pi GLAS NARODA PES % \ 1 Plai&°0" II Lisf slovenskih flelavce^ AmerfkL ^ kab YAB ZAHMA ^ % ___Reentered aa Second CUss Matter September 2gth 1840 mt the Port Office al New Yorit, N. V, under Act of Congress of March Srd, 1879. r! t ■ No. 175. — Ste, V. (Telephone: CHelsea 3-1242)-. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1943. — PETEK, 10. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME U. — TAKTNI K LL AMERIKANCI SE BORE pri NAPOUU Na ladjah, ki so pokrivale tisoč kvadratnih milj površine Tirenskega morja in pod dežnikom aeropla- } nov »e je velika ameriška armada pripeljala blizu Napolju in se včeraj zjutraj ob štirih izkrcala. — I I Nemci »o »e jim postavili v bran, toda poročilo pravi, da jih je bilo nekaj že ujetih. ' Predsednik je posvaril narod pred prezgodnjim vzhičenjem Washington, 9. sep. — Predsednik Roosevelt je tekom svojega govora sinoči, ko je bila otvorjena Tretja kampanja za prodajo vojnih bondov, posvaril amer. narod pred prezgodnjim vzhičenjem nad kapitualcijo Italije, kajti, zmaga na celi črti še ni dobljena, ker Nemci so še v Italiji in jih bo treba spraviti ven. Rusi zavzeli velevažno mesto Moskovski radio naznani, da je rdeča armada z naskokom zavzela Bahmah, zelo važno mesto ob železnici, ki pelje v Kijev, ter je tudi napravila močan sunek proti Brianaku, tako da je oddaljena od Dnjepra samo še kakih 60 milj. MAJOR ELIOT O RAZMERAH NA BALKANU Bo lun. "Bolgari so vstopili v vojno misleč, da je nemška zmaga neizogibna. Zdaj pa se je pokazalo ravno narobe, da je nemški poraz neizogiben. Bolgari tega trenofcka pač ne bodo uporabili, da nakopičijo nase še več jeze in sovraštva pri svojih sosedih. Zanje je zdaj čas, da se vsaj deloma odkupijo in popravijo grebe, 'katere so že zagrešili. Zato pa bi morali od-poklicati svoje vojake iz Jugoslavije in Grčije in odkloniti, da se še nadalje ttideležujejo vojne. "Neposredna bodočnost Bolgarije še ni jasna. Zagotovo pa je, da bodo morali Nemci, ako hočejo držati svoje pozicije na Balkanu, nastopiti sami — in to kljob temu, da jim' je ravno zdaj posebno težko najti razpoložljivih čet." ^r^raF^ rwteriM«« ont« Pred kratkim je napisal za Now York Herald Tribune major George Fielding Elliot članek, ki mnenja, da so se nemške muke in težave na Balkanu zdaj šele prav začele. "S smrtjo kralja Borisa je izginila ona točka, na katero sta bila vsaj deloma navezana bolgarski narod in njegova armada. "Na Bolgarskem se nahaja precej nemških čet in Gestapo agentov. Toda zdaj, ko se italijanske garnizije v Jugoslaviji in Grčiji razkrajajo, so morali Nemci ocfcposlati tja del svojih sil iz Bolgarije, da jih nadomeste. Največja usluga, katero 'bi mogla danes Bolgarija izkazati Hitlerju, bi bila najbrže ta, da bi bolgarska armada prevzela policijske posle v Jugoslaviji in Grčiji. Nemci bi prevzeli le nalogo, da čuvajo nekatere kij none pozMfeTfb n-a -nrimer PREDSED. ROOSEVELT V TELEFONSKEM POGOVORU S PAPEŽEM Washington, 9. sep. — Reu-terjeva novinarska agencija je danes povzela po italijanski a-' genciji Štefani vest, ki jo je objavil list "H Popolo di Borna" in v kateri je rečeno, da je imel dne 4. septembra papež Pij XII. 50 minut dolg telefonski pogovor s predsednikom Roo-veltom. Rečeno je bilo, da je papež pojasnil nekatere nejasnosti glede njegovega govora po ra-dijiu, katere so nastale med 1 sveto Stolico m zavezniškimi oziroma anglo-saškimi silami vsled tega govora. -| Dne 1. sep. je papež v svo-! jem radio govora rekel, da po-j živa narode k sklenitvi pravičnega miru in zakljuei-tvi vojne v tem tekočem petera letu prelivanja krvi. Depeša iz Lizbone, ki je dospela semkaj sinoči, se glasi, da je odpotoval Enrico Galeazzi, vatikanski governor, iz Lizbone v Anglijo. Njegovo poslanstvo je tajno. Kabinetna kriza v Argentini radi ameriške odklonitve lend-lease pomoči Montevideo, 9. sep. —< Poroče-: valeč iz Buenos Airesa, ki piše v listu "El Pais'* je danes dejal, da je bil v argentinski prestolnici ustavljen edini list, ki si je drznil komentirati o a-meriški odklonitvi lepd-lease 'nakaizil argentinski republiki. Komentar je povzročil precej šuma in ustavljenje lista je izzvalo kabinetno krizo Ramire-' zove vlade. Suspendiran list je "Notici-.as Grafidas", kateri je v svojem uvodniku odobraval postopanje ameriške vlade z ozirom na odklonitev lend-lease naka-izil za Argentino, ki Be noče iz-J javiti proti osišču, pač pa vodi I TirA-fvciTw»lifilr/i ' w J IRAN NAPOVEDAL ] i OSIŠČU VOJNO 1 Angleški radio je naznanil, 1 da je Iran napovedal Nemčiji vojno. t Od početka vojne je bil Iran, c ki ima 120,000 vojakov, zavez-1 j niška vojaška baza, toda v vsa- j kem oziru nevtralna dežele,a i pa zaveznikom naklonjena. c _ DR. PEARSON, ZNAN \ ORTNOLOG, UMRL i Ne\V York. — Pred kratkim je tu umrl dr. Thomas Gilbert 1 Pearson, ki je bil priznan, kot I eden najodličnejšili ortnologov. < Tekom svojega dolgoletnega 4 delovanja in študij v svrho , < protekcije naših krilatih prija- 1 ^teljev ptičev, si je stekel zaslu-j ge, za katere mu je bilo dano j.! mnogo priznanja. |c Dr. Pearson je organiziral 1 znano Audtfbon društvo, ki je 1 kmalu zaslovelo po vspj tleželi 1 in naraslo v članstvu v primeroma kratkem času. Dr. Pear-son je bil imenovan za predsed- ; nika in pozneje tudi za lovske- 1 ga komisarja v svoji državi. 1 Njegova zasluga je bila, da se i je uvedlo postave za protekci-jo in obrano redkih vrst ptičev • in tudi nekaterih četveronož- ! cev, ki spadajo v seznam lov- i skih živali. Prej streljalo in zanj-j' kalo divjačino po mili volji in brez kakršnekoli omejitve, ra- 1 dičesar je obstajala nevarnost, 1 da bodo docela izginile dragocene vrste ptic, kakor tudi divjačine. Dr. Pearson je imel več-. krat težave s svojimi predlogi, ker ga v- državnih zbornicah niso hoteli razumeti in tudi v zve- 1 zni legislaturi ni bilo vselej u-/ mevanja za njegovo delovanje. Mnogo je pisal v magazine ' in njegovi spisi so imeli širok krog čitateljev. Rojen je bil v' Tuscola. 