča, da t>odo pismeni izpiti posebnih habilitacijskih tečajev s slovenskim učnim jezikom prihodnjo soboto, 25. oktobra. Za nekatere predmete pa bodo pismeni izpiti prej. Za profesorje mehanske tehnologije bodo 22. oktobra, za informatiko in literarne predmete 23. oktobra ter za risanje, umetnostno vzgojo, latinščino in matematične vede 24. oktobra. Izpiti se bodo pričeli ob 8. uri v učilnicah, kjer je potekal tečaj.
0 Prihodnjo soboto in nedeljo bo na sedežu tržaške trgovinske zbornice zasedanje o okvirnem zakonu za obrtništvo, ki ga prireja Združenje tržaških obrtnikov' ob 30. obletnici ustanovitve. V tem okviru bo v soboto, 25. oktobra, ob 9.30, v glavni dvorani trgovinske zbornice na Borznem trgu 14 okrogla miza o istem vprašanju.
Predsednik zadruge prevoznikov jestvin aretiran zaradi prevare
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je izdal zaporni nalog za predsednika zadruge prevoznikov jestvin, ki ima sedež v Ul. Rittma-yer 5.
Gre za 49-letnega Artura Giotta iz Ul. Polli 11, ki ga dolžijo goljufije in nezakonitega prilaščanja. Giotto naj bi si v svojstvu upravitelja zadruge nezakonito prisvojil o-krog sto milijonov lir. Preiskava je še v teku, vsekakor pa so karabinjerji sodnega oddelka aretirali Giotta ter ga pospremili v Ko-ronejske zapore.
• Ravnatelj tržaške medicinske fakultete prof. Giuseppe Campailla bo v torek zvečer, ob 18. uri, v veliki dvorani montažnega sedeža v Ulici Vasari predaval o «problemu študijskih načrtov medicinske fakultete v luči sedanjih italijanskih zakonov in ukrepov EGS».
faelu Albertiju ter pisateljici Mariji Terezi Leon. Obenem bo občina podelila častna priznanja miijskim španskim borcem.
Ob petih popoldne bosta Rafael Alberti in Marija Tereza Leon odprla osebno razstavo v galeriji «H Mandracchio», ob šestih se bosta srečala z občinskim svetom, zbranim na posebni seji, ob 20. uri, v občinski telovadnici pa bo javna manifestacija, na kateri bo spregovoril — poleg španskih gostov — tudi župan Gastone Millo.
0 V četrtek, 23. t.m. bodo v dvorani ljudske knjižnice v Ul. del Rosario odprli razstavo mladinskih knjig avtorjev iz Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo v našem mestu tudi 1. deželno srečanje o mladinski literaturi.
Predsednik NšK inž. Stanislav Renko pozdravlja goste
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZJEMNO POMEMBEN OBISK IZ SR SLOVENIJE V TRSTU
Knjižničarji iz SRS so se seznanili s knjižničarstvom Slovencev v Italiji
Sprejem v Kulturnem domu - Počastitev bazoviških junakov ■ Ogled predstave «Rižarna» v SSG ■ Razstava izbora slovenske bibliografije od Trubarja pa do danes
Včeraj je bil v Trstu že napove- j be, ko so tržaški rodoljubi leta 1868 dani obisk okrog 200 članov Društva ustanovili prvo čitalnico v Rojanu,
bibliotekarjev Slovenije, ki so prišli v goste Narodni in študijski knjižnici. Že kmalu po 9. uri jih je v imenu upravnega odbora pozdravil njegov predsednik Stanislav Renko, ki je v prvi vrsti izrazil zadovoljstvo vseh Slovencev v Italiji za tako izredno pomemben obisk tako eminentnih predstavnikov tako važne kulturne panoge, kakšna je knjižničarstvo, še posebej pa je pozdravil vse tiste povabljene goste, ki so se vabilu na sprejem odzvali in med katerimi so bili nekateri izvoljeni slovenski predstavniki nekaterih krajevnih oblastvenih organov, odbornik za kulturo tržaškega upravnega občinskega odbora, generalni konzul SFRJ, ravnatelji nekaterih največjih italijanskih knjižnic iz Trsta in Gorice, predstavniki najvažnejših organizacij in ustanov Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter predstavniki tiska ter radia in televizije. Predsednik NŠK je nato govoril o skupnih nalogah vseh slovenskih knjižničarjev spričo enotnega slovenskega kulturnega prostora, nato pa še o najbolj perečih vprašanjih NŠK v Trstu, zlasti v zvezi s pretesnimi prostori ter nenehnemu zmanjševanju dotacij iz javnih sredstev tako s strani dežele, kot ostalih oblastvenih organizmov. Povabil je navzoče na otvoritev novih prostorov knjižnice, ki bo predvidoma najpozneje sredi prihodnjega leta.
Nato je goste iz matične domovine pozdravil predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, ki je med drugim dejal, da že slovenski Kulturni dom v Trstu priča, kako aktivno prisotni so v javnem življenju Slovenci v Italiji. V nadaljevanju pa je govoril o najnovejšem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo za ureditev obmejnih in drugih vprašanj. Pri tem je dejal, da je poudarjanje, ki se sliši s strani enega dela italijanskega javnega mnenja o «žrtvah» v zvezi s sporazumom, vsekakor preveč enostransko, saj je vendar dokazano, kakšne žrtve je doprinesel tudi slovenski narod. Glede dokončnosti meje pa je govornik dejal, da je bila ta meja že od leta 1954 za Slovence v Italiji dokončna, kakor tudi da so bila takrat dana jamstva povsem obvezna. Na sedanji sporazum pa gledajo Slovenci v Italiji povsem realistično in v prepričanju, da bodo z njim ustvarjeni boljši pogoji za uresničenje njihovih narodnostnih pravic.
Nato je prof. dr. Gojmir Budal, tajnik NŠK, prebral obširni referat o «Knjižničarstvu pri Slovencih v Italiji». Najprej je obdelal dobo od 1. 1848 pa vse do čitalniške do-
: 4
v-V . -
Knjižničarji iz Slovenije so se pok louili spominu bazoviških žrtev položili venec k spomeniku.
leta 1882 pa Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici s sedežem na Travniku ter prešel na prvo desetletje sedanjega stoletja, ko je prav tako v Gorici nastala Narodna prosveta, ki je imela že leto pozneje 4.500 knjig. Istočasno pa je bilo prav tako leta 1905 ustanovljeno v Trstu Delavsko izobraževalno društvo Ljudski oder. Leta 1910 pa je imela Zveza kulturnih društev v Gorici knjižnico z devetnajstimi serijami, prebranih pa je bilo nad 3000 knjig.
Po opisu razmer tik pred prvo svetovno vojno in po njej je prof. G. Budal s posebnim poudarkom označil 4. avgust 1919 kot dan, ki je ostal «črno obrobljen v zgodovini našega knjižničarstva», ko so zgorele bogate knjižnice Slovenske čitalnice in Češke besede. Slovenskega učiteljskega društva in Ljudskega odra, tako da se ni niti ena knjiga rešila. Naslednji črni datum pa je bil požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920, ko so zgoreli ostanki bogatih knjižnic Slovenske čitalnice in vseh društev, ki so imela sedež v domu. Tretji črni datum pa je bil 19. julij leta 1927, ko so oblasti prepovedale delovanje vseh slovenskih kulturnih združenj.
Po opisu vsega, kar so primorski Slovenci izgubili pod fašizmom, je referent poudaril, da se je kljub temu narodna zavest našega ljudstva ne le ohranila, ampak tudi nenehno krepila, za kar je najboljši dokaz njegov delež v NOB.
V drugem delu svojega referata je tajnik NŠK obdelal dobo po drugi svetovni vojni z ustanovitvijo NŠK 15. julija 1947. Govoril je nato o njenem delovanju, o njenih stikih — zlasti s knjižnicami v matični domovini, podal je podatke o številčnem stanju knjižnih enot, o delovanju treh odsekov NŠK: za zgodovino, za etnografijo in slovenski jezik.
Ob zaključku svojega referata pa je dr. G. Budal povedal še naslednje podatke o slovenskih šolskih knjižnicah, ki jih je v tržaški pokrajini 48, v Goriški pa 4. Poleg tega je na Tržaškem še 13 društvenih knjižnic, 8 župnijskih, ena pa občinska, medtem ko so na Goriškem občinske knjižnice 4. Poleg knjižnice «Damir Feigl» v Gorici, ki šteje okrog 6.500 enot, so večje knjižnice še v uredništvu Primorskega dnevnika in v tržaškem in go-riškem dijaškem domu; v videmski pokrajini pa je knjižnica pri KD «Ivan Trinko».
Vsem trem govornikom se je zahvalil novi predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije Maks Veselko.
Gostje so si nato ogledali v foyerju parterja v Kulturnem domu izbor slovenske bibliografije vse od Trubarja pa do letos. Razstavljenih je bilo okrog 400 enot, za kar sta poskrbela knjižničarja novogoriške knjižnice in NŠK iz Trsta, M. Brecelj in M. Pertot. Kljub slabemu vremenu so se slovenski knjižničarji nato s štirimi avtobusi odpeljali k spomeniku pri Bazovici, kjer so položili venec ter počastili spomin naših padlih bazoviških junakov.
Po kosilu so se vrnili v Kulturni dom, kjer so ginjeni prisostvovali nalašč zanje uprizorjeni predstavi «Rižarne» F. Benedetiča in M. Košute. Po predstavi so se vrnili v Portorož.
Pripominjamo, da bo referat «Knjižničarstvo pri Slovencih v Italiji» izšel v celoti v Jadranskem koledarju za leto 1976.	p. g.
Študijski seminar SS jutri v Števerjanu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vabi člane, da se udeležijo II. študijskega seminarja, ki bo jutri, 19. oktobra, v števerjanu ob 9. uri.
PD VESNA in ANPI - VZPI KRIŽ
organizirata ob priliki 30-letnice osvoboditve jutri, 19. oktobra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu
KULTURNI VEČER
Glasb, oprema Oskar Kjuder Diapozitivi Kamil Košuta Osvetljava Mario Pogačnik Režija Soča Košuta - Hafner
Nastopajo moški in dekliški pevski zbor Vesna ter recitatorji.
Danes, 18. oktobra, ob 19.45 štafetni tek mimo vaških spomenikov.
Vljudno vabljeni!
Odbor
NA «BORŠTNIKOVEM SREČANJU»
SSG z «Rižarna» gostuje v Mariboru
Danes nastopi v Mariboru tudi Slovensko amatersko gledališče z Brechtom
V Mariboru je v teku tradicionalno, vsakoletno «Borštnikovo srečanje», na katerem nastopajo vsa slovenska poklicna in eksperimentalna gledališča, zadnja leta pa tudi po eno amatersko gledališče, katero je izbrala posebna strokovna žirija.
Gost tega srečanja bo tudi letos tržaško Stalno slovensko gledališče, ki ba nastopilo prihodnji petek za zaključek srečanja z Benedetič - Ko-šutovo dokumentarno dramo «Rižarna». Tržaški slovenski gledališčniki so bili v Mariboru vedno deležni toplega sprejema, laskavih pohval žirije in mnogih nagrad.
Amaterske odre bo letos prav tako zastopalo tržaško Slovensko a-matersko gledališče SAG. Nastopilo bo danes ob 16. uri s predstavo Brechtove igre za pouk «Izjema in pravilo». Jutri zvečer bodo sagovci gostovali še v Medvodah pri Ljubljani pri tamkajšnjem amaterskem odru. Tudi v Medvodah bodo uprizorili Brechta.
0 Jutri, s pričetkom ob 17. uri, bo na sedežu sekcije KPI «Che Guevara» na Reški cesti 7 praznik komunističnega tiska z zabavnim sporedom ter z govori Brune Braide in Dušana Lovrihe.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimiimiiiiiiiinfiii
ZARADI NARAŠČAJOČE KRIZE SEKTORJA
Tovarna avtomobilskih žarnic namerava zapreti svoj obrat
Odpustili bodo vseh 19 delavk in 3 uradnike - Oster protest sindikalne zveze
Vodstvo podjetja ATTI Lampade, že na prvi pogled je bilo tako ki ima obrat v Ul. Limitanea 10, okradencu kot preiskovalcem jasno, je sporočilo sindikalnim organiza- , da je tat (ali tatovi) dobro vedel za
cijam, da namerava odpustiti vse svoje delovno osebje. Trenutno je pri podjetju zaposlenih 19 delavk in trije uradniki. Podjetje je te svoje namene opravičilo s krizo v proizvodnem sektorju — obrat proizvaja namreč izključno avtomobilske žarnice — ki jo ne pogojuje le splošna kriza, ki je v zadnjem času prizadela vso avtomobilsko industrijo, temveč predvsem vedno večji uvoz tujih proizvodov, ki so zasičili italijansko tržišče po zelo konkurenčnih cenah.
Nenadna vest o novih odpustih je povzročila precejšnje ogorčenje v tržaških sindikalnih krogih. Pokrajinska sindikalna zveza kemijskega sektorja se je takoj sestala in njeni predstavniki so nemudoma posredovali pri deželnem odbomi-štvu za industrijo in na Združenju industrijcev ter odločno protestirali proti ukrepu, ki predstavlja nov udarec za tržaško zaposlitveno raven ter odvzema našemu mestu še eno industrijsko dejavnost. Tovarno ATTI so namreč zgradili pred petdesetimi leti in si je v tem dolgem obdobju ustvarila priznano tradicijo, še pred osmimi leti je podjetje zaposlovalo 170 uslužbencev, to število pa se je iz leta v leto krčilo. Sindikati očitajo vodstvu, da v letih, ko so se pokazali prvi znaki krize, ni znalo spremeniti svoje proizvodne dejavnosti. Na omenjenih dveh srečanjih so sindikalni predstavniki zahtevali od pristojnih organov, da preprečijo popolno prekinitev dejavnosti tovarne in nove odpuste.
• Tržaška finančna intendanca spo roča, da je bil v Uradnem vestniku štev. 254 z dne 23. septembra letos objavljen razpis natečaja za zasedbo 50 mest čuvaja državnih nepremičnin. Ustrezne prošnje je treba vložiti najkasneje do 23. oktobra t.l.
Tatvina v stanovanju — nad milijon lir plena
Mlada zakonca Capponi, ki stanujeta v petem nadstropju poslopja št. 60 v Drevoredu D’Annunzio, najbrž ne bosta zlepa prebavila grenkega grižljaja, s katerim so jima predvčerajšnjim popoldne postregli neznani tatovi, ki so med njuno odsotnostjo vlomili v stanovanje. Iz predala kuhinjske omare so jima ukradli 1 milijon 180.000 lir, to je ves prihranek, ki sta ga imela doma.
Tatvino je prijavil policiji 29-Ietni Giorgio Capponi, po poklicu uradnik. Ko so okrog 20. ure prišli na njegov dom agenti, jim je ves iz sebe povedal, da je tatvino odkril malo prej, ko se je z ženo vrnil domov. Vrata so bila vlomljena in mu je bilo zato takoj jasno, da je kdo z jasnimi na- : meni izkoristil njuno odsotnost. Zla slutnja je postala grenka resničnost, ko je pogledal v kuhinjsko omaro, kamor je bil skrbno spravil debel sveženj desettisočakov.
navade zakoncev Capponi in najbrž tudi za njun prihranek, kajti v stanovanju ni bilo nobenega znamenja brezglavega brskanja na desno in levo, ki navadno označuje tatinske podvige v stanovanjih. V preiskavi, ki se nadaljuje, sodelujejo tudi agenti znanstvenega oddelka.
Furgon s perilom zajeli plameni
Pri Ključu se je včeraj pripetila nenavadna nesreča, ki je terjala precejšnjo materialno škodo. Furgon čistilnice Rico, ki je prevažal perilo, so namreč nenadoma zajeli plameni, ki so izbruhnili v motorju zaradi kratkega stika. Voznik Fabio Lesa se je na srečo pravočasno umaknil pred plameni, zgorelo pa je vse perilo.
Danes se poročita MARINA PANKOVIČ
in
IGOR OREL
Veliko sreče jima želijo sorodniki in prijatelji.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	679.—
Funt šteriing	1396,—
Švicarski frank	255,75
Francoski frank	156,50
Nemška marka	263,75
Avstrijski šiling	37,10
Dinar: debeli	34—
drobni	34—
MENJALNICA
vseh tuj‘ih valut
Mali oglasi
FRIZERKO išče nujno Stalno slovensko gledališče. Telefonirati v uradnih urah 734-265.
PRODAM register - blagajno. Telefo nirati 228-400 od 16. do 17. ure.
GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNI ABONMA
Sezona 1975-76	Kulturni dom v Trstu
25. 10. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solistka Nora Jankovič - mezzosopran — 7. 11. 1975: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda, dirigent Bogdan Babič — 26. 11. 1975: TRIO LORENZ 12. 12. 1975: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Anton Kolar, solistka Dubravka Tomšič -klavir — 10. 1. 1976: ZAGREBŠKI SOLISTI - 13. 2. 1976: VALTER DEŠPALJ - violončelo, Ivo Maček - klavir — 12. 3. 1976: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Miha Pogačnik - violina — 26. 3. 1976: ACI BERTONCELJ, klavirski recital - 25. 4. 1976: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA, SLOVENSKI OKTET, OKTET GALLUS, dirigent Anton Nanut
Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bo zbor Branko Krsmanovič nastopil 7. in ne 8. novembra kakor prvotno javljeno.
Cene abonmajev:
Parter redni	10.000 lir	Balkon redni	8.000 lir
Parter znižani	8.000 lir	Balkon znižam	6.000 lir
Mladinski in invalidski 3.000 lir
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605; od 16. t.m. dalje v Tržaški knjigami od 15.30 do 19.30.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama — iz življenja beračev — v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič Besedilo
pesmi:	Miroslav Košuta
Scena:	Demetrij	Gej
Kostumi:	Marija	Vidauova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Majda	Križajeva
Režija;	JOŽE BABIČ
Danes, 18. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 19. oktobra ob 18. uri ABONMA RED C prva nedelja po premieri
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski
Rezervacija vstopnic in abonmajev vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma tel. 734-265.
Gledališča
VERDI
Danes ob 12. uri bo v časnikarskem krožku (Korzo Italia 12) tiskovna konferenca, med katero bodo ravnatelj prof. odv. Giampaolo de Ferra, umetniški vodja Raffaello de Ban-field in organizacijski direktor Fulvio Gilleri orisali repertoar Tetdšnje operne sezone gledališča Verdi.
Izleti
SPDT priredi jutri, 19. oktobra, prvi izlet po vertikali. Odhod s Trga Oberdan ob 7.30 z osebnimi avtomobili. Sestanek v Čaneboli ob 9,—9.30, odtod vzpon na Ivanac, sestop v Tamom in povratek v Čanebolo. Lastniki avtomobilov, ki razpolagajo s prostimi mesti in člani, ki želijo se udeležiti izleta naj to javijo na telefonsko štev.. 31-119.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. oktobra LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.16. — Dolžina dneva 10.51. — Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 4.38.
Jutri, NEDELJA, 19. oktobra ETBIN
VREME včeraj: Najvišja temperatura 13,4 stopinje, najnižja 12,4, ob 19. uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1000,6 mb narašča, vlaga 92-odstotna, veter 13 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, dežja je padlo 10 mm, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. okjobra 1975 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 14 oseb.
UMRLI SO :	79-Ietna Francesca
Grulci vd. Mocibob, 79-letni Pietro Nider 64-letni Giovanni Busatto, 76-letni Giacomo Perossa, 72-letni Giuseppe Guzzo, 80-letna Frančiška Lukman vd. Dilena, 17-letni Pietro Zor-nada, 73-letni Adelchi Quargnal, 87-letni Casimiro Stanič, 69-letna Paola Preghel vd. Sulcich, 73-letni Giordano Corrado, 89-letna Giovanna Zvik vd. Bianchi, 73-letna Olga Zerovaz roj. Marion, 71-letni Gabriele Masten.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
Kino
Ariston 16.00 «L’intolleranza» v dveh epizodah: 1. «Il treno fantasma», režiserja A. Harweya, in 2. «Simon nel deserto», režiserja L. Bu-nuela.
Grattacielo 16.00 «Il braccio violento della legge N. 2», barrai film, igra Gene Hackman, prepovedan mladim pod 14. letom.
Fenice 16.00 «A tutte le auto della polizia». Barrai film. Igrata E. M. Salerno, G. Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30—22.00 «Prigioniero della secónda strada». Barvni film. Igrata Jack Lemmon in Anne Ban-croft.
Nazionale 15.30 «Cipolla colt». Barvni film, v katerem, nastopa Franco Nero.
Eden 16.00 «L’importante è amare». Barvni film. Prepovedan mladini poa 18. letom. Igrata Romy Schnei-der in Fabio Testi.
Ritz 16.00—22.15 «Due cuori, una cappella». Barvni film. Renato Pozzetto, Agostina Belli. Aldo Macaone.
Aurora 16.30 «Non toccate le vecchiette». Barvni zabavni film.
Capito! 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «L’insegnante». Barvni
. film, v katerem igra Edwige Fe-nech. Prepovedan mladini
Moderno 16.30 «Il cavalier Costante Nicosia demoniaco, ovvero dracula in Brianza». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedan mladini
Filodrammatico 15.00—22.00 «Giro, girotondo, con il sesso è bello il mondo». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Alessandro Homo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Operazione Costa Brava». Barvni filrp, v katerem igra-' ta Tony Curtis in Roger Moore.
Vittorio Veneto 16.00—21.30 «L’inferno di cristallo». Barrai film. Igrata: Paul Newman in Steve McQueen.
Astra 16.30 «La strana coppia di sbirri». Barvni film. Igrata Alan Arkin in James Caan.
Abbazia 16.00 «L’ultima chance». Barvni film. Igrajo Fabio Testi, Ursula Andress in Eli Wallach.
Radio 16.00—22.00 «La meravigliosa favola di Cenerentola». Barrai Walt Disneyev film,
-Volta • Milje 16.00 «L’ultimo tango a Parigi». Barvni film. Igrata Marion Brando in Maria Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razstave
V	umetnostni galeriji «Tribbio» bodo danes ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del tržaškega slikarja G. MILIE. Razstava, ki bo obsegala okrog 30 olj in grafik, bo trajala do vključno 30. oktobra.
Marjan Kravos je v galeriji «Corsia Stadion» v Ul. Battisti 14 razstavil dober ducat svojih grafičnih listov, ki bodo občinstvu na ogled do 23. t.m., vendar pa po urniku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20. ure.
V	galeriji «Forum» je odprl razstavo svojih del Hans Hartung. ki bo razstavljal v Trstu do 19. oktobra
Danes, 18 oktobra, bo v galeriji Cartesius odprl razstavo svojih dri turinski grafik FRANCESCO CASORA-TI, ki bo v Trstu razstavljal do 3-novembra.
V	ponedeljek, 21. t.m., bo v ufflri-ncstni galeriji «Sant’Elena» v Ul- degli Artisti 2 začel s svojo razstavo tržaški slikar dr. OTTONE GRISELLI-
V	četrtek, 23. oktobra, bodo v mili' ski galeriji «II Mandracchio» odprh razstavo španskega slikarja RAFAEL--ALBERTIJA. Razstava bo trajala do 1-novembra.
V	počastitev spomina Marije L® vrenčič darujeta Vida in Dario J® godic 5.000 lir za Dijaško matico-
Kolegi nadzornega odbora, uprav®1 odbor, ravnateljstvo in osebje Hran niče in posojilnice na Opčinah izraza jo globoko sožalje nadzorniku ar ’ Piju Uljanu in družini ob izgubi dra ge žene oziroma matere
WANDE MALALAN ULJAN
+
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga nona
FRANČIŠKA DILENA roj. LUKMAN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 18. t.m., ob 15. uri izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči: snaha Anica, vnuki B°" ris, Franko, Marij in vnukinja Vera z družinami ter drugi sorodniki
Nabrežina, Križ, Trst, Turin, 18. oktobra 1975
PLODEN SESTANEK ZUNANJETRGOVINSKIH OPERATERJEV SGZ
Obširna razprava o ekonomskem pomenu obmejnega sporazuma
Razčlenjeno vprašanje avtonomnih računov
V torek zvečer so se na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja zbrali številni slovenski zunanjetrgovinski operaterji, da bi se seznanili s koraki, ki jih je vodstvo sekcije v zadnjem času povzelo, da bi članstvu podrobneje razčlenilo stanje, v katerem se trenutno ta panoga nahaja in poiskalo možnosti novih poti iz sedanjih težav.
Načelnik J. Štavar je prisotnim prebral poročilo o trenutnem gospodarskem stanju in o vzrokih, ki so privedli do sedanje krize, jih seznanil s splošnimi povzetki iz razgovorov, ki jih je delegacija SGZ (S. Bole, V. Kralj, V. Vižintin, J. štavar, A. Semen in V. Kocjančič) imela pri obmejnih podjetjih v Sloveniji in jih pozval k diskusiji na nakazane probleme. Diskusija, je bila zelo živahna, saj so bili prisotni operaterji izredno zainteresirani za izide razgovorov, zlasti pa za konkretne predloge, ki jih je vodstvo sekcije predložilo. Poglobili so se zlasti v vprašanje avtonom-mh računov in možnosti njihovega izkoriščanja, za kar je bilo zani-nianje tolikšno, da bo moralo vodstvo sekcije o zadevi operaterje natančneje seznaniti z okrožnico. Etolge razprave je bilo deležno tudi novo industrijsko prosto področje, ki ga omenja sporazum med Italijo in Jugoslavijo za dokončno ureditev meja in možnost udeležbe slovenskih operaterjev s Tržaškega in Goriškega na tem področju. Prisotni so pozitivno ocenili dokončno ureditev meja, pokazali so veliko
zanimanje za nakazane gospodarske ureditve in izrazili upanje, da bo manjšina v nadaljnjem razvoju dogodkov prišla v večji meri do izraza, zlasti na gospodarskem področju. 2)ato pa je potrebno da pride čimprej do globalne zakonske zaščite, da se ustvari stvarna osnova za gospodarski razvoj manjšine, tako v pravični soudeležbi, kakor tudi z nujno ureditvijo in dopolnitvijo določenih struktur kot so denarni zavodi, strokovno šol stvo, in drugo.
