okodelnih Odgovorni vred nik MPr. Jutt Mlehreis Tečaj V sredo 14. velkiga travna (poznoživna) 1851 List / JHmetijshe shusnje. (Lapor ali soldán (Mergel) je dobra stelja %a živino.) Lapor se najde po vsih deželah, nar več pa tam, kjer je lahka, bela in zolta (ramena) ilovka domá; on se najde po grabnih in globočínah zemlje, pri potokih in krajih vode i. t. d. Znano je, da je lapor rodovitna pèrst, in kadar taka voda, ktera po bregu in goliga skalovja ne odgernejo. Neizmerno stevilo si-lovja (iglic) vtehgojzdih poteguje na-se, brez da bi se vidilo, veliko električne moči ali tako imenovaniga ne-beškiga ognja iz hudih oblakov, da se ti nanaglama ne odtergajo in po streli in silnih plohah še hujši škode po polju goratih krajev ne napravijo, kakor bi se to sicer lapor ima, o jeseni ali spomladi čez travnik ali njivo visoka in gosta trava, zgodilo. Daljni dobiček, ki ga kmetovavcu taki gojzdje douesó, obstoji v stelji, ki se zamore v dobro glešta- je drugo leto stopi in se razlije, lepo in bogato žito. To je skušenim kmetovavcam do nih gojzdih poredama, eno leto na tem, drugo leto na bro znano. Nek kmetovavec na Francoskim Hi go drugim prostoru, dobivati. Vès ta dobiček pa se zlo pomanjša ali clo v nič net je pa nametal v serilnico (sekret) 30 samokól nic (šajterg) laporja in vès smrad je čisto zginil pokončajo, ki so 3 tudi o nar veči vročini; zraven tega je dobil iz tega tako dober gnoj, da je o 4 mescih, ko je to zmes popřed dvakrat premešati dal, se na zelniku in senožetih kakor nar boljši golobjek skazal. Po ti skušnji je po-skusil lapor tudi za steljo v hlevih. Vsak dan pride, ako se temu drevju zaporedama véje klestijo za hojo, in se jim tako tišti deli (véje) za njih dobro rast tako potrebni in na več strani tako koristni. Kdo namreč zamore tajiti, da ne živé drevesa večidel iz zraka, in da tišti, kdor drevesam te redivne dele pokončá, zmoti vzájemnost med perjem in koreni-nami, da začne deblo in celo drevó hirati! Zamaši živi m u truplu kožo, da ne bo puhtela in zraka na se boš vidil, da sam želodec ne bo trupla dobro redil — člověk ali živina bosta kmalo hirati začela. Ravno taka je s pirjem, ktero Stvarnik ni brez prida drevju in rastlikam sploh podělil. Ce deblo tudi hiraje tudi les ni tako je namreč nametal pod govejo živino nekoliko laporja > kteriga je z enmalo na vadne stelje pokril. Lapor po i serka nanaglama scavnico in gnojnico in vso smerdečo ojstro soparico, ktera v hlevih zrak spridi in večkrat živini pljučnico napravi; tudi seno in otavo nad hlevam na to vižo spridenja varje. Tak z laporjem napravljen gnoj je pa posebno posebno dober, in v tacih krajih, kjer je laporja dosti, tudi prav poceni pride. Tako je lapor na dvojno vižo korišten: čisti namreč zrak Kmetovavci ! poslužite rase 3 piškavo cvetč, nedonese sémena 3 v hlevu in delà dober gnoj. se te dobrote, kjer imate laporja dovelj. dober in mnogotere bolezni in clo gnjilina ga napadejo. Tako pride, da gré eno dřevo za drugim pod zlo, drevja in lesá je zmiraj manj, in tudi noviga se le malo zaplodí. Kjer je zdravo drevje pošlo, se zaplodí malo vredno germovje in gojzdni plevél, ki le zemlji moč jemlje. Vročina in suša, zmerzlína in viharjiimajo (Konje muh vbraniti.) Konju naj se namaže sèm moč do golih tal — in les in stelja bosta konec vzela! • * * • . 