111. Ob smrti je bil i star 69 let. — On je bil glav-1 ni urednik široko znane knjige : "Birds of America", ki obsega! tri dele. Včeraj so Rusi osvobodili «opet nad 300 obljudenih kra- i jev in pobili 4100 Nemcev ter| so med drugimi mesti zavzeli ] Nedrigajlov in Ljudinovo, 45 , milj severno od Brianska. < Poročilo iz Moskve pravi, da , ruski aeroplani dan in noč bom- j bardirajo in obstreljujejo ceste, po katerih se Nemci umi- j kajo. Pri tem so razbili 18 loko- , motiv, ki so vlekle s fronte vo- ] jaštvo in vojni materjal, ra^bi- | tih je bilo tudi 18 trukov in več železniških mostov. Na nekem ^ letališču je bilo uničenih nad ; 20 nemških aeroplanov. Nemškio radio naznanja, da so Rusi zopet pričeli močno o-fenzivo nižje proti jugu. Ruske , ecte so se izkrcale ob Azov-skem morju, južno od Stalina in je najbrže v bližini Mariupo-la. Toda brez tega izkrcanja so Rusi na tem kraju v dveh dneh ( napredovali 80 milj. Petrovsko- ; je, 30 milj jugozaipadno od Stalina in 44 milj severozapadno Merrnpola je bilo zavzeto včeraj in pri napredovanju 10 milj je bilo osvobojenih 160 obljudenih krajev. Angleški radio naznanja, daj so Rusi oddaljeni samo še 311 milj od Pavlograda, ki leži 40 milj vzhodno od Dnjeprope-trovska. To rusko napredovanje na jugu ogroža celo nemško armado na Krimu. V svojem prodiranju od severa in juga proti Brianskn so Rusi osvobodili 40 vasi. RIM BOMBARDIRAN V London je prišlo poročilo, ki pravi, da je nek neznan aeroplan, najbrže nemški bombardiral Rim. Štefani poroče-valna služba pravi, da se je aeroplan pokazal nad Rimom ob 10 ponoči in je vrgel več bomb. - Porodi lažji, kot kdajkoli Vkljuib dejstvu, da se je tekom te vojne rodilo mnogo več otrok, kot v normalnih časih, je zaznavati, da so porodi veliko lažji, četudi sedaj ni na razpolago toliko zdravnikov in bolničark, kot prej. Poleg vsega je tudi treba vpoštevati, da je hrana v gotovem pogledu pomanjkljiva, radi odmerkov. Vse to pa očividno ne prizadeva mladih mater. Ste vilo smrtnih slučajev vsled poroda je čezda-lje man ju To je znabiti v veliki meri pripisovati obleki moder-. ne ženske, ki se ne stika v tesne modrce ali s tožnike, ampak dopušča telesu prosto gibanje, kar ugodno vpliva na zdravje. Raba takozvanih "sulfa" zdravil pri porodih tudi ohrani mnogo življenj. Ali bo Hitler govoril? New York. —Danes so vztrajale govorice in vesti, da namerava Hitler napraviti govor te dni. Hitler ni govoril nemškemu ljudstvu že šest mesecev . Radijske oddaje, ki jih je po-> vtzelo omrežje CBS so napove-[ dovale Hitlerjev govor v najkrajšem času. BADOGLIO OBVESTIL HITLERJA O PREDAJI Rimski radio je včeraj sporočil, da je maršal Badoglio brzojavno obvestil Hitlerja, da se je Italija zavetnikom poda^-la. Sporočil mu j^, da je izgubil vsako upanje, ne samo na zmago, temveč tudi da možnost o-brambe. Zaveznici so porušili1 italjanska mesta,' raAili želeiz-nice in tov arne iiiataljanska armada je bila presiaba proti preveliki zavezniški iili. Da je Italijo rešil pred popolnim uničenjem, je Badoglio prosil za premirje. Kot pravi neko poročilo iz Berlina v Švici, je prišlo do spopadov med nemškimi in italjanskimi vojaki v Milanu in Veroni in da jo Badoglio za-' grozil, da bo Nemčiji napovedal vojno, ako l>o podpirala "narodno fašistično vlado," ki je bila baje vstanovljena v Ber-1 limi v imenu Benita Mussoli-i nija in pod načelstvom Ferri-1 naocija. Po mnenju inozemskih opazovalcev pa je Badoglieva jjro&nja samp n^jidezno prijazna kretnja^do -zaveznikov. Nemci skušaio Italjane v severni Italiji razorožiti Po celi eevemi Italiji skušajo Nemci Italijane razorožiti, vsled česar je prišlo na več krajih do zelo vročih spopadov. Posebno se bijejo v Bolgni in iz Florence je Badoglio poslal vojaštvo. ★ Odlični Italiani aretirani v Berlinu Berlinski radio naznanja, da je bilo v Berlinu aretiranih več odličnih Italjanov in da je vojaštvo zastražilo italjansko poslaništvo. Kot pravijo poročila iz Ber-na, so Nemci v popolni oblasti severne Italije, kjer so zasedli vsa večja mesta, kakorhitro je bila naznanjena predaja. Kjerkoli je kaka industrija, se nahaja močna nemšk agarnizija. ★ Nasprotujoča poročila Poročila o položaju v notranjosti Italije si medsebojno nasprotujejo. Tako pravi poročilo z italjansko-švicarske meje, da so velika mesta v severni Italiji, kot Turin in Milan v rokah italjanskih vojaških oblasti in da nemški vojaki odhajajo iz teh krajev. Dve mladi kolesarki pogrešani i New York. — Večje število detektivov je zaposljenih z iskanjem dveh deklic, ki sta se odipeljali pretekli pondeljek na sprevoz z najetimi biciklj^ in se nista od tedaj več povrnili domov. Deklici sta, Dorothy Anderson, stara.12 let in njena sestra Helen. Kolesi sta najeli v po-sojevalnici in čez nekoliko časa sta pripeljali eno kolo nazaj, z drugim pa sta se spet odpeljali in sicer je starejša deklica poganjala (kolo, mlajša sestrica pa je sedela pred njo na ročajnem drogu. Od tedaj ju ni nihče več videl. ITALUA BO KRONIČEN GLAVOBOL ZA ZAVEZNIKE Nekateri opazovalci sedanjega vojnega položaja pravijo, da bodo imeli zavezniki z Italijo kroničen glavobol, ker je ta dežela v večnem pomanjkanju celo v normalnih časih. Zavezniki bodo morali hraniti in zalagati s potrebščinami italijansko prebivalstvo, a doibili ne bodo od Italije v zameno skoro nič takega materi-jala, ki je za vodenje vojne važen in potreben. . Tri glavne za vojno potreb^ ne in važne stvari so premog, ■petrolej in železo . . . Italija mora vse to uvažati. Pred vojno je italijanska jeklarska industrija uporabljala staro železo, ki ga je kupovala od