V razgovor je posegla večina prisotnih, katerim so odgovarjali Štavar, Bole, Kralj in drug; člani vodstva sekcije. Končno je prišlo še do diskusije o problemih organizacije, za kar so prisotni izrekli popolno zaupanje vodstvu in ga pooblastili, da nadaljuje po začrtani poti, obenem pa izrazili željo, da bi prišlo čim pogosteje do podobnih razgovorov, ki so izredno plodni in koristni. Zavzeli so se tudi za večjo angažiranost vodstva za tesnejšo povezavo z operaterji.
V. K.
Načrt za okrepitev prve pomoči na cestah
Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Comelli, odobril razdelitev vsote 125 milijonov lir raznim ustanovam, ki jih veže pogodba z deželno upravo za opravljanje službe prve pomoči na cestah. Zainteresi-
rane ustanove bodo prejele prispevek za vzdrževanje te službe in za njeno okrepitev.
Pristojna komisija, ki deluje v sklopu deželnega odborništva za higieno in zdravstvo, in ki jo poleg predstavnikov dežele sestavljajo še predstavniki vladnega komisariata, karabinjerjev, prometne policije, ANAS in drugi, je že sestavila predlog za okrepitev in racionalizacijo te službe. Predlog je osnovan na večji operativnosti telefonskih central, ki odgovarjajo na številko 113, na kapilarni publicizaciji telefonov, ki so direktno povezani s policijo in ki jih je dala deželna uprava postaviti na ključnih cestnih križiščih, ter modernizacija in številčna okrepitev prevoznega parka za opravljanje te službe. Ta načrt bodo začeli v najkrajšem času izvajati, za to pa bo predvidena posebna postavka med izdatki v proračunu za leto 1976.
Jm
_ ■
manjkajo 3 dnevi
do najbolj senzacionalne prodaje leta

i r
.	. .	•> -i
5 dni bomo v vseh oddelkih nudili aktualne artikle po zelo ugodnih cenah
8S	:
,o saba
AZZSi

*0*1°
gi
r

id
■:
->«i;
• •'	e-'1	< V‘ 'A ’ .
jB-mi

k
k
G?
/v
Él®fc
Vuj
s.
wmm
Dežela bo odkupila klavnico v Basilianu
Deželni odbor je sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na izvajanje posebnega zakona o finansiranju pobud za razvoj deželnega kmetijstva. Med temi je največjega pomena sklep o prispevku v znesku 600 milijonov Ur za odkup in ureditev večje klavnice in naprav za predelavo in shranjevanje mesa. Te naprave, ki jih bo deželna u-stanova za razvoj kmetijstva dala na razpolago zadrugi Friulcarne, so v Basilianu. Od predvidenih 600 milijonov lir bodo le del uporabili za odkup obrata, ostali denar pa bodo uporabiU za njegovo razširitev in ureditev.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Ob spremembi regulacijskega načrta
V’
razprava o razlastitvah v Standrežu
Predvidena ureditev pokritega trga
Sprememba regulacijskega načrta za področje, ki se razprostira med železniškim kolodvorom in štandre-žem, je izzvala dolgotrajno in zanimivo razpravo, v kateri je bila osvetljena s strani svetovalcev Vla-
športniki na Goriškem, podelil nagrade nekaterim športnim ustanovam za amatersko dejavnost v prejšnjem letu. Zlato plaketo dobi letalski klub «Luciano Mami» v Gori-
da mora sodišče upoštevati tudi mladeničeve družinske razmere pri formuliranju obsodbe. Sodniki so v precejšnji meri upoštevali branilče-vo tezo ter obsodilo Clansiga na 4
dimira Nanuta (PSI), Itala Chiario- tru za treniranje baseballa v Gorici
ci. Zlata kolajna bo pripadla cen- ‘ mesece zapora ter na 60 tisoč lir
Kako jc s šolskimi prostori v Skednju?
Predsednik škedenjskega Združenja staršev Cattaruzzi je naslovil na občinsko odborništvo za šolstvo pismo, v katerem vprašuje, kaj namerava občina ukreniti za ureditev vprašanja prostorov v škedenjski šoli De Marchi, šola namreč deluje v nevzdržnih pogojih, kar je ob samem začetku šolskega leta vzbudilo ogorčenje in odločen protest staršev. Istočasno vprašuje, kako je z gradnjo novega šolskega poslopja v Ul. Marco Praga, ki bi delno olajšalo hudo stisko s šolskimi prostori v Skednju.
• Ministrstvo za šolstvo je te dni razpisalo natečaj za več mest šoferjev. Natečaj predvideva tudi namestitev pet novih šoferjev pri šolskih deželnih uradih Furlanije-Ju-lijske krajine. Rok za vlaganje prošenj poteče 27. t.m. Vsekakor pa je popoln pravilnik natečaja objavljen v posebni prilogi Uradnega vestnika št. 258 z dne 27. septembra. Podrobnejše informacije so na razpolago v deželnem šolskem uradu oziroma na šolskem skrbništvu v Trstu.
na in svetovalke Pirelle (KPI) ter Paulina (SS) huda odgovornost v zvezi z razlaščanjem zemlje v Štan-drežu z vsemi posledicami, ki jih je takšna politika povzročila. Ker se je razprava zavlekla pozno v noč, bomo o njej poročali v jutrišnji številki, danes pa se omejujemo le na poročilo o začetnem delu seje, posvečenem vprašanju svetovalcev ter odgovorom župana in pristojnih odbornikov. Najprej je Fornasir (PLI) opozoril na težave higienskega značaja na pokritem trgu, svetovalec Stabon (KD) je navedel razliko v prejemkih (od 6.000 do 100 tisoč lir) uslužbencev pri občinskih tehtnicah, svetovalec Marico \Valt-ritsch (PSI) je napovedal interpelacijo o osebju, medtem ko je komunist Chiarion opozoril, na slabo stanje ceste na področju Sv. Ane.
Župan De Simone je v odgovoru omenil vprašanje ureditve pokritega trga, ki bi ga sicer zares bilo potrebno prepleskati ter zamenjati razbite šipe, še bolj kot to, pa je potrebno postaviti stene, da ne bi bilo mraza, niti prepihov, o čemer so že razpravljali, kakor je dejal župan na občinskem svetu.
Odbornik Portelli je potem odgovoril na komunistično interpelacijo v zvezi s sodnim preganjanjem nekaterih stanovalcev v kazermetah. Podrobneje je govoril o iskanju rešitev, da bi tem prebivalcem zagotovili primerno stanovanje, ni pa odgovoril na pričakovanja komunistične svetovalske skupine, da občina prepreči sodni postopek proti tem stanovalcem, zaradi česar je svetovalka Pirella bila z odgovorom nezadovoljna.
Odbornik Zucalli je v zvezi z interpelacijo PSI glede stanja Ulice Garzarolli dejal, da so prav včeraj na deželi odobrili načrt za gradnjo zbiralnega kanala v Ulici Terza armata, od katerega je odvisno urejanje vseh drugih cest v tej četrti.
Občinski odbornik Fantini je v odgovoru na interpelacijo KPI o glasbeni šoli dejal, da je rešitev v publicizaciji te ustanove ter da bo o tem vprašanju govor na sestanku z deželno upravo. Podpisnik interpelacije Boris Cocianni (KPI) je predlagal javno razpravo o tem vprašanju ter pritegnitev sosednjih občin k reševanju tèga vprašanja.
Na interpelacijo KPI o prosti coni je odgovoril odbornik za načrtovanje Marijan Ceffarin, ki je dejal, da ostaja odbor zvest stališču, ki je bil lani soglasno sprejet v občinskem svetu. Svetovalec Chiarion (KPI) z odgovorom ni bil zadovoljen, ker v večinskih pobudah glede obnovitve zakona o prosti coni niso v zadostni meri upoštevane krajevne uprave ter je zato predlagal ponovno razpravo v občinskem svetu.
srebrna plaketa pa športnemu društvu Sagrado v Zagraju. Srebrno kolajno dobi športno društvo Torriana v Gradišču, društvo Pedale ronche-se iz Ronk bronasto plaketo, športno društvo Corridoni iz Foljana bronasto kolajno. Omenjena priznanja bodo podelili na posebni svečanosti.

Uvoz 6.000 glav govedi po avtonomnem računu
Beograjski gospodarski dnevnik «Privredni pregled» poroča, da so se te dni sestali v Sežani predstavniki poslovnih krogov iz Trsta, ki se udejstvujejo v okviru avtonomnega računa za blagovno menjavo med sosednimi obmejnimi področji in zastopniki Sklada za razvoj živinoreje v Jugoslaviji, ki ga sestavlja 12 največjih živinorejskih podjetij sosedne zvezne republike. Na sestanku je bil dosežen sporazum o dobavi 6.000 glav mlade goveje živine, in sicer 3.000 glav še v tem letu (v sporazumu je sicer predvideno, da bo italijanska stran po možnosti in potrebi prevzela do kon ca decembra še več živine, morda celo vseh 6.000 glav). Pomočnik glavnega direktorja sklada M. Nje-gomir je v tej zvezi izjavil, da bo omenjenih dvanajst živinorejskih podjetij odslej nastopalo skupno, ko pojde za poslovanje v okviru tržaškega avtonomnega računa.
V	NEDELJO V NAŠI DEŽELI
Nastop kulturnih skupin italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji
V	nedeljo, 19. t.m. bosta gostovali v naši deželi dve kulturni skupini italijanske manjšine v Jugoslaviji. Reško društvo «Fratellanza» bo s pevskim zborom in tam-buraškim ansamblom nastopilo v Fojdi pri Vidmu, kamor jo je povabilo krajevno združenje krvodajalcev. To bo že drugi nastop te skupine v naši deželi. Zbor bo pod vodstvom Dušana Marčelje in s sodelovanjem solistov, basista Giorgia Surjana, tenorista Enza Maccarone-ja, sopranistke Zorke Wolf in baritonista Marina Sviligoja, izvajal skladbe De Marzija, Zardinija, Verdija, Gotovca, Zajca in Millottija. Tamburaški ansambel bo nastopil s skladbami Verdija, Mascagnija, Gomeza, Tosellija in Lenaza.
V	Gorici bo na vabilo društva Se-ghizzi nastopil moški pevski zbor društva «Lino Mariani» iz Pulja, ki bo tako vrnil obisk, ki so ga goriš-ki pevci naredili v istrskem mestu. Zbor, ki ga vodi Nello Milotti, bo predstavil obširen program folklornih in polifonskih skladb.
E. Klarič
globe.
| Ttidhui uiedftiitm
V avtobusu rezervirati sedež za invalide
Obračam se na vaše uredništvo v imenu številnih invalidov, ki se poslužujejo mestnega avtobusa. V njihovem imenu izražam željo, da bi uprava mestnega avtobusa rezervirala v vsakem avtobusu sedež za invalide. Prejšnje čase je bilo poskrbljeno za invalide ter so pritrdili m sedež ob sprednjih vhodnih vratih tablico, s katero je bil vsak potnik opozorjen, da je sedež rezerviran za invalide, polagoma pa je ta dobra in lepa navada tonila v pozabo, tako da se sedaj pogostoma dogaja, da mora invalid stati, medtem ko zdravi ljudje, in še najčešče mladi ljudje, sedijo ter se pri tem niti zmenijo ne za priletne potnike in invalide, ki stojijo. Upamo, da bo naša želja prišla tudi do pristojnih uradov in da bodo odstranili pomanjkljivost, ki jo invalidi večkrat ugotovimo.
S spoštovanjem i	(podpis invalida)
Avtomobilska miš pred sodiščem
Goriško sodišče je obsodilo na 4 mesece zapora in na 60.000 lir globe 22-ietnega Daria Clansiga iz Ulice Formica, ker je bil obtožen, da je 16. oktobra leta 1971 hotel ukrasti avtomobil alfa romeo, ki je bil parkiran v Ulici livada. Sodišče je Clansiga oprostilo obtožbo kraje fiata 500 GO 48579, last Vande Can-ziani, zaradi pomanjkanja dokazov.
Na včerajšnjem zasliševanju je obtoženec povedal, da je bil tisto noč pijan in da je hotel v alfi romeo samo spati. Glede kraje drugega vozila, je odločno zanikal obtožbo. Javni tožilec je za mladeniča zahteval 9 mesecev zapora in 90 tisoč lir globe. Odvetnik Maniacco pa je v Clansigovo obrambo dejal,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiB
PO UKINITVI 4. RAZREDA TRGOVSKE ŠOLE
Prosvetno ministrstvo svetuje ustanovitev zasebnega tečaja
Šolski skrbnik naj podpre ustanovitev tečaja - 28. oktobra v Rimu sestanek z ministrom Malfattijem?
Sindikat slovenske šole in svet profesorjev slovenske trgovske šole v Gorici sta se včeraj seznanila z vsebino pisma, ki ga je generalni direktor direkcije za strokovno šolstvo pri prosvetnem ministrstvu v Rimu poslal goriškemu šolskemu skrbniku.
V pismu še enkrat z rimske stra-
Kej se držiš toku štemana, mar ne misleš, da se sama, bom pogljedo u druge vasi, kjer duaste lepšeh je, ku se ti.
V soboto, 25. oktobra, ob 20.30 v dvorani Valletta del Corno
IZ ŽIVLJENJA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
V nevarnosti nadaljnje poslovanje podružnit Stando v Gorki in Triku
Osrednje vodstvo zapira trgovine in odpira nove da bi doseglo čimvečji dobiček
Sindikalne kategorije so v teh dneh zelo živahne. Ta pojav je potrebno pripisati zelo hudim posledicam, ki jih gospodarska kriza povzroča delavcem. S tem v zvezi naj omenimo sestanek pokrajinskega vodstva FILCAMS - CGIL, sindikalne stroke, ki združuje delavce v trgovini, hotelih, menzah in raznih storilnostih. Pokrajinski tajnik te stroke Luciano Pini je na njem nanizal predvsem kvarne posledice gospodarske krize in zlasti omenil zmanjšanje kupne moči mezd, kar se pozna v trgovini, turizmu itd. K temu se pridružujejo tudi novi načrti veleblagovnic Standa, Upim, Sma, Rinascente, ki velika sredstva vlagajo v nove distribucijske objekte izven mestnih središč, v katerih je potrebne prav malo delovne sile. S takšno svojo politiko so od 1972. leta dedje na področju celotne države zmanjšale število manjših trgovin za 7 odstotkov, kar pomeni, da se je število delovnih mest v teh trgovinah zmanjšalo za 35.000 enot.
Tajnik Luciano Pini se je potem
letne nagrade CONI
Ožji odbor CONI v Gorici je, po pregledu amaterske dejavnosti med
aimiiiiiiiiuiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiii
NA POBUDO POSLANCA LORENZA MENICHINA
Poslanci KPI so predložili nov osnutek za prosto cono
Osnutek se precej razlikuje od drugih
Komunistični poslanci so v četrtek predložili v poslanski zbornici osnutek zakona o obnovitvi goriške proste cone. Osnutek se pridružuje onim, ki so jih predložili v poslanski zbornici liberalci, socialdemokrati in demokristjani. Prihodnje dni pa bodo svoj osnutek predložili tudi socialisti, govor je tudi, da bo svoj osnutek predlagala sama vlada.
Osnutek, ki ga je predložila KPI, so podpisali poslanci Menichino, Dl Giulio, D’Alema, Lizzerò, škerk, Bortot, Caruso, Raffaelli, Vespigna-ni in Triva. Osnutek, z desetimi členi, predvideva, podobno kot drugi, obstoj režima proste cone za dobo petnajstih let, mobilnost kontingentov, ki so predvideni v dveh priloženih tabelah. Novost v osnutku je predlog, da bi področje proste cone razširili na vse ozemlje občin Gorica in Sovodnje. Tako bi bila dana možnost gradenj industrijskih objektov tudi na desnem bregu Soče na področju goriške občine, t. j. na Majnici.
Važna novost v odnosu do sedanjega zakona je predlog za ustanovitev tako imenovanega pokrajinskega fonda za finansiranje infrastruktur. Ta predlog je vsebovan tudi v ostalih zakonskih osnutkih in podlaga temu sta lanski resoluciji goriškega občinskega in pokrajinskega sveta, ki sta se zavzemala za tak fond, za katerega bi denar črpali iz pristojbin na proizvode proste cone. Posebnost v komunističnem zakonskem osnutku pa je predlog, da bi kontingente proste cone upravljal konzorcij prizadetih krajevnih uprav, t. j. goriške in so-vodenjske občine ter pokrajinske u-prave, ob strokovnem sodelovanju trgovinske zbornice. Ta zahteva je bila vsebovana v lanski resoluciji goriškega občinskega sveta (ponovil jo je te dni, kot poročamo na drugem mestu, tudi sovodenjski občin-
ski svet. Niso pa je upoštevali doslej poslanci drugih strank v svojih zakonskih osnutkih.
V poročilu, ki je uvod v zakonski osnutek, menijo komunistični poslanci, da sta podaljšanje in obnovitev zakona o prosti coni nujno potrebna za nadaljnji nemoteni razvoj goriške industrije in obrti in sicer na področju, ki je oddaljeno od gospodarskih in industrijskih središč italijanske države.
podrobneje zadržal na primeru Stan-de, ki je v rokah podjetja za di--žavne udeležbe. Pričakovati bi bilo, je rekel Pini, da bodo državne udeležbe en del svojih sredstev vlagale tudi v trgovinski sektor in ne samo v industrijskega, denimo, tudi v razvoj obratov Standa, vendar se dogaja nekaj povsem drugega. Mrežo veleblagovnic Standa so pričeli preurejati na takšen način, da zapirajo manjše blagovnice ter odpirajo v predmestjih, kjer je zagotovljen največji možni dobiček, nove ogromne hipermarkete. Vodstvo Standa je dobro preštudiralo postopek, ki vodi k zapori trgovine. Najprej ugotovi, katero trgovino bo zaprlo, potem pa začenja pošiljati vanjo vedno manj artiklov in pa takšna oblačila, po katerih ni povpraševanja, tako da zavrača kupce. Na takšen način Standa doseže pasiven obračun, ki ga prikaže delavcem in krajevnim oblastem dokaže potrebo po zapori trgovine.
V razpravi, ki je sledila, so člani vodstva sindikata ugotovili, da hoče osrednje vodstvo Standa takšno politiko izpeljati tudi v naši pokrajini in da sta v nevarnosti obe trgovini, v Tržiču in še posebej v Gorici. Zapora teh dveh trgovin bi predstavljala hud udarec za naše že itak slabo gospodarstvo, saj bi zapora teh dveh trgovin pomenila izgubo dela za okoli 300 oseb, od tega dve tretjini žensk.
Ob zaključku seje je izvršni odbor sklenil zahtevati sestanek z vod stvom Standa ter od njega doseči ohranitev sedanje zaposlitvene stopnje. V razpravi o tem vprašanju so sodelovali D’Alessandro, Pierobon, Pavesi, Maligoj, Marchio, Vuino-vich in Radollovich.
Kako ohraniti dosedanje število delovnih mest v prehrambni stroki, je bil predmet razprave tudi na sestanku vodstva sindikalne stroke FILZIAT, ki združuje delavce prehrambni industriji ter obratu za izdelavo tobačnih izdelkov. Tudi na sestanku te stroke je poročal o položaju tajnik Pini ter naglasil, da
V ČETRTEK JE BILA IZREDNA SEJA
Občinski svet v Sovodnjah za nov zakon o prosti coni
Svetovalci zahtevajo večjo pristojnost prizadetih krajevnih uprav
mora tudi prehrambna industrija vlagati svoja sredstva v proizvodne namene ter na takšen način zagotavljati delo tistim, ki so zaposleni v tem sektorju. S tem v zvezi so poudarili potrebo po večjem sodelovanju delavcev jestvinske industrije v sindikalni organizaciji.
Na izredni seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki je bila v četrtek popoldne, je bila edina točka na dnevnem redu vprašanje obnovitve goriške proste cone. Uvodno poročilo na seji je imel župan Jožef Če-ščut. Ugotovil je koristnost proste cone ne le za tukajšnje prebivalstvo in za možnosti, ki jih daje industrijskim in obrtnim podjetjem, da postavijo tu svoje obrate in s tem o-mogočijo zaposlovanje tukajšnjega prebivalstva, merveč tudi za občinske finance, saj se mora sovodenj-ska občina prav dohodkom proste cone zahvaliti, če ima uravnovešen proračun in da lahko izvede marsikatero javno delo. Župan češčut je tudi dejal, da so imeli na goriški občini sestanek, na katerega niso povabili predstavnikov sovodenjske občinske uprave in da bodo v Sovodnjah prav tako prizadeti kot v Gorici, če pride do obnovitve tega zakona. Zato je župan tudi predla-
gal, da bi sovodenjski občinski svet izglasoval resolucijo v prid obnovitvi zakona in da bi to resolucijo poslali predsedniku vlade, predsednikoma senata in poslanske zbornice, načelnikom političnih skupin v obeh domovih parlamenta, tukajšnjim poslancem in zastopnikom političnih strank.
V debato so se oglasili s tehtnimi predlogi odbornika Venko Devetak in Janko Cotič ter svetovalca Remo Devetak in Branislav Černič, nakar so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, v kateri je med drugim izražena zahteva, da se v parlamentu sprejme nov zakon o prosti coni. ki naj predvideva obstoj te cone za dodo 15 let, ustanovitev pokrajinskega sklada za finansiranje raznih infrastruktur in, upravljanje s strani prizadetih krajevnih uprav, ki naj se poslužijo strokovne usposobljenosti trgovinske zbornice.	i
Štiri mesece zapora ker je motil cirkuško predstavo
Goriško sodišče (predsednik dr. Mancuso, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Coassin, zapisnikarka Kogoj) je na včerajšnji razpravi po hitrem postopku obravnavalo zadevo 27-let-nega Silvana Trampuša s Trga Tommaseo 28, ki je bil obtožen vinjenosti, upiranja karabinjerjem, motenja javne predstave ter preklinjanja. Dogodek se je pripetil prejšnjo nedeljo v cirkusu «Triber-tis». Trampuš in njegov prijatelj E-gino Vrizzi sta v vinjenem stanju prisostvovala zadnji cirkuški pred stavi, ob zaključku katere je nastopila tudi znana italijanska pevka Orietta Berti. Ob nastopu pevke je Trampuš vstal ter stopil na oder, ter pevki preprečil nastop. Kara binjerji pod vodstvom maršala Luciana Martellicchia so Trampuša in njegovega prijatelja odvedli ven. Pri tem pa se je obtoženec s silo uprl agentom in jih ozmerjal.
Na včerajšnji razpravi je sodišče najprej zaslišalo maršala Martellicchia, ki je objavil dogodek. Sodniki so zaslišali tudi Egina Vrizzija, ki je povedal, da je bil obtožen vinjenem stanju in da ni vedel, kaj dela. Rekel je še, da ni res, da se je s silo upiral karabinjerjem in da jih je ozmerjal.
Javni tožilec dr. Coassin je za Silvana Trampuša zahteval 7 mesecev zapora zaradi upiranja karabinjerjem ter 100 tisoč lir globe zaradi ostalih obtožb. Branilec, odvetnik Pascoli, je pristavil, da je Tram-pus hotel na svojevrstem način izraziti priznanje pevki Orietti Berti in da je ni imel namen žaliti, poleg tega je dodal, da sodišče ne sme smatrati to, kar je potem storil Trampuš, kot upiranje karabinjerjem. Zaradi tega je za svojega varovanca prosil popolno oprostitev. Goriško sodišče pa je Trampuša spoznalo za krivega in ga obsodilo na 4 mesece zapora pogojno ter na 50.000 lir globe.
ni zatrjujejo, da ni mogoče ohraniti razreda v nadaljevalnem tečaju, v katerem je vpisanih «samo» sedem dijakov. To kljub temu, da se skušajo upoštevati specifične zahteve slovenske jezikovne manjšine. To v trenutku, je dalje rečeno v pismu, ko obstaja v drugih krajih države pomanjkanje podobnih razredov. Vse to je bilo že prikazano, je rečeno v pismu, tudi bivši pokrajinski odbornici za šolstvo, ko je bila pred kratkim v Rimu.
Stvar bi se lahko rešila tako, da bi kakšna krajevna uprava ali pokrajinski konzorcij za tehnično šolstvo ustanovila zasebni tečaj, ki bi bil lahko v prostorih trgovske šole. Dijaki bi se morali javiti, ob koncu leta, k pristopnemu izpitu za peti razred. Pismo daje dalje navodila šolskemu skrbniku, naj nudi vso možno pomoč za ustanovitev tega tečaja.
Medtem smo izvedeli, da se je zaradi poslanske akcije v Rimu poslanec Albin Škerk domenil s prosvetnim ministrom Malfattijem, da bi ta sprejel 28. oktobra v Rimu delegacijo, ki mu bo predočila vprašanje četrtega razreda trgovske šole.
Jutri na gradu koncert pevskih zborov
V dvorani deželnih stanov na go-riškem uradu bo jutri, ob 18. uri, pevski koncert, ki ga prireja društvo «Seghizzi». Na tem koncertu bodo nastopili trije zbori in sicer sam zbor «Seghizzh, zbor italijanske manjšine «Lino Marianh iz Pule in nemški zbor «Rheintreuei> iz Stol-berga.
Nemški zbor je vsakoletni gost v Gradežu, kamor prihajajo v kolonijo tudi otroci iz tega kraja in je že nekajkrat pel tudi v Gorici. Prav tako je bil tudi italijanski istrski zbor že nekajkrat v Gorici in v drugih krajih naše dežele.
Pešadijski polk se vrača v Krmin
Danes ob 15.30 se bo v vojašnici pešadijskega polka «Torino» pričela svečanost ob odhodu te vojaške formacije v Krmin in se nadaljevala v Parco della Rimembranza. Infan-terijski polk «Torino» je prišel v naše mesto pred 11 leti, sedaj pa se vrača v Krmin, kjer se bo priključil novi brigadi, ki jo ustanavljajo na podlagi preureditve vojske Ob tej priložnosti je župan naslovil na občane razglas, v katerem jih vabi k udeležbi na svečanosti.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
Gorica
LERDI 17.00—22.00 «Ultime grida dalla Savana». Barvni dokumentarec prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Roma violenta». M. Merli, D. Giordano. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Cabaret». L. Minelli in M. York. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «La meravigliosa favola di Biancaneve». Barvni film.
VITTORIA 15.30-21.30 «Quo vadis». R. Taylor, D. Kerr. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Terremoto». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Un gioco da ragazzi». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Priča je morala umreti», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Simbadovo zlato potovanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Norčije Jerryja Lewisa», a-meriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega arada
ROJSTVA: Domenico Freda, Albano Regolin, Francesco Suma.