1 « il m V • « m V * . « « « « « « m m • da ter tje po životu, kamor z jezikam ne more doseči, bi se lizal, enmalo černiga smolnjaka (oleum petrae jelovini véje za hojo klestijo. To je žalostni následek, ako se brez konca in kraja nigrum) ; vidilo se bo gotovo, da konja muhe ne bojo nadlegovale več. J. Š. In ravno zato, ker na to vižo pridobljena stelja več škode stori, kakor dobička donese, moramo reci 3 AMI zares nasi kmetovavci ne more jo brez haje za nasteljo iz hajali ? Spisal nadgojzdnar M egu šer. da ni prav, da kmetje toliko hoje za steljo porabijo. Večidel najdemo hojo v tacih krajih nastiljati, kjer je še prava kmetijska vednost na nizki stopnji 3 kjer se le žito pa malo ali clo nič živinske klaje (detelj reka (Dalje sledi.) Kakor jelovina (Nadelholz), h kteri se štej in druzih trav) ne seje, in le slama večidel za klajo (futer) služi. Vsako poljsko gospodarenje pa, pri kte- je 3 sm ? borove 3 rim se ne dobi potrebni gnoj iz pridelkov polja malopridno in napčno, ker se mora potem iz gojzda na mecesen, jelka i. t. d., s svojimi kore- pósodo jemati, kar bi se imelo na polju pridelovati. Na Tako gospo- ninami rahlo zemljše vkupderži, tako je tudi s svojimi ej am emlj kodar to drevje stoji, koristna Jelo vina namrec veliko več živeža iz k > kakor iz zemlje dobiva, toraj ne jemlje zemlji moči, marveč jo •• v_ t _ • t •• V • * • mm i v • « . JI daj s svojim em, ki suho z drevja pada in > tako vižo gresta gojzd in les na škodo, darstvo je prekucnilo pravi stan poljski ga in gojzd-nigav obdelovanja, in polje je postalo rópar gojzdov. Ce pa pogledamo naše se danje gojzdein jihpri-merimo s temi, kakor so nekdaj bili, ceravno je bilo jo gnoji, in s košato hosto, pod ktero rad gojzdni mah takrat veliko manj ljudi na svetu, bomo spoznali, daje raste, ki se sčasama tudi v gnoj spremení. Po tem tudi pocasi poversna skalovita zemlja pada in se v rodo zadnji čas, da ne ropamo več gojzdov na vse strani. Gotove skušnje učé, da, če vedno le žito na njive sejemo se po njem zemlja nar bolj izpije, ako se vsako leto 3 vitno perst spreminja. Kjer je dovelj košaté jelovine, brani ta presilno moč dežja in plôh, da se hudourniki dobro ne gnoji; — ako pa žito s živinsko klajo prenaglo vkup ne stekajo, rodovitne zemlje ne odplavijo primerno verstimo in tudi toliko živinčet, kolikor jih 94 rediti zamoremo, v hlevu imamo, borno 1 in gnojem shajali. s steljo L e b y to i Levc« po greško Lai, ki so bili ie vi strani Pada Tabriski ali Tabrini, ki so po tabrih V tem pa, da pri nas večidel ni prave razmere stanovali, i. t. d. Nekterim gnram so rekli PI • VI • V m j # 1 • 1 1 • V # . • i « * • - ^ med pridelovanjem žit med pridelovanjem klaj y ti čí ena nar več ih napčnost naših km k _ Le kar so píujci změnili v Ap in Pennine > y po s v • tam slijo naši kmetj sebno pozneji Taliani radi l za sogiasnico opušajo na si zamorejo poma « gati Mi pa vprašamo: zakaj pa ne tudi s živino 2 yy flos" mest latinskiga „placet Veliciga števila slavjanskih imén pravijo „piace u y n fiore u Kaj se ona ne prodá tudi lahko? Kakor hitro bomo pa dov ne bom dalj po deželah starih Vin bolj za izrejo živine skerbeli, bomo sejali ske klaje, si bomo pridobovali po bomo vstanu, njive boljši gnojiti; na bolj vec živin tukaj peljeval, saj so že sicer več živini več gnoj y m pognojenih njivah bomo veliko več přidělali straní je gotov. in dobiček na vse ali menj znane. Preden Ti pišem kaj se je kdaj při Vindih godilo, Ti mislim pred se od tukajšnih starih deželá nekoliko pisati. Ce se to Tebi morebiti dolgo- casno branj zdí y daj liste, ki bodo od tega govorili komu drugimu, ki ga bodo bolj veselili Da bi se pac enkrat zdram'tli iz starih s eg, ktere vino naših