A-merike. Italija ima malo gozdov in zato je tudi pomanjkanje lesa za papir in drugo občutno, kar pomeni, da bodo morali zavezniki zalagati deželo tudi s tem materijalom, ker bodo tudi sami potrebovali obilo lesa in papirja. Glede živeža je v Italiji bilo vedno bolj -mizerao. Meso, mleko in žito je Italiji v tem trenotku krvavo potrebno v večjih količinah. Pridelki v Italiji so bili znatno omejeni radi pomanjkanja umetnih gnojil. predsednik toplo priporočil, naj kupi kolikor more bondov tekom tretje kampanje za vojno posojilo, katerega cilj je vsota $15,000,000,000. ki mora biti dopolnjena, če hočemo prav dokončati to vojno. Predsednik je dejal, da kapitulacija Italije nikakor še ne' pomeni, da je s tem premirjem' zaključena vojna v Sredozemlju. Morali bomo napoditi Nemce iz Italije kakor smo jih pregnali iz Tunizije in Sicilije, je dejal predsednik. Tudi imamo še pred seboj nalogo da izže-nemo nacije iz Francije in iz, drugih zasužnjenih dežel. "Naš končni cilj," je poudaril predsednik, "je še vedno Berlin in Tokijo." Roosevelt je tudi rekel, da zdaj nika&or ni primeren čas za slavitev te tekoče zmage, pač pa mora slednji izmed nas gledati nato, da bo stocil kar je v njegovi moči za dosego končne in kompletne zmage.' Omenil je tudi, da imamo pred seboj velike načrte za povojno dobo in naloge, ki naš čakajo v I tem oziru, so tako velike in resne, da je dvomiti, če bomo sploli razpoloženi za kako prestavljanje zmage, ko bomo u-spešno zaključili to totalno vojno. Naša prva misel ob zaključku vojne bo morala biti: trajen mir. Sicer je predsednik dejal, da smatra predajo Italije za veli-, ko zmago zaveznikov, a obenem ! je tudi naarlasil, d a je to zma-iga za italijansko ljudstvo. j "Po več letih trpljenja in j ponižanja," je rekel predsednik, "jo prišel za italijansko ljudstvo zopet dan osvobojc-nja izpod jarma njih pravega sovražnika — nacijev. Dalje je Roosevelt omenil, da sta on in Churchill v stalnih stikih z Rusijo in Kitajsko, kateri obe voditi odločilno vojno na svojih oddaljenih frontah. Ameriškemu ljudstvu j e i POROČILO PRAVI, DA SO ZAVEZNIŠKE LADJE PRED NAPOLJEM v Zavezniške bojne ladje bombardirajo italjansko obal. Izkrcevalne ladje so straaile angleške in ameriške bojne ladje, ki so stale tudi poleg, ko so vojaki prihajali na suho in skladali težke topove, truke, motorna vozila, razno orožje in potrebščine. Vse je bilo izvedeno kar najnatančnejše po izdelanem načrtu, kakor pri izkrcanju v severni Afriki in na Biciliji. Gen. Mark W. Clark poveljnik vpadne armade Armadi, ki je vdrla v Italijo pri zgodovinskem mestu Napolju, 135 milj južno od Rima, poveljuje general Mark W. Clark, ki se je že odlikoval pri izkrcanju zavezzilke armade v severni Afriki. V Kalabriji pa naglo prodira angleška in kanadska armada in se na raznih krajih iz-krcujejo nove čete. Z boji pri Napolju so se pričeli poglavitni boji za posest Italije. Nepotrjena poročila naznanjajo, da so se zavezniki izkrcali t udi, na več drugih-krajih ob 500 milj dolgi iapadni o-bali Italije, tako tudi v bližini Rima, livorna in Genove. V veliki jezi nad predajo Italije in v bojazni, da bodo zajeti po goratih krajih Italije,' se "Nemci srdito branijo, toda Eavezniki pritiskajo na nje na kopnem, z morja in iz zraka. Berlinski radio poroča o izkrcavanju pri Amalfi Berlinhki radio je sporočil, tla so se zavezniki izkrcali pri Amalfi ob zalivu Salerno, 20 milj južno od Napolja. Madrid poroča, da so se zavezniki izkrcali na Sardiniji. Neko drugo poročilo Lk Madrida naznanja, da so se zavezniki izkrcali v Osti ji, ki je pristanišče za Rim. Rimska radijska postaja je včeraj sporočila, da so Italijani zasedli Brenner prelaz, berlinski radio pa trdi, da nemška armada z vsem modernim orožjem prodira skozi prelaz v Italijo. IBLtf NAKOPA" — NEW YOKE "GLAS NARODA" _(VOtCS OF THE P1Č0PLE"_ Oimd od Piititl—ff by Oonnl« PwTHWtlm OompAny, (▲ Oorpanttoa) nuk Sakaar. PwWwti Iibm Bate, Treasurer; Jompb Taiprtw, 8m. Flu* «1 fcnrtnw at ttM wtponttw nt iddMM of abev« ofltom; 216 WEST lSth STREET, NEW TORE 11, N. Y. 50th Year „ i ■■ «---■ ■■■ ■ ■ —— •• 1 * "Glii Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly |7._Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: »T.— ; ZA POL LETA »00; ZA ČETRT LETA <2.—._ ' 'Glas Naroda" Uhaja vaaM dan Ursema »obot, nedelj in praanikor. "GLAS NARODA"' 21« WEST 1Mb STREET. NEW YORK 11, N. X Telephone: CHelsea S—1242 FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1943 „ £ S O N A RiT REKORDI Lepe Melodijel 6t IU71—Na Marijane«, polka Kje *o moje rotice Marieka pesU—polka -rr Dnqoaaae UaKeralty tambntifa orkester St MStt—Trresinka polka Na planlncab—valček Jerry Koprtmfek 4n orkeater ■ Za toa. cenik In cene plofič » obrnite na: JOHN MARSICH. Inc., 403 W. 42nd St, New York RAZGLEDNIH Pise Anna P. Krasna VSTANOVLJKN U 1W PREMIŠLJEVANJE . . sati apele za te -mase, katere so bile v zločinstva 4'zavedene." Zakaj pa se ni dal "zavesti" jugoslovanski in slovenski človek iz množice? Zakaj je ostal na strani pravice, vkljttb temu, da je to pomenilo za narod sa-ipoinor tako rekoč? Odpor našega naroda je ne-spodbitno opral naš narod vsakega greha, ce moremo tako i-menovati pogrežke, napake, 'ki se jdli je v preteklosti delalo na račun naroda in v imenu naroda. Sedaj je vrsta na onih, ki se postavljajo neprenehoma v svetu s svojo visoko in staro civilizacijo ter verskim bratstvom in čustvovanjem, da si potrosijo glave s pepelom in delajo pokoro . . . l Ali ta (pokora bi morala biti j taka, da bi jo občutil ves na- • rod, ki je rodil stotisoče moril-1 cev in zločincev, kateri so hoteli svojemu narodu napraviti ,: večji življenski prostor s tem, j da so morili svoje sosedo in I plenili njihove dežele ter si jili • ! osvojili. j 'Zdaj sicer pravijo, da