Stev. 254 ¥ Trate, w pomdil* 13. upUmbri 1915, Letnik XI 12 haj a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. I icl . -ivo: L lica Sv. Frančiška Asiškega «t. 20, L nadstr. — V* t d i- r.sj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdžjr-tdj ir rd^ovemi crednik Štefan Godina. Lastnik konsordj liits .Fdircsti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s ir cjf rirr f ereitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSiega it 20. Telefon uredništva In uprave ftev. 11-57. I 11 c in in a zcaša: Za celo leto........K 24.— Z z pc! leta.................. 1J— *a hi mesece......................• za nedeljsko izdajo za celo kto........ 5.20 iz fci leta................. *■«• Posamezne Številke .Edinosti' te prodajajo po 6 vinarje?, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina tr reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — PoštnohranilniČni račun št 841.652. Boji mi TaniopolD posliHaio vedio snDhššL - novi veli napadi itaSOao^v povsod silili. Napredovanje Nemcev na fronti ob Dvinl. - Uspeh nemških čet ob ZeloionbL - Prodiranje zveznih čet proti Mu. - Ha zapadnem bojišču nič posebnega. Z avstrilsKo-raskeifl bojišča. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se objavlja: 12. septembra 1915, opoldne. Naše v Voliniji se bojujoče čete so včeraj pri Deraznu prekoračile Goryn in pri Oubnu Ikvvo. Ruski napadi pri Tarnopolu postajajo vedno boli srditi. Severozapadno se h sovražniku posrečilo udreti v nase strelske Jarke in zavzeti vas Dolzanko. Toda nemški in honvedski bataljoni, ki so prihiteli iz sosednjega oddelka, so napadli sovražnika na obeh krilih in so zopet o-svojtli imenovano vas in vrgli Ruse na njihovo predmostno postojanko. Izgube nasprotnika so velike. Tudi sovražni navali jugozapadno Tar-nopoia so bili odbiti. Pri naših frontah na vzhodnem bregu Strype, ob dolnjem Seretu in na besarab-ski meji je bil dan miren. C. in kr. čete na Litavskem so iztrgale sovražniku močno utrjeno vas Szkuraty pri Kosove m. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, iml. 2 aviiifrliiai^a DUNAJ, 12. (Kor.) Kakor je bilo pričakovano, je prišlo včeraj na primorski fronti in sicer posebno v severnem oddelku do cele vrste večjih bojev, ki so se končali vsi s popolnim neuspehom za sovražnika. V bovški kotlini novi napad sovražne pehote sploh ni prodrl naprej. Nasproti Jablanice je nas ogenj prisilil f.r^promika, da se je umaknil beže. Isto- IjKO SO Dili nap^urtun t-jttaUsi s odcelkov, ki so se ugnezdili iužno Javor-ščeka, odbiti. V ozemlju Vršiča je divjal boj ves dan srdltejše kakor kedaj prej. Tu so deželni br imbovci iz St. Poltna s priznano hrabrostjo odbili sovražni napad. Zopet so ostale vse postojanke trdno v naših rokah. Pred njimi je bojišče pokrito z mrtvimi Italijani. Pri tolminskem predmostju je bil južni del zopet pod močnim topovskim ognjem. Kakor se je sedaj dognalo, so se dne 9. t. m. izvršenega napada udeležili 7. pehotna divizija, ena alpinska četa in dva ber-saijerska bataljona. Italijanski pešpolk št. 25 je izgubil tamkaj sam nad tisoč mož. V doberdobskem oddelku je bilo več navalov sovražnika na sprednji del planote, kakor vedno, odbitih. Na tirolski ironti so napadli Italijani včeraj popoldne in danes v ozemlju zapadno Monte Piano s četami do enega bataljona naše postojanke v dolini Popena in v ozemlju Cristalla. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fmL Porotno Čudoma. DUNAJ, 11. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 9. septembra. V Tren t inu se omejuje sovražnik na artiljerijsko delo« vanje, nakar učinkovito odgovarja naša artiljerija. Po drzno proti sovražnim u-trdbam izvedenem poizvedovanju smo mogli ugotoviti, da je naše obstreljevanje torta La Corte in električne naprave vj Ruazu povzročilo znatno Škodo. V bovški kotlini je naša artiljerija sovražno kolono, ki nas je s Predela doli hotela ustaviti, prisilila, da se je umeknila. Drugo kolono, ki je od planšarske koče seve-ro/apadno od Predelskega prelaza hotela priti navzdol proti Predelu, smo potolkli i In razpršiii. Na kraški pianoii ni nobenega dogodka po-ebnega pomena. Sovražnik je tržiško ladjedelnico močno obstreljeval z granatami in je ponovno po> zrocil tamkaj požar. Nato je po-izki "»al z zapornim ognjem, kakor navadno. preprečiti gasilna dela. ki smo jih pa izvršili vkljub lemu. /■.ki) naše letalo «e včeraj zjutraj vrglo boutbe na železniško postajo »Klause« (??), zadelo večkrat in poškodovalo tudi bližnji most čez Bačo. Pripomba uredništva. — Za ne isko krajevno ime ^KSause < sploh ne vemo na Primorskem primernega kraja. Poznamo »Kluže« za »Flitscher Klause«, toda železniške postaje Klause« tudi v nemškem voJem redu ni na vsej preko-alpski progi. Od Sv. Lucije do bohinjskega predora poznamo le postaje: Podmelec, Grahovo, Huda južina in Podbrdo. Odkod je torej Cadorna dobil to nemško »Kla- Z nemško-rasKega bojišča. BERLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: 12. sept. 1915. Vzhodno bol išče. (Armadna skupina generalnega feldmaršala Hlndenbur- ga.) Na front! med Dino in Moruczem ob NJemenu so zavzeli boji na posameznih mestih večji obseg. Ponovno smo ujeli 1800 mož in zajeli pet strojnih pušk. Med Jeziorimi In Njemenom so trajali trdovratni boji ves dan. Sele danes zjutraj se je sovražnik prenehal upirati. Zasledujemo ga. Ob Zelwianki so sovražne čete predrte na več mestih. Nasprotnik je izgubil 17 častnikov in 1946 mož ujetnikov in 7 strojnih pušk. Rusko poročilo 10. t m. govori o bojih ruske garde na severi Abelov, 42 kilometrov zapadno od D vinskega; nemške čete niso bile soudeležene. Nasprotno je bila ruska garda ugotovljena severozapadno od Wilne, napadena in vržena. O zmagi dveh ruskih vojakov nad šestimi nemškimi ob ustju Zelwianke, ki je omenjen v istem ruskem poročilu, ni nemško uradno vodstvo dobilo nikakršnega poročila. (Armadna skupina generalnega feldmaršala princa Leopolda Pavarskega.) V tesnem sodelovanju z desnim krilom ar-maclne skupine Hindenburgove so bile zavzete sovražne postojanke vzhodno od Zelwe; tudi pri KoszeJah je Zelwianka prekoračena. Sovražnik je vržen na obeh straneh ceste Bereza - Kartuska - Kos-sow - Slonim. Ta armadna skupina je ujela 2759 mož in zajela enajst strojnih pušk. (Armadna skupina generalnega feld- maršs1" oI. Mack^nsena.) Naše čete na- - - « < - i_____•__. paciajo itn U')C!i MdlKil AVlVukcc . i I1U.1. Nekaj predpostciank smo danes ponoči zavzeli z naskokom. Južno vzhodno bojišče. Nemške čete so zavrnile nadaljne napade ob težkih sovražnikovih izgubah. Vrhovno annadno vodstvo. Hflpsd ruskih letel na nemško križarko. BERLIN, 12. (Kor.) VVolffov urad poroča: Dopoldne je napadlo več ruskih hi-droplanov neko nemško križarko pred Vindavo z osmimi bombami, ki so vse zgrešile svoj cilj. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno in odvedeno v Vindavo. Posadka, obstoječa iz dveh ruskih oficirjev, je bila ujeta. Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Hofer, fml. z imim bojišča. BERLIN, 12. uienika, kakor ga je zamislil hrvatski kipar in umetnik profesor Rudolf Val-dee. Veliki biskup je predstavljen v veličastni pozi in frapantni sličnosti. »Hrvatska Obrana« priporoča odboru za Stross-mayerjev spomenik, naj naroči to sijajno delo in naj reši to vprašanje čim prej. Tako bi dobil ta veliki nesmrtni mož, kakršni se le redko porajajo ined narodi in čigar spomin bo živel za vedno ne le med Hrvati, marveč med vsein Slovanstvom, svoj spomenik, vreden svoje veličine, vreden velikega narodnega dobrotnika — poleg spomenika, ki si ga je velik pokojnik postavil s svojimi nesmrtnimi deli za napredek naroda našega tu na jugu monarhije. Šentjakobski podružnici C. AL D. so darovali v počeščenje spomina pok. Avgusta Trojanska: gospodična Jelka Rapotec mesto osmrtnice v »Edinosti« K 5, mesto zahvale podružnici K 5. Nadalje so darovali gospodična Adele Amf K 2, Josip vVedam K 2 in gospa Roza Pečar K 2. Odbor se najprisrčnejše zahvaljuje! Ruski ujetniki. »Hrvatski Lloyd« pri-občuje dopis, iz katerega posnemljemo: Ogledali smo si nekoliko taborov (ruskih ujetnikov) in prepričali smo se, da so ti ujetniki dovolj dober delavni materijal, da se jih more naučiti vsakega dela, da vsaka enota reprezentira delavno enoto. Seveda se more doseči to, ako se zna žniimi postopati. Svoje delo opravljajo v zadovoijstvo in tudi oni so zadovoljni. V prvo so zadovoljni zato, ker so njihove stanovanjske razmere jako praktične, hi-gijenične in človeške. V drugo se hrana pripravlja z dveh gledališč: vorvo ceneno, v drugo okusno, dobro in obilno. Glede hrane treba jim dovoliti, da si jo sami pripravljajo, kakor so navajeni doma pripravljati si jo. Razun tega treba ljudi o-bilno hraniti, ker samo siti ljudje morejo proizvajati maksimum dela. Potem treba poleg omenjenega uvaževati, da so ujetniki v prvi vrsti ljudje, da treba torej človeški ravnati žnjimi. Treba uvaževati, da so ujetniki sestavljeni iz raznih poklicev in da jih je na gotova dela polagoma priučevati. Vojna in časopisje. V krogih italijanskega časopisja so bili — kakor posnemljemo iz nekega nemškega poročila — že doigo nezadovoljni z načinom, kakor se v Italiji izvaja cenzura. Posebno pa so bili ozlovoljeni radi razlike v kriterjih, ki so bili v različnih mestih odločlni za zaple-njenje kake vesti. Vsled tozadevnih pritožb je izdal italijanski ministrski predsednik dne 24. avgusta okrožnico do dotičnih oblasti, v kateri razlaga, da je izjave listov omejati le z ozirom na zahteve deželne brainbe. Če torej — tako poučuje okrožnica, — niso vesti take, da bi mogle resno kaliti potrebno narodno solidarnost, ali škodovati odnošajem do zaveznikov in nevtralnih narodov, ali ki bi celo mogle neposredno, ali posredno in prikrito povspeševati koristi sovražnikov, bi ne bilo ne pravično, ne modro, ako bi jih hoteli omejevati. Različnost v izvajanju bi odpravila odgovornost časopisa in bi ono vlade raztegnilo preko pametne meje, tako, da bi slednjič, vlada — mesto da bi bila cenzor škodljivih objav — postajala soodgovoren izdajatelj dopuščenih vesti, tudi takih, s katerimi nimajo misli in namere vlade nič skupnega. Nadalje opozarja okrožnica na potrebo da se ne moti začasni mir med strankami ter da se po možnosti odpravijo vse neenakosti v izvajanju cenzure. Končno poživlja okrožnica k čim boljšemu sporaz-uinljenju z žurnalisti, katerih nasvete in nazore treba kolikor le možno poslušati in uvaževati. Aii na iskrenosti te okrožnice moramo