Pcsairezna številka 10 vinarjev. Šlev.191.	V LlUbliODlV Ш, 22. OVODSla 1916.
Leto XLIV,
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nomčljo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'-
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . S. 24'— za en meseo „ . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nem61|o oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Nota novo bolno črto pri Goric! trdno. - Nool rasi nopodl odbiti. - ifopredovonle bo№Ke-
штШ tet pred Solonom.
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali s]e
prostor) za enkrat . ... po 10 ¥ za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popnst po dogovoru.
-	Poslano:
Enostolpna petltvrsta po BO vin.
Izhaja vsak dan, lzvzamšl ne« delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. avgusta. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Vzhodno od Moldave v Bukovini na višinah južnovzhodno in južnozahodno od Žabjev, kjer smo ujeli 2 častnika, 188 mož in zaplenili 5 strojnih pušk, si sovražnik zaman prizadeva, da zopet pridobi izgubljeno zemljo. Položaj se nI izpremenil. Ob železnice južno od Zielone smo vrgli sovražni oddelek. — Ob Bistrici Solotvinski in severno od Dnjestra je minul dan mirno.
Bojna črta maršala pl. Hindenburg a.
Pri Smolarinu in južno od Stobih-ve manjša uspešna podjetja.
Pri Rutki-Cereviščih so se izjalovili vsi poizkusi Rusov, da bi razširili svoje postojanke na zahodnem bregu Stohoda s težkimi izgubami za sovražnika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala pl. Hindenburg a. Napadi Rusov ob Stohodu so se izjalovili južnozahodno od Ljubešova.
Večkratni z znatnimi silami podvzeti poizkusi sovražnika, da bi razširil svoje postojanke na zahodnem bregu pri Rudki Červiših, smo odbili z velikimi izgubami zanj.
Med Zarečjem in Smolarih smo med uspešno podvzetim kratkim sunkom ujeli dva častnika in 107 mož.
Bojna skupina generala nadvojvode Karla. Naši so vzeli v Karpatih višine Ste-panski zahodno od doline Črni čeremošč. Tam in na višini Kreta smo odbili ruske protinapade.
Ob zavzetju Krete z naskokom 19. avgusta smo ujeli 2 častnika, 188 mož in zaplenili pet strojnih pušk.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKE ŠTEVILKE O NAŠIH IZGUBAH.
Dunaj, 21. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Rusko uradno
dnevno poročilo 16. t. m. obsega blazno trditev, da so ujele čete generala Brusilo-va med ofenzivo od 4. junija do 13. avgusta na bojni črti od Pripjeta do rumunske meje 7757 častnikov in 350.845 mož. Pred vsem se ne more odreči statistikom ruskega generalnega štaba pohvala, da so popolnoma natančni. Prvovrstno dejanje je, to se mora reči, da se v času bojev, ki plu-skajo sem in tja, doženc število ujetnikov do zadnjega moža. To sovražno točnost z natančno 350.845 možmi pojasnuje sledeča okolnost: Rusi zakrožijo vedno število ujetnikov na stotine ali tisoče. Polk na pr. javi namesto 143 — 200 ujetnikov. Iz tega prebitka se pokažejo potem neizmerne razlike od dejanskega števila ujetnikov. Da se odvrne pozornost od teh spletk, se potem v uradnem poročilu prej na stotine in tisoče navzgor zaokrožene številke povišajo še na enomestno število; v tem slučaju 350.000 na 350.845. To velja tudi za netočne podatke o vojnem plenu. Če se številu napovedanih ujetnikov prištejejo še mrtveci in ranjenci, bi morale po merilu Brusilove statistike na tej bojni črti, če bi bila redno zasedena, izginiti posadke vseh odsekov v celoti. Temu nasproti pribijemo splošno znano dejstvo, da se od Pripjeta do rumunske meje veliki sovražni premoči mogočno upira železen zid naših bojnih črt in pridobiva v težkih bojih celo na več točkah na prostoru. Če bi hoteli kar verovati izjemoma ruskim uradnim poročilom, bi si morali protislovje med navedenim dejstvom in trditvijo Rusov to-le tako tolmačiti, da nam da na razpolago Brusilov v odločilnih trenutkih večino svojih ujetnikov za obrambo naših bojnih črt.
VELIKI BOJI BODO TRAJALI LE šE ŠEST TEDNOV.
Bern, 21. avgusta. Vojaški kritik Gauloisa piše: Ofenziva zaveznikov se sicer vedno bolj razvija, a misel, da se bo kmalu odločilo, je nespametna. Če ne bodo nastopili kaki popolnoma nepričakovani dogodki, ne bi mogli Rusi, četudi na-pno do skrajnosti svoje sile, doseči drugega, kakor da zopet pridobe del tistih 6trategičnih postojank nazaj, ki so jih iz'-gubili leta 1915., a za to razpolagajo le še s šestimi tedni časa, ker bo potem deževje omejilo vojne operacije. Ni pričakovati, da bodo pred bodočo pomladjo zaključili operacije.
PRI ZLOTI LIPI.
Genf. Iz Petrograda: Armada generala Šerbačeva se obupno vojskuje v strašnem sovražnem ognju ob Zloti Lipi. Prekoračenje te reke spada med najstrašnejše dogodke sedanje vojske. Šer-bačevi vojaki morajo ob celi reki v sovražnem ognju brez vsakega kritja vedno in vedno poizkušati, cla bi prekoračili reko. Rusi hočejo za vsako cc-no ne glede na izgube izsiliti prehod čez reko.
PRED NOVIMI BOJI V VZHODNI GALICIJI.
Berlin, 21. avgusta. »Lokalanzeiger« piše: V vzhodni Galiciji je že nekaj dni mirno, a ne smemo se varati, da se bodo razvili tam novi, zelo siloviti boji.
VELIKANSKE IZGUBE RUSKE GARDE.
Stockholm, 21. avgusta. Iz zanesljive strani se poroča o velikanskih izgubah ruske garde pri Stanislavovu, kjer so radi prisiljenih brezpametnih napadov najslavnejši petrograjski gardni polki toliko trpeli, da so jih morali izločiti iz boja. Po ruskih poročilih je izgubil Semanov gardni polk 43 častnikov in 3761 mož, gardni dragonski polk je izgubil 31 častnikov in 1679 mož, moskovski gardni polk 56 častnikov in 3078 mož, Pavlov gardni polk 61 častnikov in 3157 mož in finski gardni polk 78 častnikov in 2648 mož. Ker so se nahajale gardne čete že en teden v ognju in ker rekrute šele zclaj pridelujejo, bodo gardni polki pol leta izločeni iz boja.
CesorsKa slavnosl v Luhlinn.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Lublin, 18. avgusta 1916.
Prvikrat se jc praznovala slavnost rojstnega dne našega sivolasega vladarja v stolici za avstrijsko-ogrsko okupirano ozemlje na Rusko-Poljskcm. Izmed mnogih slovesnosti, ki so se ta dan praznovale po celi Avstriji, pride na odlično mesto slovesnost v Lublinu, v mestu, ki leži nedaleč od kraja, kjer se sinovi presvetlega Franca Jožefa borijo za obstoj in nadaljno blagostanje domovine Avstrije. Na večer 17. avgusta jo bilo celo mesto slavnostno razsvetljeno, jedno poslopje se je kosalo z dru-
LISTEK.
Pol П9 Krn.
Alice Schalek poroča v »Neue Freie Presse«:
Moja pot na najstrašnejše pozorišče med vojnimi gledališči, na krnsko pogorje, se je začela kakor nekoč neki poletni izlet v prekrasnem bohinjskem hotelu, na bregu otožnega malega jezera. Nič ne spominja tu človeka na vojno — k večjemu neobičajni mir v planinskem hotelu.
V ranem jutru, ob 5. uri, odrinemo. Vožnja ob jezeru skozi visokodebelni molčeči gozd že vzbuja ono čudno vojno slutnjo, ki jo občutiš povsodi v teh samotnih pokrajinah ob robu vojne. Do tu sem je vse teorija in domišljija. Rezka resničnost se začenja brez prehoda tam, kjer se začne trpljenje. Seveda, tako dojmljiv in očiten ni vsak vhod k fronti, kakor je vzdvig na Krn. Z zgornjega konca Bohinjskega jezera te dvignejo namreč v odprtem zaboju, ki visi na žični vrvi, tekom šestih minut 500 metrov visoko. Skalna stena in dolinska tla tvorita pravi kot, vrv, ki je brez vsake pretirane, v mirni dobi običajne rah-
ločutnosti napeta v ravni zračni črti navzgor, pa tvori hipotenuzo.