prednikov y editi zgodo so takrat dobre bile, ko so tudi časi d (Ko sledi.) gac ni t Najpred torej govorim od Ilirij Ilirija je obsegla iztočno stran Jadranskiga morja j 9 omovje sadezev. Appian pravi, da je imela imé po II P oly phem y ki je bil s svojo druž Sikilie (ali Sokolje) se sčm P in 1 V rez ste doma v azijaški Tartarii in preselit, da je bil poglavar Ijudstev različnih narodov Sibiríi; ječmen je doma v Egiptu; o vès v Abisinii v «/•«i* j Vf ««-i •« • »v* v r • Y Afriki : t u r s i c a Ilirij nekdajci jemali v trojnim pomenu (rajž) v širjim in v najširjim. Ilirija v pervim ali ožjim po- (krompir) v spodnji Ameriki; bob v menu se je imenovala dežela med Neretvo in Drino (kofè) v Arábii; breskve v Perzii; ali Drilam. Danes naj bo od razdeljenja Ilirije zadosti ; pervič Ti bom pisal od Ilirije v drugim in tretjim pomenu. y ozjim, y v Meksiki: lask y P Etiopii; k Ind 9 k v Holandu: h y v Kini; česen v Azii *r v • v Ursic Haj so nararm davki ? haj neravni Perporocim se Ti Tvoj stari prijatel Benkov Tone. Na vprašanje iz D. kaj so naravni kaj nena ravni davki? od ob kratkim tôle: N davki (direkte Steuer) se tišti imenujejo, ktere narav nost tišti odrajtuje, ki ima kakošno zemljiše, hišo y fa briko, rokodelstvo ali letne dohodke v gotovim denarju. Nenaravni davki (indirekte Steuer), postavimo vžitni davki, se pa tišti imenujejo, ktere prav za prav ne plača tišti iz svoje lastne mošnje, ki je kakošno vžitno y am blagó, naj bo za jed ali pijaco, v mesto prodal pak tišti, ki je živež od njega kupil, na kteriga se tolik sni veči kup vdari, kolikor vžitni davek za tisto reč znese; tak davk ne pride tedaj naravnost lastniku, ampak vživavcu plaćati; zato se imenuje nenaravni davk ali davk še le iz druge roke. JPogled po slovenskim svetu Pobratimstvo Serbov. Pobratimstvo je bilo nekdaj pri vsih Slavjanih v navadi, in ta navada se je do današnjiga dné še skorej pri vsih narodih serbskiga jezika, pri Serbih Podonavskih knežij, Bosnijakih, Hercegovincih, Cerno gorčih, deloma tudi pri Dalmatincih, na priliko priMor-lakih, ohranila. Pri nobenim drugim narodu celiga sveta ne zapazimo tega, rih nam Luc i j an razun Skitov o starih časih, od kte Tok pripoveduje, da so imeli nekako enako navado Pobratimstvo (od besede „pobratiti se u y je obljuba terdniga in nerazvezljiviga prijatelstva dvéh oseb, kakoršniga koli spola, kakoršne koli starosti ali Vém y Narodske starice. Enajsti list. Ljubi moj Jože ! da v mestu veliko novic zveš; vere, katoljske, staroverske ali turske. To prijatelstvo spoštuje in zvestejši derži, kakor vse druge se više Bog daj da rodbinske zvéze; „pobratim" ali „posestřina' sta več obrajtana, kakor lastni brat ali lastna sestra 9 zakaj ta pravi kristjansko ljudstvo ondi — sta le po bi vse vesele bile! Poslušaj torej tudi svojiga hribov- kervi v rodu, „pobratim" in „posestrina" pa po duha skiga staričarja. Zadnjič sim Ti od tega pisal, da so trojniga y jy B o ga. Pobratimstvo se sklepa večidel Heneti v Azii slavjansko govorili, da so torej Slavjani v ze o mladosti od petnajstiga do dvajsetiga leta y nar Danes Ti bom odkazoval, da so tudi v Evropi na raji okoli Krésa, to je bili. Veneškim ob Jadranskim morji slavjansko govorili. Tudi v Venečii in kodér so koli bili, najdemo pri njih slav-janske zemljopisne imena. V Venečii so bile njih mesta: y O godu sv. Janeza Kerst nika, kteriga Serbi Pad y Mant y (na ova in ovo se konca ve- na vertu y liko lastnih imén tudi pri dandanašnjih Slavjanih) rona (namést Verna ali