narod ni odgovoren — ne nemški, ne 3 laški, ne madžarski, toda če bi • bilo šlo vse po sreči, bi bili ti 0 narodi z radostjo uživali pridobitve, ki so jih mislili za vedno izvojevati zločinsko izurjeni sinovi iz naroda . . . vojak je a sin naroda in njegovi zločini padejo na narod. Skrajno nelogično je, da se 0 milo izrazim, če se naprti tr-( J pečemu in od vojne zbičaneinu ' narodičn, kot je slovenski, naloga pokore medtem, ko na - njegovi zemlji posiljujejo nje- - gove hčere'Člani iste vere, ter izvajajo brutalnosti, ki nimajo primere in odvajajo v tabori- ^ šča snirti nedolžne ljudi. . . r- Duhovnik Gregorčič je vzfcLi-ie knil narodu v svoji krasni pe-e smi o pepelnični noči, "Pepelni n dan ni dan več tvoj, tvoj je 0 vstajenja dan!" Če so bile ke-D daji na mestu te njegove velike f" in preroške (besede, tedaj so gotovo danes ... ali zdi se, da II imamo v Sloveniji ljudi, ki se a. ne zavedajo veličine narodove-^ ga veličastnega in zgodovinske- ga odpora, katerega bo prav ocenila šele zgodovina, pa sili-jo narod v raševino pokore in inferijornosti, ko bi morali z ' njim zapeti Alelujo — ker jo j narod od mrtvih vstal . TI _______ Oitala sem nekje, da so šli'* ljudje v domovini nekam delat g pokoro. Veliko jih je zbralo T in prosili so Boga, da odvrne od njih šibo božjo, katero so za- j služili, itd. Osebno minam čisto ^ nič proti nobeni veri, kajti za- ] vedam se, da ljudje ne bodo ni- ( kdar enako mislili in nikdar ne j bo mišljenje in naziranje sveta v splošnem enako. Narava sa- < ma skrbi, da je vse na zemlji ] polno kontrastov in razlik, ka- , terih ne 'bo tudi človek nikdar , zalbrisaL Vsak poiskus v tem oziru se ljudem vedno nekako , skazi in človeštvo tava naprej po svoji stari grapa vi poti zmot, pogretškov, ter hrepenenja, da bi doseglo neko popolnost. Toda, naj se vrnem k "pokori". Po vsem, kar čitamo dan za dnevom, »bi človek mislil, da so za nesrečno ljudstvo dovolj velika pokora Nemci, Italijani in Madžari, ter vse gorje, ki je združeno v strašni realisti-ki so-1 vražne okupacije. Grehi nasilij i ljudi so -bili v primeri s k rimi-j Kalnimi zločini, ki se vrše nad njimi, sami nedolžni takozvani1 i mali grehi, katere smo otroci i doma 'zabrisali' z enim očena-i sem ali češčeno Marijo, katero smo navadno v naglici zmolili kar na poti iz cerkve, kjer smo ■ opravili spoved. | Zakaj torej narod dela ]>oko-ro? Zločinci od severa in juga in posebno od juga so tudrka-j toličani in kristjani, ki so prišli pobijat in mučit svoje bra-L te v "Kristusu. Pa ne slišimo nič, da bi delali kako pokoro, I oibratno, svet ima priliko poslu-i MEDNARODNO PRAVO — KOS PAPIRJA Večkrat >e v svetovni javnosti razširjajo mnenja, da je Italija v tej vojni vendarle Človekoljabnejša, kakor njen bivši gospodar Hitler Lahi so «vetovnoznani komedijantje in svetovni rekorderji strahopet-stva. Kot komedijantje slepijo svetovno javnost z nekimi humanimi in socialnimi utvara mi na zasedenih ozemljih. Saj nam je še dobro v spominu, kako so njihovi oficirji pošiljali v Ameriko fotografske po-<*netke vstaških in prusijaskih 'grozodejstev, da Vi na način dokazali, da oni sami niso taki. Medtem pa je dobro znano. da so bili oni sami učitelji vstaških razbojnikov. V Ljubljani kampanje, čeravno nekoliko 1 omejenega obsega. Na ruski i fronti pa je morala nemška ar- i inada spoznati, da v posebnih t prilikah guerilci zelo resno t vplivajo na razvoj vojaških e | dogodkov. Tam namreč gue- s rilci delujejo neposredno v za- •] , ledju Fronte in danes je že po- < i stalo oči vidno, da je dober del i usoehov rdeče armade zahteval sodelovanje guerilskih čet. 1 J V zahodnih deželah je Ved- 1 | no prevladovalo mnenje, da so , poročila o guerilskih uspehih ! i pretirana. Nedavno pa so Nem 1 oi sami priznali resnico in ne- 1 j hote priznali, da so guerilci ( " spraviH v nered poslovanje vseh organizacij za bojno črto. i ^ Dne 24. julija sta prinesli * Frankfurter Zeitung in Iteut-. sche Allgemeine Zeitung iste-1 ga dne izčrpna poročial o sabotaži na železnicah vzhodne Evrope. Ti članki priznavajo, da trpe vse železnice radi sabotaže, dn dan na dan, tudi na najvažnejših progah, zlete v zrak manicijski vlaki in da je dovoz rezerv zelo otežkočen — mnogj ruskih prebojev fronte bi bi M Ntemci mogli zadušiti, ako ne bi bili guerilci porušili železniških prog v zaledju nemške, f ronto. Ena najvažne^ih nalog nem-hkeTra vodstva je zdaj, da pre- , preči nadaljnji razvoj guerilskega gibanja. V slučaju Dan ske gre za dovozno pot na Norveško, a na Bolgarskem je treba osigurati zaledje grozeče balkanske fronte v slučaju invazije. Izkušnje pridobljene na ruski fronti torej odločno vplivajo na Hitlerjevo politiko v Evropi. Njegova največja skrb je danes, da si zavaruje ozemlja, na katerih bodo nastale nove fronte. ^■HHBMHk Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAi LETNO, z« Kv» In mrtve Main« Zvcae- Članarina m vsako 0Mb0 Sivo ail umrlo 2Sc. (Nikdar ni potreba obnoviti.) Uplilte Vai« einove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVEAJA za afrlkanške mi«>lon* Department G 3S24 W. Pine Blvd.. 8t. Louie. Me. RABIMO ŠIVALKE na moške klobuke, dolga se zija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Good Value Hat fr Cape Company; Inc. New York City KVFDJTE JN1TID STATES WAR SAVlMiP BONDS In 8W INVHSTIKAJWC V »4M1CRIKO V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" so vključene sledeie slovenske pesmi: 1. Podokntca — moSkl t bor e bari-ton samospevom ! Z. Poxdruv — mo&kl zbor S. Lahko noč — moški sbor 4. Otoški xvon — mešani «bor 5. Pomiadnska — mešani sbor, s bariton samospevom C. Lira 1. — sa solo speve, moški in mešani sbor' T. Lira II. — za mešani sbor S. Altajitsbl odmevi — za moški In šenskl sbor, ji bariton sa-'t moepevom 9. Kanta ta is psalm* 12« — moški -sbor 10. Soči — sa samospeve, mešan! sbor in spremUevanlem glasovtra H. PsaJm 29 — sa samospeve, mešani sbor in apremljevanja KlasovTra aH or»»l CENA SAMO 50 centov KOMAD T* so koncertna pesmi u moške in mešane zbore, katere je "glasbil |n t samozaložbi izdal MATEJ L. H0LMAR, oijMist in pevoTodja pri sv. Vida, Cleve-i^fitf OMo, 1«3. - Naročite tg. sbfrko prh KNJIGARNI SLOVENKI PUBL. j : edimw • New York 11, N. Y. Sedaj $2 "Ka smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKBAJ&EK ^sj . ' 111 'lili I .