Srečen slučaj je nanesel, da se je vodja planinske reševalne službe v krnskem ozemlju ravno danes vračal s svojega dopusta, in tako sva se skupaj vozila po tej čudni poti, on dvajsetič, jaz prvikrat. Kakor velikokrat v Ameriki, sc odkupi tu možnost, da se hitro dospe na kak cilj, z nevarnostjo, da se enkrat kaj pripeti. Ampak tu se doslej še nikoli ni nič pripetilo, in tisočem težko obloženih mož je to dvigalo olajšalo trud.
Vedno bolj se odpira med vožnjo razgled po Bohinjskem jezeru z njegovimi na debelo nakupičenimi jutranjimi meglami, ki so za krnsko pogorje tako usodepolne. Te megle se plazijo vsako jutro po skalovju navzgor ter obleže na vrhovih. Gori sc srečajo z jadranskimi meglami, katerim je Krn prvi zid na njihovi poti na sever, in to podvoji njihovo vlažnost. Dež, sneg in večna oblačna kučma so posledice tega srečanja. Zgolj klimatično jc Krn najbrez-upnejše bivališče ob Soči. Kjer konča dvigalo, se začenja žična železnica, s katero se pa vozijo samo zelo flegmatični in hladnokrvni ljudje, katerim ni nič, ako kdaj za pol ure obvise v zraku nad globokim prepadom. Za nas so pripravljene tovorne živali, ki začno s svojo oprezno vztrajnostjo
stopati navzgor. Čudovita cesta je seveda vojno delo — saj je bil Krn preje malone terra ineognita — delo tehničnih čet. Ti vojni tehniki so izvršili na soški fronti nadčloveška dela. Ker mora začasa vojne večina tega ostati tajnega, po vojni bo pa skoraj vse takoj propadlo, ne utegne svet nikoli zvedeti, kaj se pravi tu dovajati četam vse potrebno. Čete v ospredju imajo izvršiti samo dejanje, toda tiste, ki vzdržujejo zvezo z zaledjem, nosijo razen tega na svojih ramah še breme skrbi.
Na visokih drogovih, ki stoje ob cesti, so kot kažipoti pritrjeni rdeči prečniki, nagnjeni v smeri poti. Pozimi leži sneg že tu doli šest metrov visoko na cesti; in ker potem ne izginejo samo cestni nasipi, marveč ne ostane tudi nobene sledi o njeni črti, ne bi se bilo mogoče orientirati brez teh znamenj. Pri teh neštetih, skoraj enako visokih kopah in skoraj enako globokih kotanjah ni nobenega razločnega vspe-njanja in padanja — saj je krnska grmada najsevernejša gora s kraškim značajem. Med višinami se v velcumetno izpeljani lahni napetosti vije cesta navzgor; spremlja jo obrambni zid proti plazovom, ki od-kazuje nizdol drsečim snežnim masam druga pota nego preko ceste. Ker pa padanja , kamenja na noben način ni mogoče preprečili, se cesta, kadar groze plazovi, kljub |
clim v okrašenju oken in morju lučL Posebno se je odlikovala gubernija (poslopje, kjer vladuje gubernator) in magistralno poslopje. Na pročelju guber-nije je visel velik baržunasti prt s ce-i sarskim orlom v sredi; pod njim pa z velikimi črkami napisani letnici 1830 — 1916. Na posameznih oknih so bili orli vseh avstrijskih kronovin, obdani od mnogih sveč. V sredi pročelja pa je stal doprsni kip cesarjev v naravni velikosti, bengalično razsvetljen.
Cela glavna ulica (Krakovsko predmestje) je bil semintja preprežena z lampijoni, kar jc napravilo utis nekakega čarobnega mesta. Godba je svira-la, spremljena ocl tisočerega občinstva, lepe koračnice, med temi »Prane Ev-gen«, »Radecky« in druge podobne.
iNa jutro 18. dne je bila ob 6, uri budnica. Poslopja vsa s poljskimi narodnimi in avstrijskimi zastavami okrašena. Ob 9. uri je v garnizijski cerkvi (prej ruska katedrala) daroval stolni kurat slavnostno s».. mašo, pri kateri je bil navzoč med drugimi ves generalni štab z guvernerjem na čelu. Po sv. maši pa je bilo defiliranje. Na čelu vseh častnikov je stal Nj. ekscelenca guverner Kuk in prijazno odzdravljal mimokorakajočim četam. Pri tem pa je igrala godba in zaključila s cesarsko pesmijo, ki se morda ob istem času glasila po mnogih krajih mile Avstrije in prisegala nadaljno zvestobo in ljubezen do našega ljubljenega vladarja Franca Jožefa I.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. avgusta. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba) pl. Hofer, fml.
Izpred Gorice.
Goriško, dne 19. avgusta 1916.
Zadnje dni se* vrše boji za naše po» stojanke, ki tvorijo vrata v Trst in Vipavsko dolino, z vso besnostjo. Vso glavno svojo moč so vrgli Lahi proti komenski planoti, posebno pri Lokvici. Tu napadajo noč in dan. Tucli na drugi fronti se vrše srditi boji, vendar v masah napadajo Lahi drugod le v presledkih. Posebno ljut je bil topovski bob-
temu zapre. Potem je treba navzdol in navzgor po aškim dolinam podobnih gorskih lijakih. In ker konji ne morejo po teh snežnih stezah, se mora vse, vse znositi na človeških hrbtih. Približno 1400 metrov visoko je na prvi etapni postaji najvišje ležeča bolnišnica. Do sem doli treba ranjence nositi. Tu stoji tudi ogromni zavod za topljenje snega, odkoder se mora potem nositi voda navzgor, deloma pa nosijo gori kurivo in potem sami kuhajo sneg. Cesta vodi na prelaz. PocI prelazom opazim prvo postajo, kjer sc menjavajo nosilci bolnikov, Temu ni treba veliko dostavljati. Omeniti je vredno le to, da so bile tudi te barake popolnoma zasnežene, enkrat jih je sneg celo docela stri. Vrla hrabra saniteta, ki je vztrajala, dokler sc ni podrl zadnji tram, je še telefonirala doli zadnje naznanilo, nato si pa napravila pot na prosto skozi streho. Četovodja je privezal svoje ljudi na vrv, da bi se v strašnem snežnem metežu kateri ne izgubil. Cela onemogla človeška veriga jc šla pa v napačni smeri in planinska rešilna patrulja jo je našla v zadnjem hipu, ko se je že bližala smrt, zmrznenje. Ta dogodek mi je povedal moj spremljevalec, ker ga jc postaja slučajno spomnila nanj. Na i stotine enakih slučajev se je pripetilo v strašnih osmih mesecih krnske zime.
(Dalje.*
fcsi- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-here. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
neti ogenj na komenski planoti sinoči med dežjem. Zlasti so posegli v akcijo metalci min. Italijani so povsod z velikanskimi izgubami odbiti. Posebno zadovoljstvo je vzbudil zadnji naš uspeh pri Deskljah.
Italijanski aeroplani so nas v četrtek posečali gosteje. Včeraj in danes jih ni bilo.
Naš položaj na Goriškem ugoden.
Goriško, dne 20. avg. 1916.
Položaj naše armade pred Gorico je danes, ko to pišem, ugoden. Lahko trdimo z mirnim srcem, da napravijo Italijani lahko križ svoji ofenzivi. Značilno je, da je bila evakuacija nekaterih naših vasi ob fronti, ki je bila že odrejena, včeraj zvečer preklicana.
Včeraj ponoči na bojišču le zmerna kanonada. Italijanskih letalcev tudi danes še ni bilo. Tudi naših vasi v Vipavski dolini Italijani niso obstreljevali.
Nova črta na Goriškem.