SMRTI: 78-letna gospodinja Maria Simonelli vd. Moscarda, 58-letni kovač Rodolfo Petri, 55-letni prodajalec Angelo Bemardis, 541etni profesor Clemente Bonnes, 69-letni upokojenec Remigio de Savorgnani, 53-letni Giuseppe Carrara.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je v četrtek za vedno zapustil naš dragi
IVAN MAKUC (Nutov)
Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrtvaške veže goriške bolnišnice na štandreško pokopališče.
Žalujoča družina in drugo sorodstvo
Štandrež. 18, oktobra 1975
ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI OBRAČUNI
Turistična žetev tudi ietos dobra
Po podatkih gostincev so krepko presegli milijardo dolarjev Uradni krogi so bolj previdni - V glavni sezoni je zmanjkalo ležišč
Čeprav nas od konca leta ločita še dva meseca in pol, so v turističnih krogih že začeli delati o-bračune. Prav včeraj je italijanski minister za turizem in gostinstvo izjavil, da je bil letošnji finančni uspeh od turizma neverjetno velik, kar se seveda pripisuje letošnjemu svetemu letu, ki je privabilo v Italijo veliko tujih gostov, ki bi sicer verjetno ne bi bili prišli ker bi si izbrali za letni počitek kako drugo deželo. Zato je minister poudaril, da bodo morali gostinci poskrbeti, da se prihodnje leto dohodek od gostinstva ne bi preveč znižal.
Če je bila italijanska turistična letina torej dobra, ni bila slaba niti jugoslovanska, saj je nekdo letošnjo turistično letino v Jugoslaviji ocenil z naslednjim stavkom: «Bolje smo se obnesli, kot smo pričakovali». In zares bo ta trditev najbolj točna ocena jugoslovanske turistične sezone, kajti «v kolikor bi ne prišlo do pomembnejših motenj v zadnjih dveh mesecih in pol, računamo, da bo letošnji promet tujih gostov za 5
iiiiiiimiiMiimiiiiiiiiiiiiiHiiiinumuiiiiiuiiiimiiiii
Nemški in francoski značaj newyorškega festivala
NEW YORK, 17. - Za letošnji, trinajsti mednarodni filmski festival v New Yorku, ki ga je organiziral in mu dal značaj angleški kritik Richard Round, lahko rečemo, da je bil festival francoskega in zahodnonemškega filma. Newyorski filmski festival je podoben beograjskemu ker se na njem vrtijo le filmi, ki so se uveljavili na drugih filmskih festivalih v zadnjem letu.
Kot smo rekli, so festivalu dali prvenstveno pečat zahodnonemški in francoski filmi. Med zahodnonem-škimi filmi, ki so najbolj navdušili kritike in občinstvo sploh, so naslednji filmi: Werner ja Herzoga film «Raspar Hauser», Rainerja Wer-nerja Fassbinderja film «Zakon močnejšega» ter Volkerja Schlos-sendorffa in Margarethe von Trotta film «izgubljena čast Katharine Blum».
Filmski kritiki so v zvezi s festivalom in nemškimi filmi na njem zatrdili, da se «zahodnonemška kinematografija po dolgem, dolgem globokem spanju spet prebuja», tednik «Newsweek» pa smatra, da je bil film «Raspar Hauser» najboljši film, kar so jih na festivalu videli.
Na drugem mestu je, po oceni uradne kritike, francoska kinematografija. Uradna kritika in tudi občinstvo sta prisodila najvišjo oceno poslednjemu filmu, ki ga je Francois Truffaut napravil o hčerki Victorja Hugoja, namreč film «Uhistoire d’Adele H.», «New York Times» je ta film ocenil kot najpomembnejše delo na festivalu, newyorski dnevnik «New York Post» pa je isti film ocenil kot «odličen». Oba časopisa pa sta poudarila izredno umetniško raven Insabelle Adjani, ki je igrala glavno vlogo.
Vse drugače so kritiki ocenili angleško verzijo filma z naslovom «Družinska skupina». Za ta film so rekli, da je prava polomija.
Na newyorskem festivalu ne delijo nagrad, vendar je ta festival izredno pomemben, kajti filmi, ki uspejo na tem festivalu, imajo odprta vrata v ameriške filmske dvorane.
do 6 odstotkov večji kot je bil lani», je rekel generalni tajnik Turistične zveze Jugoslavije Vojislav Djuranovic, ki je k temu dodal, da je bil letošnji turistični dotok, seveda tujih gostov, za nekaj izpod rekordnega 1973. leta, le da je do tega rekorda manjkalo zelo malo.
Toliko, kar zadeva tuje gostinstvo, kar zadeva dotok tujih gostov. Kaj pa «devizna žetev» oziroma dotok tuje valute? Jugoslovanski gostinci trdijo, da bi mogla biti «devizna žetev» še večja, če bi ne bili jugoslovanski gostinci preplašili tujih gostov z visokimi cenami. Tuji gosti so namreč začeli varčevati, namesto da bi trošili. Posebno velja to za tako imenovani individualni turizem. torej za tiste tuje goste, ki niso prišli na počitnice v Jugoslavijo preko agencijskih aranžmajev, pač pa «na lastno pest» in so v prvem stiku z gostinstvom naleteli na izredno visoke cene, ki se vsekakor preveč razlikujejo od cen, ki jih gostinska podjetja nudijo v aranžmaju s tujimi in tudi domačimi turističnimi agencijami.
Toda ne glede na to, gostinci računajo, da je letošnji tuji turizem prinesel 800 milijonov dolarjev, čemur pa je treba dodati še tako imenovani zasebni kliring, tako da so tuji gosti pustili v Jugoslaviji morda že eno milijardo 200 milijonov dolarjev, kakor zatrjujejo hotelirji, čemur pa uradni krogi oporekajo in vztrajajo pri tem, da je letošnja turistična žetev dala milijardo dolarjev in le kaj malega več, nikakor pa ne toliko, kot trdijo hotelirji in drugi gostinci.
Pa tudi če je le milijarda, je ta rezultat dokazal, da je turizem tista panoga jugoslovanskega gospodarstva, k! zelo veliko prinese. Nekdo je celo označil jugoslovanski turizem kot — največjega jugoslovanskega izvoznika, pa čeprav turizem sodeluje le s 13 ali 14 odstotki v kritju jugoslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
Pri vsem tem pozitivnem obračunu pa je zanimivo, da gostinci niso preveč navdušeni nad «žetvijo». Nekateri trdijo, da bi mogel biti dohodek od tujega turizma še mnogo večji. V juliju in avgustu je namreč odpovedala zmogljivost jugoslovanskih gostinskih obratov.
Na višku sezone je namreč zmanjkalo prostora v hotelih, kajti Jugoslavija je v lanskem letu imela na razpolago le kakih 5.000 novih postelj.
Pri tem pa je značilno, da je pomanjkanje zmogljivosti nastalo zaradi krčenja gradnje v zadnjih letih, ko se je krčenje uvedlo tudi v drugih gospodarskih panogah. Ker je zmanjkalo sredstev za dokončanje več gostinskih objektov, so tuji gostje ubrali drugo oot. V gradnji je bilo objektov za več tisoč novih postelj. Pravzaprav je v gradnji hotelov in drugih objektov za kakih 20.G00 novih ležišč. Da bi se ti objekti dogradili, bi potrebovali poldrugo milijardo, to pa bi prineslo 30 milijonov dolarjev turističnega priliva na leto, kot zatrjuje Milan Vukasovič, predsednik zveznega komiteja za turizem, ki pravi tudi, da «turistično gospodarstvo poldruge milijarde dinarjev nima, zato bi bilo treba ta sredstva dobiti, pa čeprav iz posojila, ker bi se hitro izplačala».
Letošnja turistična sezona še ni končana in že so v teku priprave za prihodnjo. V zvezi s tem se ve, da bodo cene ponovno višje in sicer za 6 do 10 odstotkov, kar pa da ne bo negativno vplivalo na tuji dotok.
V SALS0MAGGI0RE SO POVEDALI
Letos bo nagajala škotska influenca
Strokovnjaki niso povedali, kako huda bo bolezen, vendar priporočajo cepitev proti njej, ker je to edino sredstvo
SALSOMAGGIORE TERME (Parma), 17. — Bližamo se zimi z vedno bolj hladnim in vlažnim vremenom, ki tako rekoč pogojuje influenco. To se pravi, da imamo to stalno spremljevalko zimske dobe že pred vrati. Iz bližnje Reke nam jo že ponujajo, pa čeprav hkrati poudarjajo, da je cepiva dovolj in da bolezen ni nevarna. Toda kljub temu se ne da že vnaprej reči, kakšen obseg bo influenca letos zavzela, ali bo e-pidemičnega značaja, ali pa le pojav sporadičnih in redkih obolenj. Ker ne vemo vnaprej, kako in kaj, strokovnjaki menijo, da je najbolje se pred boleznijo zavarovati in sicer z običajnim cepljenjem. To se priporoča predvsem starejšim ljudem in otrokom, pa tudi tistim, ki jim kak življenjski organ hudo nagaja. V mislih imamo predvsem ljudi s srčnimi motnjami in podobnimi težavami.
Tako trdijo strokovnjaki, ki so se sestali v Salsomaggiore na letošnjem že 15. kongresu italijanskega združenja za socialno medicino. Letošnji kongres združenja je posvečen izključno influenci.
Kongres se je začel davi in se ga udeležujejo med drugim tudi najbolj znani italijanski strokovnjaki za socialno medicino in higieno. Med drugim so tu genovski specialisti, ki jih vodi prof. F. L. Petrilli, direktor univerzitetnega zavoda za higieno in sicer prof. Pietro Crovari, prof. Piera Cuneo Crovari in prof. Silvio De Flora, to se pravi profesorji vseh kateder za higieno in socialno medicino na genovski univerzi.
Kongres se bo zaključil v nedeljo z mednarodnim seminarjem, ki bo obravnaval socialno medicino. Na seminarju bo navzoč tudi generalni direktor za javno higieno na ministrstvu za zdravstvo prof. L. Giannico.
Prezgodaj bi bilo govoriti o vseh temah, ki so na vrsti. Prof. Ba-dolati z univerze v Cagliariju je začel kongres s svojim referatom o značilnostih virusa, ki povzroča influenco. Prof. De Flora je govoril o posebnostih tega virusa, ki se tako rad «spreminja», rekli bi da se od leta do leta prelevi. Posebej je podčrtal, da influenčni virusi vrste «A», ki so se pojavili pred nekaj leti, kažejo tendenco k nekaterim spremembam, ki bodo prav gotovo privedle do o-strejše bolezni, to se pravi, da bi znala influenca zadobiti tako v epidemičnem, kot tudi v sporadičnem primeru hujšo obliko.
Prof. Piera- Cuneo Crovari pa je govorila o raznih drugih boleznih, ki so na neki način posledica influence. Strokovnjakinja z genovske univerze je zatrdila, da zapusti influenca lahko tudi hujše posledice na pacientovem živčnem sistemu. Hude posledice lahko povzroči tudi na srčni mišici. Nekatere epidemiološke raziskave, zatrjuje prof. Crovari, ki so jih izvedli na Angleškem, Finskem in v Združenih državah, dokazujejo, da so otroci mater, ki so med nosečnostjo prebolele influenco, nagnjeni k levkemiji. To velja še posebej za otroke starejših staršev. V nekaterih primerih so lahko posledice influence celo smrtne.
Prof. Piera Cuneo Crovari se je zadržala tudi pri vprašanju ekonomskih posledic influence. Navedla je nekaj statističnih podatkov na račun bolehanja za influenco, nadalje nekaj podatkov o tem, koliko posamezna bolezen stane to ali ono državo in koliko epidemična bolezen stane svetovno ekonomijo. Med drugim je rekla, da bolnik, ki je prebolel influenco, stane ameriško ekonomijo nekaj nad 98 dolarjev. V dobi
1963, 196C in 1969 je influenca veljala Združene države neverjetno veliko, seveda v razmerju z ameriškim obsegom, epidemija hong-kongške influence pa .je Veliko Britanijo stala obilnih 43 milijard lir. Italijo je ista epidemija stala kakih 130 milijard lir. Vendar je treba v gornji dve številki, namreč angleških 43 in italijanskih 130 milijard lir, všteti škodo, ki jo je ekonomija utrpela zaradi izgubljenih delovnih ur Prof. Pietro Crovari z genovske univerze je govoril predvsem o cepivih proti influenci. Po njegovem mnenju je cepljenje proti influenci trenutno edino obstoječe sredstvo za omejitev širjenja bolezni in njenih posledic. Cepivo za bližajočo se zimo vsebuje poleg virusa A-Port Chalmers in B-Hong Kong tudi jedro A-Scot-land, ki so ga izolirali iz lanskoletnega virusa, ki je bil razširjen na škotskem in se je od tod razširil tudi drugam po Evropi. Prof. Pietro Crovari zatrjuje, da bomo letos imeli «škotsko influenco» ki baje ni bila kdo ve kako huda. Vsekakor cepivo zaščiti za 75 do 80 odstotkov
V palači Costanzi so predvčerajšnjim odprli veliko razstavo, kt sta jo organizirala tržaški odbor za svobodno Španijo ter ital. združenje bivših španskih borcev in sicer pod naslovom Slikarji za Španijo. Na vabilo odbora se je odzvalo veliko slikarjev in je zato razstava zelo obsežna in tudi na visoki ravni. Na sliki govornici B. Pahorjeva in A. Janesicheva, ki sta spregovorili o pomenu te manifestacije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiir...<iiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiii
V SICER TMO SODOBNIH ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Nedojemljiva protislovja med napredkom in mrakom
Proces izpred 50 let še ni povsem odpravil perečega problema Neverjetno stališče ustanove, ki jo sestavljajo izključno znanstveniki
Pred 50 leti je bil znanstveni svet neprijetno presenečen zaradi sodne obravnave, v kateri so tožili učitelja Johna Scopesa iz Tennesseeja, da se je predrznil trditi, da je svet nastal z evolucijo, torej z normalnim počasnim razvojem, ki je trajal milijone in tudi milijarde let, ne pa z nekim božjim čudežem. Pri tem pa je zanimivo, da smo v ZDA še danes priča podobnim dogajanjem, pa čeprav ti niso tako očitni, tako drastični.
Darrow: «Gospod Bryan, vi menite, da je bila Eva prva ženska na svetu?» Bryan: «Da». Darrow: «In vi verjamete, da je Eva nastala iz Adamovega rebra?» Bryan: «Da». Darrow:«Ste vi morda proučili tudi vprašanje, kako je nato Kajn prišel do c/oje žene?» Bryan: «Ne, gospod Darrow. To prepuščam agnostikom, da se s tem oni ukvarjajo.»
Gornji razgovor ne izhaja iz dobe kake proslule inkvizicije. Tedaj bi verjetno ne bili mogli prisostvovati tako neverjetno preprostemu, rekli bi celo nizkemu dvogovoru, ker so bili inkvizitorji vse preveč temeljiti in globlji. Gornji razgovor je bil pravzaprav razgovor med tožilcem Williamom Jenningom Bryanom, Clarencem Darrowom, ki je bil branilec v procesu proti omenjenemu učitelju Johnu Scopesu, ki so mu sodili zaradi tega, ker je poučeval v šoli nastanek sveta in človeka v smislu Darwinovih naukov. Obsodili so ga na sto dolarjev kazni, ker je uvajal evolucijo, vtem ko bi bil moral razlagati nastanek sveta v smislu svetega pisma.
Učitelj je bil, kot smo rekli, obsojen. Vendar je ta sodna obravnava veliko prispevala k te-
			
5 POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Nekdanja in sedanja resničnost Vrnjaka
V spominih ljudi iz Marušičev in drugih zaselkov okoli Vmjaka, živi Vrnjak še vedno tak, kakršen je bil pred desetletji. Bila je to vas, kamor so kot otroci hodili v zgodnji pomladi obirat češnje in so se jim tedaj vrnjaške hiše vtisnile v spomin malone kot gosposke palače, saj v Marušičih in drugih zaselkih tako velikih hiš ni bilo. V spominu jim je ostal tudi s kamnitimi ploščami prekrit trg sredi vasi in lep vodnjak, kakršnega ni bib daleč naokrog. In ko so leta 1925 v Brdih nad Vmjakom zgradili tud: visok cerkveni stolp, so to omogočili v glavnem prebivalci Vrnjaka, kajti ti so bili tako bogati. Zares, tedaj in še prej se je razširil v tem delu Istre glas, da je Vrnjak bogat, da so Vrnjačani bogati. In vendar je bil Vrnjak preprosto, celo zaostalo naselje tega dela Istre, ki ni zdržal preizkušnje in ko so se po vojni odprla vrata k morju in v svet, je Vrnjak ostal prazen.
Dolga leta, celo desetletja so opravila svoje. Hiše, ki so se zdele nekoč palače, so opustele, po vasi, po uličicah in stezah se je razraslo robidovje in ščavje, okna in vrata so popustila, od hiš je ostalo le to, kar je bilo kamnito. In vendar je glas o bogastvu Vrnjaka še vedno ostal živ in se celo razširil. Hkrati pa je v časopise prišel Vrnjak kot nekoč bogato a prazno naselje in
iz oddaljenih krajev Jugoslavije so si ga prišli ogledat.
Ljudje iz odmaknjenih vasi na Šari Mi kje v Bosanski krajini so videli v Vrnjaku svojo rešitev. In tako je pred leti začel Vrnjak ponovno oživljati. Najprej sta se sem doselili dve družini iz okolice Siska, Prva je imela štiri, druga pa dva otroka. Nato sta prišli dve družini iz Bosne. Ti dve družini sta pripeljali s seboj nadaljnjih pet otrok. Končno se je doselila še družina s Kosmeta. Skoraj naravno je, da ima ta še največ otrok, kar šest.
In tako se je začelo v Vrnjaku novo, pa čeprav nelahko življenje. Ljudje so se sprva znašli v puščobi, saj so morali začeti vse znova in tako rekoč z golimi rokami. V Vrnjak niso prišli ljudje s kapitali, pač pa le z veliko dobre volje in tudi z velikimi potrebami. Treba je bilo najprej ponovno usposobiti za stanovanje zanemarjene hiše, ki so v tem času propadale. Začeti je bilo treba tudi z obdelovanjem zemlje, pravzaprav je bilo treba orati ledino. V začetku jim zares ni bilo lahko in so bili ljudje primorani prijeti za vsako delo. Toda novi prebivalci Vrnjaka so se počasi vživeli v puščobno življenje in sproti je vas ponovno oživljala.
Ko smo še pred petimi leti pisali o Vrnjaku, smo zabeležili, da je v njem živela le ena sama
oseba. Bila je to stara teta Lucija, ki pa je kmalu pozneje zapustila svojo vas, tako da ni bilo v vasi žive duše. Danes pa živi v Vrnjaku nad 30 ljudi, po večini otročadi, saj je tu nič manj kot 15 otrok in je torej Vrnjak naselje, ki ima največ otrok v vsej Gornji Bujščini. Pravzaprav je le tej vasi treba pripisati zaslugo, da je v Momjanu ponovno zaživela osnovna šola, saj se je v prvi razred letos vpisalo kar šest o-trok, vtem ko sta bila lani le dva.
Z novimi skromnimi prebivalci Vrnjaka lahko pridemo do prave slike tudi nekdanjega Vrnjaka, tiste vasi, kakršna je v resnici nekoč bila. Vmjak ni bil nikoli tako bogata vas, kot so mislili sosedje. Vmjačani so bili prav toliko bogati kot so bili bogati ljudje ostalih okoliških naselij. Toda prebivalci Vrnjaka so bili zares skromni in pridni, delavni. Imeli so številne družine in so si zato širili domove, da je bilo strehe za vse. številne družine pa so potrebovale tudi veliko hrane in so zato Vrnjačani, moški in ženske, stari in mladi, marljivo delali, pravzaprav garali, da je bilo hrane dovolj. Ker so potrebovali tudi kak vinar, so veliko pridelka, predvsem vina, prodali drugam, v glavnem v Buje, Koper in tudi v bolj oddaljeni Trst.
Toda bogata vas Vrnjak, kot je ostala v spominu ljudi iz okolice,
ni imela ne ceste, ne trgovine, da ne govorimo o elektriki in še marsičem. Iz Vrnjaka je bilo treba v Marušiče po 4 km dolgi razdrapani cesti tudi za ščepec soli. Od Brda do Vrnjaka je bila pot krajša, toda tako razdrapana, raz-vožena, da si mogel po njej le z volovsko vprego. Še huje je bilo v nasprotno smer, iz Vmjaka proti Brdom, v breg, kjer si za koš hlevskega gnoja potreboval vprego štirih volov. Seveda ni bilo v vasi elektrike, ki je ni bilo niti v okoliških vaseh. In ni bilo v vasi bogastva, ne zabave, razen kakega sejma, kake vaške veselice, sagre. Ljudje so pač živeli skromno življenje kot prebivalci ostalih naselij.
In tudi današnji, novi prebivalci Vrnjaka začenjajo enako. Čeprav iz Banije, Bosne in s Kosmeta nadaljujejo novi prebivalci življenjsko tradicijo starega Vrnjaka. Delajo, se ubijajo s težko istrsko zemljo in s čim drugim. Muhameda Gashia s Kosmeta, ki je musliman, pa ni motil relief Križanega na kamnitem obodu vodnjaka, pač pa ga je celo očistil robidovja, kajti «lep je in je škoda, da bi ga ne bilo iz robide videti». Muhamed Gashi bo tudi pokopališko kapelico očedil, kajti hotel bi, da bi vasica, v kateri so nekoč živeli drugi, dobila svoj prvotni videz, saj se tudi sam že čuti Vrnjačana. In podobno tudi ostali novi naseljenci.
T. F.
mu, da se je ameriška šola o-tresla raznih starih bremen. Sama ameriška javnost se je nad tem procesom zgražala in v državi Tennessee je bil kmalu izglasovan zakon, ki je spremenil do-■ tedanje predpise o šolstvu in dopustil, da se v šolah predavajo tudi nauki o evoluciji, vendar pod pogojem, da predavatelj poudari, da je to le ena izmed teorij o nastanku. Zakon namreč še .veno pušča «vrata odprta».
Zakaj omenjamo gornji primer? Zadnje čase se v ZDA spominjajo 50-letnice tega procesa in hkrati poudarjajo, da so tudi leta od tedaj do danes v najbolj razviti deželi sveta pustila vso zadevo «na pol poti». Temu procesu, sodni obravnavi proti Johnu Scopesu, so tedaj rekli «opičji proces». In «opičji proces» se nadaljuje, pa čeprav v drugačni obliki. V mnogih državah ZDA so prosvetni forumi poskrbeli, da bi se o-troci «ne kvarili» z brezbožno teorijo o evoluciji. «V Teksasu 80 odstotkov učbenikov za osnovne in srednje šole sploh ne omenja naukov o evoluciji. Podoben učni program j" tudi v drugih zveznih državah. Posledica tega je, da milijoni mladih Američanov zaključijo svoje uradno šolanje in dobe maturitetno spričevalo, ne da bi v šoli niti slišali o evolucijskem razvoju živih bitij in človeka», je rekel redni profesor biologije na teksaškem vseučilišču Lawrence Fox.
Kalifornija je tista zvezna država, ki v ZDA spada med najbolj razvite. In ko je pred šestimi leti šolski svet sklenil, da bo v učni program za prirodne znanosti, torej v program, ki velja za obvezno osnovno in nižjo srednjo šolo, poleg učenja o evoluciji morala biti tudi svetopisemska razlaga o nastanku človeka, so ljudje sklep sprejeli kot nekaj, čemur ni vredno posvetiti pozornosti. Toda kak mesec po tem sklepu so učbeniki izšli, vendar v njih ni bilo biblijske razlage o nastanku človeka. In tedaj so se oglasili k besedi «kvalificirani» ljudje, ki so poudarili sledeče: «Znanost o evoluciji vodi v nesprejemanje svetopisemskega krščanstva in k suprema-ciji brezboštva in marksizma», «Bogu ni bilo treba milijard let, da bi ustvaril svet. Cerkev nas u-či, da je Zemlja relativno mlada, stara komaj nekaj tisoč let».
To ni trditev nekega preprostega «človeka s ceste». Gornja dva citata sta iz priročnika, ki ga je v zvezi s tem izdal Creation Science Research Center, to se pravi študijski center iz San Diega v Kaliforniji, ki šteje nad tisoč-petsto članov in sodelavcev. Je to nekakšna kalifornijska akademija znanosti, v kateri je včlanjenih nad 1500 akademsko izobraženih ljudi, torej profesorjev, zdravnikov in drugače kvalificiranih razumnikov. In ta «raziskovalni center» je glavna ideološka trdnjava, ki se bori za uvedbo biblijskega učenja o nastanku človeka v — šolske učbenike biologije.
Pravijo, da je tudi gomji primer eden izmed znakov nekakšne ofenzive konservativnih prosvetnih krogov v Kaliforniji. Gre za ofenzivo, k: je nujno vzbudila svoj odmev v uradnih znanstvenih krogih. V zvezi s tem je nacionalna akademija znanosti v Washingtonu izdala sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: «Vera in znanost sta dve povsem različni področji in se med seboj izključujeta. Če ju obravnavamo
na enaki ravni ali celo v medsebojni odvisnosti, je to dokaz nezadostnega razumevanja tako znanstvenih teorij kot tudi verskih prepričanj. Osnovne metodološke postavke v znanosti izključujejo sklicevanje na nadprirod-ne pojave. Pretirano vztrajanje pri uveljavljanju verskih nazorov bo nujno privedlo v nevarnost korektno raziskovanje med znanstvenim in verskim izobraževanjem ljudi v vsej deželi». -
Gornji citat je iz poročila državne akademije znanosti, torej dovolj kvalificirane ustanove. To pa vsaj posredno dokazuje, da zadeva ni tako preprosta in tudi ne tako obrobna. To pa posredno dokazuje še naslednje dejstvo. Spo mladi 1972, to se pravi pred tre mi leti, se je sestal na odprto sejo kalifornijski svet za šolstvo. Na zasedanje se je zbralo 50 znan stvenikov, pedagogov in teologov, ki so «strastno razpravljali ali je treba vprašanje o nastanku življenja na Zemlji pojasniti na o-snovi znanstvenih načel o evoluciji, ali z zgodbo iz sv. pisma stare zaveze».