Verovna), Kremona, y je bila v Plemenii Kromna y to je y Ve- kakor Kermna. od kerma kar p pornem; ^ B mum Bregoven ; Đ m so Greki rekli Orob g u živé, pomeni y Ra y kar tudi take to je y ki ts> b Kristusoviga pobratina imenujejo. Tisti, ki se pobratiti hočejo, se snidejo na večer pred sončnim zahodam pod kakšnim košatim drevjem v nekterih krajih pa tudi na pokopališu nad grobam svojih starišev; si spletejo venec iz hrastovih vejic, si v roke sežejo in se klečé skoz omenjeni venee poljubijo, pobratimsko obljubo govoreći. Drugi dan gresta kristjanska pobratima, se pod pasiho peljaje, z nekolikimi pričami v cerkev, kjer si 9 našnji Veneti ali Venečani so Rimljani in poitalijančeni Ravna i. t. d. Da- ponavljata nerazvezljivo obljubo storjeniga pobratimstva. Trikrat vprašata eden druziga: ,,Primaš li Boga ----j. . -- . —... — -----..j-.*. .. VM. ------------- —© Slovenci. Njih mesto Venetke imajo li imé od nek- i svetoga Jovana?" (spoznaš li Boga in sv. Jane danjih Venetov, in so bile v 5. veku po Kristusovim za?). Odgovor je vselej trikrat: „Primam" (spoznam), roj^ zidane. Reke, ki so od nekdanjih Venetov ime- Potem se na čelo poljubita rekoc 99 Od danas da dobile y so: Medoacus, to je, Medjak, Ticinus 9 to je, smo do veka brata." (Od danes sva vekoma brata). MÉ Ml I Ep I I ■ " I HM M ^H I BI jflj ~ Jf Twin MH _ * I i Jr^ C__l3 I • ^Hy M i M I 5J jĆ___^^^ ^^^ Tecina, i. t. d. Po krajih, kodar so Veneti stanovali, V nekterih okolicah serbske knežije, posebno okoli Be so imeli razne imena, postavim Medjak i ali Med j lograda, pobratimstvo V ze kakošnih 50 lét tudi brez ci od medj ali J besede Zalazji od staroslověnsko cerkvenih obredov veljá. Serbsko pobratimstvo se le 1 9 ki skriven kraj ali skrivališe pomeni 9 enkrat sklene in veljá za celo življenje. Serbam je po 95 bratimstvo tako sveta reč, da so pripravljeni, ako je Fr. Lus ina imamo v Gorici od leta 1847 postrežbi potreba, eden za druziga vse storiti in se celô kri preliti, ubozih bolni kov namenjene nune, kterim se sestre n-î ——" ali »moje posestrine" miloserčnosti pravi, temuč ubogim bolnicam po mojega otca ali kmetih, ki sosebno o dolgočasnih boleznih nimajo doto je „Pri glavi mojega pobratima važniši prisega » kakor r> Y) pri glavi moje majke." Razžaljenje posestrine mora pobratim maše- má ne zdravnikove pomoci ne potrebne postrežbe vati ako je treba tudi s kervjo razzalji Tako nježna milodarno napravo naznaniti in jih povabiti In čista je ta zaveza, da po poljubu, s kterim sta po- da naj se o sili poslužij o te pomoci, je namen bratim in posestrina v pobratimstvo stopila, se nikdar tega spisa v naših mnogo branih Novicah. Tukaj bo- več ne smeta poljubiti (kušniti) ali scer v kakošno ožji ste najdle, uboge bolne kmetice! brez vsiga plačila zavezo stopiti. Nar manjši prestop o tem veljá za ljubeznjiv sprejem, snažno posteljo, zdravo jed, skerb- smertni greh, in sehujši kaznuje, kakor kervosramnost. no postrežbo, pomoč modriga in pridniga zdravnika, Serbska národní pesem pripoveduje, da je v nekiga ki vas bo obiskaval vsaki dan, in ravno tako lepo je Đul © y ki je ojo posestrino na Kalimejdanu v Belo- poskerbljeno vse za dušno tolažbo in duhovno pomoć or » radu na lice poljubil, iz jasniga treslo Krasno pohišje te milodarne naprave obseže ubožnico Bosnijaški Turk čislaj pobratimstvo ravno tako in bolnišnico, in se znajde blizo mesta proti jutru na kakor njih kristjanski rojaki. Ceravno Muhamedani vsa- Dunajski cesti pod številko 16. Obojno sobivališe je ciga kristjana