Dopisnik lista »Deutsches Volks-blatt« poroča z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Proga južne železnice Opčina-Nabrežina-Trst, ki pelje večinoma po globokih zasekali in je bila že ob začetku vojske izpostavljena laškim topovom, se je sedaj še bolj približala sovražnemu ognju. Ker pa je Opčina še z drugo progo in poleg te tudi z električno železnico zvezana s Trstom, ne bi tudi ustavitev železniškega prometa na progi Nabrežina-Trst imela nobenega vpliva na promet s Trstom. Trst sam je od najbližje laške pe-postojanke oddaljen le še vedno nad 20 km in ni zato danes prav nič bolj ogrožen, kot je bil v začetku laškega napada pred 15 meseci.
Odstavljeni laški poveljnik.
Rim, 21. avgusta. Uradni list poroča: Generalni poročnik Frugoni je odstavljen. Bil je višji poveljnik druge skupine, ki operira severno od Gorice. — podpolkovnik Lace, poveljnik nekega pešpolka, je pri Gorici padel.
Zadnji napad na Benetke.
Lugano, 21. avgusta. Pri zadnjem avstrijskem napadu na Benetke je bila popolnoma porušena predilnica »Cotonificio Veneziano«, kjer je bilo zaposlenih tisoč delavcev.
Avstrijski vojni ujetniki italijanskega po-koljenja v Rusiji določeni za italijansko bojno črto.
Stockholm, 21. avgusta. Iz Petrograda se javlja: Italijansko vojno poslaništvo se je podalo v ruski ujetniški tabor, da izvede transport avstrijskih vojnih ujetnikov italijanskega pokoljenja na italijansko bojno črto.
Ministrski posveti v Italiji.
Lugano, 21. avgusta. Ministrski predsednik Boselli se je vrnil v Rim. V soboto se je razgovarjal z zunanjim ministrom, z | vojnim ministrom, s prometnim ministrom j in z ministrom brez portfelja. V ministrskem svetu v torek ali sredo se bodo posvetovali o stvareh, ki tičejo ukrepov za pomoč po potresu prizadetih.
London, 21. avgusta. (K. u.) Minister Runciman se je vrnil iz Italije.
Barzi o zavzelju џтт prekosijo.
Znameniti italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini tako-le opisuje osvojitev goriškega preamostja:
Je-li res? Smo-li prišli čez? Ali smo res razbili v prvi napadalni črti strašni nasip, ki nas je toliko časa zadržaval na pragu Gorice? Ali res udiramo v ono grozovito predmostje, ki je bil eden najmočnejših okopnih taborov v Evropi?
Kakor pijani smo, zdi se nam, da sanjamo in še vedno sledimo temu besnemu gromenju s strahom in veseljem. V svojem strahu smo še negotovi, če ne bomo zaslišali gromenja kmalu zopet v bližini. Preveliko smo upali in preveliko trpeli nasproti tem strašnim, s krvjo napojenim goram, da bi tako dolgo pričakovani uspeh ne imel nekaj neresničnega, nekaj prevelikega in prelepega za nas, da bi mogli verjeti v njegovo resničnost. Podrobna poročila še manjkajo, a v prašnem zraku bojišča leži radost in nas omamlja.
V petek, 4. avgusta, smo zastavili prvi udarec. Bil je prevara. Hoteli smo sovražnika spraviti v negotovost, kje nameravamo napasti. Njegovo pozornost smo obra-časi sedaj sem, sedaj tja s počasnim oblegovalnim bombardiranjem. Ob 4. uri zjutraj je bil naš ogenj zelo živahen. Posebno v tržiškem pasu. Gromenje topov je trajalo cel dan. Zvečer je razvila naša infan-terija krepak napad vzhodno od Tržiča in v naskoku osvojila višine, za katere so se bili btli tako vroči boji. Zadržala je prve protinapade sovražnika. Toda ponoči jc vrgel sovražnik nove čete v ogenj. In naši so morali v svoje izhodne črte nazaj. Na naši strani je šlo za demonstracijo in la se nam je bila posrečila. Videti jc bilo, kakor da smo doživeli neusoeh, Moč avstrijske
protiofenzive je pokazala, da je zbral sovražnik v onem odseku sveže moči.
6. avgusta pa je buknil vihar italijanske artiljerije na ceii fronti pred Gorico, od Sabotina do morja. Ob 8. uri je delovalo več sto baterij. Le malo strelov je z vidnim uspehom zadevalo v sovražne postojanke. Naloga artiljerije se je zdela nerazumljiva. Človek bi bil mislil, da strelja tja-vendan. Granate so eksplodirale v daljavi. Zadevali smo sedeže sovražnih poveljstev, opazovalne postaje, razdirali glavne točke telefonskih zvez, iskali živčnih vrvi bramb-ne črte, napadali sovražnika v obraz in na glavi, slabili njegovo organizacijo tam, kjer je najobčutljivejša in ima največjo življenjsko moč. Mešali smo sovražnika in ga skušali omrtviti, še predno smo ga mogli zadeti v njegovih bojnih sredstvih. Sovražnik je le malo odgovarjal in njegov odgovor je bil negotov. Ob desetih je ponehal ta strašni nastop k boju. Ogenj je dobil drugo smer. Doslej so bile avstrijske postojanke zjutraj v senci. Sedaj pa jih je obsijalo solnce. Nebo je bilo jasno, zrak izredno čist. Sovražnikovi prekopi so se ostro razločevali po gričevju. Nenadoma je prišlo življenje in gibanje v sovražni tabor. Tisoči granat in mirijade eksplozij so dajale sovražnim postojankam vzburkano, prelivajočo se, neverjetno in grozo vzbujajočo sliko, Buknila jc fantastična nevihta. Zemlja je zatrepetala. Beli, žolti, sivi in rdečkasti oblaki — kakoršna sta že bila razstrelilna snov in kaiiber — so se dvigali kvišku. Po cele minute so zginile bombardirane višine pod oblaki. Strašna igra nam je še v spominu izza avstrijske ofenzive na Tridentinskem. To je peklo, kateremu se sami poizkušamo upirati. Ali se bodo tudi Avstrijci upirali? Gre za to, da porušimo utrdbe, zgrajene v dolgoletnem delu.
Sovražnik je skoraj popolnoma ustavil ogenj, da bi ne izdal svojih baterij. Svoja brambna sredstva hrani za trenotek, ko se približa napad. Morda sovražnik ni verjel na neposreden napad. Nato se je začel boj iz bližine, spopad množic. Nenadoma se je zbudil sovražni artiljerijski ogenj. Bii je izredno intenziven, besen, sovražni šrapneli so vršali na gosto kakor toča. S polnimi pergišči nas obmetavajo. Stoj! zadoni našim, Ne, ne, zmirom naprej, naprej! Šrap-nelska toča postaja čimdalje gostejša. Napad se vrši v pravcatem ognjenem viharju. Bojišča ni več mogoče pregledati. Preveliko je, presilno. Na Sabotinu so naši udrli v sovražno črto, še predno se je mogla avstrijska artiljerija v tem odseku orientirati, Dočim je sovražni bombardement divjal nad Podgoro, smo v jurišu vzeli Kal varijo, Dočim se je vnel boj za Oslavje, smo šli proti Pevmi. Naš napad na vrh Sv. Mihaela je olajšal prodiranje v ravnino. Gorice ni več videti. Gosti oblaki pokrivajo reko. Na njenih bregovih divja boj.
Boji oa zistie.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 21. avgusta. Veliki glavni
stan:
Odbili smo severno od Somme več sicer krepkih napadov sovražne pehote, ki sicer n:so bili v zvezi eden z drugim, na Ovillers in Pozieres, zahodno od gozda Foureaux in ob cesti Clery-Maricourt kakor tudi napade z ročnimi granatami pri Maurepas severnozahodno od utrdbe Thiaumont.
Na desnem bregu Moze smo zadržali s topniškim ognjem na napad pripravljenega sovražnika v njegovih jarkih, pri utrdbi sami in pri Fleury smo z ognjem pehote in strojnih pušk postreHli močne čete za mednje ročnih granat.
Uspela niso številna podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Sunki nemških patrulj so se posrečili severnovzhod-no od Vermelles pri Festubert in pri Em-bermenil.
V	Argonih na obeh straneh živahen boj z minami. Na višini Combres smo zrušili z razstrelbo sovražno postojanko v znatni obsežnosti.
XXX
Pri Ostende smo uničili z ognjem neko angleško morsko letalo in neko fran-cosko letalo.