In našli so se vendarle bolj zreli ljudje in to prav iz krogov katoliške cerkve, kajti James Church, inšpektor za katoliško šolstvo v glavnem mestu Kalifornije Sacra-mentu, je med drugim rekel: «če se svetopisemska zgodba o nastanku človeka vnese v učbenike biologije, bo Kalifornija veljala v svetu kot dežela, v kateri se je ponovila sramota «opičjega procesa».
In vendar na zasedanju šolskega sveta v Daytonu, ni obveljalo znanstveno načelo. Sprejeli so kompromis, da bo v učbeniku o nastanku sveta in človeka uveljavljena znanstvena razlaga, da pa bo k temu dodana tudi biblijska razlaga. Ko pa je pozneje knjiga izšla, biblijske razlage v njej ni bilo. Zmagali so torej tisti, ki so zagovarjali znanstveno razlago. Pri tem je imel baje veliko besede guverner Brown, ki je vso zadevo razložil takole: «Trije milijoni kalifornijskih učencev v državnih šolah se bodo u-čili biologije in nastanka sveta na znanstven način. Svetopisemsko Učenje pa je zasebna verska zadeva slehernega državljana».
Saj je res, da vsa gornja zadeva niti najmanj ne vpliva na izreden in vsestranski razvoj najbogatejše in najbolj razvite dežele na svetu. Ameriška šola, kot je znano, je dala veliko znanstvenikov, ki jih gornja protislovja niso motila. In vendar se človeku zdi čudno, kako je možno, da se v deželi ki se ponaša z največjimi dosežki na najrazličnejših področjih, ubadajo še danes, leta 1975 s takšnimi zadevami, saj je tudi uradna katoliška cerkev že zdavnaj ubrala povsem nova pota.
SOBOTA, 18. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Iranski svet, ponovitev tretjega nadaljevanja
12.55	Komični filmi: Nore glave in Fatty v Mehiki
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše
17.40	Program za mladino: Kitara in fagot
18.30	Poljudna znanost: monografija
20.00	DNEVNIK
20.40	GIANDOMENICO FRACCHIA
oziroma PREPOVEDANE SANJE KOGARKOLI OD NAS Današnje nadaljevanje oddaje, s katero se Paolo Villaggio vrača pred TV občinstvo, nosi naslov «Fracchia in ljubezen».
Franchia je lik, ki upodablja najvišjo stopnjo odtujenega človeka današnjih dni. Paolo Villaggio se je kot Fracchia pojavil pred leti ob neki nedeljski popoldanski TV predstavi. Njegova odtujenost je prišla še bolj do izraza ob Fantozziju, poprečnem italijanskem uradniku. Paolo Villaggio, ki se je pozneje vedno bolj uveljavljal tudi v vlogi Franchie, je napisal že več del v tem smislu in sedaj prihaja pred občinstvo z obsežnejšim televizijskim programom. Glavni lik v nadaljevanki Giandomenico Fracchia bo seveda sam avtor Paolo Villaggio, z njim bodo nastopili še Ombretta Colli, Gianni Agus. Enzo Garinei in drugi
21.50	Controcampo: ANTIFAŠIZEM IN AVTOKRITIKA
Že dolga leta, še posebej pa zadnje čase, smo priča izhajanju številnih knjig, ki obravnavajo polpreteklo italijansko zgodovino. In te knjige gredo kar dobro v promet, kajti ljudje, posebno mlajša generacija, hočejo vedeti, kakšna je bila v resnici ta preteklost. Mlade generacije se ne zadovoljijo več z e-nostranskim ali celo pristranskim prikazom preteklosti. Od tod tudi precej polemike v zvezi z nekaterimi trditvami, v zvezi z nekaterimi označbami fašizma. Letos tudi Italija slavi 30-ietni-co osvoboditve. In 30 let je, po mnenju nekaterih, že tolikšna doba, da se more o marsičem odkrito spregovoriti, konkretno, da se lahko tudi o antifašizmu spregovori z določene zgodovinske distance. Morda je to pretirano, toda tema je zanimiva
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Športna oddaja: Baseball
19.00	Tedenska športna oddaja Dribbling in športni dnevnik
20.00	Večerni koncert
20.30	DNEVNIK
21.00	BALETI: PLES 75
Z nocojšnjim večerom se začne ciklus baletnih prireditev, ki jih je pripravila Vittoria Ottolenghi. Gre za več spektaklov, katerih dva so posneli v Benetkah ob neki mednarodni baletni ■ prireditvi v letošnjem poletju. Prvi večer pridejo na vrsto trije baleti s skupnim naslovom Vzhod - Zahod
22.00	Nove prigode Arsena Lupina:
BLAGAJNA GOSPODIČNE IMBERT
Lupin, tat in plemenit človek hkrati, se bo nocoj poslednjič predstavil pred italijanskim TV občinstvom, kajti nocojšnja oddaja zaključuje serijo sedmih TV filmov, ki obravnavajo najrazličnejše podvige tega simpatičnega tatu in agenta, ki mu nobena policija ni kos
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30 - 10.35 in 12.00 TV ŠOLA
V	pionirskem domu. Izobraževalna oddaja, Nega bolnika, Vzgojna posvetovalnica, Vzpon človeka. Nizozemski slikarji, TV leksikon itd.
13.55	Nogomet: ŽELJEZNIČAR — BEOGRAD, prenos
16.15	Rokomet: Dalmanada — Beograd (ženske), prenos
17.25	Ponovitev oddaje za stike z občinstvom
18.00	Obzornik
18.20	FRANCOSKO SLIKARSTVO OD ROMANIKE DO RENESANSE
V	nocojšnji oddaji se bo TV občinstvo pobliže spoznalo s francoskim slikarjem Jeanom Fouquetom, ki je zapustil toliko del, da mu lahko posvetijo samostojno oddajo. Gre za pomembnega francoskega renesančnega slikarja, ki ga bo predstavil univerzitetni profesor-dr. Lue Menaše
18.40	KJE JE RESNIčh OST. Peto nadaljevanje oddaje «Nočni ljudje» Andersu je hudo, ker je izdal prijatelja. Zaman išče pomoč pri starših, ki nimajo časa zanj. Oče telefonira v šolo in zve, da je Anders velikokrat odsoten od pouka. Bertil odpusti Andersu in
jpet sta. prijatelja. Bertil mu pripoveduje o «nočnih ljudeh», tistih, ki nimajo kje spati in se potikajo po vežah in postajah.
V	neki veži Anders spozna Norrlanda, bolnega starca brez doma, ki je kljub vsemu prijazen in vesel, ko zagleda starega prijatelja Bertila. Te nočne ljudi je potrošniška družba izobčila, ker ne ustrezajo njenim normam
19.30	DNEVNIK
19.50	Zunanjepolitični komentar 20.05 Življenje je lepo
20.35 Praktična oddaja o modi
20.45	Gostje slovenske popevke 75
21.20	KOJAK, serijski film 22.10 DNEVNIK
22.25	Odbojka: JUGOSLAVIJA - ITALIJA, posnetek
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.30	Odbojka: JUGOSLAVIJA — ITALIJA. Evropsko prvenstvo»
19.30	Otroški kotiček, risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Leonardo da Vinci, četrto nadaljevanje
21.30	THIBAULTOVI 22.10 Odmev, balet
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7 05 Jutranja glasba;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
», n- n	j ,,on 8'30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in
11.35 Ponovno na sporedu. 13.30 jaz; 10 00 Reportaža. n ^ Po.
glasba po željah; 17.00 Program pevke in še kaj; 11.30 Izbran proza mladino; 18.15 Umetnost in pri- gram; 12.10 Lahka glasba; 13.20 reditve; 18.30 Romantična simfo- Preizkušajo se diletanti:	14.05
nična glasba; 19.10 Liki iz naše Folklora: 15.10 Oddaja za bolnike; preteklosti; 19.20 Pevska revija;
20.00 Šport; 20.50 Slovenski satir
15.40 Veliki variete; 17.10 Klasična glasba; 18.30 Plošče; 20.00
na	„	• 1 HJ- , Poje Ray Connilf; 20.30 Masca-
na Kranjskem, napisal Mirko gnijeva	?lasba
Mahnič
listi.
21.30 Popevke; 22.30 So-
KOPER
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30
6.30, 7.30, 12 30, 14.30, 17.30,
tsivsm
sba; 9.00 Folklora; 9.30 Pisana glasba; 10.40 Prisluhnimo jim;
11.45	V ritmu Charlestona; 12.00,
12.45	in 13.35 Glasba po željah; Priporočajo vam...; 14.10 S pe-14.00 Vrstijo se plošče; 14.35 smijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrti-Italijanski zbori; 15.15 Slovenski ijak»; 16.45" S Knjižnega trga; pevci; 16.45 Poje ansambel Com- 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v modores: 17.00 Primorska in nje- kino; 18.05 Naš’ gost; 18.20 Soni ljudje: iz Postojne v Kuvait; botni glasbeni omnibus; 19-40 17.15 Orkester Les Reed: 18.00 Ljubljanski jazz ansambel; 19.50 Vročih 100 kilovatov; 18 35 Za- Lahko noč, otroci'; 20.00 Radijski pojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos radar; 21.15 Za prijetno razve-
RL; 19.30 Glasbeni
22.00	Plesna glasba.
weekend; drilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
11111111111111111111^1111111111^1
Horoskop

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dopoldanske ure bodo plodne. Neka oseba bo zelo kapriciozna. Ne popuščajte ji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslovnih zadevah nekaj ne bo prav, vendar ne bo hudih posledic. V nevarnosti ste, da izgubite prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razmere so vam naklonjene, vendar pa boste morali tudi krepko delati. Odlično razumevanje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se odločite za prekinitev zvez.
...............................................................imi untili iiiiin,m.iiiiiiiitiiiiiiiiJiiiiiiii"fl,lllf 11111
in navzkrižja. Naj tudi kdo orug popusti, da se vzdušje pomiri.
STRELEC (od 23.11. do 20.12-) Prevzemate nase prevelike °“^°’ vernosti, ki jim niste kos. Tudi v družbi se preveč izpostavljate.
KOZOROG (od 21.12. do 20.L)
Bodite v svojem delu sistematicm-da ne pomešate vsega. Zivc razprave v domačem krogu.
VODNAR (od 21.1. do Učinkovito in plodno delovanj • ki ga niste pričakovali. Prev ste zaupljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko časa boste izgubili z nepotrebi opravki. Z ljubljeno osebo bo p šlo do majhnega spora.
dobro premislite. Prijetna družba vam bo zelo pogodu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo dinamičnostjo boste spravili nekoga v zadrego. Ne odlagajte rešitev nekih čustvenih zadev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča je na vaši strani, kljub temu boste imeli težave, Ne zanemarjajte prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč ste zaverovani v lastne sposobnosti, kar kvari poslovno delovanje. Brzdajte svojo jezo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne ozirajte se na osebne zadeve

Bejrut
gori
Libanon še nikoli ni bil tako na robu katastrofe kot tokrat. Več kot 2500 Libanoncev je že izgubilo življenje v spopadih zadnjih mesecev in veliki predeli Bejruta so razdejani. Razdejan pa ni samo Bejrut — pod eksplozijami granat in raket so se zrušili tudi temelji »nacionalnega pakta«, gentlemanskega sporazuma med verskimi in nacionalnimi skupinami, na katerem je slonel neodvisni Liba-nom, kljub občasnim pretresom svojevrsten simbol koeksistence.
Sicer je že dogo jasno, da je nacionalni pakt spričo spremenjenih številčnih, predvsem pa družbeno ekonomskih komponent, ki ga sestavljajo, anahronizem, tako kot je anahronizem nemogoči luksus merkantilnega Bejruta, zgrajen na pajčevini spretnjakarskega trgovstva, spremljevalca velikih finančnih vozlišč. Toda še nikdar doslej niso tako nevarno popokale vezi, ki so držale to krhko, a obenem prožno vezje.
Skozi prizmo državljanske vojne — izraz, ki se ga ne gre več izogibati — se zrcalijo vsa notranja nasprotja, zaradi katerih je napetost prebila točko eksplozivnosti — nasprotja med kristjani in muslimani, med zahodom in Orientom, med kozmopolitizmom in arabizmom, med vrhom in dnom socialne piramide, med razkošno stolpnico iz betona in marmorja ter razpadajočo kočo palestinskega begunca, ki jé iz iste sklede z vsemi tistimi Libanonci, ki jih je hudournik naglo pridobljenega bogastva naplavil na breg.
Tem nasprotjem se zdaj vse bolj pridružujejo širši elementi, ki delujejo kot katalizator notranjih procesov — navzočnost Palestincev, ki so jo falangisti izkoristili kot povod za začetek nasilnega obračuna, pritisk Izraela, ki mu notranja nasprotja v Libanonu ustrezajo — tako da jih prej spodbuja kot ne, o čemer so mnogi prepričani — dokler ne privro do kritične točke, ko bi mu nemara ustrezala še bolj. V nedavni izjavi Jigala Alona,
da Izrael ne izključuje možnosti vojaške intervencije v Libanonu, če bi prišlo do sirske invazije v to državo, hkrati izpričuje zaskrbljenost in upanje v možnost, da bi Izrael vojaško obvladal še južni del Libanona ter s tem izvir Jordana in palestinska oporišča in tako odstranil še zadnjo nevralgično točko na tisti črti, ki je za Izraelce »idealna hranljiva meja«.
Nad Bejrutom se tako vse bolj križajo silnice celotne bližnjevzhodne krize in poskus »arabizacije« libanonskega konflikta je pri tem zadnji korak. Gotovo je, da je celoten arabski svet prizadet zaradi prelivanja krvi v Libanonu in da je še vedno zainteresiran za to, da Libanon v osnovi ostane tak, kakršen je, osrednja črpalka na finančnem naftovodu in varnostna zaklopka za sproščanje političnih napetosti. Toda tudi arabski svet ni enoten glede tega, kako naj bi razrešili ta krvawi rebus in če v Kairu, kjer zdaj zunanji ministri arabske lige iščejo pot iz slepe ulice, ni ne Sircev ne Palestincev, ki so najbolj neposredno zainteresirani za obnovitev libanonske notranje trdnosti, potem si ni mogoče predstavljati, da bi ministri na kairskem srečanju lahko storili kaj drugega kot formalno rešili ugled tistih, ki so se sestanka udeležili in poškropili požar s kozarcem vode.
Toda ne samo Palestinci in Sirci, ki v zadnjem času vse bolj segajo po praporu arabskega Piemonta — tudi Libanonci sami zvečine zavračajo arabizacijo spora. Falangisti trdijo, da bi arabska liga lahko razpravljala le o palestinski prisostno-sti v Libanonu, medtem ko levica sploh zavrača kakršnokoli internacionalizacijo, češ, gre za notranjo zadevo.
Ob tem in ob popolni nemoči libanonske vlade so možnosti kairskega sestanka več kot dvomljive. Toda tisto, kar je najhujše, je to, da v Libanonu samem ni čutiti tesnih prizadevanj, da bi postavili na noge nekaj, kar bi zamenjalo razpadli nacionalni pakt. Zdi se, da je na politični ravm vse blokirano m te dni se več govori o »razpadu« in »razdelitvi« kot o slogi in pomiritvi. Za kaj takega bi bil seveda predvsem potreben mir, vsaj libanonski, če že ne širši. •
Libanonci bodo morda prenehali streljati, omamljeni od soja požarov in krvavih solz. Toda beseda mir v tem trenutku v Bejrutu še vedno zveni skoraj groteskno.
ANDREJ NOVAK
Spoznanja o nafti
V ZRN prevladalo stališče, da se ne morejo zanašati na enotnost Zahoda glede nafte — Schmidt je zaskrbljen
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 15. okt. — Po nekajmesečnem upanju, da se bodo zahodne industrijske dežele le dale spraviti na skupni imenovalec ter organizirano ponudile sodelovanje z naftnimi, je zdaj v Bonnu očitno prevladalo spoznanje, da se ZRN ne sme zanašati na enotnost Zahoda ter da se mora z naftniki tudi sama dogovarjati o preskrbi in cenah. Tej problematiki so posvetili tridnevni energetski kongres, ki ga je pripravila socialnodemokratska fondacija Friedrich-Ebert-Stiftung, udeležil pa med mnogimi tudi generalni sekretar OPEČ saudski naftni minister Jamani.
Schmidt ves vznemirjen opazuje, kako se bodoča proizvajalka nafte Velika Britanija oddaljuje od enotne strategije Zahoda pred pariško decembrsko konferenco industrijskih in surovinskih dežel. Tudi sosednja Norveška zapušča zahodno skupino ter se kot novi naftni velikaš približuje organizaciji OPEČ. Jamani že pozdravlja pristop Norveške v to organizacijo.
Bonn gradi še največ upanja ravno na zmernem pomirjevalcu Jamaniju, ki je nedavno na Dunaju bistveno pripomogel k temu, da je OPEČ nafto podražil le za 10 odstotkov. V Bonnu je zdaj Jamani zagotovil, da bo poskrbel, da v letu 1976 ne bo sledila nobena dodatna podražitev nafte. Prav tako ne bo OPEČ podprl ustanavljanja surovinskih kartelov, zagotavlja Jamani.
Saudski naftni minister pa svari Bonn in Zahod, da ostaja arabska nafta še naprej politično orožje za boj Palestincev ter da lahko Zahod pričakuje nemoteno oskrbo z nafto le, če bo Izrael prisilil, da zapusti okupirana območja po junijski vojni 1967. Edino mir na Bližnjem vzhodu in zagotovljene pravice pa-
lestinskim beguncem lahko jamčijo redno dobavo nafte iz arabskih dežel.
Saudska Arabija je daleč največji dobavitelj nafte za ZRN, ki je hkrati tudi največji zahodnoevropski kupec »tekočega zlata«. Naftni kapital se sicer delno že steka nazaj na Zahod, zadnje čase pa vse manj v evropske in
HELMUT SCHMIDT: Težave s »tekočim zlatom«
vse več v ameriške družbe. Okrevand dolar spet zavzema po oceni zahodnonemških bančnikov svojo nekdanjo
Vojna napoved pornografiji
Ustvarjalnost naj bi ne bila nikdar utesnjena in cenzura velja za pritiklino držav, ki po zahodnih merilih ne sodijo v »svobodni svet«. Francoski filmski ustvarjalci so se v preteklosti otepali s težavami, če so se lotevali nedotakljivih tem (na primer alžirske vojne ah medvojnega kolaborant onizma) ali če so v filmih prikazah preveč golote. Zato je bil lanski sklep o ukinitvi filmske cenzure »liberalen in splošno sprejet«, kot je dejal predsednik republike Giscard. Toda Francozi ni so Danci in ustvarjalno svobodo so zlorabili dotlej popolnoma neznani ljudje, ki so v letu dni prevzeli v svo je roke 60 odstotkov filmske proizvodnje Gre za producente in režiserje pornografskih filmov.
Takšne filme z zelo spodbudnimi naslovi in še bolj kočljivo vsebino je v letu dni videlo petindvajset mi lijonov Francozov, med njimi pa ne vsi iz radovednosti ali na lastno željo. V veli kih mestih, kjer je mogoča izbira, so pornografski filmi na sporedu v posebnih ali stalnih dvoranah (prav tako tkim. kaiateljski fil mi). Težave so na podeželju, kjer je navada, da dve dvorani izmed treh zmerom zasede pornografija. Zato se je predsednik Giscard odločil zaustaviti val pornografije in nasilja na filmskem platnu, kajti »liberalizacija ne sme voditi v veleproizvodnjo nasilja in Izprijenosti, ki jo narekuje edinole iskanje dobička«. Vlada in filmski delavci so dobili poziv predsednika re-
publike, naj najdejo pot, po kateri bi ločili zrno od plev.
filmom vzeli dotacijo m jih posebej obdavčili, prepove dali so tudi slikovno reklamo zanje. Toda to ni nič zaleglo. Po novem bodo takšni filmi »deležni« dodatnega 33-odstotnega prometnega davka, producenti bodo morali plačati 75.000 do 150.000 frankov takse, posebej pa bodo obdavčene dvorane, v katerih bodo predvajali več kot pet odstotkov filmov pornografske ali nasilne vsebine.
Giscardovo vojno napoved pornografiji in nasilju na filmskem platnu so tokrat pozdravila z vseh strani. Prav je prišla desničarskim puristom, ki kot župani v svojih mestih prepovedujejo takšne filme, prav je pri-
šla tudi socialističnemu voditelju Francoisu Mitterran-du, ki se zavzema za to, da bi tudi vaščani in tržani
2e prej so pornografskim imeli pravico do dobrega filmskega sporeda. Prav je prišla tudi komunistom, saj je član CK KPF Roland Re-loy na nedavnem prazniku »Humanite« ožigosal »mamila in pornografijo kot ve-lekapitalistični dodatni vir dobička, sredstvo za zavajanje mladine in alibi za pro-timladinske kampanje«.
Predsednik republike je že dal vedeti, da »ustvarjalcev« pornografije nikakor ni mogoče imeti za Baudelaire ali Flauberte in da »Lizalk« in »Pomofurij« ne bodo tako krivično preganjali kot »Cvetje zla« ali
»Gospo Bovaryjevo«. časi so se spremenili in res so nekoč škandalozne stvari danes klasične, toda sodniki in davkarji ne bodo imeli težav, ko bodo preganjali pornografe.
Vendarle, kako uporabiti škarje, kadar se bo pred cenzorji znašel splošno priznan umetnik? »Pornografija je erotika drugih«, je dejal Alain Robbe-Grillet, ko so ga obtožili opolzkosti. Bržkone ne gre za to. Z novimi ukrepi naj hi samo potisnili pornografijo in nasilje v nekakšen filmski geto, pravim ustvarjalcem pa dali vedeti, naj se odslej izpovedujejo po možnosti z manj krvi in golote.
STANE IVANC
Okence v svet
vlogo, naftne dežele pa trenutno manj zaupajo zahodnoevropskemu gospodarstvu, ki tiči v najhujši krizi po vojni. Bonn tudi zato snubi arabski naftni kapital in si dovoli marsikakšno grobo besedo, na katero bi sicer zelo živčno reagiral. Jamani opozarja industrijske dežele, da morajo z več napora pomagati pri industrializaciji naftnih dežel in drugih, da bi čimprej lahko prešli na enakopravnejše gospodarske odnose. 2e zato se Saudska Arabija zavzema za ohranitev zdravega zahodnega gospodarstva, poudarja Jamani.
V Bonnu tudi dozoreva spoznanje, da naftne multinacio-nalne dražbe ne bodo več mogle zadovoljivo reševati vse težjega vprašanja redne oskrbe ZRN z nafto ter da si mora zahodnonemška industrija sama najti poti do te surovine. Zato daje vodilni zahodnonemški naftni koncem v EBA pobudo, naj bi industrija ustanovila naftni konzorcij, ki bi lahko v imenu ZRN sklepal aranžmaje z naftnimi deželami, kot to sa^ me želijo. Najbolj krčevita zagovornica proste trgovine na tem področju se tako pod pritiskom novih d' 'rtev le prilagaja zahtevam naftnih držav, ki hočejo iz naftnih poslov izriniti multinacional-ne družbe ter na meddržavni ravni reševati odprta vprašanja. Seveda pa bo to še mučen in dolgotrajen proces za to deželo, saj imajo vodilni zahodni »multiji« v ro-kah večji del trgovine z nafto in lahko kaj hitro in uspešno kljubujejo posegom države (Bonna) na to področje.
ANTON RUPNIK
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK

Več kot zmeda kriterijev
Za tiste, ki ljubijo z rahlo roko zarisane politične vinjete, se je absurd letos dopolnil: letošnjo Nobelovo nagrado za mir (nagrado, ki jo je spočel izmitelj dinamita), naj dobi človek, ki slovi kot oče sovjetske vodikove bombe. Takšen je sklep norveškega Nobelovega odbora, ki je nagrado za mir za leto 1975 podelil sovjetskemu akademiku Saharovu, pri čemer pa absurd te podelitve še zdaleč ni samo v tej igri usode, ki je sklenila, naj nagrado očeta dinamita dobi oče vodikove bombe.
Absurd je mnogo globlji in mnogo bolj trdovraten, skriva pa se v očitnem pomanjkanju pravih kriterijev za podeljevanje nagrade: v očitnem monopolu tistih, ki nagrado podeljujejo, saj si lahko privoščijo, da nekaj let nastavljajo gluha ušesa pripombam svetovne demokratične javnosti, nenehno nezadovoljne z načinom izbiranja nagrajencev; in tudi v očitnem podleganju članov norveškega nobelovega odbora dnevnim, pritličnim političnim potrebam.
Trditi, da je imel Nobelov odbor (tudi) letos nesrečno roko pri izbiri Nobelovega nagrajenca, bi bilo spričo tega — milo povedano — naivno; nesrečno roko je imel ta odbor v zadnjih letih tolikokrat, da je v tej »nesreči« brez težav moč zaslediti ne samo navadno pomanjkanje kriterijev, marveč še kaj več: sistem. Kajti izbor, ki je prinesel na površje Saharova, očitno priča o nečem: o tem, da norveški člani odbora še vedno mislijo, da je vseh nesreč tega sveta kriv komunizem in da je treba zato nagraditi tiste, ki p>o tem komunizmu najbolj glasno — kako učinkovito, po vsej priliki ni pomembno — mlatijo.
Pri čemer naj takoj povemo, da nas vsem kot borec za tako imenovane politič-akadernik Andrej Saharov, ki slovi prečne svoboščine v SZ, na tem mestu ne zanima kot. človek, ki velja za nekakšnega vodjo notranje opozicije sovjetskemu režimu. Absurd okoli njegove izvolitve — in na ta absurd so opozorili že drugi komentatorji — je v dejstvu, da je Saharov pri podelitvi letošnje nagrade tekmoval s finskim predsednikom Kekkone-nom. In v tekmovanju s človekom, ki je bil gostitelj helsinške konference, konference, ki je — ob vseh pomanjkljivostih, ki jih nihče ne skriva - le zarisala sliko Evrope, ki naj bi bila nasprotje Evropi iz let hladne vojne, v tekmovanju s
Kekkonenom torej je letošnjo Nobelovo nagrado za mir dobil človek, ki mu morda lahko priznamo osebno pokončnost in moralno trdnost, ki pa je bil konec koncev eden od tistih, ki so tej konferenci nasprotovali, češ da prinaša lažen mir in lažno popuščanje. Pri čemer velja povedati, da je bilo glas Saharova prav čudno slišati v skladnem zboru tistih desničarskih sil, ki so zadnja leta ukrenile vse — in še ukrepajo — da bi se proces normalizacije in popuščanja napetosti v Evropi zaustavil, da bi barikade hladne vojne Evropo še vedno delile na dvoje
—	in da bi evropska desnica za temi barikadami ubranila stari svet svojih političnih in siceršnjih privilegijev.