«g = Tu spodaj so prioMena nekatera mnenja naših rojakov in = = rojakinj, ki jib je pinatelj knjige prejel od onih, ki so S knjigo naročili in piečitali. To je samo en del teh mnenj, = S ker radi pomanjaknja prostora ni mogote priobfiti vseh. S' Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo 511 v morje bridkosti sem prejel. In če iwvom, da sem jo Se isti večer.-prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj priznanja za nje vsebino, • • • Grcaney, Minn. — Sedaj, ko sen prebrala VaSo knjigo: "Ko smo šli v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. • * • Aurora, III. — Knjiga—Ko smo 91 v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim fie eno za svojo -prijateljico. • • • Los Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo šli v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki Jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naroČilo.-• » * Morgan, Pa. — VaSa knjiga zasluži vse priznanje ln zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • » Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo Si v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Stala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vaem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Mrs. Roosevelt obiskuje vojake v džungli 'Brisbane, Avstralija, 9. sep —Mrs. Roosevelt je danes hodila pes po dežju, da je mogla olbiskati čete naših fantov, ki so poiznani, kot "jungle fighters" in kateri so se udeležili bojev pri Sananandi in na Bu-ni. Fantje so z veseljem pozdravili predsednikovo ženo. Ona jih je nagovorila, ter jim povedala, da je njihov vrhovni poveljinik, predsednik, ponosen nanje. —————^T VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; —-VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM- 1 KE redno. > _■__ _ KJE JE MUSSOLINI? Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da ste vladi ladrinženih' držav in Ainglije trdne v svo- . jem sklepu, da postavijo Mns- ( solinija čimprej pred sodisce. ( Sedaj se nahaja še v rokah Ba- , doglieve vlade in je poskrblje- , no vse, da ne more pofbegnitL j Mussolini bo najbrže sojen na italjanaki zemlji. Znano ni, . ako ga bo sodilo vojaško ali pa civilno sodišče. Tudi ni znano, ;iko 'bo Mussolini sojen, ker je zagrenil proti ''mednarodni ■ moralnosti i n svetosti po- : fcodb", kot je ta označiba v Versa illski pogotfoi, ali pa ko kršitelj vojnih postav. Vendar pa je način sodfce že določen. "Svenska Dagbladet" poroča, da je bil Miussolini že izro-| čen zaveznikom in da je bil odpeljan v Afriko. "Dagens Ny-beter" pa pravi, da je bil prepeljan na otok La Maddalena (Vb eeverni olbali Sardinije, da bi bil preprečen vsak poskus f e^iti ga, _ _____ J____ BALKAN BO SLEDIL ITALIJI < -- 1 Predaja Italija je pretresla temelje nemških vazalk na -Balkanu. Politični in vojaški poznavalci teh d ržav so prepričani, da se bodo prej ali slej zrušile. j Katera država med njimi bo prva zaprosila za mir in se ] bo brezpogojno podala? Najbrže bo Bolgarska, ki se je tudi v t prvi svetovni vojni prva med centralnimi državami podala in i s-icer 29. septemibra, 1918. To je bilo šest tednov pred časom, ] ko je Nemčija podpisala premirje 11. novemfora, 1918. s Zadnje čase je položaj na Bolgarskem zelo razburjen. Fi- i iova vlada je zelo nepriljubljena med narodom. 1 Ako se poda Bolgarska, tedaj bo morala poklicati svoje di- -vizije iz Jugoslavije iu Grške, vsled česar bo nemško stališče 1 v teh deželah zek> oslabljeno. Po mnenju vojaških veščakov v 1 Londonu se 'bo morala tudi Nemčija umakniti z Balkana. 3 Angleški radio je včeraj sporočil, da so Nemci poslali v ' Sofijo mnogo svojega vojaštva, kar je Bolgara ielo rastočo- < tilo. < Mogoče pa se bo za Italijo prva podala Madžarska, ki se je zamajala, ko je padel Mussolini. Neko poročilo je tudi naznanilo, da je svoje mirovne tipalke raztegnila s posredovanjem Turčije. Lahko pa se bo izneverila osioČu Rumunska, kajti ob Mus-solinijevem padcu je tudi pokazala nekak nemir. Česar pa se ima Nemčija na Balkanu najbolj bati, je okoli 300,000 gueriloev v Jugoslaviji in na Grškem. S temi guerilci, kakor je bilo pred nekaj dnevi poročano, so imeli nekje v balkanskih gorah sestanek zavezniški častniki, ki so prav gotovo izdelali načrt za odločen nastop guerilcev o(b določenem času. Neirnški gestapo ima čez glavo dela. Nek grški vir v Londonu pravi, da je gestapo prevzel vso oblast na Grškem in na Dodeka i<.eskiih otokih ter tudi kontrolo nad italjansko armado v tamošnjih krajih. Bolgarska, Rumunska in Madžarska si ničesar bolj ne žele, kot izmuzniti se iz nemških krempljev, toda v vseh teb deželah se nahajajo nemške armade, ki skrbe za to, da se dežela ne dvigne v poisfcusu, da se otrese nemške nadvlade. Kadar se bodo pričele te vstaje, tedaj bo po batkans>kih deželah nastala zmešnjava, kaikoršne še ni bilo na svetu. Vstaja sama na sebi ni nikdar pravo redno bojevanje, temveč boji se bije jo vsevprek. Seveda bo vsaka taka vstaja naperjena proti Nemcem. Vprašanje je le, ako se bodo mogli oni, ki se bodo dvignili, uspešno boriti proti dobro moderno oboroženim Nemcem. Prav gotovo se Nemci dobro zavedajo nevarnega položaja in so se na to ddbro pripravili. Na vseh važnih in strateških krajih imajo