že nekoliko dvomiti, ko čujemo iz soci-jalističnega »Avantija , kako je praksa i-talijanske cenzure vse do zadnjih dni v kričečem protislovju z lepimi nazori v tej okrožnici. Čuiemo. da se pleni vsevprek tudi vesti, ki niso v nobeni zvezi z milita-ričnimi operacijami. Kar ni v soglasju z nazori vlade je — nepatrijotično. Vse, kar sme doznati ljudstvo, so ie vojne epizode. Vlada duši vsako besedo o grehih nje politike. — Podčrtana pa bodi vendar izjava ministrskega predsednika, da je v interesu države in naroda, da ima časopisje besedo tudi v takih časih. Pa naj je resno mišljena, ali pa ne — veliko resnico vsebuje vendar-ie. Slepar prve vrste. Na Reki je oblast aretirala nekega Viktorja Trouvč, ki je slepar in pustolovec prve vrste in -- »odli-čnjak« v družbi takih Ijudij. .Bil je fin in • » , Stran II.____»EDINOST« žt 2S4. ___V Trstu, dne 13. septembra 1915. eleganten gospod, ki je živel sijajno po raznih mestih in je znal se svojo premetenostjo varati tudi vojaške oblasti. Govori mnogo jezikav, iina viharno življenje za seboj, ki se je izmenjavalo med razkošjem in — ječami. Za nas je zanimiv, ker je s svojo pustolovno karijero zadel tudi ob naš Trst. Ko ie v Berolinu začutil, da mu postajajo tla vroča pod nogami, je prišel v Trst, bogato opremljen s ponarejenimi dokumenti. V Trstu je monsieur Trouvć takoj storil korake, da bi prišel v našo vojsko. Vojaškim oblastim se je predstavil za inženirja in ker so bili njegovi dokumenti — v redu. so ga prideliii enemu zrakoplovnih oddelkov v Galiciji. Trouve je bil nekoliko časa na gališkem bojnem polju kot enoletni dobrovoljec. Ker pa mu smodnik in vojni napori menda niso ugajali, je kmalo obolel. In kot bolnik je začel naglo avanzirati, ker se je sam povišava!. Ko ie prišel z drugimi, bolniki v neko gališko bolnišnico, je bil | že poročnik in se je tudi tamošnjim vojaškim oblastim prijavil kot avijatiški poročnik, ki je sestrelil drznega ruskega pilota Rostovskega. Od tu je odšel Trouvć na Dunaf, kjer se je predstavil kot vitez »železnega križa«, ki ga je dobil od nemškega cesarja — pri katerem je bil celo v avdijenci — za svoj junaški čin proti Rostovskemu. Verovali so mu. ker jc imel dokumente v redu. ter mu izplača! zaostale »častniške« plače. Pripovedoval je, da je dobil trimesečen dopust, a ker ga dunajski velikomestni šum in hrup vznemirja, pojde na jug na »od poči tek«. Dali so mu dovoljenje, da je odšel v Trst, ker tedaj ni bilo še vojne z Italijo. Tu je zopet prejel zaostale »častniške« plače, a so ga poslali na Reko, ker se je politična situvacija zaojstrovala. Na Reki ie »poročnik prježivljal »medene dni<' ter ie poznanstva, ki Jih je sklenil", znal dobro — spravljati v denar. Izvršil je mnogo sleparij. Ko se mu je zdelo, da tudi tu začenja položaj postajati nevaren, ie odiel s »soprogo« in slugo v Zagreb. Tudi tu se je, kakor predpisano, predstavil voiaškim oblastim ■or se namestil v nekem odličnem ho Ju, kjer je najel več sob. Živel je sijajno in je zna! tako imponirati, da se je marsikak zagrebški kavalir čutil počaščenega, ako je o4iični »prijateu* apelira na njegovo kaso. Hotelirja pa ie tolažil, da skoro dobi od Reichsbanke 500.00' kron. Vsled takega razkošnega življenja in večnega pumpanja ie postal končno tudi v Zagrebu sumljiv in nekega dne je izginil, pustivši v hotelu »soprogo« in slugo | kot tala. Kmalu na to pa je prišla z Reke j vest. da so vjeli nekega nevarnega sleparja in lažnega poročnika - avijatlka. Na to je redarstvo v Zagrebu prijelo > gospo« in slugo. Tudi Trouve se nahaja zopet v Zagrebu — v garnizijskem zaporu, kjer ga v spisih še vodijo kot »črnovojniškega enoletnega dobrovoljca 97. pešpoika.