Med imeni, ki so se doslej znašla na spisku Nobelovih nagrajencev, je dolga vrsta takšnih, katerih prispevek miru je zgodovina že lahko verificirala. Kako bo verificirala v tem kontekstu prispevek, ki ga je dal svetovnemu miru Saharov? In kako bo verificirala ravnanje članov norveškega Nobelovega odbora, katerega odločitev bi morala biti anticipacija te verifikacije? Kajti o teži, o vrednosti tega prispevka bo konec koncev le odločal najstrožji in najbolj dosledni cenzor
—	zgodovina. Ce se norveški odborniki ne ozirajo nanjo, če podlegajo dnevnim političnim potrebam in svoji slepoti, potem to škodi njihovemu ugledu; na žalost pa tudi ugledu, ki si ga je Nobelova nagrada v desetletjih, ko je bil mir najvišja aspiracija ljudi vsega sveta, upravičeno pridobila. In tega ugleda ne bi smeli zapravljati. Zato velja še enkrat povedati: ni prav, če tako pomembno nagrado podeljuje tako ozek krog ljudi (včasih svetovni javnosti v brk), m še manj je prav, če ta ozek krog ljudi misli, da je komunizem tisti, ki je počelo vsega hudega na tem svetu.
Pri čemer je treba ob letošnji podelitvi Nobelove nagrade za mir ugotoviti tudi nekaj zelo razveseljivega: da sklep norveškega odbora niso grajali samo v Moskvi, v krogih evropske in svetovne levice, marveč jo je kritiziral celo tisti meščanski, vendar demokratični tisk Zahoda, ki si sicer ne more kaj, da se ne bi namuznil, kadarkoli kdo »Rusom osle pokaže«. Kar pomeni, da mir še vedno ni stvar, s katero bi kdo lahko nekaznovano špekuliral.
MARJAN SEDMAK
... Vsi potniki, ki bodo leteli z reakcijskim letalom, morajo po novem odloku japonske vlade od prvega oktobra dalje plačevati še 600 jenov (okrog 35 dinarjev). Tako želi vlada zbrati 6,5 milijarde jenov, ki jih bo porabila za akcijo proti ropotu v območju letališč, ki ga povzročajo reakcijska letala ...
• • •
.. Newyorška občina se je znašla v velikih finančnih težavah, da nima denarja niti za plačevanje policajev in delavcev, ki skrbijo za mestno snago. Menda ima več kot milijardo dolarjev deficita. Za
Spodrezani
frak
pomoč so zaprosili Washington, ki je prošnjo zavrnil. V znamenje protesta so v New Yorku izbruhnile demonstracije. Med demonstranti se je pojavilo tudi mlado dekle, oblečeno v tesni triko barve kože, tako da je bila videti gola. Tako gola kot newyorika občinska blagajna...
• • •
Vdova znanega laburista Hugha Gaitskella, DORA GAITSKELL, je na-
pisala knjigo spominov, v kateri je opisala mnoge britanske politike. O Ha roldu Wilsonu na primer piše, da je »pravi volilni mojster, ki ve, da ima za seboj složne privržence Nikoli se ne jezi, če opo zicija trdi, da. ni iskren Je sposoben laburist, kot je bil Clem Atlee.« Med konzervativen je najbolj cenila Harolda MacMUla-na. »Kar pa se tiče Win-sivna Churchilla, za kute rega menilo vsi, da je bil na-, večji kome- v-itimi pre mier, je to tudi bil za časa vome. Toda v miru se ni posebno izkazal,a je mnenja Dora Gaitskell..
Zapis k Južne Rodezije
Najbolj dolgočasna prestolnica
Salisbury, mesto, ki so mu upravitelji vzeli srce in dušo
Iz Johannesburga, največjega me-sta afriškega juga, pridete v metropo-to rasistične Rodezije v skromnih 80 minutah, če se odločite, da izvlečete is žepa še deset randov (rand je južnoafriški denar in je po prosti oceni vreden okoli 22 dinarjev). Rodezijska srakoplovng družba ima le polet v svojem edinem reaktivcu tipa »boeing KO« za luksuzno vožnjo, ki jo posebej zaračunava k že prej kupljeni karti. Ce niste pripravljeni plačati nenadejanega dadatka, vas čaka dva in polurne valjanje po nebu v dosluženih štirimo-tornikih, ki bi v primerjavi s hitrej-šimi in modernimi »jeti« prej sodili v muzej kot na vzletno stezo.
Debelušne stevardese v kratkih vijoličastih krilcih vam razdelijo vprašalnike, ki jih morate izpolniti in jih oddati obmejnem policaju na letališču, ter letak z naslovom »Dobrodošli v Rodeziji« Ta vas pouči, da je v državo, ki ji načeljuje premier lan Smith, prepovedano prinesti živali, poljedelske proizvode, zdravila, strelno orožje in eksploziv, sveže meso ter nemoralne ali pohujšljive publikacije.
Sopotnik poleg mene si radovedno ogleduje moj rdeči potni list, iz katerega prepisujem podatke za vprašai-oik, in se živahno zanima, kako mi Je uspelo priti v Rodezijo? Uslužbenec v nekem ministrstvu je, ponuja mi posetnico in svojo pomembno pomoč, če bi kaj potreboval. Ko ga vprašam, koliko prebivalcev je v Salisburyju, pove:
»Osemdeset tisoč Evropejcev (kar Pomeni belih) in okoli pol milijona Afričanov (to je črnih).«
, ~ Zakaj naštevate Evropejce in Alričane posebej? naivno vprašam.
On se začudi: »Kakšno vprašanje? ■No, če bi vedeli... Samo zato.«
— Nemara veste, koliko ljudi živi v Rodeziji — sprašujem naprej
»Seveda. Okoli 275 tisoč Evropejcev in okoli 6 milijonovo Afričanov,« pravi on.
~ Imajo črni, kot jih imenujete, volilno pravico? se delam nevednega.
»Ne, nimajo,« odgovarja uslužbenec in me pogleduje spod čela
— Je kak minister črnec? vrtam
naprej.
To je bilo pa že preveč-
Ki živite m. .železno zaveso, nas sploh ne razumete. Prosim poiščite me v ponedeljek, koristne nasvete vam nom dal in organiziral za vas sestanke z osebnostmi, ki vam bodo vse lepo
razložile! Jasno vam mora biti, da naša politika ločeno obravnava razvoj Evropejcev in obarvanih. Drugače ne gre...«
že tedaj sem vedel, da bom ponujeno posetnico za zmeraj pozabil, saj je dokaze o razliki v barvi kože v Rodeziji lahko najti na vsakem koraku: na uličnih napisih, ki prepovedujejo vstop ali prehod »nebelim«, v časopisnih člankih, razpravah na radiu in televiziji, v ločenih četrtih za belce in tiste, z drugačno barvo kože, in tako naprej v nedogled.
Belcev pa ni
Letališče v Salisburyju. Potniki čakajo v vrsti pred mejno pregrado. Tisti, ki so stali za mano, so gotovo prekleli slabo izbiro, ker me je »policaj« v safari obleki s kratkimi hlačami v primeri z drugimi zadržal kar dobrih dvajset minut več. Strogo je poiskal povratno letalsko vozovnico, preveril, če bom ostal natanko toliko dni, kot so mi odobrili, potem pa je raztrga) prej izpolnjeni formular in na podlagi podatkov iz potnega lista sestavil novega. Po rutinskem pregledu v zajetni, zdelani knjigi, kjer so vpisane rodezij skemu režimu nenaklonjene osebe, sem moral podpisati izjavo, da ne bom niti za minuto podaljšal svojega bivanja »čez šest dni se morate brezpogoj no javiti na letališču v Bulawayu, sicer boste imeli opravka z našo poli-
cijo,« me je prav nič gostoljubno poučil policaj z rdečimi brki in mrkega pogleda. Bulaway je drugo največje mesto v Rodeziji, oddaljeno od prestolnice 441 kilometrov.
Sobotni večer v Salisburyju. Glavne ulice, po katerih se sprehajam, so zapuščene. Vse živo se je zavleklo v hiše. Samo tu in tam se pojavi osamljen pešec, prazen taksi ali stražnik, ki pomembno koraka in s pogledom premeri vsakogar.
»To je najbolj dolgočasno mesto, v katerem sem kdaj delal,« mi pravi barman v hotelu Meikles, po rodu Italijan, sicer pa potepuh, ki je prekrižaril svet podolgem in počez. »Osamljeni tujci, kot ste vi, po kratkem sprehodu skozi središče mesta nimajo druge izbire, kot da sedejo v bar in ubijajo čas.«
Ob vhodu v bar je opozorilo: »Osebam, mlajšim od 21 let, vstop ni dovoljen.«
Ob strani je televizor. V Rodeziji imajo v primeri z Južno Afriko, ki je uvedla televizijo šele maja letos, črno-beli program že dolgo. Na sporedu je kviz: oddaja je monotona, vprašanja so lahka, na koncu pa zmagovalec dobi 1.090 rodezijskih dolarjev. To je precejšnja vsota, saj je rodezijski dolar močnejši od ameriškega (menjava je 1:2) Kviz je, tako pravijo, najpopularnejša domača oddaja. Iz študija v Salisburyju prenašajo poročila, športne prenose in kdaj pa kdaj glasbene vložke, sicer pa je šesturni spored sestavljen iz uvoženih nadaljevank, in filmov, predvsem ameriških.	I
Razmišljam, kaj bi bilo, če bi se po spletu najbolj čudnih okoliščin takle kviz pojavil na naših ekranih. Kritiki bi ga sesekljali na koščke, očitali bi mu praznino in popolno neduhovitost, tako da bi režiser moral na vrat na nos pobegniti in opustiti misel, da bi še kdaj opravljal delo, od katerega njegov rodezijski kolega lepo lagodno živi in se ponosno podpisuje v glavi oddaje.
Salisbury, ki je dobil ime po markizu Robertu Arthurju Thalbotu Gas-coyne — Cecilu Salisburyju, britanskemu predsedniku vlade na prelomu stoletja (pod njegovo vlado je bila kolonizirana Zimbabve — Rodezija), je razmeroma mlado mesto. Na zemlje vidib je označen od septembra leta 1890. Novejše mestne četrti so graditelji načrtovali za več kot dva milijona ljudi. Oblast je pričakovala priliv belcev z vseh celin, ki bi morali za polniti tako imenovani »rasni primanjkljaj«, saj bi jih pritegnila široka iz hira poklicev in dober zaslužek. Do godki pa kažejo, da so pobornikom apartheida šteti dnevi. Tako pričakovani priliv belcev je zaradi tega ne znaten. V vodilnih dnevnikih v Salis buryju so številni oglasi, ki ponujajo zaposlitev v izrednih pogojih — seve da belcem. Za črne so »zagotovljeni« poklici v naj slabše plačanih kategori jah.
Dežela »srečnih črnih ljudi«
Rodezija, ki meji na Južno Afriko, črnski državi Botavano in Zambijo
(od katere je deli samo reka Zambezi) ter na novo neodvisno državo, nekda njo portugalsko kolonijo Mozambik, postaja čedalje bolj panična. Njen edini izhod na morje skozi Mozambik je zdaj prekinjen. Zato se mora bela manjšina oboroževati.
»Enkrat na mesec, v nedeljo, moramo na vaje, kjer se izpopolnjujemo v ravnanju z orožjem,« pojasnjuje trgovec iz Bulawayoa.
Odkar je v ledenem letu 1965 lan Smith razglasil tako Imenovano odvisnost in odcepil Rodezijo od britanske uprave, je njegova vlada čedalje bolj osamljena. Vrgli so jo iz skoraj vseh mednarodnih političnih, kulturnih, humanitarnih, športnih in drugih organizacij in preostane ji samo še naslonitev na Južno Afriko, kjer so črni domorodci prav tako brez pravic. V vodiču skozi Salisbury so v popisu diplomatskih predstavništev samo imena Malavija, Južne Afrike in Portugalske, pa še ta je likvidirana od tedaj, ko je propadel fašistični Salazarjev režim.
Smith pripoveduje, da je Rodezija država srečnih črnih ljudi, črnci v fotografski prodajalni v črnski četrti Salisburyja, kamor sem dal popraviti fotoaparat (on in njegovi pomočniki so me začudeno gledali; razen policaja, pravijo, še noben belec ni prestopil praga njegove trgovine), je odmahnil z roko:
»Da, zaslužki so boljši kot v mnogih svobodnih afriških državah, vendar imam za to svojo primerjavo. Dobro je tudi tigru v zoološkem vrtu, dobro ga hranijo, vendar je v kletki’ za rešetkami, ni svoboden,« je odpiral
srce fotograf in pripovedoval anekdoto, ki ima korenine kdove kje, v Rodeziji pa je našla plodna tla:
Črni učitelj beži iz Salisburyja čez mejo. Beli znanec ga vpraša, zakaj odhaja. »Ali niste slišali,« odgovarja črni učitelj, »Smith je ukazal, naj potolčejo vse črnce in bele krojače!«
»Zakaj, zaboga bele krojače,« se čudi belec.
»Zato tudi bežim, prijatelj, ker se nihče ne čudi zaradi črncev.«
Velike cenzorske škarje
Čeprav je opozoril »za belce« in »za črnce« v Rodeziji veliko manj kot v Južni Afriki, se takoj vidi, da v lokalih v središču mesta ni črncev, ki bi vstopili in popili pijačo, kaj šele sedli in naročili hrano. Nekaterim lastnikom, ki so hoteli več zaslužiti in so zamižali na obe očesi, so oblasti hitro vzele obrt, in to na podlagi prijave »presenečenih« belcev, ki niso mogli razumeti, kako jih lahko enačijo z Afričani. Drugo pa je seveda, če jim strežejo črni natakarji, saj belih za ta posel preprosto ni.
Rodezija je, o tem se boste prepričali, če boste brali njihove časopise, na primer, »The Rhodezia Herald«, ki izhaja od leta 1891, država z najbolj puritansko moralo. Cenzura budno spremlja vse, kar pride čez mejo; na indeksu so filmi, knjige, časopisi, plošče. Tisto pa, kar dovoli, uravnava s prepovedmi (film Dilinger npr. ni dovoljen mladim pod 18 leti itd.).
Cenzorji so na primer zrezali »Lu-nicorel« (to je list študentov v Salisburyju), v katerem je izšlo nekaj člankov o rasnem razlikovanju.
Priljubljeno čtivo so pisma bralcev uredništvu časnikov. Pod naslovom »Smeti na TV ekranu« neka bralka iz Salisburyja protestira proti serijam, kot so Daltonovi in zatrjuje, da so vsi častni Rodezijci bolni, ko zagledajo take smeti. Drugi bralec spet, prav tako iz Salisburyja, zahteva, naj bodo cenzorji bolj strogi do zdravnikov, ki skrivaj »celo petnajstletnim deklicam« brez sramu in kompleksa dajejo prepovedane kontracepcijske tablete.
Kdove, kolikokrat se je že naš potopisec na lastne oči prepričal, da se podoba mesta močno razlikuje od tiste olepšane in umite, ki mu jo pred prihodom naslikajo avtorji turističnih reklamnih prospektov. Za Salisbury bi rekel, da je mesto, ki so mu njegovi upravitelji vzeli srce in dušo.
Pero Zlatar
Smrečica na Bernardinu
Klobasa, štruca kruha in liter vina — 1.100 postelj do 1. maja — Vse praktično razprodane — Plaža zastonj za vsakogar— Cerkveni stolp se je nagnil
PORTOROŽ, oktobra — Visoka, z belo-modro-rdečimi trakovi okrašena smrečica nad hotelom Pristan, ki stoji tik ob in na morju, vsej slovenski obali oznanja, da je največje hotelsko naselje pri nas pod streho. V prvem nadstropju osrednje restavracije je likof. Kakih 800 delavcev, načrtovalcev in organizatorjev se veseli prve Bernardinove zmage.
Kot vsakdo ima tudi Ber-nardinov gradbem likof manjšo lepotno napako, zakaj največ ji med njegovimi hoteli
—	Emona (Pečina ali Clif)
—	še ni pognal iz zemlje, in sicer spričo vrste zapletov, ki so narekovali posebno temeljenje — 66 pilotov. Na dan likofa lih ie bilo zabetoniranih 60, vsak čas pa pride na vrsto še preostalih šest (široki so 1,25 do 1,50 metra in po 9 metrov globoki) Okrog njih, vrtanja v Skrilje, vec, novih načrtov za ta in druge hotelske hiše, spričo pomanjkanja rebrastega železa, srečno-nesrečnih vikendov, preseljevanja starih naseljencev ipd., je bilo doslej že toliko hude krvi in zapletov, da bi čisto navaden občan zlahka napisal kriminalko z naslovom »B« ali »BBB« (Bemardinova birokratska bomba) ipd-
Ob stebru največje bodoče hotelske kuhinje, iz katere je lep razgled na jesensko vzvalovano morje, sedi dela vec s štruco beiega kruha v desnici in s kranjsko klobaso v levici. Pred seboj na tleh ima z opeko podprt liter vina...
Prvi hotel ob morju
»Mi smo prvi m pravi gost. je Bernardina,« pravi Marjan Primožič, šef ljubljanskega Gradisa, ki je opravil levji delež pod smrekico, nad hotelom Pristan In sosednjimi
hotelskimi ter drugimi ob jekti.
»To je prvi hotel oziroma hotelsko naselje pri nas, ki stoji tik ob morju, pa tudi na njem,« pravi. Hotel Pristan namreč oklepa bodoči zaliv s pristaniščem za jahte, jadrnice in čolne.
Celotno hotelsko naselje obsega vrsto arhitektonsko izredno uspelih zgradb, hiš m hišic z dvema ducatoma trgovskih in gostinskih lokalov. Posebej zanimiv je bar, ki se je vrinil v stare oboke v podpornem obcestnem zidu med Portorožem in Piranom In — Bernardin so zgradili v rekordnem času devetih mesecev, in sicer od januarja do oktobra.
Koordinator vseh del dipl inž. Silvo Erjavec pravi, da so na vsaka dva dni (stroji niso utihnili niti ponoči), zabetonirali po enega izmed 66 pilotov za hotel Emono (506 postelj), medtem ko bodo zdaj (mariborski Gradis) gradili ta hotel oo 12 ur na dan, tako da bo pod streho do marca.
Medtem se je nekaj zaradi starosti, morda pa tudi žara dd miniranja terena vidno nagnili cerkveni stolp — Bernardina — in sicer proti mor ju, tako da se zdi kot zna meniti stolp v Pizi. Zaradi tega ga bodo morali vsak čas okrepiti ali strokovno po vedano sanirati, ds se ne bi podrl na naselje pod seboj
Torej še ena Izmed brezštevilnih težav, ki spremljajo rojstvo Bernardina od vsega začetka, hkrati pa tudi posebnost.
Cene za vse in vsakogar
Bernardin gradijo trije Gra disi: ljubljanski, mariborski in koprski, gradbeno podjetje Gorica, Primorje iz Ajdovšči ne, Slovenija ceste, industrij sko montažno podjetje IMP koprski Stavbenik, kot naj boljši, kot pravijo Gradisove:, in še vrsta drugih kooperantov, skratka cvet slovenskega gradbeništva.
Joža Senica, direktorica hotelov Bernardin, ki je zmeraj malce zadržana in skrivnost, na, pravi, da je najnovejša in največja slovenska hotelska pridobitev — Bernardin — za prihodnjo sezono praktično že razprodan! Zahodni Nem ci, Švicarji, Francozi, Nizo zemci in celo Američani bo do njegovi orvi gostje
Bernardin bo ime) reci in piši 23 lokalov in morda še kakega povrh, dokler gostje ne bodo zahtevali še zobne splošne in še kake druge am bulante ter posvetovalnice Naselje bo načeloma odprto za vsakogar '.er dostopno ( sa mo peš, seveda) za vse in vsakogar. V specializiranih lo kalih si boste lahko kupili najdražji krzneni plašč (za vsak primer), moške ali žen sko obleko, vozovnico za po let na Haiti .. . Skratka tu bodo banke, turistična pošlo valnica, pošta, frizer, pivnica, boutique spominkov, pie tenin^ zlatarskih izdelkov drogerijskib stvari ipd. Manj kalo ne bo niti čisto prave in že zdavnaj pozabljene pra ve slovenske Krčme, v kateri bodo točili izbrana vina iz vseh slovenskih vinorodnih pokrajin, v pivnici boste lah ko naročili /rček kateregako li piva, ki ga zvare od Ma ribora do raškega in Ljub Ijane z licenčnimi pivi vred in tako dalje.
Svobodna plaža
Ciganski grill, slaščičarna kavama: ena, druga, tretja sladoledarna, bistro itd. Te niška igrišča in šola jadra nja, hidrogliserji na posodo ih čolni ter jadrnice po želji
Tudi ambulanta za vse vrste avtomobilskih bolezni, in to ob vsakem času, je že zagotovljena za razliko od dosedanjih tovrstnih možnosti od slovenski obali — posebno ob sobotah in nedeljah ter ob večerih.
Kilometer Bernardinove pia že oziroma obale bo brezplačen in dostopen vsakomur iz sosedstva, ne glede na dej stvo, čigavi aranžmajski, in dividualni ali sindikalni gostje smo ali bomo. To je prav zaprav največja vrlina Ber nardina, ki bo pokazala pra vo vrednost šele ^ praksi, ko bomo morali odštet, dinar za ležalnik, sončnik ir' sladoled (kar na plaži!), nikakor pa ne za sonce, morje in zrak kot je bilo in bržčas še bo v navadi ob Jadranu tudi po slej, ne glede na zakon.
Joža Senica bo kot kapitan sedela v najvišjem poslopju hotela Emona in krmarila svojo hotelsko r.rijambomicu (tri skupine hoteiov trije ha ženi. tri velike restavracije) skozi viharje cen in oseke podražitev. Bržčas se bo še pravočasno odločila za raču nalniško krmarjenje, da ji ne bo prehitro zmanjkalo optimistične sape v sicer spre nevedavo ohlapnih jadrih tu ristične ponudbe ir. povpra Sevanja domačih in tujih go. stov.
In domači popust;
Na »lagerju« ima za goste prvih 42 tisoč kozarcev iz Rogaške Slatine, za okroglih 110 tisoč nemških mark loncev, ponev in nožev, za okoli 3 milijone din servirnih vozičkov (hladilnih, grelnih navadnih in kuhalnib). Tudi porcelan, od krožnikov do skodelic in jedilnega pribora je veljal natanko 110 tisoč UM — za vsak objekt v svoji barvi in designu tei z jam stvom, da ga v tovarnah ne bo zmanjkalo naslednjih de set let Zakaj? Nekaj ga obi čajno razbijejo za srečo, še več pa ga ponavadi gostje odnesejo s seboj za spomin ali kar tako.
Mi, domači gostje bomo v Bernardinu deležni posebnih 20 do 30-odstotnih popustov na siceršnje devizne cene preračunane v dinarje po tekočem ali dnevnem tečaju Le-te pa za začetek ne bodo poskočile nad 200 din, kot smo dobili zagotovilo iz Drve roke.	NIKO LAPAJNE
»Mesec gozdov« v Makedoniji
SKOPJE, 15. okt. — Danes je pričel v SR Makedoniji, 15 zapored, »mesec gozdov«. V tem obdobju je predvideno pogozdovanje kakih 600 hektarjev zapuščenega področja, v programu pa Je tudi ureditev in po-zelenitev šolskih in tovarniških dvorišč in kraijev, znanih iz NOB.
Dubrovnik brez železnice?
DUBROVNIK, 15. okt. - Dubrovnik potrebuje nor-malnotimo železniško progo od Čapljine do Dubrovnika, je sklenila skupščina občine Dubrovnik. Po predlagani ukinitvi ozkotirne železnice na tej progi, je občina opravila vrsto ekonomskih analiz poslovanja pristanišča in železniške proge m ugotovila, da nobena alternativna rešitev prometa ne ustreza potrebam, saj obstoji nevarnost, da bo dubrovniško pristanišče od rezano od naravnega zaledja. Dubrovniško pristanišče je primemo za promet do milijona ton letno, minimalna rentabilnost pa je v prometu okoli 600,000 ton.
Bela štorklja v Sloveniji
Kakor že nekaj let nazaj, tako je tudi letos kusto-diat za omitologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani obročkal mlade bele štorklje v Prekmurju in okolici. Obiskali smo 150 krajev, kjer štorklje gnezdijo, oziroma naj bi gnezdile. V 77 krajih nanje nismo naleteli, v drugih krajih pa smo našli 78 gnezd, od tega le 49 polnih. V zasedenih gnezdih smo našteli kakih 115 mladičev. Vendar nekatera gnezda (na elek tričnih drogovih in na izredno visokih ter nepristopnih strehah!) nismo mogli ugotoviti točnega števila mladičev. Zato ugotovljenemu številu lahko dodamo vsaj še 20 in tako dobimo skupaj 135 mladičev.
Po naši presoji smo obiskali približno 90 odstotkov terena ter zato še povišajmo to število in dobimo skupaj 149 mladičev, ki naj bi bili v Prekmurju, Ce primerjamo lanske ugotovitve, vidimo, da se je število mladičev zmanjšalo za okoli 50. Naredimo primerjavo in vzemimo podatek iz enciklopedije, ki navaja, da se je leta 1965 izvalilo v Sloveniji kar 450 mladih belih štorkelj, pa naš približni podatek iz leta 1974, ki omenja le okoli 200 mladih belih štorkelj, in pa letošnji, ki je še za 50 manjši: Ob teh številkah se moramo res zamisliti, kaj moramo ukreniti, če hočemo zavreti tako hitro upadanje bele štorklje v Sloveniji.
Večina gnezd je na dimnikih. Na električnih drogovih jih je manj, ker so jih ponekod zmetali na tla, baje zaradi motnje Vendar podatki kažejo, da metanje gnezd z električnih drogov ni bilo usodno. Nerazumljivo pa nam je to, da so letos nekatera gnezda na dimnikih, ki so prejšnja leta bila polna, prazna. Naj omenimo kot primer le Rače, Noršince pri Murski Soboti in Krog. Število mladičev je nihalo od 1 do 4, največkrat Jih je bilo 3, v Polani pa smo našli v gnezdu kar 5 odraščenih mladičev.