postavljene svoje straže in garnizije, da takoj zaduSe vsako vstajo. Sedaj, ko se je Italija podala, je zaveznikom Jadran odprt in če bodo hoteli, bodo kaj lahko vdarili čez Jadran v Albanijo in v Dalmacijo. Kadar pa se to zgodi, tedaj četniki in partizani ne bodo mogli zdržati in bodo v svoji veliki vnemi vdarili po svojih zatirateljih in pričel se 'bo pokol j, kakoršnega še ni bilo in tekla (bo kri v potokih. Padale bodo žrtve na obeh straneh in škoda, velika škoda bo za one, ki bodo padli na oni strani, ki se bori za pravično stvar. Jasno pa je. da bodo ravno Nemci trpeli največje žrtve, kar tudi vsled svojih grozodejstev, ki jih uganjajo že ves čas zasedbe, tudi v polni meri zaslužijo. Ako je kdaj bila pravična kazen za greh smrt, tedaj je ta kazen stoodstotno pravična za Nemce v balkanskih deželah. da ustavi kralja na njegovem potu in prepreči njegove korake v novo politično smer. Tu takoj vidimo sličnost raz voja na Danskem in v Bolgariji. Bogdan Filorv postane hlapec Nemčije — nov Rvizling al! pa bo dežela zasedena od ' Nemcev. Hitler iii pozabil ' Mussolnijevega padca ki je v Berlinu povzročil veliko presenečenje Zaradi BadogliojeVe-ga prevrata je moral Hitler : takoj poslati v Italijo najmanj 15 divizij, ki pa so prišle prepozno, da b^ mogle preprečiti dalekosežno poslabšanje položaja, tako da je Hitler «klenK v bodoče uporabiti svoje vojake nekoliko bolj pra voeasno. On dobro ve, da je izarubljen, kakor hitro pokaže najmanjšo slabost. Vlade nje-arovih satelitov niso le politično nezanesljive, temveč tudi preslabe, da zadpše protinazis ti Sna gibanja svojih ljudstev. ' Ta ljudska gibanja so dveh vrst. Prvič so manifestacije j za mir kot na Bolgarskem, v Rumniji, Italiji,, na Finskem, j V Nemčiji sami je moral radi te tendence javnega mišljenja prevzeti vlado v notranjosti H Himmelr. Dlruga smer pa so skupine aktivriih bojevnikov, ki se zbirajo v ozadju na-i zističnih armad in tam zaneti-1 jo gnerilsko vojno proti nemškim prometnim zvezam. Ta : guerilska vojna je v vojaškem ■ pogledu seveda bolj nevarna ; kot mirovne manifestacije ne-' oboroženega prebivalstva. V Angliji in Ameriki je mnogo premalo znano, kako velik _ vpliv imajo danes guerilsk? t nrmade na vojni program osi- Gue ril ska vojna ima dvoje ? središč — Jugoslavijo in oku-!. pirano Basi jo. Ti guerilci ima- . jo zdaj dve leti izkušenj v voj-, ni in so Neobičajno dobro iz vez i bani. V zadnjih mesecih se je e srueriteka vojna razširila tudi g drugod po Evropi. Na Fran-,, co?kem je središče tega giba- (ONA)--Nemiri na Dlan- t tkem niso nastali sami od se- } be- Več kot mesec dni so na- 1 zisti z različnimi provokacija-mi vznemirjali dansko prebi-r vaiistvo, ker so si hoteli preskr . beti pretvezo, da zas'edejo in ^ popolnoma prevzamejo tnalo ] dansko državico. Na p i vir pogled je videti ne- : razumljivo, zakaj bi si Nemci ^ sami ustvarjali težave, mesto, da bi prepustili zakoniti dan- ' ski vladi skrb, da si pokori • Dance za nemško uporabo. A-ko pc pogledamo drugam v 1 druge evropske dežele, boa no } kmalu našli načrt, po katerem se ravnajo nazisti. tSrnrt bolgarskega kralja Bo- . risa je še vedno ne razjasnjen a. Bolcrarski zdravniki navajajo uradno za vzrok smrti srčni ; napad in pljučno bolezen. Toda Boris je bil zdrav in Šele 49 let star, atlet in do takrat popolnoma brez vsake organične bolezni. Pljučna angina pa ne ; more podreti zdravega človeka v prvem napadu in se tudi ne, vleče 5 dni — pač pa more ra-| na ,katero je povzročila mrl i—J čeva krojrlja, imeti za posledi-l . co komplikacije s srefem in tudi in fekcijo pljuč, ki bi mogla , postati neposredni vzrok smu-. ti. Toda kdo je streljal; Takoj po Mussolinijevem padcu, je . izbruhnil nVed Borisom in njegovim premierom Filovom ljut ■ prepir, ker je hotel Boris obesiti Filovu krivdo za pro-nazi-[ stično bolgarsko politiko in si pripraviti pot v anglo-ameri-olitiko Badoglia. Verjetno je L~ ^orej, da je bil morilec nazistiČ Tli ftO'PTit ki ip rlnbil nnlrto-n Vpliv guerilskih bojev na Hkler-jevo politiko___ Piše DONALD BELL. "GLAS NABODA* — NEW YORK "J iratka Dnevna Zgodba CHAS. BAUDELAIRE: ZLOBNI STEKLAR FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1943 v Razčlenjena obala Grčije V8TAN0VUKN L. UW r i . »(,: rri r r , »** v sedaj lahko dobite lastnoročno podpisani knjigi' pisatelja. Louis Adamič-a ZA CENO ZA ZVEZEK ■ w , * 1 t. "Two Way Passage'' V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega narod*, daje pisatelj .nasvet*-kako bi bOo mogoče po Mdaaji vojM ponašali evropekias narodom. Iz neb evropskih držav, tudi is Jugoslavije, bo prišli naseljenci v Amerika in pomagali postaviti najbolj na-prodno in najbogatejšo d ris v o na svetu. Sedaj je prišel čas, da I Združene driane pomagajo narodom, ki so jim pomagali de njihovega sijaja- in moči. Pot na strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Či- taqjo te tajite je bogat« phtfano."--Taka se je izrazil vrifld ameriški dnevnik. • tei knjigi . - Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoSUjam Money Order za ............ za Lastnoročno podpisano(l) knjigo(i): Hoje ime .................................................... St., ulica ali Box gt............................................. Mesto in država ......................... ..................... - "Glas Naroda'' 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. DRŽAVLJANSKI ^ PRIROČNIK Izšla j« nova knjižica ki daje poljodna navodila, kaka ameriški državljan. . Poleg rpraftanj. U jib navadno sodniki stavijo pri izpitu sa de-favljanatvo, vsebuje knjižica Se v IL dela nekaj vainib letnic la zgodovine Zefllnjenlb dritav, v m. delu pod naslovom Razno, pa Proglas aeodrlsnooti. Ustava Zedl-njena d rta v, Llncotnov govor v Getty sburKO, Predsedniki Zadtnje-nlh driav tal Poedine državo. Cen kajaki Jo samo 50 centov. tn se dobi pri: ? 