scer zlo sovražijo, se vunder ne branijo, nunam miloserčnosti izročeno, tode v ubožnico se jem- ž njim v pobratimstvo stopiti. Pri tem pobratimstvu so Ijejo le Goričani, v bolnišnico pa bolne iz celiga Go- pa njih šege in pobratimska obljuba nekoliko drugačne, riškiga okrožja, ako je le prostara dovolj in da imajo kakor pri kristjanih. Hlebček kruha namreč se v dva od svojiga županijskiga predstojništva spričbo ubožnosti kosa razlomi, kristjan dobi eniga, Turk pa druziga, in lepiga zaderžanja. Postelj za bolne ima bolnišnica potem se s handčaram (majhnim turškim nožem, ki se dosihmal le 24, — ali nadjati se je, da bo ta miloserč- lahko pod suknjo skrije) v desnico do kervi vprašneta, v- na naprava kakiga blagovitiga domorodca ganila, da bo jameta kaplje kerví vsak na svoj koščik kruha, ju pre- za njeno razširjenje po mili oporoki ji še bolj na noge menjata in pojesta rekoca na bad t u « D si m P Bogu brat pomagal. Bog daj! Za Slovenke so posebno ročne nune izbrane, ki slovenski jezik dobro umejo; dve ste med V # v # y v ' Ce je kdo v sili in nevarnosti, in ce srečaje še takó njimi iz okroga Ljubljanskiga domá. — Radovednim po neznaniga cloveka svojiga pobratima v Bogu in svetim Jovanu imenuje leg tega y ga ta gotovo , še pove'm. da pervo začetje teh nun, kterih sile in nevarnosti reši; namen je postrežba bolnikov, je od sv. Vincenca zakaj dolžnost mu je v enacih okolišinah v pobratimstvo Pavijana na Francoskim, ktero je zavolj koristniga po- stopiti. Dostikrat sta se že naj hujši sovražnika v naj četja papež KlemensIX. v letu 1668 poterdil. Po tem hujim dvoboju s pobratimstvam sprijaznila. V tacih pri- so se po vsim svetu zbori miloserčnih sester vstanovljati likah veljá brez vsih druzih obredov in brez posebne začeli. Te nune niso v samostanih zapeřte —njih sa-prisege in obljube gola beseda: „pobratim" bratimstvo je skleojeno. in po- mostan je bolnišnica, njih izba najeta stanica, njih mo JVovicar iz slovenskih hrajev im w ine > livnica farna cerkev, ulice mesta njih zapera, leporav noíť in krotkost Celja nosa je en oj na, černe ali tudi sive; močno je kmečki podobna 9 Nesreća, ktera mesto Celj in zavratnica je bela y vo okolico skoraj vsako leto enkrat ali dvakrat za- lo cerno y njih peca je bela, osobito perpeta jopic, predpčrt in obuva skoraj če y je povodinj. Ako le dan in noč dežuje, sicer povato. One niso na samostansko živobitje, kakor dru « m ^ V # * • V # dene majhina in pohlevna, S gove prestopi, ter se na daleko in široko po celi do- škofam ali njegovim namestnikam začasno k pokornosti lini razlije. Tako se je tudi 5. dan t. m. zgodilo. Celo čistosti, ubožtvu, in strežbi bolnikam; škof jim podělí silno narase, svoje bre- genune, za vse zive dni zavezane; zavezejo se le pred y noč in sledeči dopoldan je dež lil; popoldne je stalo takrat kronico s križem; v znamnje bogoljubnosti in po mest Sl°y u likim j Kakor dalječ je okó se- terpezljivosti v mnogih tezavah. Svojo obljubo ponav vse je bilo pod vodó; le malo pohištev, drevés, ljajft te nune vsako leto na praznik Marie oznanovanja. cerkev in višín je vùn molelo, kot otoki iz divjiga va- 1% Celjovca piše ondašnji časopis, da so vcestnih lovja. neba. Pa dež še ni nehal; do polnoči je še lilo izpod zadevah sedaj na Koroškim čvetere misli; eni hočejo jutro je bil teržni dan; pa nobenih pro- 0bčno popravo vsih cest, drugi da naj se Ljub el j Drue dajavcev ni u mesto prišlo, ker cez vse ceste je voda preverta, tretji želijo brodarstva po Dravi, četerti že