V	zračnem boju je padlo južnovzhod-no od Arrasa neko angleško dvokrilno letalo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
20, avgusta ob 3, popoldne. Ob Somme je bilo ponoči mirno.
Na desnem bregu Moze so Nemci ponoči živahno delovali. Po krepkem obstreljevanju, ki je trajalo več ur, so večkrat poizkusili zopet vzeti Fieury. Vsi napadi, med njimi najbesnejši, so se zlomili v našem ogniu. Ncmci so imeli izdatne izgube in so nam prepustili ujetnike. Neki drugi nemški napad severnozahodno od utrdbe Thiaumont smo zadržali z zapiralnim ognjem.
Ob ii. ponoči. Naše čete so se polastile severno od Somme po sovražniku močno utrjene šume med Guillemon.tom .in
Mattrepasoin. Znatne množine blaga smo zaplenili. Naše baterije so na celi bojni črti ob Somme zelo delovale. V odseku Fleury je sovražnik živahno obstreljeval vas.
Priprave velike angleŠko-francoske ofenzive ob reki Somme.
Rotterdam, 21. avgusta. Neki angleški list obvešča o pripravah velike angleške ofenzive ob reki Somme:
Zgradili so železnic v dolžini 5000 km, da se je olajšal privoz streliva, čet, ranjencev; položile so se tračnice na vseh glavnih cestah, iznova so se gradile ali oja-čevale železniške proge in mostovi.
Zbrali smo 1,200.000 vojakov, ki jih je podpiralo pol milijona pomožnih delavcev, zdravnikov, železničarjev in zgradi-teljev mostov.
Vsa pokrajina se je napolnila s skritimi topovi najnovejše vrste, med njimi več 38 cm možnarjev.
Zgradilo se je na celem bojišču telefonsko omrežje, izpopolnjeno z omrežjem brzojavnih žic, postaj, vojnih lazaretov.
Povsod so zakopali strelivo, živila, zdravila, da dobe čete kjerkoli brez truda povsod granate in živež in se tako izognejo navadne transportne službe.
Skrilo se je velikansko nakopičenje čet za bojno črto.
Izstrelili so en milijon granat že prvi dan na bojni Črti 134 kilometrov.
In uspeh?
Ofenziva ob Somme.
Bern, 21. »Petit Parisien« izjavlja: Počasnost francoske ofenzive ob Somme povzroča izključno velika premoč nemške artiljerije. Ne bilo bi pa prav, če bi se vsled položaja vznemirjali, ker je francoski generalni štab zelo gotov svoje stvari,
Angleške izgube ob reki Somme.
Basel, 21. avgusta. Angleški uradni izkazi izgub navajajo od 1. do 15. avgusta 2898 častnikov, med njimi 760 mrtvih; dalje 61.222 mož, med temi 12.300 mrtvih. Od 1. julija dalje so Angleži izgubili 210.810 mož mrtvih, ranjenih ali pogrešanih.
Veliki vojni svet.
Rotterdam, 21. avgusta. General Pau je došel iz Rusije v Havre, od tam je odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil v četrtek velikega vojnega sveta sporazuma.
Proti Solunu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. avgusta. Veliki glavni stan:
Južno in južnovzhodno od Florine smo pridobili goro Vič ln pobočje Ma-lerku, vzhodno od Banice smo vzeli z naskokom srbske postojanke na Malki Nidži Planini .
Vsi napori sovražnika, da bi zopet pridobil Dzemaat Jeri, so ostali brez uspeha.
Pri Ljumnici smo odbili slabejši sovražni sunek.
Živahni boji s topovi južnozahodno od Borjanskega jezera.
Vrhovno vojno vodstvo,
XXX
Na solunski bojni črti so sc vnovič dosegli znatni uspehi. Ločita se dva odseka. Na prostoru pri Florini sta vzeti Bikli-sta in Bresnica (oba kraja ležita 17 km južno od Prespaškega jezera), dalje višina Vič (2065 m), dalje vzhodno greben Mala Reka in kraja Eksisi in Banica ter višine Malka Nidra. 1608 m visoko Ozemat-Jeri smo obdržali kljub močnim napadom.
Na prostoru južno od Demir-Hisarja in Seresa so Bolgari prestavili svojo črto na vzhodni breg Strume in drže fronto od Butkovskega jezera do Tahinskega jezera. Od tu do Soluna je le 60 km. Če vzamemo, da je Sarrail napravil zunanjo utrdbeno črto v okrožju najmanj 15 do 20 km, imajo Bolgari en dan do teh utrdb.
Nemško-bolgarska ofenziva.
Lugano, 21, avgusta. Nemško bolgarska ofenziva proti Solunu povzroča posebno francoskim in italijanskim listom, ki so brez dvoma tolmači svojih vlad, velike težave. Obotavljali so se, preden so jo sploh omenili, in se branijo priznati, da ne določa dogovor volje Sarraila, kar so pričakovali. Ker jih skrbi, da bi lahko bili popolnoma razočarani vsi upi na Rumunijo, izkušajo hitro trositi napačne govorice; na primer da divja vstaja v Albaniji ali pa, da bodo izpraznili Lvov. Milanski listi tudi naglašajo, da stališče Grške nikakor ne odgovarja pričakovanju, ker navzoči močni kontingent, ki šteje vsaj 10.000 mož, ni preprečil, da bi ne bili Ncmci in Bolgari prekoračili gorske meje celo na takih točkah, ki so izvrstno utrjene.
Bolgarija naznanila Grški, da se je ofenziva pričela.
Aiene, 20. avgusta. (Kor. tir,) Reuter: Bolgarski poslanik Pasarov je obvestil ministrskega predsednika, da se je pričela bolgarska ofenziva z zasedbo več strate-
gičnih točk na grškem ozemlju. Zaimis je prišel popoldne h kralju. Poslanika Anglije in Francije sta vprašala danes Zaimisa, kaj namerava ukreniti vlada z ozirom na dejstvo, ker beži v Macedoniji prebival stvo pred Bolgari na vse strani.
Italijani se izkrcali v Solunu.
Solun, 21. avgusta. (Kor. ur.) Agence Havas: Italijani so se pričeli včeraj izkr-cevati, Pred četami je korakala godba zaveznikov; Italijane so spremljali francoski, angleški in ruski oddelki.
GospodarsKi položaj v Croigorf.
Cetinje, 21, avgusta. (K. u.) Ko so
vkorakale naše čete v Črnogoro, se je otvorilo vojaški upravi tudi v gospodarskem oziru izredno široko polje dela. Znatne množine blaga so se iz monarhije uvozile v Črnogoro in so se tako pokrile skoraj normalno potrebe prebivalstva. Po deželi so krožili znatni zneski popirnega šele med vojsko izdanega denarja, ki so mu vedno manj zaupali. Te neredne denarne razmere smo odstranili. Po vojski upravi kolkovani perperboni se sprejemajo v razmerju dveh perperbonov = 1 krono; črnogorski trdi denar se sprejema v popolni imenski vrednosti. Tudi gospodarsko slabejši si lahko nabavi v vojaško organiziranih okrožnih in filialnih! vojaških skladiščih potrebna živila po urejenih cenah. Moratorij, ki še obstoji, bo odpravljen 1. novembra. Carina in davki se niso veliko izpremenili. Z ozirom na gospodarski položaj prebivalstva vojaška oblast veliko zaostalih davkov ni iztirjala. Končno še opozarjamo, da so se monopoli, ki so obsegali do zdaj le tobak, sol in cigaretni popir, razširili tudi na petrolej in na užigalice, da se pri nakupu ščiti prebivalstvo proti navijanju cen.
Vo ivno gibanje na Grškem.
Atene, 19. avgusta. (K. u.) Reuter poroča, da so se Grška in ententa glede oblegovalnega stanja med volitvami v Macedoniji sporazumeli, da ententa dovoli prosto pot kandidatom, svobodo časopisja in shode v zaprtih prostorih; časopisje pa so ne sme aktivno udeleževati volivnega boja in ne sme napadati vlad entente.
RomoDSKe priprave.
Ženeva, 21. avgusta. Atenske vesti pravijo, da je Rumunija poklicala z dopusta častnike in moštvo, rekvirirala železniški materijal na vseh progah in milita-rizirala železničarje.
Rumunija in Bolgarija.