Kaj menimo o prihodnosti te lepe ptice? Upadanje števila belih štorkelj je veliko in se najbrž ne more ustaviti. Lanko pa bi ga vsaj omilili.
Prvi problem je hrana. Kolikor hrane ni, je povsem razumljivo, da tudi štorkelj ni, oziroma jih je manj. Domačini so nam velikokrat povedali, da sta stari štorklji enega ali več mladičev vrgli iz gnezda. Zelo verjetno, da ravno zaradi pomanjkanja hrane. Glede na to, da si človek prilašča čedalje večje površine zemlje, da Izsušuje močvirne predele in jih spreminja v plodne površine, oziroma v druge uporabne površine, ne moremo vel;ko storiti, oziroma nič. Lahko pa pomagamo na drug način. Od domačinov smo izvedeli, da se štorklje na gnezdu pogosto pretepajo — nam reč: en par je že zasedel gnezdo, nakar prileti vsiljivec. Pride do krvavih bojev, v katerih naraščaj propada, ker ga med bojem štorklje mečejo na tla. Če bi tej stvari posvetili več pozornosti in naredili primerno ogrodje na sosedni strehi (lep primer so Vanča vas. Gederovci, Turnišče), ta tako rešili marsikatero gnezdo, oziroma omogočili gnezdenje še drugim parom.	IVO BOŽIČ
PRVA IN ZADNJA NA DOLENJSKEM — Leta 1972 se je tale bela štorklja skušala pogumno udomačiti v Grosupljem, vendar so ji domačini razdrli gnezdo, zato se ni več vrnila.	Foto: I. B.
POČITEK V ZELENJU — Kadar ni dela, mine čas v pomenku. Nekateri to izkoristijo za šah ali nogomet, pa tudi kaj za dobro voljo rečejo vmes.
Foto: D. Dragojevič
Kočije vztrajajo
Turisti na Bledu se kaj radi popeljejo z njimi okoli jezera, pa tudi v Vintgar in Begunje - Osemnajst fijakarjev
BLED, 15. okt. — »Ko pride gost na Bled, zahteva čolnarja in izvoščka. Za gledališče in kino mu ni,« je povedal eden od fijakarjev, ki so čakali na stranke na svojem stalnem pro. štoru pred Festivalno dvorano. Kdo bi si bi) mislil, da bodo blejski fijakarji — leta 1913, ko še ni bilo avtobusa, ki bi požiral kilometre med Lescami in Bledom, jih j : bilo skupaj z leškimi 35 — toliko let pozneje postali neločljivi del Bleda.
Danes jih je na tem kon cu, skupaj z Maidrjekom, edi nim iz Lesc, osemnajst Med njimi so skoraj sami kmetje in polkmetje. Najstarejš) meo njimi je 86-letni Kejžarjev France, ki še zmeraj marši kaj postori doma, kočijo za goste pa prevaža že dobrih 60 let. Kejžar se zato tud) najbolj spominja začetka tak Snega »turističnega« fijakar stva kot je danes, ki se je porajal hkrati z začetkom turizma na Bledu.
Letos je bila za blejske fi-Jakarje kar obilna bera. Po sebno veliko je bilo skupin skih izletov. Turisti, med njimi je največ Nizozemcev in Angležev, se najrajši popeljejo okrog jezera, na Grad, v Vintgar, Ribno, tudi v Dra go in Begunje, bolj poredko pa v Kropo ali v Bohinj. Se veda pri tem tujce zanima marsikaj, najbolj pa, kje se dobro in poceni je in pije Vozniki kočij se seveda potrudijo in odgovarjajo čim bolj izčrpno morejo — večina
od njih zna nemško, če ne gre drugače, si je pač treba pomagati tudi z rokami. Cene voženj so od lanskega leta le malo poskočile — za vožnjo okrog jezera je treba odšteti 100 dinarjev za polno kočijo. Nemalo pomembno pa je, da imajo približno de set let določene in napisane enotne cene že « začetku se zone; zanje se dogovore s tu rističnim društvom, potem pa so objavljene v posebnem vodniku.
Se izplača ali ne? Največ voženj imajo takrat, ko je tudi doma največ dela Zato je treba že zgodaj iskati dan potem odpeljati na parkiri šče pred Festivalno, zvečer pa spet na delo domov. To je zgolj dodatni zaslužek, da bi bi) to samostojen poklic, se ne bi splačalo, pravijo.
»Stroji so oovs, -1 izpodrini lì konje, zato za nas kmete dodatnega zaslužka ni več.« »Tudi pri fijakarstvu brez že na ni šlo,« pram tajnik tun stičnega društva Bled Šmid,
»saj so morale dat: svoj tihi pristanek, da možje lahko fi-jakajo, same pa so morale zato toliko bolj poprijeti doma. Baje so se tudi v Bohinju menili, da bi imeli fija-karje, pa žene niso bile za to.«
Fijakarjev je zadnja leta več in ne vse manj, kai pa najstarejše med njimi kar malo jezi. Da je danes lahko fijakar vsak, kdor se le spomni. Marsikdo bi že rad kupil kočijo in konja, pa je kočijo zelo težko dobiti Nekatere med njimi štejejo že več kot 50 let »Vsega skupaj ne dam za tri milijone,« pravi eden, »če bi jih morda dali pet, pa lahko povprašate.«
Prava sezona je že nekaj časa mimo, čisto minila pa še zmeraj ni Včasih se kdo še hoče popeljati s konjičem. Fijakarji bodo še nekaj časa vztrajali, potem bodo odšli narazen V maju se bodo spet zbrali Skrbi, da bi fijakar-stvo na Bledu izumrlo, res ni.	VLASTA FELC
Politična reportaža
Zakaj novinarstvo ni sedma sila
„Svoboda tiska je zmeraj budno in vsevidno oko ljudskega duha44
BEOGRAD — KRANJSKA GORA, oktobra — Iz preteklega koledarskega in družbenopolitičnega tedna smo si lahko zapisali — na lovu za temami, ■ ki jih včasih jemlješ na muho kot ptice v letu — nekaTdogodkov, poveza-nih z našim življenjem in našim poklicem, o katerem marsikdo (v jfo-bronamerni zmoti ali pa tudi iz ironije) govori kot o »sedmi sili«; prav ta »sila« je o sebi nekaj več spre-go-varila na 14. skupščini Zveze novinarjev Jugoslavije. Med^skupščino, ki je bila v Kranjski gori od 9. do 11. oktobra. nam je bilo lepo, prva dva dne-va rahlo do zmerno oblačno, zadnji dan pa je prelepa pobočja bližnjih gora pobelil sneg. Javnost je dobivala redna poročila s tega pomembnega ča. snikarskega zborovanja: s tem so se ukvarjali mnogi dopisniki, katerih do-bri in manj dobri šefi so sedeli na skupščini ter tam bolj ali manj uspeš no debatirali, tako da je moral Kompas kot eden izmed organizatorjev skupščine ~~pred~ 'govorniški oder po-staviti opozorilo, napisano z velikimi črkami: »Diskutirajte kratko in jedrnato!« ...
Iz preteklega koledarskega to življenjskega tedna je to samo začetek prvega nepomembnega zapisa, čeprav čisto kronološko ta zapis ni prvi, ker je avtor pričujočega sestavka predtem to in ono napisal že v Beogradu — v zvezi s temo, ki jo obravnavamo: da časnikarstvo ni to ne bo »sedma sila«, saj to tudi noče bita.
Prvi zapis: o popularnem novinarju
Prejšnji teden, v tistih še sončnih oktobrskih dneh pred ohladitvijo, sem se v Beogradu »vzpenjal« na najvišho stavbo na Balkanu, palačo Beograd, od koder vsako jutro po študiju B, najbolj poslušani radijski postaji v Beogradu, oddajajo jutranje pozdrave občanom, od koder z javnostjo komunicira najbolj priljubljeni tukajšnji novinar Djoko Vještica (čarovni-ča)...
Tistega oktobrskega jutra je po studiu B, rekel pesnik Dušan Radovič:« Dobro jutro, Beograd! Včeraj je vzcvetel to umrl zadnji sončni dan v oktobru. Nova beograjska toplarna mu je s svojim dimnikom, pod katerim je ravnokar prvič zagorelo, pri žgala svečo -.. Toda v resnici je vseeno, kaj se je zgodilo včeraj, prava reč čeravno je treba že zaradi nedolžnih otročičkov reči, da je mraz: mno gi radiatorji so mrzli kot cevi pušk Beograd, dobro jutro! Danes zjutraj je na ulicah velik vrvež: nekateri gredo
delat, drugi gredo na delo. Na cestah so avtomobili, tepci prehitevajo idiote, ker nekaterim kretenom ne delajo za vorne luči Najbolje, da se obrnete na svojega angela varuha Djoka Vještico (Čarovnico), da vas bo zavaroval pred vsemi vašimi sovražniki .«
Nato je nastopil dežurni popularni novinar te najbolj poslušane oddaje »Beograjska razglednica»: »Dobro jutro, dragi poslušalci, pozdravlja vas dežurni novinar studia B Djoko Vještica (Čarovnica). Zdaj je točno 7 to 33 minut, malo sem zamudil, ker sem dolgo čakal na zmeraj zasedeno dvigalo te palače, od koder vam govorim iz 23. nadstropja. Sicer pa, kar zadeva vreme ta ogrevanje, vam nimam danes zjutraj povedati nič lepega: mnoga nova beograjska naselja so v tem hladnem jutru brez ogrevanja Ljudje zmr-zujejo, nam telefonirajo, naš telefon je kar naprej zaseden. Kakor ste slišali prejšnje dni v naši oddaji, so pri stojni v beograjskih toplarnah obljubljali mestnemu stanovanjskemu podjetju, da nam bo toplo, ko bo pritisni] mraz. Zdaj, ko se je skoraj pol Beograda trese od mraza v svojih stanovanjih, pa pristojnih ni nikjer Ne morem jih najti, da bi vam to razložili, prepričan sem, da je tudi njim neprijetno, to se pravi, da bi morala o tem razmisliti konec koncev tudi mestna skupščina to kaj ukreniti...«
Potlej je na vrsti malo glasbe iz studia B. a že se ponovno oglasi Djoko Vještica (Čarovnica), dežurni novinar, in sporoči, da nekaj družin v občini Zvezdara, v Ulici Milan Rakiča 45 po požaru, ki je izbruhnil pred tremi me seči, še zmeraj dobesedno stanuje na ulioi, pod improviziranimi strehami iz platna in salonita, čeprav je občina obljubila, da bo avgusta in septem. bra, zdaj pa je oktober, preuredila nekaj pralnic v drugih stanovanjskih na sel j ih in vselila teh nekaj družin, ki jim je požar upepelil že tako klavrno streho nad glavo v bivših barakah. »Zakaj se ta obljuba ni izpolnila, tovariš načelnik?« vpraša dežurni novinar, po radijskem valu pa mu takoj odgovori načelnik za komunalne zadeve M Knrapandžič. z malce drhtečim glasom: »Da, mi smo obljubili, toda
neleteli smo na druge probleme: nekaj bližnjih stavb, ki imajo sodobna stanovanja ter velike pralnice, se je uprlo In nočejo dati pralnic za začasna stanovanja pogorelcem iz Ulice Milana Rakiča. Imeli smo težave, ker so se postavili po robu ...« odgovarja načelnik. »Čakajte, kako pa to, da se kdo lahko postavi po robu občini, oblasti? Razložite, prosim, kako se jim je to posrečilo, saj so se občani občine že velikokrat postavili po robu, pa vseeno ni bilo nič?«.. - Zaradi njihovega nasprotovanja se je stvar nekoliko zav. lekla, vendar obljubljam, da bodo pralnice v dveh ali treh dneh preurejene to da bodo brezdomci dobili streho nad glavo,« konča načelnik.
Minilo je nekaj minut to Djoko Vještica (Čarovnica) govori o neki drugi veliki skrbi Beograjčanov. V Beogradu, pravi, je več ko 200.0000 psov, med njimi pa je zelo veliko mladih psov- »Malčki« so občutljivi na nevarno in nalezljivo bolezen psov, srebrnih lisic ta podlasic, ki ji tukaj pravijo štenečak. Treba jih je pravočasno cepiti, drugače lahko hudo zbolijo, utegnilo bi se celo zgoditi, da bi mnogi mladi psi v Beogradu poginili
Cepiva proti tej bolezni pa v Beogradu ni, zakaj tovariš direktor?« sprašuje reporter Djoko Vještica (Čarovnica)? Odgovarja Tanasije Savič, direktor veterinarskega zavoda Beo grad: »Da, tovariš Vještica, zares nismo imeli cepiva, zato se veliko Beograjčanov boji za svoje ljubljenčke Toda že sinoči smo dobili manjšo količino cepiva in danes po dvanajsti uri lahko Beograjčani pripeljejo prve mlade pse na cepljenje. Upamo, da bomo v naslednjih nekaj dneh dobili več cepiva, tako da bo problem mnogih Beograjčanov ta njihovih mladih psov rešen.« »To je dobra novica, dragi poslušalci,« meni Vještica. »vendar vas moram spomniti še na nekaj: oktobra je treba cepiti tudi druge pse, povrh pa je oktober mesec, ko lastniki psov plačujejo davek za svo je štirinožne prijatelje. Za navadne pse 100 dinarjev, za take z rodovnikom 200, za luksusne pse pa 300 dinarjev. Dragi poslušalci, ne pozabite na to!«
Na valovih palače Beograd se tako o vsakodnevnih, navadnih življenjskih temah pogovarja z Beograjčani novinar Djoko Vještica, mlad človek, ki govori prav šarmantno to o katerem misli mnogo beograjskih gospodinj — da je vsemogočen: kakor hitro naletijo na kako krivico, se pritožijo Djoku Vještici. Djoko Vještica sporoči to na prej, kliče pristojne, jih sprašuje, prenaša kritiko, navezuje neposreden dialog med užaljenim to prizadetim občanom ter pristojnim človekom na občini, v mestnem stanovanjskem podjetju, toplarni, pri vodovodu, elek-trodistribuciji. Dežurni novinar Djoko Vještica je postal tako popularen (to nepogrešljiv) ravno zaradi takšnih vsakodnevnih tem.
Drugi zapis: o referatih
Po tem zapisku iz palače Beograd o priljubljenem beograjskem novinarju in peščici iz milijona fragmentov, ki razodevajo ustrezne težave in nadloge, vesele to žalostne plati našega življenja, življenja brez zaupnosti to skrivnostnosti, sem prišel v Kranjsko goro na omenjeno skupščino Zveze novinarjev Jugoslavije, kjer so opravili vse v skladu s poslovnikom — stari predsednik Vladimir Djurkovič je imel referat o dosedanjem delu, zveze novinarjev, novi predsednik zveze novinarjev Jugoslavije (najmlajši na tem položaju v zadnjih 20 letih) Mitja Gorjup pa je imel referat o nekaterih idejnih in političnih vidikih informiranja v samoupravni praksi Novi predsednik je v referatu prikazal veliko zanimivih, svežih in angažiranih akcentov ki jih je večina na skupščini toplo pozdravila to sprejela, čeprav je bilo tudi nekaj takih, ki so menili, da so še modre j ši od modrosti v referatu novega predsednika, vendar tega kajpak niso omenja li naglas, temveč samo po kuloarjih-
»Spoznanje, da novinarstvo v samoupravni socialistični Jugoslaviji ni in ne more biti sila zase — pa tudi .sedma sila' ne •— temveč je sploh lahko kakšna sila edino le, če je sce
la vpeta v borbo jugoslovanskega delavskega razreda in ZKJ za osvoboditev dela in s tem za samoupravno humanizacijo vseh družbenih odnosov pri nas, je danes prevladujoče m zmagovito,« je v začetku svojega refe rata dejal novi predsednik ZNJ Mitja Gorjup, glavni urednik lista, ki je pred vami.
Ta teza — da novinarstvo ni nika kršna »sedma sila« — zasluži pozornost mnogih, in če bomo o njej kdaj spregovorili malo več, se bomo morda bolje razumeli z mnogimi našimi dragimi bralci, gledalci in dragimi poslušalci- 2e sam nastanek fraze o ti sku kot »sedmi sili« je zadosti (če tega že sami ne veste podrobneje!) poučen, da bi mu lahko verjeli: bilo je med dvema vojnama, ko je že dišalo po drugi svetovni vojni to ko je na zasedanju Društva narodov v Ženevi imelo prvo besedo 6 držav — sil (ena socialistična, 3 kapitalistične in 2 fašistični). Dvorana Društva narodov je bila prepolna predstavnikov teh držav, še bolj pa novinarjev, in po tistem je eden od novinarjev zapisal, da je bilo novinarstvo poleg šestih sil; nekakšna »sedma sila« na tej konferenci, kar je bilo tako vabljivo, da so marsikje sprejeli...
»Morali bi zgraditi svojo, recimo ji, jugoslovansko šolo novinarstva,« je bilo rečeno ob koncu referata na omenjeni novinarski skupščini... »Ta bi morala izraziti ne le vso specifič nost naše politične ta profesionalne pozicije, temveč že v resnici povsem novo kvaliteto, ki jo v primerjavi z vsemi znanimi komunikacijskimi sistemi predstavlja samoupravno in neuvrščeno novinarstvo socialistične Ju goslavije - . To ni idealiziranje, čeprav sem prepričan, da nekaj idealizma mora biti in je lahko v nas...«
Tretji zapis: o svobodi in o — smrti
Novinarska skupščina v Kranjski gori, referenti, govorniki — novinarji. Vsi poudarjajo, da potrebujemo več angažiranosti, kritičnosti in samokritičnosti, ponavljajo, da je v kritiki pot-
reben pogum, če hočemo spoznati ta sporočiti resnico, toda brez znanja tudi poguma ni. Eden od razpravljal-cev je govoril o tej angažiranosti, več jih je govorilo o drugih stvareh, nekaj pa jih je — nadaljujoč pobudo društva novinarjev Hrvaške, da je treba urediti življenjske in delovne razmere novinarjev — obravnavalo znana in resnična dejstva: da je novinarski poklic zahteven, naporen (takoj za poklicem pilota), da novinarji po mednarodnih statistikah umirajo mladi in kar na hitro. Pri nas umira j o, po vpreči-no po 42 letu življenja — to je življenje na polovici strani, to je samo pol življenja. Delegat, novinarjev iž Makedonije je poleg mnogih drug-.h govoril o strahu pred smrtio ki se je zagrizel v novinarski poklic Novinarji umirajo mladi, mnogo tistih, ki so živi, pa ni ravno zdravih, »nenehno smo v skrbeh za njihovo usodo« Napor in dirka s časom, živčna napetost med obveznostjo, služiti poklicu in iskati resnico.. . Kakšen je ta strah v novinarskem poklicu kako bomo *e bolj angažirani, če se bojimo smrt ? To vprašanje se ie na skupščini neposredno zastavljalo, ravno tako kot potreba: iz novinarstva moramo do-metati papagaistvo in se mu izogibati, svoj marksistični pogled na svet moramo dokazovati v praksi (»Ni dovolj. da ooznamo marksizem saj va danes noznajo celo duhovniki, temveč ie treba kot marksist delovati v praksi,« je dejal eden od razoravljalcev ).
Tako, novinarstvo, ki ni »sedma sila«, je ogroženo — zdravstveno vendar to ne pomeni, da vsi mislijo, da so ogroženi, in da vsi živijo v strahu pred infarktom, pred smrtjo. Seveda so tudi taki To je del resnice ki ji ta poklic poskuša čimbolje služiti a ne izločen, temveč kot sestavni del vseh družbenih sil, ki poskušajo služiti napredku to resnici ... Ko so govorili o tem kakor tudi o ustvarjalni svobodi v celoti — ustvarjalni svobodi za vse ljudi-, ne samo za ta ali oni poklic, so gotovo imeli v mislih Mantove besede ki jih je zapisal pred 130 leti:... »Upoštevajte, da se ne morete okoristiti s prednostjo svobode tiska, ne da bi tolerirali njene slabe strani. Ni vrtnice brez trnja . Svoboda tiska je zmeraj budno to vsevidno oko narodovega duha poosebljeno zaupanje naroda vase, zgovorna vez, ki druži posameznika z državo in svetom ... Svoboda tiska je brezobzirna izpoved naroda samemu sebi. izpoved pa ima, kakor je znano odrešilno moč .. (Svoboda tiska) je duhovno ogledalo, v katerem narod gleda samega sebe, opazovanie samega sebe pa je prvi pogoj modrosti. Je državni duh, ki ga je mogoče prinesti v vsako bajto, in to ceneje od plina za razsvet. Ijavo. Je vsestranska, vsepričujoča, vsevedna. Je idealen svet. ki nenehno izvira iz resničnega sveta in se ponovno živl.jenisko pretaka vanj kot vse bogate iši duh ...«
Vidite, to je svobodni tisk, in ravno zato to ni »sedma sila«.
Zdravko Ilič
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
18. oktobra 1975
NOGQMET

M TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
JUTRI ZAČETEK PRVENSTVA TUDI V 3. AMATERSKI LIGI
V tej ligi bo igralo osem slovenskih moštev • Že v prvem kolu derbi Juventina-Sovodnje ■ V 2, AL v ospredju zanimanja srečanje med Zarjo in Vesno vRazovici
3. AMATERSKA LIGA
V	nedeljo bo startalo tudi to prvenstvo, ki je na tržaškem razdeljeno na tri skupine po 11 ekip. Vse naše enajsterice igrajo v P skupini to bodo v nedeljo igrale takole.
Primorec bo gost Ginnastice ki se je lansko leto precej slabo u-vrstila na končni lestvici. To pa ne ^rne biti za Trebence test, kajti Tr-zacani so se letos prav gotovo oja-ciu. Ker Primorec starta med favoriti te skupine, je razumljivo, da navijači upajo na prvi točki že v nedeljo.
Union bo igral proti Sampvitu, o Katerem govorijo, da je po lanskem neuspehu precej ojačil svoje vrste, “odlonjerci, seveda, računajo na zmago, vendar bi bili tudi z delitvijo točk zadovoljni.
Kras bo sprejel v goste močno e Ki po Domia, ki si je lani za las zapravila prestop v višjo ligo. To seveda nekoliko skrbi varovance trenerja Softiča, ki nikakor nočejo razočarati svojih navijačev v krstnem nastopu, saj staro geslo pravi «dober začetek, dober konec».
/Tudi Brežani bodo igrali doma in sicer bodo gostili ekipo Don Bosca. iver so «plavi» letos znatno pomladili ekipo in obenem tudi ojačili svoje vrste, mislimo, da bodo v prvem nastopu odnesli obe točki.
V	tej skupini nastopa tudi Gaja, vendar bodo «zeleno-rumeni» v prvem kolu počivali.
* * *
V	nedeljo se bo tudi na Goriškem Pričelo prvenstvo tretje nogometne amaterske lige. V N skupini tega Prvenstva nastopajo tri slovenske enajsterice, sicer Juventina iz štan-nreža. Mladost iz Doberdoba in So-vodnje. Lanskoletnima ekipama se je letos pridružila še Juventina, ki K izpadla iz druge amatersko lige
.kakšne so možnosti treh sloven-Kih ekip v letošnjem prvenstvu?
Iz tega, kar so pokazale v pred Prvenstvenih tekmah, moramo ugo t°viti, da je doberdobska Mladost e v zadovoljivi formi, kar je potr-m|a na turnirju 30-letnice osvobo-mtve. Na tem turnirju pa sta So-°dnje in Juventina nekoliko razoča-ala, še posebno zadnja, čeprav ve-ivn	da je nastopila proti
uadosti v okrnjeni postavi.
V	letošnjem prvenstvu bodo slo-nf, t fkipe morale premostiti nemalo težav, če se bodo hotele vzpe-i na sam vrh lestvice. Za prestop
višjo ligo pa mislimo, da je še Ptozgodaj napovedovati, saj dobro v®mo, da je prvenstvo dolgo in v njem se lahko pojavljajo številna Presenečenja.
Zanimivo je, da se bosta dve slo-Venski ekipi, Juventina in Sovodnje, Srečali med seboj že v prvem kolu, ko bo Mladost igrala proti ^deri. Slovenski derbi, ki se bo ia1?.6.* ^ 15- uri na štandreškem snsču, bo vsekakor privabil veliko evilo gledalcev, saj se že dolgo rsto let ti ekipi nista srečali v P venstveni tekmi. Težko je predvi-cvati, kdo bo zmagal, saj se je p av na turnirju v Doberdobu izka-Pi ! c*a ala s> ek:pi enakovredni.
e Mladosti pa moramo reči, da 1 ne smela imeti težav z Edero.
P. R.
2. AMATERSKA LIGA
j Prejšnji teden je burja ovirala re-Tok Potek drugega kola prvenstva
i	Da ČP sp vrpmp np hn iz
Glede postave za nedeljski dvoboj se trenerja Scavuzzo in Košuta še nista izrekla, izgleda vsekakor, da ne bosta uvedla bistvenih sprememb. Taktika moštev bo taka, kot običajno in sicer Zarja, ki igra pred domačim občinstvom, bo igrala bolj napadalno, medtem ko bo Vesna, ki bo v gosteh, prav gotovo igrala bolj obrambno in bo skušala presenetiti Bazovce s protinapadom. Predvidevanja so precej tvegana, saj sta obe ekipi v dobri formi in zato
mislimo, da bi morda remi zadovoljil obe.
Primorje bo sprejelo v goste Ro-sandro, ki je lansko sezono izpadla iz 1. amaterske lige. Naloga Primorja bo naporna, saj štejejo goste med favorite tega prvenstva. Zato bo Ro-sandra prišla na Prosek s trdnim namenom, da odnese obe točki. Domačini kljub temu, da ne podcenjujejo nasprotnika, ne mislijo odigrati podrejene vloge in upajo, da bodo osvojili vsaj eno točko.
ODBOJKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Ze v prvem dnevu srečanje med Jugoslavijo in Italijo
Pri dekletih bodo Italijanke v prvem večeru igrale s ČSSR, Jugoslovanke pa z ZRN
Že v prvem večeru letošnjega 9. evropskega odbojkarskega prvenstva se bosta v Skopju spoprijeli Jugoslavija in Italija. Ta tekma je izredno važna za obe, saj ho imela zmagovalka prosto pot do finala. V tej skupini igrajo še svetovni prvaki Poljaki, ki bi morali biti prvi, in Madžari, ki so objektivno slabši. Če ne bo prišlo do presenečenj, bi morali biti Poljaki prvi, odprto pa je mesto drugega finalista.
boljšali
razm°čil Kotnike, odločal
Pa če se vreme né bo iz-°> izgleda, da bo dež, ki je nogometne pravo-kol—uuluc;ai o poteku tretjega 4,.a< v katerem bo v ospredju kra-skl derbi Zarja - Vesna
-.f ?. I,a dvoboj vlada tako v Ba-_ un kot tudi v Križu, veliko zani-seh 6 iSai bo veljaven tudi za po-k,, n2 'estvic° za tradicionalni poki .o, bi ga že tretje leto daruje Lest"*3'13'*0 Pohištveno podjetje.
Mladinska nogometna enajsterica Primorja
■ ll1IllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIill|||||||||||||||||||||liili||||||||||||iuii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||r|J||llllllllll||)l|||)ll|||||I|1|||llll|l|||||||||||||||||||
Športno uredništvo Primorskega dnevnika sklicuje vse svoje dopisnike na redni vsakoletni
SESTANEK
ki bo v torek, 21. oktobra v prostorih uredništva Primorskega dnevnika, ob 20. uri.
TENIS
V BARCELONI
Panatta v polfinalu
BARCELONA, 17. - Italijan A-driano Panatta se je uvrstil v polfinale moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju v Barceloni. V četrtfinalu je premagal Španca Manuela Orantesa s 6:1 in 6:2.
V polfinalu se bo zdaj pomeril s Fillolom (Čile), ki je v četrtfinalu odpravil Romuna Nastaseja s 6:1, 2:6 in 9:7. Ostala polfinalista sta še Borg (švedska) in Vilas (Argentina).
SMUČANJE
NOGOMET
ZA POKAL UEFA
Odpovedana tekma Lazio - Barcelona
Odigrati je ne bodo mogli, ker so sklenili uslužbenci «olimpica» stavkati
BEOGRAD, 17. — Prihodnje leto bodo imeli v Jugoslaviji tri večje mednarodne smučarske prireditve. 11. januarja bo v Kranjski gori moški slalom, 7. in 8. februarja na Golteh nad Celjem ženski smuk in veleslalom, 5. in 6. marca pa na Jahorini moški smuk in slalom.
AVTOMOBILIZEM
INDIANAPOLIS, 17. — Anglež Brian Redman je drugič zaporedo-
, .co vodijo na podlagi izida di-1 ma osvojil prvo mesto na avtomo-tnih dvobojev med enajstericami | bilski dirki v Indianapolisu za for-aske planote; to so Aurisina, Pri-1 mule 5. Redman ima namreč že letm6’ Vesna in Zarja. V prejšnjih 1 74 točk prednosti pred drugouvršče-iq-b sta pokal osvojili V sezoni	Amorifiannm TTnspripm Red-
Vesna PrirnorJe’ 19,73'74 in 1974_75
RIM, 17. — Prvega srečanja Lazio - Barcelona v Rimu, veljavnega za pokal UEFA, ne bodo odigrali.
Vodstvo Lazia je namreč danes obvestilo italijansko nogometno zvezo (ta pa evropsko nogometno zvezo) da te tekme, ki bi morala biti 22. t.m. v Rimu, ne bodo odigrali in to iz več vzrokov. Med najpomembnejšimi je navedena stavka o-sebja na olimpijskem stadionu v Rimu. Predsednik Lazia se je danes dvakrat sestal s predstavniki sindikatov, da bi posredovali v tem sporu, toda predstavništvo uslužbencev največjega rimskega stadiona je o-stalo neomajno: če bo na «olim-picu» v sredo na sporedu tekma Lazio - Barcelona, bodo stavkali.
Nobenega dvoma ni, da bo imela odpoved tekme tudi močan politični
nim Američanom Unserjem. Redman vozi avtomobil znamke loia Chevrolet.
Ascoli - Torino	X
Bologna - Milan	1
Inter - Cagliari	1
Juventus - Fiorentina 1 Napoli - Cesena	1
Perugia - Lazio	X
Roma - Verona	1
Sampdoria - Como	1
Atalanta - Ternana	1
Foggia - Catania	1
Varese - Genoa	2
Riccione - Rimini	2
Marsala - Nocerina	X
odmev in duhovi se bodo prav gotovo razdelili v dva tabora, zlasti glede na dejstvo, da je trenutno Lazio edina enajsterica, ki je doslej uradno odpovedala tekmo s Španci v pokalnih tekmovanjih.
Vse pa kaže, da bodo Rimljani povratno srečanje v Barceloni vendarle odigrali. V tem primeru bi se namreč izognili večdesetmilijon-skemu denarnemu zahtevku Barcelone, ki bi gotovo zahtevala odškpd nino zaradi odpadlega zaslužka (z vstopnino). Ta tekma bi morala biti na sporedu 5. novembra.
Smrt v športnih vrstah
ZORICH, 17. — V Zurichu je v starosti 76 let umrl Arnold Wehrle, ustanovitelj in ravnatelj švicarske agencije «Šport - Information». U-
stanovil jo je leta 1922.
* * *
SYDNEY, 17. — Po dolg; bolezni je v Sydneyu umrl Frank Guthrie, trener avstralske olimpijske plavalne reprezentance. Star je bil 52 let.
* * *
BOLOGNA, 17. - V starosti 34 let je umrla bivša italijanska državna atletska reprezentantka in večkratna državna prvakinja Armida Guz-zetti Giumanini. Bila je tekačica na 400 metrov. Od športa se je poslovila med pripravami za olimpijske igre leta 1972, ko je zbolela za neko zelo redko vrsto raka. Ta bolezen je bila zanjo tudi usodna. ^
Italijanski odbojkarji so prvič premagali Jugoslovane leta 1969 v Gorici. Še enkrat so bili uspešni v tolažilni skupini za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta, na zadnjem prvenstvu v Bologni. Potem se je spet nagnila tehtnica na «piavo» stran na lanskem turnirju v Kostanci in na letošnjih sredozemskih igrah v Alžiru.
Jugoslovanski odbojkarji .fa se za letošnje evropsko prvenstvo pripravljali tako, kot še nikoli doslej. Nič ni bilo prepuščeno slučajnosti in po takih pripravah so vsi reprezentanti izredni optimisti. V štiriintridesetih tekmah, ki so jih odigrali v tej sezoni, so tudi pokazali velik napredek. Poleg tega ne smemo spregledati niti prednpsti domače skopske dvorane «Kale», ki bo nocoj nabito polna in bodo ta-I ko tudi domači navijači pripravili pravo vzdušje. Prav zaradi tega je, po našem mnenju, Jugoslavija favorit za drugega finalista, te skupine.
Jugoslovanke, ki igrajo na Reki, čaka v prvem večeru najslabši nasprotnik te skupine Zahodna Nemčija. Glede na velike ambicije, ki jih imajo mlade «plave» odbojkarice, jim ta ovira ne bi smela povzročati velikih težav. Ta tekma bi morala biti le dobro «ogrevanje» pred naslednjima spopadoma z Vzhodno Nemčijo in Madžarsko.
Igralke Italije bodo že v prvi tekmi naletele na nepremagljivo oviro pri reprezentantkah Češkoslovaške. Po tistem, kar so pokazale v torek v Gorici, varovanke trenerja Bella-gambija ne bodo mogle doseči kaj več kot poraz.
V	finalni del prvenstva bi se morale v moški konkurenci prebiti naslednje reprezentance:
SKOPJE:
Poljska in Jugoslavija SUBOTICA:
SZ in Vzhodna Nemčija KRALJEVO:
Češkoslovaška in Romunija Ostale države bi morale igrati v tolažilni skupini: Madžarska, Italija, Francija, Bolgarija, Belgija in Nizozemska.
Drevi so na sporedu naslednje tekme:
MOŠKI
SKOPJE:
Madžarska — Poljska Jugoslavija — Italija SUBOTICA:
Vzhodna Nemčija — Francija Bolgarija — SZ KRALJEVO:
Češkoslovaška — Belgija Romunija — Nizozemska ŽENSKE
REKA:
Zahodna Nemčija — Jugoslavija Madžarska — Vzhodna Nemčija BANJALUKA:
Nizozemska — Bolgarija SZ — Romunija NEGOTIN:
Poljska — Belgija Češkoslovaška —- Italija
V	ženski konkurenci so kandidati za veliki finale: Vzhodna Nemčija, Jugoslavija ali Madžarska, SZ, Bolgarija, Poljska in Češkoslovaška.
Barve jugoslovanske in italijanske moške reprezentance bodo branili naslednji odbojkarji:
JUGOSLAVIJA: Gvozdenovič, Lukač, Grbič, Boričič, Jelič, Vračarič, Matijaševič, Dobrič, Elezovič, Lozan-čič, Bošnjak in Bogoevski.
ITALIJA: Nannini, Montarsi, Mar-
tino, Di Coste, Dall’Olio, Greco, Gio-venzana, Nenčini, Mattioli, Lanfranco, Salemme in Negri.
Ženski vrsti pa bosta igrali z naslednjima Dostavama: JUGOSLAVIJA: Tuličič, Pesares-si, Novak, Zrilič, Miletič, Živaljevič, Jakanovič, Grčiči, Stakič, Komne-nič, Jovanovič, Pučko in Kramarič.
ITALIJA: Julli, Natali, Lensi, Visconti, Bonacini, Forestelli, Pezzo-ni, Torretta, Marchese, Savoldelli, Pisi in Dallari.
G. F.
DANES
SOBOTA, 18. oktobra 1975
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.30 v Štandrežu
Juventina — Lucinico * ¥ *
15.30 v Podgori
Piedimonte — Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Bazovici
Zarja — Breg
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu, Ul. Caravaggio 4
Bor — Flaminio
iiiiiiiniiiuimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiii
KOŠARKA
MLADINSKA PRVENSTVA
Jutri na openskem igrišču prvi derbi: Polet-Rontovel
Danes in jutri bo zaposlenih sedem naših peterk
1.	-
2.	-
3.	-
4.	-
5.	-
6. -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
X
X
2
X
2
1
2
1
2
2
X
Sedem slovenskih ekip bo danes in jutri startalo v treh mladinskih prvenstvih. Prihodnjo nedeljo pa se bo začelo še promocijsko prvenstvo in udeležili se ga bodo tudi Borovi člani. Ko pa se bodo začela še prvenstva dečkov, kadetov, prve divizije, minibasketa itd., potem pa bo število naših ekip zelo veliko, kar pomeni, da se je košarka uveljavila v našem športu.
MLADINCI
Že v prvem kolu bodo borovci naleteli jutri v Dolini na enega favoritov. Spoprijeli se bodo namreč z ekipo Pallacanestro Trieste. Uganka je, če bosta nastopila Sancin (o-peracija na nosu) in Ražem (poškodba gležnja). Brez obeh visokih i-gralcev bi postala naloga «plavih» še težja.
Poletovci bodo doma igrali proti Scogliettu, ki ne predstavlja večjih problemov, razen seveda, če ne bi naši fantje podcenjevali nasprotnika.
PRVENSTVO «POMLAD»
Najtežjo nalogo bodo v prvem kolu imeli Kontovelci, ki bodo igrali proti močni peterki Pallacanestro Trieste, ki je že lani med naraščajniki osvojila pokrajinski naslov.
Z zanimanjem velja slediti tudi nastopu Doma iz Gorice, ki bo v Ronkah igral proti novoustanovljeni ekipi ACLI.
Borovci pa bodo igrali proti «visoki» postavi nevarnega Flaminia.
NARAŠČAJNIKI
Za uvod derbi. Na Opčinah bo domači Polet igral proti Kontovelu, ki pa bo imel velike težave pri sestavi moštva. Bo trener Peter Starc igral z najmočnejšo postavo v prvenstvu «Pomlad» proti Pali. Trieste ali bo raje jurišal na zmago na Opčinah? Morda pa bi lahko slabo vreme... rešilo vsako uganko.
Bor bo drevi odprl našo prvenstveno košarkarsko sezono. Borovi naraščajniki bodo edini igrali že danes, in to proti Flaminiu.
edko
NOGOMET
NA POSLOVNEM OBISKU
Sivori v Neaplju
NEAPELJ, 17. — Danes je prispel v Neapelj znani nogometaš Sivori, ki je več let nastopal v tem mestu. V Italiji se bo skušal dogovoriti za nekaj srečanj med italijanskimi in argentinskimi nogometnimi klubi.
BERN, 17. — Evropska nogometna zveza je sporočila, da bodo opravili žrebanje nasprotnikov za 3. kolo tekmovanja za pokal UEFA v Ziirichu, 7. novembra.
COMO, 17. — Zaradi slabega vremena danes niso mogli odigrati drugega kola italijanskega odprtega prvenstva v golfu.
JUTRI
NEDELJA, 19. oktobra 1975
KOŠARKA
MLADINCI
9.15 v Dolini
Bor — Pali. Trieste * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Scoglietto
PRVENSTVO «POMLAD»
10.00	v Ronkah, Ul. S Lorenzo 3
ACLI Ronke — Dom Gorica * • »
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Pali. Trieste * * *
10.30	v Trstu, Ul. Petracco 10
Flaminio — Bor
NARAŠČAJNIKI
9.30 na Opčinah
Polet — Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Rosandra i « ¥ *
15 00 v Bazovici
Zarja — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Štandrežu
Sovodnje — Juventina * * •
15.00 v Doberdobu
Mladost — Edera ♦ * »
15.00	na Opčinah, Alpinska ulica Ginnastica — Primorec
«4L «
11.00	na Padričah
Union — Sampvito * * *
9.30	na Proseku
Kras — Domio
*	• «r
15.00	v Dolini
Breg — Don Bosco
MLADINCI
11.30 na Proseku
Primorie — Domio
*	* *
10.00	v Trebčah
Primorec — CGS * * *
11.15 v Križu
Vesna — Rocco!
NARAŠČAJNIKI
9.45 na Opčinah, Ul. Carsia
Triestina — Kras * * *
14.30. na Opčinah, Ul. Carsia
Giarizzole — Union
ZAČETNIKI
14.00	na Proseku
Primorje — Op. Supercaffò
Med najbolj uspelimi nastopi na letošnjih 14. slovenskih športnih igrah je bil Na naši sliki so kapetani najboljših ekip s pokali.
gotovo moštveni nočni tek.

43.
«3
| Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
I

čisto podobni našim, sibirskim,» mi je zatrjeval, ko sva se vozila proti Trojanam.
«Navdušen sem nad vašimi ljudmi, zlasti mi je všeč njihova spontanost in neprisiljenost,» mi je dejal, ko je
v Bij je prav tako izurjen kot jaz in verjetno sposoben e večjih podvigov. Morda ga ne bodo poslali na prvi Polet, temveč ga prihranili za drugi polet, ki bo mnogo o°lj zapleten.»
j Te Gagarinove besede so se uresničile in kljub temu, «H kU Titov drugi, ga nikakor ni grizel kak kompleks rugega» v tekmi, kompleks, ki tako rad obvlada labilne n zakomplicirane ljudi.
Med prebiranjem beležk iz tistega časa, beležk, ki so latvl zaP*sane pozno ponoči, ko se je končal naporen dan, oko povzamem naslednje:
tak ^SS ^aS sv°jeSa kratkega obiska v Sloveniji je Titov Vnr-1 ura<4no> y zdravicah, kot neuradno, v osebnih pogo-. in poudarjal, da odnaša iz Slovenije morda najlepše ln naj pristnejše vtise.
Pot' ^ Nežkah imam dalje zapisano, da mu je bila na naih Slonje, kjer so mu priredili velikanski miting, t J olj všeč štajerska. «S svojimi hribi in gozdovi me nam sPom.’nja Pa rodno Sibirijo, le da imamo v Sibiriji “mesto listnatih gozdov breze in borovce. Hribi pa so
Kozmonavt German Titov z ženo v družbi avtorja našega podlistka
na Vršiču
odzdravljal množici. In zares, naši ljudje takrat v njem nikakor niso gledali predvsem političnega človeka, temveč zares pogumnega in skromnega junaka vesolja, državljana sveta.
«Pri vas pa zna kar precej ljudi rusko, poglejte, koliko ljudi me je nagovorilo, pozdravilo ali poprosilo za avtogram v ruščini,» mi je dejal po mitingu v Velenju. «Tako se mi tu pri vas nenehno zdi, kot da sem doma, skoraj pozabljam, da sem v tujini. Prevzema me venomer tisto toplo, neposredno in prisrčno vzdušje, ki je tako značilno za mojo domovino in njene ljudi,» je ugotavljal v Bovcu, kjer smo obiskali alpski letalski center.
Tu, v Bovcu, pa sem s Titovom doživel še nekaj, kar se ne pripeti vsak dan in tudi vsakemu človeku ne. Našemu gostu se je namreč na letališču zahotelo, da bi malce poletel z navadnim letalom. Njegovi prošnji so takoj ustregli in v štirisedežno športno letalo Morava smo se vkrcali Titov, njegova žena, sedanji direktor Inex-Adria-Avioprometa, sicer pa navdušen pilot amater Janez Nedog in jaz.
Dvignili smo se v višine, pilot Nedog je spretno krmaril Moravo nad dolino Soče, ko je Titov izrazil željo, da bi vzel tudi sam v roke letalske komande. In Janez Nedog mu jih je prepustil, medtem ko je kozmonavtova žena skušala rahlo protestirati. Ko je vzel Titov komande v roke, je tiho zamrmral: «čisto odvadil sem se že voziti takšna navadna, klasična letala, še reaktivce sem skoraj že pozabil voziti.» Vendar je kaj kmalu «prišel noter» kot pravimo, nekajkrat zaobrnil našo Moravo, potem pa smo se po polurnem poletu varno spustili na bovško letališče.
Ko sem se po srečnem pristanku nerodno skobalil iz letala, mi je neki sovjetski kolega, novinar kar malce otožno in skoraj prizadeto dejal:
«Ali se zavedate, kolega, da ste morda vi edini novinar na svetu, ki se je vozil z letalom in je letalo pilotiral kozmonavt German Titov.»
Priznati moram, da na to med poletom in tudi po pristanku sploh nisem pomislil.
In kaj je še govoril in izjavljal kozmonavt Titov, ko je bil med nami? Pred našimi znanstveniki, naša SAZU je priredila pogovor z njim, je nenehno poudarjal, da je on samo en člen in to droben člen v ogromnem kompleksu naporov sovjetskih znanstvenikov, tehnikov in inženirjev ki so omogočili, da je lahko tako opravil uspešno drugi’ sovjetski polet v vesolje s človeško posadko. Zanimivo je, da je o sebi govoril zelo malo, skoraj bi dejali, da nič, mnogo pa je, nasprotno, pripovedoval o drugih kozmo-navtih, tako o Juriju Gagarinu kot o Nikolajevu in Popoviču, ki sta takrat nadaljevala z delom obeh pionirjev osvajanja vesolja.
Naj sklenem razmišljanja in spomine na kozmonavta Titova prav nad območjem, kjer se je sam povzpel v nebo in kjer je tudi srečno in uspešno pristal:
. Na vse, ki so se z njim srečali, zlasti pa še name, je naredil vtis preprostega, nevsiljivega, nič domišljavega, duhovitega človeka, ki zna vdano prenašati slavo in popularnost kot nekakšno nujno zlo. To nikakor ni bila lažna skromnost, ki jo običajno srečujemo pri ljudeh ki so do uspeha prišli zlahka in brez težav. Za Titovom’ pa J?.„bll0> nasprotno, cela vrsta let velikanskega garanja, rizičnega m duhovnega, učiti se je moral veliko, pa tudi veliko trenirati in končno, ali naj bi v vesolje poslali neuravnovešenega, krhkega in ne preveč inteligentnega človeka? Nikakor ne. Zato se mi je zdel Titov zares človek na pravem mestu in ob pravem času. Le takšni pa so sposobni tudi največjih podvigov.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9 500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 Ur beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ^	^ ZTT
LIBANON PO ČETRTI FAZI BOJEV
Zaradi spopadov Pomembno priznanje petim znanstvenikom
ogromna gmotna škoda
Relativno zatišje ■ Kaj mislijo Egipčani o razvoju političnega položaja na Bližnjem vzhodu
To je v bistvu potrdil tudi De Vin-cenzov odvetnik Sordillo, ki je izjavil, da so še vsi obremenilni indici dejansko razblinili.
BEJRUT, 17. — Libanonski predsednik Sulejman Frandžie se je danes srečal z odposlanci iraškega predsednika Ahmeda Hasana Bakra in papeža Pavla VI. Iraški odposlanec Fatah Yasin je seznami libanonskega predsednika o razgovorih, ki jih je imel v Bejrutu s skupinami, ki so bile vpletene v spopade, vključivši palestinske leaderje.
Kljub temu, da so danes v mestu zabeležili dokaj mirnejše ozračje, pa je vseeno še prišlo do raznih nasilnih dejanj: okoli 20 ljudi je bilo
ugrabljenih, do dveh eksplozij pa je „ „ -	„	----- --------
prišlo v dveh zelo obljudenih okrajih socialdemokratski poslanci, ki so
danes predložili zbornici ustrezni zakonski predlog.
V utemeljitvi svojega predloga socialdemokratski poslanci ugotavljajo, da pouk latinščine nima več smisla v nižji srednji šoli, zavzemajo pa se,- za obveznost tehničnega in glasbenega pouka.
S prihodnjim letom ukinjen pouk latinščine?
RIM, 17. — S prihodnjim letom bo pouk latinščine na nižji srednji šoli ukinjen in bo okrepljen pouk matematike in tujega jezika. Tako predlagajo v svojem zakonskem osnutku
mesta; policija je nadalje odkrila štiri trupla v Bejrutu samem ter v mestecu Zahle v vzhodnem Libanonu. Bilanca smrtnih žrtev te četrte faze spopadov v Libanonu znaša prav gotovo. 605 enot.
Libanonski radio je danes sporočil, da je stanje zadovoljivo ter je poudaril, da policija odstranja cestne bloke. To vest pa je nekoliko zasenčila neka druga, ki govori o postavitvi dveh blokov skoraj v središču mesta. Bloke postavljata nasprotni stranki ter se jih poslužujeta za ugrabitev oseb, večkrat samo na podlagi verske pripadnosti. Med ljudmi, ki so jih danes ugrabili, so štirje nameščenci neke električne družbe. Ker so njihovi tovariši zagrozili, da bodo prekrižali roke, so bili izpuščeni na svobodo.
Škoda, ki so jo dosedanji spopadi v Libanonu terjali, je ogromna. Če se upoštevajo izgubljeni dohodek in materialne škode in izgube, se lahko trdi, da je Libanon ob 200 milijard lir, kar predstavlja ogromno vsoto za državico, ki meri komaj
10.000	kv. km.
Se bo sedanje premirje v Libanonu obdržalo? Odgovor na to vprašanje je težak in zapleten, ker je vse odvisno od nadaljnjega razvoja političnih dogovorov na Bližnjem vzhodu. Ta razvoj pa je še vedno zavit v precejšnjo meglo ter so zato še vedno v ospredju le ugibanja.
Egiptovski list Al Ahram prikazuje sedanji položaj nekako takole; Kissinger se je domenil s Sovjetsko zvezo, da bo ta vplivala na Sirijo, da bi stopila v stik z Izraelci. V tej zvezi pa bi bilo potrebno, da se izboljšajo sovjetsko - izraelski odnosi (naj omenimo v tej zvezi zanimivo vest, da bo morda Poljska v kratkem navezala diplomatske stike z Izraelom, kar je baje izjavil sam poljski zunanji minister Olšovski).
V zameno pa bi se ZDA obvezale, da bi vplival'- na Izrael na ta način, da bi ta sprejel na Golanskem gorovju večji umik, kot ga je bil pripravljen izvesti do sedaj (samo tri km pasu). ZDA pa bi bile tudi pripravljene, da sprejmejo sklicanje ženevske konference, toda šele po drugem razmiku na golanskem področju. V tem smislu naj bi tekli tudi nedavni pogovori sirskega predsednika Asada s sovjetskimi državniki.
Še vedno je zavito v popolno meglo vprašanje morebitnega srečanja v novembru med Asadom in ameriškim predsednikom Fordom, ki bo prišel v Evropo na vrhunski monetarni sestanek.
Egipčani so prepričani, da bo a-meriško posredovanje izredno pomembno za ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu. Vsekakor hočejo dokazati zahodnemu svetu, da so pristaši politike pomiritve. Vendar pa bo Sadat v kratkem odpotoval v Ameriko, kjer bo zaprosil Forda tudi za vojaško pomoč. Ne izključujejo možnosti, da bi jo prejel.
Da so vode na Bližnjem vzhodu še zelo kalne, dokazuje tudi vest, ki se je razširila danes v Parizu in po kateri, naj bi ameriške konzularne oblasti v Bejrutu odbile vizum za vstop v ZDA predstavnikov organizacije PLO, ki bi se morali udeležiti zasedanja generalne skupščine OZN. Ameriški diplomati v Bejrutu so zanikali to vest ter izjavili, da so prizadeti že prejeli vizume.
Ameriški časopisi, ki pripadajo skupini «Knight» so objavili danes neki tajni dokument iz katerega je razvidno, da so se ZDA legalno obvezale v zvezi z razmikom izraelskih in egiptovskih čet na Sinaju, da bodo dobavljale Izraelu petrolej v primeru novega spopada, da se bodo posvetovale z Izraelom v zvezi z morebitnimi sovjetskimi grožnjami in da bodo nudile Egiptu določeno tehnično pomoč.
Dejansko oproščen sodnik De Vincenzo
MILAN, 17. — Namestnik turin-skega generalnega pravdnika dr. Prosio je danes zaslišal v Milanu preiskovalnega sodnika Čira De Vincenza. Le-tega karabinjerski general Dalla Chiesa in turinski generalni pravdnik Reviglio della Veneria dolžita sodelovanja s samozvanimi rdečimi brigadami na osnovi pričevanja Silvana Girotta, frančiškanskega patra, ki se je vrnil v Italijo po nekaj letih bivanja v Latinski Ameriki in ki se je izdajal za duhcvnika-gverilca.
Vse kaže, da se je preiskava, ki je spomladi dvignila veliko prahu, izkazala za to, kar je v resnici bila: golo napihnjenje zelo labilnih indicov. Čeprav dr. Pruosio ni hotel povedati ničesar v zvezi z današnjim zasliševanjem, je vsekakor posredno namignil na dejstvo, da bo po vsej verjetnosti dr. De Vincenzo v najkrajšem času oproščen.