tekla, ter dovod zavérala. Strašno velika škoda, ktero leznico. Le sama poprava starih cest je vse premalo je ta povodinj naredila, se bo dala še le pozneje na za sedanji čas; — prevertanje Ljubelja — že stara bi tudi ne pomagalo veliko; — tedaj bi le brodnarstvo tanjko pregledati in ceniti. Kaj nek je uzrok take ne- misel, ktere stroški so na 7 milionov prevdarjeni navadne nesreće? Po mojih mislih: pose ka nj z d J Gore okoli so skorej ze vse gole; nobeni goj- p0 Dravi (stroški so na 20 milionov gold, prerajtani) nar bolj pa železnic a pomagala ali iz Bruka ali dezevnih oblakov na-se ne vlečejo, ne na vdol de rečih vodá ne zaderžujejo; struga (vodotéčina) S pa iz Marburga v Celjovec, ktera bi na pol manj večina : daj klice pravite, seer zaostanemo v vsim zeleznico. zeleznico nam na ne in drugih potokov nahaja od leta do leta od z go- stroškov prizadjala, kakor brodnarsvto po Dravi lih višín nanešeniga peska in kamenja plitveji, torej že .......v " " v J* - majhna deževnica jo kmalo napolni, ter čez bregove po- sili. To je velika nadloga za lepo Savinsko dolino. y te t Hudodelnik J. Slug po domače Sluga imeno van koliko , ki je mesca maja 1850 Kocevskiga kramarja v- moril, in je zavoljo tega pri zadnji porotni sodnii u — —v—v----- -------=>— - Celju k smerti obsojen bil, je tukaj na legarju umerl. škode so sèm ter tjè povodnji pretekliga tedna napra Novicar iz ttrqjnshiga 1% Ljubljane. Od mnogih straní slišimo Gorice. (L J. s Ne le razglasiti y da vile ko; jezeru ena po prizadevanju nasiga milostljiviga nadškofa gospoda V Častiti g. dopisnik nam ne bo za zlo vzel, da smo zavolj pomanjkanja prostora mogli okrajšati pričujoči dopis. Vredništvo. Ljubljansko mocirje je bilo cez blizo do botaniškiga verta je voda segla. Kjer po ni škodovala, vunder tudi silni dež cio brez ško bil y ker je zemljo po njivah prevec zatepel Unidan naznanjena osnova nove postave za varstvo poljskih sadežev, ki jo je ministerstvo kmetijski - 96 - družbi v prevdark poslalo, je na vse strani tako dobro izdelana, da jo bojo, kadar v djanje stopi, gotovo vsi posestniki kakiga zeuiljiša veseli. — C. k. poštno vodstvo je naznanilo, da navadni vsakdanji poštni vozovi iz Ljubljane v Zagreb in Sisko zavolj poškodo-vanih cest ne bojo čez Zidan most šli, dokler se cesta od Zidaniga mosta naprej ne popravi; namesto njih bo šel iz Ljubljane čez Novomesto poštni voz v saboto in torek zvečer ob 8. v Zagreb — iz Zagreba pa v Sisko v nedeljo in sredo o polnoči. Iz spodnjiga Dolenskiga 9. t. m. Tudi pri nas so nalivi dežja in silne povodnji přetečeni teden grozno veliko škodo učinile. Đereča Sava je marsikteriga strašno poškodovala, sosebne nektere brodnike in pla-vičarje (flosarje), ker jih je ravno tišti čas fzavolj florjanoviga Kerškiga somnja) nar več z lesam na vodi bilo. En sam plavicar mi je jokaje potozil, da mu je voda čez 2000 goldinarjev vrednosti, lesa vzela; koliko pa še le drugimt Pri zidanim mostu so se pri treh ladjah konopci (vervi) potergali, dve ste bile s hrastovim lesam za Terst napolnj ene, ena pa s pšenico; vse tri so se z 4 brodnarskimi hlapci vred v Savi razbile in potopile. Na Radini pri Boštanju je voda most vzela. Zagrebški most, pravijo, da se je tudi prot Belim gradu odpeljal. V Kerškim mestu je po kletih in po nižjih hišah vse plavalo ; v neki hiši poleg Cotarja bi bilo več ose'b utonilo, ako bi se jim ne bilo še ob pravim času s čolnam na pomoč prišlo; malo je manjkalo, da 7. dan t. m. že pri oknjih voda v hiše ni têkla; le 16 