« Iz Zagreba ga odvedejo v Gradec, ker je tudi tam napravil več grehov. Tam se dovrši preiskava in bo v Gradcu tudi glavna razprava. Vsakako je Trouve slepar, ki po svoji predrznosti nima za sedaj para med sličnimi sleparji, ki izkoriščajo vojno za take goljufije. Pazite na otroke! Dveinpolletni Aldo Hlača, ki z roditelji stanuje v Rocolu št. 16, je včeraj popoldne splezal najprej na stol potem pa s stola na mizo, s katere je pa padel zopet tja, kjer je bil prej, namreč na tla. Pri tem si je pa zlomil desno roko za -pestjo. Mati ga je morala presti na zdravniško postajo, kjer mu ie zdravnik roko uravnal in tesno povezal. Povožen. 121ctni Artur Princiavalli, ki stanuje z roditelji v ulici dei Montecchi št. 15, je snoči okoli polisedmih na ulici sko-. čil na neki voz, a je po nesreči padel z njega in prišel pod kolo, vsled česar jc adobil več ran in prask po vsem životu, iimoidoči so ga prenesli na bližnjo rc- j irstveno stražnico v ulici delle Scuolc j love pri Sv. Jakobu, odkoder so takoj | lefonirali zdravniški postaji po pomoč.! rišedši k njemu, je zdravnik neprevi- j lemu dečku podelil namujnejšo pomoč in | a dal potem prepeljati domov. Umrli so: Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: Bedoli Ivanka, 32 let. del Solitario št. 6; Bontempo Albert, 2 dni, ul. del MoJino a vapore št. 9; Girotti Alojzij, 71 let, Kiadin št. 261; Mizzan Ivan, 61 let, ul. di Cavana št. 18; Rodella Alojzij. 4 leta, Rojan št. 1; Valentinčič Ana, 9 mesecev, ul. Media št. 17. Razne politične vesti. Angleški pacifisti in njihova — doslednost. Na prvem mestu kardinalnih zahtev angleškega društva za demokratično kontrolo je ta-Ie: »Nobena pokrajina naj ne preide od ene države na drueo, ne da bi nje prebivalstvo privolilo v to ali s plebiscitom (splošnim glasovanjem), ali na drug način. Da pa se prepreči vsako vplivanje in falzificiranje izraza volje prebi-1 valstva, zalite vajo pri tem korfteolo po nevtralcih. Zahtevajo n. pr. naj bi se prebivalci Alzacije in Lotaringije povprašali, ali žele tudi nadalje ostati pri nemški Jržavi. Zahtevajo tako, ker so preDriča-ni, da bi bil, ako bi se sprejela ta njihova kardinalna zahteva mir E-vrope trajno zagotovljen. Tega načela angleških pacifistov (pristašev miru) ne bi bilo kar odklanjati. Kdo bi hotel načelno odklanjati stremljenje po trajnem miru? Vsekako bi se dalo razpravljati o tem. Ali veselje na tem angleškem iniroljubju nam je moteno po dejstvu, da ti pacifisti niso dosledni, da i-najo dvojno mero v roki, da bi hoteli e-lim meriti z eno, drugim z drugo mero, ia. torej to miroljubje ni iskreno, marveč zavralno. Dokaz za to imamo mi tu v ližini pri rokah. Italija je napovedala Av-riji vojno z namenom, da tej poslednji dtrže Primorje in Dalmacijo, ne da bi vpraševala prebivalstvo, ie-li zadovolji ;o s tem?! Slučaj je tu celo veliko huj- ker je vendar notorična stvar, znana /semu svetu, da je prebivalstvo teh po-;rajin slovansko, oziromajo oeromni ve-jini slovansko, in je torej že.z narodnega principa proti prikloplienju k Italiji! In kaj vidimo? Vidimo, da angleški pacifisti ne le da ne oporekajo aspiracijam Italije, marveč je Anglija nie zaveznica, torej podpirateljica vojne, ki naj pridobi Iti.lin rečtr. ^okr-aiine, proti volj? vsega prebivalstva. Tu kažejo angleški pacifisti isto | neiskrenost, isto nedoslednost kakor Ita-| lija. ki se v opravičevanje svoje pohlep-! nosti po tujih deželah tako rada sklicuje; na narodnostni princip, ki ga pa hitro neče v stran, čim govori proti nje aspiracijam, kakor je to n. pr.. z našimi primorskimi pokrajinami. Na eni strani kriči v svet načelo: Italijane Italiji, na drugi strani steza roko po Slovanih!! S tako nedoslednostjo in zavratnostjo, ki ni nič drugega, nego onečaščanje, prostituiranje velikega narodnostnega principa in tudi vzvišene ideje pacifizma — se vlasti entente kompromitirajo in stav-linio v neugodno luč tudi pred slovanski-ni narodi ki hočejo ohraniti integriteto >voje zemlje in si zagotoviti svoje svobodno narodno življenje.__ Politične in Kniturdne Beležke. Nemška \ojna literatura. Vse ima svoje meje. Velika povodenj »vojne literature« vsake vrste — pesmi, člankov. brošur, slik, romanov, gledaliških i^cr itd. — se je v Nemčiji že začela gabiti, ker je naravno, da je v takih groma-*a!i velika masa stvari nevrednih in ne->trobnih. »Das literarisehe Echo« je o-ch Janil do nedavno kot dokumente vse ojne pesmi, ki so bite priobčene v dnevih listih, ali je sedaj opustil to brezu-pešno delo, ker je vojna literatura popolnoma povodenila. V rečenem listu je tudi Ferdinand v. Hornstein nastopil proti tej »epidemiji'. Piše': »Kateri učenjak bi se drznil v nekoliko dneh izraziti javno sodbo o največjih problemih, kakršnji so: razmerje med narodi in državami, cilji narodnih stremljenj, gospodarski in socijalni odnošaji med državnimi celotami danes in jutri itd.,? A glej, tu pa se take natisnjene in v masah razžirjane sodbe množe, v stotine in stotine! Kateri pesnik, ki res zaslužuje to ime, bi izdal v nekoliko tednih enega ali celo več zvezkov lirike, ki bi bila sicer sad vsega njegovega življenja?! Vprašujem: Ali ne vsebuje vsaka dobra nemška knjiga in pesem katere-koli vsebine, ali vsaka dobro naslikana mirna krajina, več patrijotizma in moči, ki v resnici utrja patrijotizem, nego večina »vojnih« knjig in »vojnih* slik?! To nemško mnenje velja tudi za naše razmere, čeprav nismo še preplavljeni z »vojno literaturo«. Nauki iz te vojne. Sedaj niti ne slutimo še, kake raznovrstne izpremembe nastanejo pa vojni v državnem življenju. Izkustva iz te vojne kažejo, koliko nedostat-kov je bilo v narodnem in gospodarskem življenju, na polju vzgoje, na polju organizacije socijalnih sil itd. Današnja vojna nas uči, na kaj vse bi bile morale misliti države, s čim računati. V Švici n. pr., kjer je vendar naobrazba na visoki stopnji, so opazili, da je n. pr. državna vzgoja nezadostna. Povprečni Švicar ne pozna svoje ustave; ni poučen o pogojih državne neodvisnosti svoje dežele, ne razume ne organizacije, ne namena državnih uredb; ne ve, kake so mu dolžnosti z ozirom na nevtralnost države itd. Th zato organizira vlada že sedaj švicarsko šolstvo in uvaja v njih vse predmete, o katerih ima gotovost, da jih vsaka priča te vojne mora znati. Istodobno se razširja pouk v vseh treh deželnih jezikih (nemškem, francoskem in italijanskem), ker je vlada uverjena, da medsebojno poznavanje jezikov, odnošajev, karakterja med narodi premaga vse spore! Kaj je najvredneje v tem vojnem času? Tako vprašuje nemška revija »Kunst-wart« ter odgovarja: »Najvredneja stvar v tem težkem času je — miren človek! Duševni mir je najvredneji. Često smo bili v nevarnosti, da ga izgubimo. Mnogokrat je lomil ta mir razvoj vnanjih dogodkov in pozabljalo se je, da morski val besni samo