PODELITEV NOBELOVIH NAGRAD ZA FIZIKO IN ZA KEMIJO
Med nagrajenimi je kemik Vladimir Prelog, po rodu Jugoslovan, ki že 30 let dela v Svici ■ Dancema Bohru in Motlelsonu ter Američanu Rainwalerju nagrada za fiziko - Polemike pri izbiri nagrajenca za literaturo
STOCKHOLM, 17. — Švedska akademija znanosti in umetnosti je danes podelila Nobelovi nagradi za fiziko in za kemijo. Za fiziko so bili nagrajeni danska znanstvenika Aage Bohr in Ben Mottelson ter Američan James Rainwater, za kemijo pa Britanec John Warcup Cornforth in Vladimir Prélog, kr je švicarski državljan, a je po rodu Jugoslovan. Prvi trije so bili nagrajeni za njihov doprinos k spoznavanju sestave a-tomskega jedra, Cornforth in Prelog pa za analizo streokemije v kemijskih reakcijah in v molekulah.
Kot rečeno je prof. Vladimir Prelog švicarski državljan, a je po rodu iz Jugoslavije, kjer se je rodil 1906. leta v Sarajevu. Študiral je v Pragi in v Milanu, pred vojno pa je poučeval v Pragi in v Zagrebu. Leta 1941 se je preselil v Švico, kjer že 30 let poučuje organsko kemijo v zueriški «Eidgenoessiche technische hochschule». V pogovoru s časnikarji je znanstvenik izjavil, da bo
čez eno leto opustil poučevanje, vendar pa bo nadaljeval raziskovalno delo. Dodal je, da ga je nagrada iznenadila, vendar pa je priznal, da je kar iz kože zaradi velike sreče. Dodal je tudi, da je nadvse zadovoljen, ker je Nobelova nagrada hkrati priznanje njegovim sodelavcem.
John Cornforth pa je po rodu Avstralec, vendar pa od leta 1939 živi in dela v Veliki Britaniji. Znanstvenik je gluh in žena, ki je prav tako izvedenka za kemijo, mu pomaga pri njegovih stikih z zunanjim svetom. Cornforth je tudi izjavil, da je nadvse srečen zaradi nagrade, zlasti še ker jo deli s svojim dobrim prijateljem Prelogom. Britanski znanstvenik, ki je bi! pred nekaj meseci imenovan za docenta na univerzi v Sussexu, raziskuje predvsem možne aplikacije kemije biologiji ter v tem okviru preučuje človeška tkiva s tehniko radioizo-topov. Praktično vzeto pa sta tako
lllilllllllllllllllllIllIllllllillllIllllllMllllllfrilllllllfllllllilllllllliliiluilllllllllHlinillllllllltllllllliimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSKUS ZAVIRANJA PREISKAVE 0 «ČRNI MREŽI»
Fašistični terorist Parigini zavrnil rimskega preiskovalnega sodnika Fioreja
L. Parigini je obtožen politične konspiracije, ker je kova! načrt za umor številnih politikov, sindikalistov in sodnikov
RIM, 17. — Odvetnik Nicola Madia. ki brani Leopolda Pariginija, enega od glavnih obtožencev v preiskavi o propadlem Borghesejevem poskusu državnega udara in o «črni mreži» je danes formalno zavrnil rimskega preiskovalnega sodnika Filippa Fioreja, ki je vodil sodno preiskavo. S tem skuša obtoženec onesposobiti preiskovalce, ki so na tem, da zaključijo svoje delo. Javni tožilec dr. Vitalone je namreč že izročil preiskovalnemu sodniku svoje zaključke in dr. Fiore bi v prihodnjih dneh moral zaključiti svoje delo z razsodbo, s katero bi predal vse sodne akte sodišču v nadaljnji postopek.
Zahtevo po odstavitvi sodnika Fioreja je podpisal osebno odv. Parigini, ki je zaprt v rimski kaznilnici Rebibbia z obtožbo politične konspiracije in terorističnega rovarjenja. Leopoldo Parigini je med drugim skupno z bivšim turinskim federa-lom Mariom Pavio in palermskim zdravnikom Giacomom Micaliziom pripravljal vrsto atentatov na vidne politične osebnosti, sindikaliste in sodnike.
Prevratniški skupini je prvi prišel na sled turinski sodnik Luciano Violante, ki je kot izhodišče imel preiskavo o prevratniškem rovarjenju skupine «ordine nero» v Piemontu. Zarotniki, med katerimi je bil tudi jedrski inženir Eliodoro Po-mar, ki je nameraval zastrupiti rimski vodovod z radioaktivnim materialom, so sestavili proskripcijski seznam, na katerem je bilo na desetine vidnih osebnosti italijanske politične in sindikalne stvarnosti. O-čiten namen teh atentatov je bil spraviti državo v kaos in ustvariti pogoje, ki bi lahko privedli do u-stanovitve desničarsko obarvane predsedniške republike. Preiskavo, ki jo je začel turinski sodnik, je nato kasacijsko sodišče zaupalo rimskemu, češ da je objektivno povezana s preiskavo o propadlem Borghesejevem poskusu državnega u-dara ,ki so jo vodili rimski sodniki.
Pravni izgovor, na katerem sta Parigini in odv. Madia osnovala zahtevo po odstavitvi dr. Fioreja, izhaja ravno iz obtožnice in sicer iz ugotovitve, da naj bi bil dr. Fiore istočasno preiskovalec in prizadeta stranka. V zapornem nalogu, ki ga je podpisal dr. Violante, piše med drugim, da so zarotniki nameravali umoriti vrsto sodnikov, med katerimi tudi dr. Fioreja in javnega tožilca dr. Vitaloneja. Teroristična skupina Pariginija in Micalizia je namreč pripravljala atentat na hotel v Abanu Terme, kjer so se oktobra lani sestali italijanski sodniki, ki so vodih preiskavo o «črni mreži», da bi uskladili svoje delo. Prisotni so bili poleg omenjenih rimskih sodnikov tudi Violante, D’Ambrosio, Tamburino in padov-ski pravdnik dr. Fais. Naklepe zarotniške skupine je potrdil tudi Torquato Nicoli, zaupnik obveščevalne službe SID, ki je sodeloval z zarotniki.
Prav zaradi tega sta Parigini in Madia mnenja, da dr. Fiore ni mogel nepristransko voditi preiskave, saj so bili med obtoženci ljudje, «ki so mu — vsaj tako piše v obtožnici — stregli po življenju.» Kot nadaljnji dokaz utemeljenosti svoje zahteve Parigini navaja v vlogi tudi razsodbo, s katero je prizivno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo po začasni svobodi.1 V dokumentu piše, da obtožencu ne gre priznati te olajšave ravno zaradi hudih zločinov, ki jih je zagrešil.
Parigini je poslal svojo vlogo prizivnemu sodišču, katerega predsednik bo moral sedaj zaupati zadevo v pretres kazenskemu odseku, ki bo moralo odločati, ali je zahteva utemeljena ali ne.
Očiten in edini namen te vloge je zavreti preiskavo, ki je bila tik pred zaključkom. Kot že rečeno je javni
tožilec dr. Vitalone poslal dr. Fioreju svoje zaključke in preiskovalni sodnik je bil na tem, da podpiše razsodbo, s katero bi predal vse sodne akte sodišču v nadaljnji postopek. Rimski sodniki so v svojem delu naredili očiten korak nazaj v primerjavi z zaključki, do katerih sta prišla turinski sodnik Violante in padovski sodnik Tamburino (obema je kasacijsko sodišče odvzelo preiskavi in ju zaupalo dr. Fioreju, češ da sta tesno povezani z zadevo Borghese) in so med drugim znatno omilili obtožbe proti bivšemu načelniku obveščevalne službe SID gen. Miceliju. Le-tega je dr. Tamburino kot enega ključnih članov Vetrovnice dolžil politične konspiracije, medtem ko ga Fiore in Vitalone obtožujeta le nekakšnega dajanja potuhe zarotnikom, ki so v noči od 10. na 11. september zasedli palačo Vi-minala, kot da bi za visokega častnika kot je Miceli lahko govorili le o dajanju potuhe, ko gre za zaroto proti državi. Izsledki rimske preiskave so torej veliko manj eksplozivni in manj nevarni za nekatere vplivne kroge, zato pa so manj pomembni obtoženci kot Parigini, Micalizio in drugi postali glavni obtoženci. Zahtevo Pariginija po odstavitvi sodnika Fioreja gre torej tolmačiti kot dokaz, da manj pomembni obtoženci nočejo postati edini grešni kozli, hkrati pa tudi kot poskus, da si z raznimi pravnimi izgovori priborijo začasno svobodo in po možnosti, da se celo izognejo procesu.
Ni tu me^to, da bi se spuščali v razglabljanje, ali je vloga Leopolda Pariginija pravno osnovana ali ne, poudariti pa gre vsekakor, da bi bilo za ugotavljanje resnice skrajno nevarno, če bi jo rimsko sodišče sprejelo. Že tako si resnica o fašističnih zarotah utira pot le z veliko težavo in doslej so preiskovalci o-svetlili le delček mreže, ki so jo prevratniške sile stkale v državi. Sprejeti Pariginijevo zahtevo bi objektivno pomenilo zastreti javnosti pogled tudi na ta delček «črne mreže». Upati je, da bo tokrat italijansko sodstvo, ki je doslej prevečkrat prezrlo potrebo po ugotavljanju resnice, upoštevalo zahtevo demokratičnega javnega mnenja; iti v preiskavi o fašističnem rovarjenju do dna in osvetliti tudi ozadje prevratniških zarot v Italiji.
Sodniki zavrnili Papadopulosov« izgovore
ATENE, 17. — Pred atenskim prizivnim sodiščem se je nadaljevala obravnava proti bivšemu grškemu diktatorju Papadopulosu, ki je skupaj z generalom Joanidesom in drugimi 31 predstavniki diktatorskega režima obtožen, da je zakrivil smrt več kot 30 študentov ob hudih spopadih do katerih je prišlo na atenski politehniški šoli 17. novembra lani. Sodišče je zavrnilo Papadopulosov zahtevek, da bi se mu ne sodilo, ker je bil tedaj predsednik države ter zato ni bil odgovoren za dejanja izvršne oblasti. Sodniki so menili, da ugovor ne drži, ker se je Papadopulos nasilno polastil oblasti 1. 1967.
Cornforth, ki je osredotočil svojo pozornost na enzime, kot Prelog, ki se zanima predvsem za organske molekule, znatno olajšala proizvodnjo zdravii in drugih kemijskih spojin.
Fiziki Auge Bohr, Ben Mottelson in James Rainwater pa so bili nagrajeni, kot piše v utemeljitvi, za njihov doprinos k spoznavanju a-tomskega jedra, o katerem so pripravili nov model. Vprašanje, ki so ga trije nagrajenci razvozlali, se je porajalo že leta 1940, ko so fiziki začeli globlje prodirati v skrivnosti atomskega jedra in njegove strukture, vendar pa niso mogli popolnoma doumeti vloge nukleonov spričo nekaterih nedoslednosti teorije. James Rainwater je prvi dokazal, da nukleoni zaradi njihove rotacije in sredpbežne sile, ki jo ta povzroča, lahko povzročijo deformacijo jedra. Od tod domneva, ki so jo pozneje tudi poskusno preverili, o atomskih jedrih podolgovate oblike. Do istih zaključkov je po a.vtonomni poti prišel tudi danski fizik Bohr, ki je med drugim tudi jasno opisal vzajemni vpliv deformacije in gibanja osamljenih nukleonov.
Zanimivo je, da je Aage Bohr sin •fizika Nielsa Bohra, ki je bil leta 1922 nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko zaradi njegovega modela atoma. Aage je začel od mladih nog sodelovati z očetom in je nadaljeval po njegovi poti. Zanimivo je tudi, da sta Bohr in Mottelson, ki delata večkrat skupaj, leta 1969 dobila nagrado ustanove Ford za miroljubno uporabo jedrske energije. Niels Bohr je bil prvi fizik, ki je leta 1957 dobil to nagrado.
Medtem se nadaljujejo polemike za . podelitev Nobelove nagrade za literaturo. Komisija švedske akademije znanosti in umetnosti, ki je zadolžena za podelitev te nagrade, še vedno ni enotna o imenu literata, ki bo lètos dobil to prestižno nagrado. Skupnih kandidatov je 106, največje možnosti za nagrado pa imajo vsekakor Anglež Graham Greene, Italijan Eugenio Montale, Američan Saul Bellow, Argentinec Jorge Luis Borges in Turk Yasar Kemal. Možno pa je tudi, da bo komisija izbrala kakšnega «out-siderja», če se ne bo mogla zediniti pri izbiri med favoriti. Govorilo se je tudi o morebitni nagraditvi francoske pisateljice Simone De Beauvoir, soproge filozofa in pisatelja Jeana Paula Sartra, ki je pred leti zavrnil nagrado, po vesteh iz dobro obveščenih krogov pa kaže, da francoske pisateljice ni med favoriti.
Danska fizika Bohr (levo) in Mottelson (desno), ki sta bila nagrajena z Nobelovo nagrado za njun študij o atomskem jedru.	(Telefoto ANSA)
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiMiiiiiiiiiiiiiiiii
FRANC0SK0-S0VJETSKI SPOR 1E BIL PORAVNAN
Giscardin Brežnjev za vsestransko sodelovanje med Francijo in SZ
V izjavi o razvoju prijateljstva sta se državi obvezali, da po svoji moči prispevata h krepitvi miru in k splošni ter vsestranski razorožitvi
MOSKVA, 17. — Po dveh dneh premora, v katerih se je francoski predsednik šel turista, sta se Valéry Giscard D’Estaing in Leonid Brežnjev danes, znova sestala. Generalni tajnik sovjetske komunistične partije se je opravičil francoskemu gostu za odpoved sestanka in utemeljil svojo zahtevo — srečanje je bilo odpovedano na sovjetsko zahtevo — z močnim nahodom. Dodal je tudi, da se je prehladil, ker je imel v avtu odprto okno.
Tako je bila vsaj formalno opravičena odložitev sestanka med Brež-njevom in Giscardom, ki je dala povod za plaz domnev in ugibanj, očitno pa je, da uradna razlaga ni preveč prepričljiva. Zlasti še, ker je Brežnjev v pogovoru s časnikarji posredno priznal, da so se med uvodnim torkovim srečanjem pojavila nesoglasja. «Kot vsak začetek — je izjavil generalni tajnik sovjetske KP — je bil tudi ta naš za-
Vàlery Giscard D’Estaing in Leonid KP SZ v Kremlju.
Brežnjev med včerajšnjim srečanjem v uradu
generalnega tajnika • (Telefoto ANSA)
..................................................
NALIVI IN NEVIHTE PO VSEJ ITALIJI
V BENETKAH PRVA LETOŠNJA «VISOKA VODA»
Reka Ticino preplavlja bregove - Strela ubila vojaka
BENETKE, 17. - Prvič v letošnjem letu so v Benetkah doživeli tako imenovano «visoko vodo». Sporočajo, da se je gladina v več mestnih predelih dvignila od 5 cm do pol metra. Te predele je voda zalila. Tudi Trg sv. Marka je popolnoma pod vodo. Na nižjih mestih je za 20 cm vode. Občinski uslužbenci so že postavili lesene brvi, da bi tako omogočili prehode pešcev. Pojav «visoke vode» je zajel tudi Chioggio, kjer je voda zalila pomol ter deloma glavno mestno ulico.
Vodna gladina se je začela dvigati v Benetkah v današnjih zgodnjih jutranjih urah ter je ob sedmih dosegla najvišjo raven (okoli 1 m nad poprečno morsko gladino). Vdor vode v laguno je okrepil tudi močan veter, ki je pihal v smeri sever-se-verovzhod. Prof. Giordani Soika, ravnatelj prirodoslovnega muzeja ter strokovnjak za plime in oseke, je izjavil, da je bila- današnja «visoka vo-
skih motenj nad tem področjem. To zadrževanje pa pogaja neprodoren ščit visokega zračnega pritiska nad balkanskim polotokom. Strokovnjak meni na vsak način, da ne obstaja nevarnost, da bi se ponovil katastrofalni pojav «visoke vode», ki so ga Benetke doživele 1. 1966. Če se bo fronta slabega vremena premaknila proti vzhodu, potem bi morali zabeležiti samo dve plimi, ki pa bi bili nižji od jutranje.
Ne ve se, če bodo držale te napovedi. Danes je neprestano deževalo v Karniji in na Trbiškem. Nad 1000 m nadmorske višine je snežilo. Deževalo je tudi po vsej Beneški Sloveniji ter od Vidma do morja.
Veliko padavin pa so zabeležili po vsej severni Italiji. Najbolj dramatičen je položaj ob reki Ticino. Na tem področju je včeraj padlo 30 milimetrov dežja, računajo pa, da ga je v zadnjih urah padlo še drugih 40. Reka Ticino je že preplavila nasipe ter zalila nekatere predele.
da» posledica zadrževanja ^vremen-. Položaj je .še kočljivejši, ker so.na-
sipi zrahljani in namočeni ter verjetno ne bodo vzdržah pritiska naraslih voda, če né bodo sprejeli u-streznih varovalnih ukrepov. Malenkostni dosedanji posegi so se popolnoma izjalovili. V nekaterih krajih so morale oblasti že evakuirati prebivalce.
Veliko uganko predstavlja seveda tudi reka Pad, ki je znana po svojih poplavah v spodnjem toku. Če se vreme ne bo izboljšalo, obstaja nevarnost, da bo tudi ta največja italijanska reka nevarno narasla.
O slabem vremenu pa sporočajo tudi iz južne Italije. Povsod so zabeležili izdatne padavine, reke so prestopile bregove in tudi že povzročile nekaj škode. Na polju No-cera - Samo je divjala huda nevihta z bliskanjem in grmenjem. Tudi reka Sarno narašča. V kraju Ciorani di Mercato San Severino sb vode zalile samostan očetov re-demptoristov. Več dragocenih knjig v stari knjižnici je bilo poškodova-
nih. Menihom se je posrečilo, -da so rešili nekaj dragocenega materiala. O podobnih nevihtah poročajo iz vse Kampanije in tudi s Sicilije.
Nevihte so terjale tudi že žrtve. V Gaeti je strela ubila nekega kaplarja, ki je bil na straži ob zunanjem zidu znanega vojaškega zapora. V Neaplju pa je stréla hudo poškodovala nekega nogometaša, ki je treniral na igrišču.
Sedanje slabo vreme ni za ta letni čas nič nenavadnega, čeprav vremenoslovci napovedujejo, da se bodo padavine v prihodnjih letili povečale. Po njihovem pmenjn bo vplival na to povečanje porast-količine ogljikovega oksida v zraku (zaradi izgorevanja nafte, bencina, oglja itd.). Ta plin ustvarja v ozračju nekakšno streho, ki je po svojih učinkih podobna tistim v toplih gredah. To povzroča porast temperature na površine zemlje in s tem udi večje izhlapevanje voda (na morju in rekah) r" ‘	' ”
padavine.
četek težaven, vendar je sedaj vzdušje odlično.» Tega mnenja je bil tudi francoski predsednik, ki je prav tako poudaril, da so bili pogovori zelo uspešni.
Popoldne sta državnika namreč že podpisala vrsto sporazumov tako političnega kot gospodarskega značaja, med katerimi je najbolj pomembna izjava o razvoju prijateljstva in sodelovanja med Francijo in Sovjetsko zvezo. V izjavi je med drugim rečeno, da sta obe državi naklonjeni sklicanju svetovne konference o razorožitvi, na kateri naj bi sodelovale vse velesile. Sklenjeno ■je bilo tudi, da bodo tudi v prihodnje srečanja med francoskimi in sovjetskimi voditelji na najvišji ravni periodična in obe strani sta se obvezali, da bosta po svojih močeh prispevali k splošni razorožitvi, ki naj bi potekala pod najstrožjim mednarodnim nadzorstvom.
Brežnjev in Giscard D’Estaìng sta se danes srečala kar dvakrat. Prvič dopoldne v uradu Brežnjeva v Kremlju in popoldne v francoskem veleposlaništvu, kjer je francoski predsednik gostil svoje sovjetske gostitelje. Kot poroča sovjetska časopisna agencija TASS sta med dopoldanskim pogovorom državnika pozitivno ocenila stopnjo razumevanja in prijateljstva med državama ter poudarila pripravljenost za pospeševanje dobrih vzajemnih odnosov. Oba sta nadalje ugotovila, da državama koristijo do sedaj prehojena pot v sodelovanju ter rezultati evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Dodala sta tudi, da sta Francija in Sovjetska zveza z dobrimi medsebojnimi odnosi in z uspešnim sodelovanjem za z’gled v mednarodnih odnosih in odločilno prispevata h krepitvi miru.
Različni pogledi obeh držav na rezultate helsinške konference pa so znova prišli do izraza, čeprav v bolj omiljeni obliki kot v torek, na delovnem kosilu na francoskem veleposlaništvu. V svoji zdravici je francoski predsednik poudaril pomen svobodnega kroženja ljudi in idej v Evropi, medtem ko je sovjetski predsednik Podgorni v svojem odgovoru poudaril pomen, ki ga ima za mir v svetu popuščanje napetosti na vojaškem področju. Omeniti gre vsekakor, da sta državnika precej o-milila formulacijo tega spornega vprašanja in se nista dotaknila tako imenovanega «boja idej», ki je bil domnevni kamen spotike v francosko - sovjetskih odnosih. Oba sta nadalje poudarila velik pomen francosko - sovjetskega sodelovanja, pohvalila doslej prehojeno pot in izrazila upanje, da se bo sodelovanje med državama še pospešilo.
V tem pogledu so zelo pomembni dogovori, ki so jih podpisali pod večer med slovesnostjo v Kremlju. Poleg že omenjene izjave sta Giscard D’Estaing in Brežnjev podpisala dva petletna 'sporazuma o sodelovanju v letalstvu in na področju, turizma ter dogovor za sodelovanje na področju •jedrslm energije in ■' za iskanje- alternativnih energetskih. virov. Vse To bb prispevalo k pospešitvi blagovne izmenjave med Francijo in Sovjetsko zvezo, kj J)i. se' morala po besedah Giscarda D’Estainga v prihodnjih letih kar potrojiti. -
V Kiitohaviiii zasedanje «razsodišča Saharov»
Wiesenthal, bo odgovarjalo 27 političnih beguncev. Delu razsodišča bi moral prisostvovati tudi pisatelj Vladimir Maksimov, kateremu pa je danska vlada odrekla vstopni vizum.
Današnja obravnava je bila posvečena «politični in ideološki represiji v SZ», jutri bodo razpravljali o 1 «preganjanju vernikov», na sklepnem zasedanju, ki bo v nedeljo, pa bo govor o ravnanju z narodnostnimi manjšinami. Razsodišče bi po zamisli prirediteljev moralo o-mejiti svojo preiskavo na zadnjih deset let, že prvi dan pa je pokazal, kako je težko ločiti današnjo stvarnost od časa stalinizma. To je dalo povod za precejšnje polemike, saj se je član komisije Ole Ešper-sen pritožil nad vzdušjem hladne vojne, ki vlada v dvorani. «Naša naloga je je poudaril — prikazati današnji položaj v SZ in ugotoviti, če spoštuje zaključke helsinške konference.» Eden od zaslišanih pa mu je odvrnil, «da je za sovjetske državljane helsinški sporazum le meglen zastor, ki ga. sovjetska oblast kroji po svoji potrebi.»
NEW YORK, 17. — Agenti policijskega oddelka za boj proti narkomaniji so danes zaplenili na neki kmetiji v Massachusettsu tri tone marijuane. Mamilo je proizvajal kmet, ki se je specializiral v gojenju rastline marijuane.
Ob sodelovanju tržaške turistične ustanove
Na Reki razstava znanstvene fantastike
17. — Danes zvečer so na Reki prvo Mednarodno
KoBENHAVEN, 17. - V danski prestolnici se je danes začelo zasedanje tako imenovanega razsodišča Saharov, katerega cilj je ugotoviti «če in na kakšen način v Sovjetski zvezi kršijo določila listine o človekovih pravicah». Na vprašanja Od tu tudi večje : «sodnikov», med katerimi sta dra-Jmaturg Eugene Ionesco in Simon
REKA,
odprli na	^	-------
razstavo znanstvene fantastike, _ k1 jo je priredilo krajevno turistično društvo ob sodelovanju tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove. Na tej specifični kulturni manifestaciji bodo predvajali o filmov, ki so bili prikazani javnosti na edinstvenem tovrstnem festivalu na svetu, ki je vsako leto v Trstu. Danes so predvajali javnosti štiri kratkometražne filme o vesoljskih poletih, ki so bili izdelani v ZDA, ali pa v koprodukciji z Neffl" ško demokratično republiko, oziroma Sovjetsko zvezo.
Jutri zjutraj bodo predvajali samo. za strokovnjake in predstavo ke javnega obveščanja spvjets kratkometražni film «Elektrons možgani in Leonardova skrivnos • ki je na tržaškem festiva^11 ,?,reLj nagrado «zlatega pečata». Sledilo predvajanje edinega celovečerne^, filma na tej reški razstavi, to £ ameriškega «Faza IV», ki je ha > žaškem festivalu prejel najvisje P znanje «zlatega asteroida». Za J . nost bodo nredvaiali filma J
nost bodo zvečer.
Strokovnjaki in časnikarji Pa ,e bpdo udeležili jutri popoldne okr B mize, kjer bodo obravnavah t «znanstvena fantastika v družbe razvoju». Srečanje bo v llot;f;unied navia. Pričakujejo, da se ga h0 , drugimi udeležil italijanski pi® ^ romanov znanstvene fantastike ^ brizio Gabella. Prišli pa bodo tu filmska kritika Žika Bogdano Branko Munitič ter inž. Milivoj gin, ki je znan ekspert in televizij komentator vesoljskih poleto • poved ujejo tudi obisk Giorgi	sed.
besi ja in Stelia Rosohmja, P	je.
nika, oziroma ravnatelja trzaš toviščarske in turistične avtonom ustanove. Navzoča bosta tlL , jn z ul ZDA v Zagrebu " 'vabu-sovjetski podkonzul Nikolaj
Za jutri zjutraj napovwlnjejej1^
srečanje predstavnikov res žaških turističnih ustanov.