Bukarešt, 21. avgusta. (K. u.) Steagul skuša vsak dan dokazati, da bi bila vojna na strani entente proti interesom dežele. Danes se peča z vojno proti Bolgariji: Morda je v interesu Rusije, da stre Bolgarijo in da dobi prosto pot do Carigrada. Pa kaj pomaga ta poraz Bolgarije Rumuniji, ko pa rumunske zahteve ležijo v Karpatih. Hkrati voditi vojno proti Bolgariji in osvojiti si Sedmograško ni mogoče. Rumunski ru-sofili to uvidevajo in zato zahtevajo, da naj se Rumunija loti Bolgarije, ker bi ji ententa dala Sedmograško za plačilo. Pozabijo pa, da bo ententa tudi v slučaju zmage delila samo tiste dežele, katere bodo zavzele njene armade. Sed-mograška pa je gotovo prav zadnja dežela, katero bi si ententa osvojila. To deželo bo tudi ob mirovnih pogajanjih imela v svojih rokah današnja lastnica, ki je ne bo hotela dati. Ni verjetno, da bi ententa, ki bo imela opraviti dosti sama s seboj, kotela začeti novo vojno, da Rumunija dobi Sedmograško. Vojna proti Bolgariji je tedaj blaznost in narodna nesreča, pri čemer je treba še pristaviti, cla bi ljudstvo ne bilo navdušeno zanjo.
Berlinski glas o Rumuniji.
Berlin, 21. avgusta. Sicer dobro poučeni krogi pravijo, da ni pravilno mnenje, da sc bo Rumunija odločila v bližnjih dneh, in sicer za entento. Mora se domnevati, da sc vlada še ni zavezala ententi. Poslanika osrednjih sil sta govorila jasno in to morda ne bo brez vpliva na bodoče dogodke. »Miinchener Neueste Nachrichten« pa pišejo, da ne bodimo preveliki optimisti,
Rumunija in Rusija.
Berlin, 20, avgusta. »Nowoe Vremja« poročajo o živahnih pogajanjih med Petro-gradom in Bukareštom. Vendar Bratianu vso stvar namenoma zavlačuje in se zaenkrat noče vezati. — »Dreptatca« poroča, da je Rusija zaplenila vse rumunsko blago v Besarabiji,
Rumunska vlada.
Bukarešt, 19. avgusta. (K, u.) »Inden-
pendance Roumainc« zelo ostro nastopa proti gotovemu časopisju, ki z neprestanimi vestmi o najdbi bomb skuša držati ljudstvo v trajni napetosti.
Bukarešt, 21. avgusta. Prihodnjo sredo se vrši ministrski svet o zunanjem položaju. — »Opinia« izve, da je razmerje med Bratianujem in entento zopet nekoliko bolj napeto, ker Bratianu zahteva preveč.
Berlin, 20. avgusta. »Vossische Zei-tung« poroča, da je razpoloženje v Bukareštu bolj mirno. Iz dobro poučenih krogov se sliši, da v prihodnjih treh tednih ne pride do nobenega važnega sklepa.
Dosedanji uvoz v Rumunijo, Bukarešt, 19. avgusta. (K. u.) Do 1. avgusta je prispelo 72 Carmen-vla-kov s 2073 vagoni in 20 ladij. Vlaki so pripeljali blaga 35У2 milijona kg v vrednosti 28 milijonov le je v.
TnrClja v vojski.
poroč'lo z 20. avgusta, ki ga v popolnem obsegu vzdržujemo. Plod domišljije je, kar trdi poročilo angleške admiralitete, da bi se bilo umaknilo nemško visokouiorsko brodovje pred bojnimi silami angleškega visokomorskega brodovja, katerega nismo nikjer videli.
Pred važnimi ilcooiiki m morju.
Ymuiden, 21. avgusta. (Kor. ur.) Parniki, ki so se vrnili v Ymuiden poročajo, da so srečali v soboto ob 5. uri zjutraj dve skupini Zeppelinov in 14 do 16 nemških vojnih ladij na 24° 6' severne širine in 4° 55' 6" vzhodne dolžine. Skupino ladij so tvorile križarke, ena lahka križarka in več torpedovk Nemci so križarili v zahodno severno zahodni smeri.
+ Zvonovi ln zavarovalnina. Veleč. župne urade se opozarja, da je zavarovalnino za zavarovanje zvonov proti požaru in razpoku, dokler isto no vzame vojaška oblast, plačati kakor do sedaj. Kakor hitro pa vzame vojaška oblast zvonove, naj se blagovoli to takoj javiti zavarovalnicam, da se zavarovanje uredi.
—	Umrl je na Dunaju etne 1». t. m. podmaršal Gjuro pl. Tomičič od Rečice, star 75 let, doma iz Like na Hrvaškem.
Pogreb rajnega g. župnika Jakoba Ferjančiča na Slapu se je dne 13. avgusta lepo izvršil. Vkljub temu, da se je vršil pogreb v nedeljo popoldne, se je udeležilo pogreba 13 duhovnikov in obilna množica ljudstva. Pokoj njegovi duša! Bil je zadnje dni večkrat previden s svetimi za» kramenti.
—	Vipava. Dne 18 avgusta smo dobili težko pričakovani dež. Nekaj pridelkov se bo še popravilo. Da bi nam le burja ne posušila polja. Letos nam je namreč po vsakem dežju burja v par urah polje tako izsušila, da ni dež nič zalegel. No, po zimi imamo burjo še dosti radi, po leti pa nam dela preveč škode. — V Logu pri Vipavi se je pobožnost dne 15, avgusta jako lepo izvršila. Običajnega šundra zunaj cerkve ni bilo skoraj nič, tem več pa se je opravilo molitve in prejelo sv. zakramentov. Pridno so pomagali gospodje iz Gorice. — Vsled vojnih dogodkov je bilo treba domače pokopališče razširiti. Pod spretnim vodstvom g. barona Maasburga, gen. maj. v pok., se delo bliža koncu. Pokopališče bo lično ograjeno in jako lepo razdeljeno. Grobovi se žal dan za dnem množe. Na treh spominskih ploščah bodo ovekovečena imena v Vipavi umrlih bojevnikov.
—	Padel je dne 15. t. m. v zračnem boju z nekim laškim letalom nad Komnom, najboljši hrvatski biciklist Franc Gregi. Pokopan je na pokopališču v Komnu.
—	Po smrti odlikovan ptujski Slovenec. Cesar je podelil zlato hrabrostno svetinjo ob Soči padlemu vrlemu našemu pristašu Francu Brcnčič (brat državnega poslanca Brenčiča) iz Nove vasi pri Ptuju. Pri tej priložnosti jc pisal njegov gospod stotnik na starše tolažilno in častno pismo. Čast!
—	Ranjen je bil na severnem bojišču desetnik Štrukelj Ignacij iz Slapa v Idriji.
—	Pri kepanfu v Kolpi je utonil pri radoviškem mlinu, ne daleč od Metlike, 13letni France Vukšinič iz Grabrovca.
—	V Boleh pri Idriji je 17. avgusta t. 1. nastal ogenj, ki je popolnoma upe-
g gfpMo na naroči o
W „Jlusir. glasnika".
IS septembrom nastopi Ilustrirani Glasnik svoj tretji letnik. Z veseljem vsprejet si je Ilustr. Glasnik v teku teh clveh let pridobival vedno novih prijateljev in naročnikov, dokaz da jim donaša v besedi in sliki veliko zanimivega.
Ilustr. Glasnik se trudi, da prinaša bralcem izbranega berila in mnogo slik z bojišča in domačih krajev.
Znamenita je galerija slik slovenskih padlih junakov, ki se žal vedno množi. Kakor to sedaj boli in peče, vendar bomo imeli poli znejša leta v teh slikah drago-gsg cen spomin slovenskih mladih 38 junakov, ki so v tej svetovni Ц vojski dali svoje življenje za sreč-Ц nejšo bodočnost naše domovine.
Tudi za tretji letnik imamo Ш pripravljenih v zalogi raznih iz-јЦ vrstnih pripovednih spisov, daij-јјјЦ ših in krajših in celo zbirko kra-Ш snih slik.
Z novim letnikom pričnemo z M novim, daljšim romanom »I3oy«, Ш ki ga je spisal španski zname-јш niti pisatelj Coloma.