na površini, dočim morje samo ostaja mirno tudi tedaj, ko besni burja in se pogubljajo ladje. Miren človek je danes oporišče vseh, ki se sre-čavajo žnjim. Osvoboja, jači in odjemlje vsako tesnobo. Tudi njegova duša je razburkana, ali v globini počiva njegov mirni duh. Ohranjajte ravnotežja okoli sebe, to pomenja vzbujanje zaupanja — in tudi je vojna služba dragocena služba! Uestilz MM. Oglasil se je iz ruskega ujetništva Franc Brezovec, ki je bival v Trstu. Osem mesecev nI bilo glasu o njem, sedaj pa je pisal ženi Mariji, da se nahaja na Ruskem čil in zdrav. Komen. Odnosno na poročilo, glede tatvine pri bivšem županu J. Volčiču, javljam, da tatu niso še našli In da o njem ni nikakega sledu. Pač pa so te dni vojaki, ki so kopali zemljo za Vidonijevo hišo, našli, zakopanih 180 kronic. Kdo jih je zakopal In čegave so, ni znano. — Šolsko leto so je v našem okraju 1. septembra t. 1. začele. 2e drugič najvišje zahvalno priznanje je dobil naš goriški rojak Oskar vitez Tonkli, stotnik v 7. lovskem bataljonu. Odlikovanje. Gospa Tereza Bugatto, soproga znanega furlanskega poslanca dr. Bugatta, je odlikovana s srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Primorskih beguncev na Kranjskem je sedaj približno 15000. Posredovalnica v Ljubljani je oblegana vsak dan. Za kaplana v Solkanu je imenovan no-vomašnik Josip Likar z Otlice nad Aj^ dovščino. Padel je na južnozapadneito bojišču v bojih za vrh sv. Mihaela Josip Klanjšček iz Števerjana v Brdih, četovodja domačega primorskega polka. Najprvo se je boril v Galiciji in bil tam odlikovan, na jugu pa ga je zadela granata. Na severnem bojišču je padel goriški rojak Ivan 2nidarčič iz Skriljevega v zapadnih Brdih. Nune uršulinke iz Gorice, katerim so napravile granate velikansko škodo, kakor smo že poročali, se nahajajo deloma v Požunu na Ogrskem, deloma na Kranjskem v Ljubljani in Škofjiloki. »Lingua sconosciuta«. Nekatera pisma, ki so jih pisali begunci s Kobariškega svojcem, so bila zavrnjena in pošiljatelji so jih dobili nazaj z opazko italijanskih cenzorjev: lingua sconosciuta. Ker druga slovenska pisma v Italiji in iz Italije gredo redno svojo pot in jih naslovniki dobijo brez ovir, je jasno, da je moral imeti ona pisma v rokah kak skrajno zagrizen j cenzor ali pa je stal za njim kak »odre-| šenec« iz primorskih naših dežel in je iz- j lil svoj srd na slovenščino z opazko »lin- i gua sconosciuta«, .in odleglo mu je, ker maščevanje je sladko. Ali je kobariški župan Miklavič interniran ali ne?v Nekateri sodijo, da kobariški župan g. Fran Miklavič ni interniran, marveč da živi v Kobaridu, Ali o županu ni nikakega poročila, na pismih, ki prihajajo iz Kobarida, pa je podpisan večkrat županov brat Ivan Miklavič. Ta torej ni interniran, marveč se nahaja v Kobaridu. 50 let še ni star. Žup-nik-dekan Peternel, o katerem se je raz-našalo toliko vesti, živi v Kobaridu, morda je tam tudi župan. Iz italijanskega u-jetništva se dosedaj ni oglasil. Pomanjkanje kolkov v Gorici. C. kr. finančno nadzorništvo v Gorici, sedaj v Ajdovščini, razglaša: Da bi se odpon.oglo pomanjkanju kolkov in sličnih vrednoti v Gorici, se je ukrenilo da bodo prodajalci kolkov od sedaj naprej preskrbljeni z njimi Morebitne tozadevne pritožbe je nasloviti na c. kr. finančno nadzorstvo v Gorici, sedaj v Ajdovščini. Kje se nahaja Marija Fon z 8 letnim o-trokom Antonom; pred vojno z Italijo je stanovala v Smasti št. 33. pri Kobaridu. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Mariji F