8L0VENIC PUBLISHING CO. n« Wait tam at. NEW YORK 11 v njej. Šibki organizem malih Tibic teh sprememb ni mogel zdržati, poginile so za nekakšnim pi'ehladom. Ribičev pa to množestveno nmiranje rib ne skrbi p ne več. kajti ti ostriži se razmnožujejo s silovito brzino," : tako da trpe drage Vrste rib za voljo -tega-^-Nesneča -bo imela tedaj rajši zaželjene posledice. ZANIMIV FILM V kratkem se bo pričel proizvajati v enem tukajšnjih gle Idnlišč, katerega ime in naslov Bo pravočasno objavljen v tem listu, zanimiv film po imenu: "The Rising Sun", v katerem se bo prikazovalo med drugimi scenami tudi, kako so Japonci zahrbtno napadli PeaA Harbor, ter koliko naših nedolžnih žrtev-je takrat padlo. Nadalje se prikazuje v tem filmu tudi kako je ta druhal vpadla v gotove kraje na Kitajskem, ter kako so morili ci-vi'no ljudstvo posebno še male dojenčke in to na najostud-nejši naoin, s fem, da so grabili dojenčke materam iz naročij ter so jih enostavno metali v globoke jarke kar žive. Ta film naj bi si vsakdo, ki bo imel priliko, ogk-dal- PRIT.HT.AD UNIČUJE RIBE. V Ženevskem jezeru se po-; javljajo zlasti na francoski strani v zadnjih letih stotisoči 4 do 5 cm dolgih mrtvih rrb. Gre za neko vrsto ostrižev in sicer za ribice, ki so se izlegle leto prej. Po mnenju strokovnjakov je . to veliko umiranje rib pripisa-; ti siloviti nevihti Voda Ženevskega jezera se zaradi ne~ f vihte zelo skali obenem se teme Ijito spreminja množina kisika ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE DOTOK NUM&KTH NASELJENCEV V UKRAJINO USTAVLJEN. I (<)XA.) — Sovjetska opnzi-va je zež pr-silila naziate, da spremene svoje načrte gtede "evakuacije nemških begunoevji iz bombardiranega ozemlja.. < Nevtralni viri poročajo, da soj1 nameravali nastaniti nekatere ' teh begtrodev na vzhodu, toda ' nemška civilna administracija Ukrajine je zdaj zapTla v.se i ukrajinsko oeemlje, češ, da je ■ postala vojno ozemlje. Nemci pravijo, da je njihova "elastična strategija spremenila nekatere dozdaj varne kraj? v 'bojišča." Znano je, da so Nemci nameravali nastaniti mnogo svojih beguncev na širokih zemljah južne Rasi je. Načrti za to so bili izdelani zadnjo spomlad. Zdaj pa bodo morali seveda nastaniti vse te bežeče množice v mnogo manjšam ozemlju blizu Nemčije. Vbhodna Poljska je zaprta za civilno prebivalstvo, ker tam Nemci zidajo utrdbe — nemški bejgunoi se radi tega zatekajo največ na ČeSkem, ro poznana. » H : • • > \ mm...... ■mi—m i—■■i———i w ' • ■ , Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslušaje jo — united states ako je yam le priročno oziroma g akadia n - postal money ORDER, FEB DO JUVANSC: Zjutraj......................JI SloTaneka ................. PETKU JEREB; Pelin rata« VASILIJ IflSK: Podokalra........jr KOBKO PBBLOVBO-. Le enkrat to ................1» SUva doto ..................JI HK. foCABld: Bofaaafta; J OS. PAVČ1Č: Patrkaa plea......M iz STAKE. ZALOGE, pa- imt> i.-". - i; 'i no Se naslednje pesmi, katerin too »nižali cene i pričeske Uw (Vsdeplvee) M 01MI slrsriT 12 siaksalk la aH« tkaaae (KartAdamH) TriJejMfaal afcjH (Glaskeaa Ma- ^ V pepeintfni ao«, kaatata ta sate, ^r (a avkeeter, (Sattaer).... M --- Dva jed*. iMr la rti i--——«-< Nail hiami. --JI ctu—' (Lakaraar). H. ^r«Mk. m*M ifcorl ---- * tA TAMBOSKX: NA GOBEloJ JSKBM JU ' FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi • m tH""^ ko Bajuk^..».»»•«••••• i Bom M ******* I ------------- \ sa cn» -M-*. __ * i Bori pridejo. — Koralalea — ____ .» r PEVSKIM ZBOROM * posebno priporoča mo naslednje muzi , kalij e. 8loyensbe pe8bo ■___J Zbirka » aandalh J Izdala Glasbena Matica »' Cess-WJI 1 Emil Ad*ait—1* JUGOSLOVANSKIH ' NAKODNTH PESMI n iMtki m tbar - .................... * Sk8T n abodniht pesmi •«« teal —............................" fraae Vaatoriri-ftEST MEftANIB in Modam zbout Ferdo iHwat-aauwaw*" 1 anttd Skori ......■_.......... * Peter Jereb-OSEMraOHOff«^ 1 ikl la aMftaalV ......... * " ■ 71 - ' I... l Moški zbori oskaa DET: BarOea; OJ. ssoj UteA A doljivo simpatična • Morda. Toda recimo — in to bo naj-pravičnejše — da še s*am ne ve zakaj. Bil sem »večkrat žrtev takih kri« in takih nenadnih početij, ki potrjujejo -Hmenjfe, - Ja se zlobni drthovi splazijo v nas in nap prisilijo, da nevedoma izpolnimo njih najnezmiselnejšo vnlio Nekega jutra sem vstal ves siten, žalosten in utrujen od brezdelja. Zdelo ste mi je, da Čutim v sebi n»oČ za veliko, sijajno dejanje. Hiej, pa sem odprl okno. Pre^darite prosim, da ima duh prevare, ki pri nekaterih osebah ni posledica dela ali pa kakšne kombinacije, ampak slučajnega navdahnenja, če že drugače ne, vsaj po gorečnosti hrepenenja, mnogo takega raz-polo-žežnja v sebi, ki ga imenujejo zdravniki histeričnega, tisti; ki malo bolje mislijo kot zdravniki, pa satanskega raz poloaenja, ki lias br^sodporno tira v premnoga nevarna in neprikladna dejanja. Prva oeeba, ki sem jo zapazit na ulici, je bil steklar, čigar presunljivo, neubrano kričanje se je skozi težko in uma-aano pariško vzdušje razlegalo 'prav do mene- Sicer bi mi l bilo nemogoče povedati, zakaj J sem se tega ubogega moža hi-ipoma tako strašno razjezil. 