Zato pa, da moremo list vseli! stransko spopolnovati, prosimo p- n. naročnike, da nam ostanejo Ц zvesti in da list razširjajo zlasti po gostilnah in kavarnah.
Ilustr. Glasnik je na|C8ll©,lsS « list s slikami med Slovenci. Velja ј|| letno 8 kron. Cena — tako niz-I ka — dokazuje, da ne iščemo ™ nobenega dobička.
pelil hišo in gospodarska poslopja dvema posestnikoma. Vseh streh jo pogorelo 10. Vsled suf-e, nasprotnega vetra in pomanjkanja ljudi se jo le enemu posestniku posrečilo rešiti nekaj orodja in obleke, drugemu je zgorelo vso razven, kar jc imel na sebi, še celo 400 K denarja. Rešena je živina. Samo sena je zgorelo v vrednosti 20.000 K. Vse škode je malo manj kol 100.000 K. Prizadeta posestnika Scdej in Rejc sta lo za nekaj tisoč zavarovana.
—	iz ruskega ujetništva so sc vrnili v Litomefice sledeči invalidi: inf. Sever Stojan, 83. pp., 7. s.; t i t. poddesetnik Rešeta Emil, 97. pp., 2. s.; inf. Marošič Andrej, 97. pp., 4. s.; inf. Fi-scher Emil, 88. pp., 3. s.; inf. Juhard Andrej, 27. pp., 4. s.; inf. Seralien Miroslav, 58. pp., 6. s.; inf. Stanko Matej, 27. dom. pp., 5 s.; inf. Draščič Anton, 5. dom. pp., 1. s.
—	Zasebiii vojnopošin: promet s poštnimi zavoji je po dosedanjih pogojih dovoljen s sledečimi vojno - (etnpsko)poštnimi uradi: Št. 8, 9, 11, 16, 20, 32, 34, 37, 39, 48, 51, 55, 64, 65, 73, 76, 79, 83, 95, 98, 106, 125, 133, 138, 140, 145, 148, 165, 168, 176, 177, 178, 181, 185, 186, 187, 188, 200, 207, 215, 217, 213, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 236, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 267, 269, 273, 277, 278, 282, 298, 304, 307, 316, 323, 324, 335, 338, 345, 400, 510, 511, 512, 513, 514, 517, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 615, 630 in s sledečimi c. in kr. etapskimi poštnimi uradi: Arangjelovac, Belgrad, Čačak, Cctinje, Dja-kova, Gornji Milanovac, Jagodina, Kolašin, Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, Lajkovac, Mitrovica na Kosovem, Nikšič, Njeguš, N0-vipazar, Obrcnovac, Palanka, Peja (Ipek), Plevlje, Podgorica, Požega, Prijcpolje, Ša-bac, Sjenica, Smederevo, Stari Bar, Užice v Srbiji, Valjevo in Virpazar.
LMiske novice.
lj Cesarjeva siavnost v častniški bol> nišnici št. 4 »Mladike« v Ljubljani se je vršila v petek, dne 18. avgusta, po nastopnem redu. Ob 11. uri je bila sv. maša. Ob 1. uri se jc vršil pod predsedstvom g. etapnega stacijskega poveljnika polkovnika Kleinschrotta v krasno dekorirani obednici slavnostni obed, katerega so se udeležili gg. polkovnik Kneifel, podpolkovnik Theis, majorji Napoleon, Fischer, gro£ Strachvvitz, Poljanec Masilko, monsignor Kokolj, polkovni zdravniki dr. Havlina, dr. Herz-mann, dr. Pick, dr. vitez B!eiweis-Trsteni-ški, dr. Leisner in mnogo drugih gg. častnikov, Slavnostni govor je imel etapni sta-cijski poveljnik polkovnik g. Ivleinschrott, ki je v navdušenih in izbranih besedah orisal 86. rojstni dan Nj. Veličanstva. Koncem govora je pozval g. polkovnik navzoče, da z njim zakličejo cesarju Fran Josipu I. trikratni slava. Slavaklici so zaorili po obednici in kvartet godbe je zaigral cesarsko himno.
lj Patriiotični darovi. Povodom
rojstnega dne Njegovega Veličanstva so izročili mestnemu magistratu z ozi-rom na županov poziv: tvrdka Anton Stacul 100 K za vdove in sirote 3. kora in sirote na soški fronti padlih vojakov.
—	G. Aleksander Gjud, brivski mojster in posestnik K 30 za vdove in sirote na soški froti padlih junakov. Ga Mici Gotzl 10 K. — Ga Amalija Korbar 10 K g. Avgust Pokorn, c. kr. domobranski nadoficial 5 K za vdove in sirote padlih vojakov 3. zbora.
lj 251smico svoje poroke obhajata danes dne 23. avgusta v Ljubljani deželni uslužbenec g. K o š m e r 1 Jožef, rojen v Loškem potoku, in njegova g. soproga rojena Gornik. Še mnogo srečnih let!
lj Zadružni inštruktor c. kr, trgovskega ministrstva v Ljubliani sc jo preselil iz Gledališke ulice št. 10 v Nunsko ulico št. 17 (vila Supančič).
lj V ruskem ujetništvu je Leoslav Pahor, sanitetni podčastnik, sin nad-revidenta juž. žel. g. Pahorja. Nahaja se: Žitomir, Bolunska gubernija.
lj Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Rich-ter, krojačeva vdova, 81 let. — Rudolf Cernohuby, pešec. — Elek Papp in Mihael Balogh, pešca. — Tomaž Medja, delavec-zasebnik, 69 let. — Alojzij Mozetič, sin strojarskega pomočnika, 2 meseca. — Križan Miletič, vojaški voznik. — Janos Toth, pcšec. — Jernej Kustič, domobranec. — Junos Kiss, pešcc. — Juri Puskas, pešcc,
—	Peter Tancos, desetnik, — Emanuel Schncic.er, strojni mojster v pok., 76 let. — Matevž Toman, posestnikov sin, 10 let. — Josip Bevčar, posestnik-begunec, 56 let. — Stanislava Pekonja, zidarjeva hči, 4 mesece. — Matevž Sušnik, posestnik, 46 let,
—	Marija Nadižar, hiralka, 74 let,
lj Za oddcio moke pr: mestni aprovi-zaciii naj sc zglase: v četrtek trgovci in mo-karji iz Ljubljane, v petek okoliški trgovci, v soboto pa peki, vselej ob 8. uri zjutraj v prejšnji Gailctovi hiši, 1. nadstropje, mestna posvetovalnica.
li Pogojno prosto razpolaganje s čre-slom v območju 5. ar«i?.:ie. Poveljstvo 5. armade je z oziroin na določbe 5 5. ministr-
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 20. avgusta. Glavni stan:
Kavkaško bojišče.
Na desnem krilu boji prednjih Straž. Sovražnika, ki je na severu prelaza Zunglan napadel naše prednje postojanke, smo pregnali. Ob tej priliki smo ujeli nekaj mož in uničili z našim ognjem sovražno baterijo, ki je nameravala zasesti neko odprto postojanko.
V središču in na levem krilu neznatni boji.
Neko našo letalo jo napadlo na Črnem morju dve ruski torpedovki in je metalo bombe nanje. Na krovih ladij smo opazovali dim, ki so ga povzročile bombe.
Dne 17. t. m. je vdrlo 8 sovražnih vojnih ladij v severni in v južni zaliv otoka Symi, kjer so izkrcali 300 roparjev pomešanih z vojaki; naši oddelki so jih napadli, boj je trajal tri ure: sovražnik je izgubii približno 50 mož in je zbežal nazaj na ladje.
Neko angleško ladjo smo potopili 18. t. m. v zalivu Aleksandrette. Ujeli smo 18 mož, med njimi poveljnika ladje Carterja in štiri častnike.
Turki v Oršovi.
Bukarešt, 21. avgusta. »Zina« javlja: V pristanišču Oršova sta se izkrcala dva turška bataljona, ki sta se pripeljala iz Rahove na ladjah »Taussig« in »Graf Sze-cheny Istvan«. Nemški častniki v Oršovi so priredili turškim častnikom na čast pojedino. Opolnoči so se odpeljali turški vojaki s posebnimi vlaki na gališko bojišče.