palcov je bila nižji od leta 1824. — Koliko škode je pa ubogim kmetovavcam po senožetih in njivah, po kterih je derla, in jim ssadež krompirja in druzih reči pokončala, ni izreci, ampak le zjokati se je. Tudi po vinogradih je velika škoda, ker grozdiće, ko se je bilo iz mladik lepo prikazalo, je od predolziga dežovanja rudečkasto postalo , zato pravijo, da bo malo izdalo. Revni, ki že zdaj dosti glada vživajo, zdihujejo in pravijo: Gospodova roka nas tepe — kaj bomo počeli, če bomo še letas tako slabo letino, kot lani, dočakali ? — J. 0. Lepstunski. Iz Notrajniga. 9. t. m. Z velikim veseljem beremo v Novicah prizadevanje nekoliko Knaffelnovih stipendij tudi na druzih vseučeliših bivajočim Krajncam nakloniti. Ker pa sim tudi jez nekadaj eniga teh milodarov skozi 5 let vžival, Vam zamorem iz dotični-ga dekreta, kteriga še v rokah imam, oznaniti, da v-stanovivno pismo ni od 18. julija 1755 ampak od 6. listopada 1676. Ker mislim, da Vam bo prav to zve-diti, Vam dam na znanje, in poleg tudi prosim, da naj Novice in tišti domorodci, ki so to pravično reč sprožili, nikar ne opuste, se za dosego doželjeniga konca krepko potegovati. Novicar iz mnogih Krajev. Zopet se je jelo govoriti, de se bojo dali cesar zadnji čas konec prihodnjiga mesca kronati, in da bo takrat obséda, zlasti na Đunaju, vzdignjena. Sliši se tudi, da se bo kmalo obširno milostno odpušenje mnogo deleznikam ogerske in laske revolucije razglasilo. — Posvetovanje zastran poprav in poboljšanja našiga de-narniga stanů se je v deržavnim svetovavstvu 8. dan t. m. začelo. — Kmalo se bo deržavni denár v po- *) Ker nam je bilo to léto od verjetne straní kot vstano-vinvo leto naznanjeno, nismo nikakor dvomili nad resnico tega naznanila. Ker pa tudi Vaše naznanilo za gotovo imamo, smo radovedni: v čem obstojí vzrok te različnosti? • - : ' ; Vred. pirju po 1 in 2 gold, izdal, tako lično izdelan, kakor je ta po 5 in 10 gold. — Dunajska banka je nauka- zala vsim bank nim kasam stare bankovce po 1 in 2 gold, in pa Hike po 15 kraje, še tako dolgo jemati, dokler se to jemanje ne bo preklicalo. — Cesar so 7. dan t. m. gosp. dr. Mariana Kollerja , bivšiga c. k. oddelkiniga svetovavca, za c. k. ministerskiga svetovavca^— g. dr. Jovana Kleemana, bivšiga nadzornika Stajarskih , Krajnskih in Koroških gimnazij pa za oddelkiniga svetovavca pri ministerstvu uka in bo-gočastva izvolili. — Pravijo, da si misli maršal Rade ck i Gorico za stanovitno prebivališe izvoliti. — Ministerstvo uka je ukazalo, da naj se na slovaških uči-liših edini pismeni jezik rabi, in scer tišti, ki je v starim slovstvu in deržavnim zakoniku. — Vodstvo društva za jugoslavensko povestnico v Zagrebu je na 1. junija občni zbor napovedalo. — Slovstvinimu oddel-ku matice Zagrebške je 7. t. m. namestnika-predsednik g. Jvan Kuk ulje vic předložil važno mnenje ediniga občniga pismeniga jezika vsih Slovanov. — 12. t. m. se začnó volitve mestne županije v Zagrebu; ban je v posebnim razglasu priporočil volivcam resin prevdark o teh imenitnih volitvah. — Goveja kuga je potihnila v Moldavi. — Naše cesarstvo ima po nar novejšim prerajtu 12.158 štirjaških milj in 37 milionov in pol prebivavcov. Telegraf gré že čez 500 milj de-ljec. — V letu 1849 je bilo v naše cesarstvo žita in druzih poljskih pridelkov za 4 milione in 501.428 gold. — klavne živine za 533.175 gold. — sirovi- g.a blaga pa za 12 milionov in 818.179 gold, več vpeljaniga, kakor izpeljaniga. JLep marmor za cer Ke v naprodaf. Iz stare Smeledniške cerkve je od velki