Dve enoviti kr Mi potopljeni
Rotterdam, 21. avgusta. Glede na poročilo o malem boju na Severnem morju se je zdaj dognalo, da sta bili potopljeni angleški križarki »Nottingham« in »Fal-mouth«, ki sta obe moderni križarki. Mornariški strokovnjak lista »Daily News« pravi, da je to prvi uspeh nemške taktike. Nemci so namreč poizkusili manever s skupino podmorskih čolnov in težkih ladij, ki se jim ob prejšnjih poizkusih ni ob-nesel, a zdaj se jim je posrečil; obe potopljeni križarki bo zelo angleška mornarica pogrešala.
XXX
Zavarovana križarka »Nottingham«, ki so jo izpustili v morje aprila 1913, je obsegala 5530 ton, oborožena je bila s 13 topovi in z 2 cevmi za izpuščanje torpedov; posadka je štela 400 mož. Križarka »Falmouth« je bila izpuščena že leta 1910 v morje; je bila ravno taka kakor Nottingham; le en top je imela manj.
London, 21. avgusta. (Kor, ur.) Reuter: Uradno poročilo admiralitete. Sovražnik je 19. avgusta na Severnem morju živahno deloval. Nemška mornarica je odplula na morje, a se je vrnila v svoje pristanišče, ko je izvedela, da so angleške morske sile močne in se je boju izognila. Izgubili smo lahki križarki »Nottingham« in »Falmo-uth«, ko sta iskali sovražnika; napadli so ju bili nemški podmorski čolni. Vsi častniki »Nottinghama« so rešeni, 38 mož posadke pogrešamo. Rešeni so vsi častniki in moštvo »Falmoutha« izvzemši enega kurjača, ki je umrl na ranah. Neki sovražni podmorski čoln smo uničili; nekega drugega smo zadeli z ladjo; mogoče je, da se je potopil. Nemška trditev, da je bil uničen neki angleški rušilec in da je bila poškodovana neka angleška bojna ladja, ni resnična.
Berlin, 21. avgusta. (Kor. ur.) Wolff javlja: Trditev poročila angleške admiralitete z 21, t. m., da so zadeli z ladjo neki naš podmorski čoln, odgovarja resnic'. V čoln je potem, ko je uničil neko angleško križarko vrste Chatam, poizkušal zavoziti neki angleški rušilec, a ga je le lahko poškodoval in se je v dobrem stanju vrnil v pristanišče. Glede na angleško trditev, da je bil uničen neki drugi nemški podmorski čoln, moremo zavzeti šele potem stališče, ko bodo_ došla poročila vseh podmorskih čolnov. Z ozirom na angleški poizkus utajiti, da je bil uničen neki angleški rušilec in da je bila poškodovana neka angleška boina ladia. ooozariamo na uradno nemško
Madžari m Dunaju.
Dana j, 21. avgusta. Cesar je v nedeljo sprejel Andrassyja, Арропуја in Rakovszkega. Po avdijencah so si medsebojno zaupali vsak svoj razgovor. Andrassy je rekel, da so v tej avdijen-ci dopolnili svoja zadnja pojasnila. Prvič so govorili splošno o perečih vprašanjih in posebno o madžarskih željah, sedaj pa o novih perečih vprašanjih. Cesar jih je poslušal z vidnim interesom. Govorili so tudi o poljskem vprašanju, ki Madžare posebno zanima. Glede vodstva zunanje politike so izrazili gotove želje in nasvete, ki se morda ne strinjajo s stališčem ogrske vlade. Madžarski opozicijonalci bodo najbrže že v sedanjem zasedanju ogrske zbornice povedali svoje želje glede zunanje politike. Ne gre se za giavna vprašanja, ampak za podrobnosti. Apponyi je izjavil, da pojdejo večkrat na Dunaj. Da-siravno opozicija ni bila pri kanclerje-vih razgovorih na Dunaju, vendar je Andrassyi par dni prej v Berlinu povedal stališče madžarske opozicije.
Dnevne novice.
+ Naši mariborski domobranci. Poveljnik mariborskega domačega domobranskega polka na bojišču, podpolkovnik Rudolf P a s s y , piše povodom svojega odlikovanja z viteškim križcem Leopoldovega reda: »Srčno sem vesel, da morem poudariti, da imam to odlikovanje — ki je itak v najlepšem smislu besede visoko odlikovanje polka — v mnogem oziru pripisati vrlosti in sposobnosti častniškega zbora in ; predvsem krasnemu obnašanju, občudovanja vredni vztrajnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti moštva. Resna volja, da zmagamo in pristni vojaški duh, ki sta zvarila častnike in moštvo v sklenjeno celoto, sta omogočila, da je naš krasni polk v pravcatem zmagovitem poletu preko meje dednega sovražnika vpletel nov lovor v venec slave. Viharno navdušenje v prodiranju, žilava vztrajnost v brambi: taki so šestindvajseti. Da ostane vedno tako: pomozi Bog!« Podpolkovnik Passy si je zaslužil viteški kiižec Leopoldovega reda v ofenzivi na južnem Tirolskem, kjer so se neustrašeni šestindvajseti odlikovali s celo vrsto sijajnih činov orožja in po svojih najboljših močeh pripomogli do nove slave tretjemu zboru, diki avstrijske armade.
Visoko odlikovanje. Cesar je podelil komturni križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo podmaršalu Karlu S c o t-t i, svoječasnemu brigadirju v Gorici.
-f Zlata maša. Petdesetletnico maš-ništva jc obhajal v nedeljo, 20. t. m. duhovni svetnik Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko. Na prsih z zlatim zaslužnim križcem s krono, rdečim križem in častno medaljo za 401etno službovanje (je že 41 let v Poljanah), je ob številnem spremstvu stopil pred oltar, sam imel cerkveni govor in mladeniško pel zlato mašo.
+ Nafjodbena pogajanja so včeraj nadaljevali v Budimpešti.
ske naredbe z dne 24. marca 1916, drž. zak. št. 79, objavilo, da c. in kr. vojno ministrstvo nima nič proti temu, če 5. armadno poveljstvo produccntom čresla na posebno prošnjo dovoli, da smejo s čreslom poljubno razpolagati, ter jih oprosti, da jim ga ni treba naznanjali centrali za kože in usnje na Dunaju. Tozadevne prošnje se pošiljajo intendanci 5. armadnega poveljstva, vojna pošta 508.
Primorske novice,
riškem sc je te dni javil iz ruskega ujetništva. riše francosko. Njegov naslov je: Filip Orel, vojnoplenni oficer, Astrachan, Rusija.
Komen na Krasu, 18. avgusta 1916. Tukaj smo danes slovesno praznovali rojsini dan našega cesarja Franca Jožefa I. — Ob 8. uri je bila sveta maša v tukajšnji farni cerkvi, ki jo je imel g. dekan. Po sveti maši so zapeli zahvalnico in končno je bil blagoslov. Po sveti službi božji so pevke in pevci zapeli cesarsko pesem. Svete maše se je udeležil častniški zbor z nadvojvodom Jožefom na čelu, c. kr. uradniki, zastopniki žuDanstva, učitelj-stvo, orožništvo, vojaštvo in mnogo vernega ljudstva. — Na hišah po trgu so visele zastave v znak patrijotičnegn praznika.
Umrla je v Trstu gdč. Karla Gu-stin, sestra č. g. Frančiška Guštin, kaplana pri sv. Antonu Novem. Cenjeni družini iskreno sožalje!
Tržaško delavstvo in cestarjev rojstni dan. »II Lavoratore« poroča, da je tržaška delavska zveza (Unione Operaia Triestina) o priliki 86. cesarjevega rojstnega dne po-; slala Nj. Veličanstvu udanostno brzojavko ter se po deputaciji udeležila slovesne službe božje v baziliki sv. Justa,
Iz tržaške bolnišnice vsled pomanjkanja prostorov odvažajo otroke v zdravilišče Ancarano v Istri. V bolnišnico bodo lahko namestili bolne vojake.
Grozdja je na tržaškem trgu že precej, toda sila drago je: po 1 K 60 vin. kilogram. In vendar ga nič ne segnije, ker gre vse pod zobe — višjih kupcev.
Goriško glavarstvo v Ajaovscinl. Z
ozirom na tozadevno notico konstatiramo, da posluje c. kr. goriško glavarstvo — kakor doslej — pod vodstvom komisarja Žni-deršiča v Ajdovščini.
Evakuirani goriški kraji. Ker prihajajo v svet tozadevno razne vesti, konstatiramo, da so bile te dni evakuirane, oziroma se evakuirajo — ako izvzamemo Kras — sledeče občine: Solkan, Kronberg, Ravnica, Trnovo, Osek, Ozeljan, Šempas, Miren, Vrtojba, Vogersko, Bilje, Renče, Prvačina, Dornberg.
Slovenske sirota z Goriškega. Do-
brotnica sprejme štiri od 3 do 7 let stare deklice in enega od 3 do 5 let starega dečka, brez staršev, v popolno oskrbo do konca vojske in še dalje. Natančna pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Goriški slovenski dijaki — v barake 1 Bliža se novo šolsko leto, a o goriški slovenski gimnaziji ni ne duha ne sluha. — Za gojence nadškofijskega kon-vikta goriškega je poskrbel prevzviše-ni nadškof, da bodo sprejeti v škofove zavode v Št. Vidu; za dijake, ki so obiskovali goriško nemško ali italijansko gimnazijo, je poskrbljeno na Dunaju — ostane pa šc poskrbeti za ostale dijake bodisi slov. goriške gimnazije, ali realke ali učiteljišča. To vprašanje se da v najkrajšem času tako-le rešiti: Vsi dijaki goriških srednjih šol, ki ne vedo, kje bodo nadaljevali svojo šolo, naj se oglase ter gredo v barake v Lipnico, od koder jih pošljejo potem najbrže v Bruck. Ako se oglasi sto dijakov, bodo prisiljeni v najkrajšem času otvoriti tam ali kje drugje tečaje. Tako bi bili vsi dijaki preskrbljeni za stanovanje, hrano, obleko in šolo; razume se, da bi bili ločeni od drugih beguncev ter bi imeli posebno nadzorstvo in preskrbo. Zato je moje mnenje: dijaki, vsi v barake— in šole bodo koj otvorjene. Ne čakajmo ter ne tratimo časa z raznimi prošnjami. V barake; iz barak v šole! — Iv. Roječ dekan. dež. poslanec.
Iz begunske poti, V četrtek, dne 17. t. mes., je umrla na begunski poti, zadeta od kapi, 56letna Marija Živec iz Šempetra. Na poti iz Dornberga je umrl od kapi zadet v četrtek Bolaffijev oskrbnik p. d. Berce iz Dornberga. Nad postajo Kamnje je krožil nad vlakom, kjer se je umrli vozil, italijanski aeroplan. Potniki so morali izstopiti, Strah pa je povzročil smrtno kap. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico v Kamnje.
Italijani in goriška begunka, 731etna Marija Bizjak ni hotela odpotovati s svojo družino, temveč je ostala v svoji vasi Št. P. Dne 10. t. m. so jo obiskali v hiši Italijani ter jo povabili v avto, da jo odpeljejo v Italijo. Starka pa se je branila, češ, da raje umre. Ker so jo le vlekli proti vozu, se je prijela za neko drevo. Ko so izpre-videli Italijani, da je starka res pripravljena vztrajati, so ji končno dovolili, da je smela skozi našo fronto za svojo družino. Prej pa si je še smela ogledati v župnišču in v drugih kuhinjah, kaj se kuha za italijanske vojake. Na pot so ji dali dva hleba komisa.
Smrtna коза, V Malih Žabljah, občina Sv. Križ na Vipavskem, je umrl posestnik Anton Kravos. N. v m. p.!
Filip Orel ujet. Starešina »Danice« abs. iur. Filip Orel iz Šmarij na Go-
Obsodba prekega soda v Fulju. Z
obsodbo vojnega sodišča c. in kr. pri-staneiške admiralitete in poveljstva vojne luke v Pulju, kot prekega soda, je bil obsojen na vislice dne 10. avgusta 1916 kapitan N a z a r i o S a u r o , rojen in pristojen v Koper, in sicer zaradi zločina državne veleizdaje, povzročene s tem, ker je kot avstrijski državljan vstopil kot bojevnik v italijansko vojno mornarico, ker je v tem svoj-stvu sodeloval pri sovražnih podjetjih proti domačemu obrežju in ker je s tem neposredno sodeloval pri podjetju, ki gre za tem, da odtrga ocl enotne državne zveze ali od obsega dežel avstrijskega cesarstva en njen del. Obsodba je bila še isti dan izvršena. To se je naznanilo vsemu moštvu v njihovem materinem jeziku.
— Reja domačih zajcev«, tako se imenuje knjižica, ki smo jo ravnokar prejeli v pregled. Sestavil jo je siotnik-avditor dr. Štefan Voszka, vodja zaj-čarne 5. armadnega poveljstva, prestavil pa dipl. agr. A. Jamnik, adjunkt c. kr. kmetijske družbe kranjske. Knjižica je izšla v založbi Katoliške Bukvar-ne v Ljubljani in stane 80 vin. Je poljudno pisana in obsega 61 strani, z dva-najstorico poučnih slik in tremi razpredelnicami. Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o plcmenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako je zajca za-klati in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo gotovo vsakogar zanimala. Navedenih je tudi 11 kuharskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi od zajčjega mesa, ki ni od primerno starih živali nič slabše kot teletina- po redilnosti pa je še več vredno. Imenovana knjižica je pravo slovensko strokovno delo v literaturi o reji domačih zajcev in jo zato vsem Slovencem kar najtopleje priporočamo.
■mtiiinuiiniiHiniiiiiiiiiiiiiitiiiitiiniiiiniHimiiiuiiiiiiiiiiiiniirennimiot Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Hnton Kolenc, Celle.
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
....................................................................Illllllllllllllinilll
VOLNENE CUNJE
daljo hI uro noftavloe in drugu pletenine, odpadki aukna, ponošena volnena obloka oe kupi v vsaki najmanjši in tudi največji množim tur dobro р1аба. Ponuibo u»: zblralnloo volno-nogra bing-a v vojno namene Seebaoh pri Beljaka.
		
mm		
Najboljše in najcenejše se da krojačiti po novi in sloviti izdaji
Cena K 1-20, s poštnino K 130.
Dobi se pri tvrdki
M. Ranfh,
glavno zastopstvo za Kranjsko, Ljubljana, Marijin trg 3,
kakor tudi 1970 vsi posamezni kroji in favo-ritne potrebščine. Odpošilja-tev se izvršuje le proti poštnemu povzetju ali predplačilu.
Glasovirje, pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d.
S. KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
v VILA NA BLEDU ?
lepa ob jezeru ležeča, s 7 sobami in 1 kabinetom, lastno kopcljo v jezeru, pravico do čolnov, z vodovodom, se da celoletno v najem ali se proda. Krasno bivališče za begunce in rekonva-lescentc. Več v Šelenburgovi ulici št. 1,1, nadstr. od 2. do 3. popoldan.
Prodajalka
izurjena se sprejme v špecerijski trgovini za takojšen nastop. Naslov pove uprava lista.
Skoro nov
pisalni stroj
se ceno proda Ljubljana Gradišče 15/1.
eventuelno v vseh notarskih poslih izvežbanega
kandidata ali uradnika, išče notar v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod: 1962.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam.
stveniin pismom & 1-50,3 lončki K 4-—. 6 lončkov K5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnlc in prhnalnic. Potenje nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K Г50, 3 škatlje K 3-50. l£emeny Kascbau (Kassa) I., poštni predal 12/844 Odrsko.
I Pozor gospodinje !
Trgovec s sadjem in zelenjavo
Kari Kumar
Pogačarjev trg	Pogačarjev trg
priporočam cenjenim gospodinjam svojo zalogo
po najnižji dnevni ceni.
ргетошви
v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu, da je z današnjim dnem cena premogu:
za 50 kilogramov K 2*30 bodisi na debelo ali na drobno,
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1916.
„Centralna posojilnica regi-gistrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici, začasno v Ljubljani, Pražakova ulica
3 II, uljudno naznanja, da je odbor v svoji redni seji dne 9. t. m.
soglasno sklenil, znižati pričenši z dnem 1. septembrom 1.1. obrestno mero od 41/2% na
Ljubljana, dne 19. avgusta 1916.
Načelstvo.