1 "Rej," sem mu zakričal, ["pridite gori!" Potem pa sem živahno razmišljal, da je p&Ceta, race, koze, itd. . . Na razpolago imam samo za Slovene^ ipišoeta, kokoši, race, mlade koze, ovce, zajce in svinje. — Na Babylon postaji me lahko pokličete: Babvlon 11231 R. — LOUIS PIRNAT, Merrick & Bay R&s., Babylon, ' L' lsU Y- 5x farma naprodaj 90 akrov, 2 mfija od Kennedy— - Ellington State Road; 22 glav [ živine, par konj, 55 ton sena, 5 akrov oves, koruza, prašiči, ke-koži in farmarsko orodje. — ; Pišite na TONY TTLUAN, ^Kennedy, N. Y. _(3) Važno za naročnike J P»(rg naslova je razvidna do kda Imate platano naročnino. —- Pr* številka pomeni mwec, draca dfc in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela In slro gkoT. Vas prosimo, da skušate pra ročasno naročnino poravnati. Po ftfjite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemn lastopniku v Vašem krajo. Zastopnik bo Vasi liročil potrdilo za pMsm naro- eni no. 1 California: v 1 Kan Francisco, Jacob Lausbin* Colorado: Pueblo, Peter Cultg Wal sen burg, M. J. Bajuk* Indiana: iDdlauapolis: Fr. Markicb Illinois: Cbicago, Joseph BevCiC* Chicago, J. Fabian (Cbicago, Cicero in Illinois) Jollet, Jennie Bambieh La Salle, J. SpeUcta Uascoatab, Martin Dolenc N'orth Cbicago in Waukegan, Math Wartek Maryland: KitzmiUer, Fr. Vodoplvec I Michigan: Detroit. L. Plankar* Minnesota: CbUbolin, J. Lokaakb Ely, Jo«. J. Peshel Ereleth, Loots Goule -Gilbert, Loulb Vesaei Montana: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderkk 1 N ew Vertc: Oowanda, Karl Strnlaha* Little FaUs, Frank Marie* Worcester, Peter Bode* -Ohio: Barberton, Frank Trotja* Cleveland, Anton Bobok, Charles Karlinger*, Jacob Besnik Glrard, Anton Nsgode Lorain, "Louis Balant, John Kumše Tonngstown, Anton KIket) Oregon: i Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: . . . ] Bessemer, John Jernlkar" J Conemaugh, J. Brezorec* Corerdale in okolica, Joe. Paternel { Export, Louis SupanCIČ* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamla*, Frank Blodaikar Greensburg, Frank Novak Hjmcr City, Joseph Kertn Imperial, Vence Paldcb Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TauSelJ Luzerne, Frank BaTloch • Midway, John žost* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Stoeltoa, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* ^ West Newton, Joaepb Jovan Wiseonsia: Milwaukee, West AHIa. Frank 8kok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Springs, Louis Taucbar* Diamond rille, Joe BoUch (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena so upravMenl obiskati tudi druge naselbin« v njih okraju, kjer je kaJ naMb rojakov naaeljenlh.) f ■ .. -------V Vsak zastopnik Izda potrdilo ta sveta. katere Je prejel. Zastopnike tople prfrinfis, Wmmta «Qlat Narada* moja soba v šestem nadstropju in da so stopnice zelo ozke. Mož je torej le trudoma lezel kvišku in se na mamkaterih mestih « svojo krhko robo zadeval ob zid. Končno se je prikazal; radovedno sem opazoval njegova stekla in dejal: 11 "Kaj? Vi nimate barvanih stekel! Rožnih, rdečih, modrih, čarodejnih, rajskih stekel? Vi ste nesranmež! I>rznete se hoditi po ubožnih predmestjih in nimate niti -stekel, skozi katera nroseva življenje v lepših barvah!" Sunil sem ga urno na stop-njišče, kjer se je mrmrajoč spotaknil. PotVm pa sem stopil na balkon. nrijel cvetlični lonček in opustil, ko se je mož prikazal na prasru, to svoje vojno sred-1 stvo naravnost na zadnji Tob ■njegove nosilniee- Sunek ga .ie prevrnil in mož je stri s hrbtom vso svojo krosnjarsko imovino, ki j? zaropotala, ko da je strela udarila v kristalno pa'aoo. Hn pijan od te budalosti, sem besno zakričal Tiavj: 4'Življenje v lepših barvali! Življenje v lepših barvah!" "Taki nervozni dovtipi niso brez nevarnosti in večkrat jih je treba drago plačati. Toda kaj je večna ka^en tistemu, ki je v enem trtrmtku našel neskončnost uživanja! breabrmiejsi sanjač kar sem "ili poznal, je zapalil nekoč ogenj v gozdu, češ, bomo videli, ^e-li gozd res tako hitro-vname, kakor splošno trdijo-Desetkrat zaporedoma se mu ni obneslo; enajstič pa se mu je ^e predobro posrečilo. ; Drugi zopet si je prižgal aiuotko ob smodnikovem sodu; da vidi. da spozna, da podraži usodo, da prisiljeno prezkusi svojo odločnost, da se postavi, da spozna razkošuost bojazni, — za prazen nič, iz trme, iz brezdelja.. To je neka vrsta odločnosti, ki izvira iz dolgočasja, in sanjarjenja; in tisti, pri katerih *?e pokaže tako trdovratno, so po navadi — kakor sem omenil j — najbrebriinejša in najsan-javejša bitja. Tretji, ki je tako zelo boječ, i da poVe5a oči celo pred moški-' mi pogledi in da mora zbrati, vso svojo slabotno volio, pre-! don vstopi v kavarno ali pred s-ledališko blagajno, kjer se mu. uslužbenci zde od^ti z Mi-nosovim, Eakovim in Rada-mantovim veličastvom, skoči Na svetu žive nekatera, sa-1 mo opazujoča in za dejanje po-' polnoma nesposobna bitja, ki kljub temu včasih pod vtisom skrivne, neznano sile ravnajo z naglico, ki bi je samim sebi nikoli ne prisodila. Ljudi, ki iz stral.u, da jih pri hišniku Čaka žalostna no-1 vica, eno uio boječa lazijo pred hišnimi vrati in se ne upajo vstopiti, ljudi, ki nosijo štiri-na j "t dni pismo s seboj, ne da bi ga odpečatili, ljudi, ki se še le po šestfh mestecih odločijo h koraku, potrebnim pred enim letom, včasih nenadoma, kakor lokova puščica, nepremagljiva sila tira k dejanjem. Moralist iik zdravnik, ki trdita, da vse vesta, ne moreta razložiti, odkod dobe te lene in blodne duše tako blazno odločnost in kako tla ti slabiči, ki niti najnavad-nejših in najpotrebnejših reči ne morejo izpolniti, v izvestnih fronutkili s sijajno korajžo izvedejo najnesmiselnejša in Če-sto celo najnevarnejša dejanja. Eden mojih prijateljev, naj- Ne glede na svojo slavno preteklost je Grčija v novejši zgodovini cesto menjala svoje politične meje. Zadnji zmlje-pisni podatki o kraljevini Grčiji navajajo 130,199 četvorniii km površine in 6,600,000 prebi valcev. N*a kvadratni km pride torej 53 prebivalcev. Grčija je po tem takem dežela, kjer se povprečna gostota naseljenosti sklada s povprečno gosto fo prebivalstva. ' Grčija ima najbolj raočlenje-no obalo na svetu. Tisoči njenih egejskili in jonskih orto-kov in otočicev, zalivčFv in rti-čev se zdijo kakor čipkasti okra* ozemlja. Najvažnejši med v-emi je jonski Arhipe-iag, ki se začenja pri zgodovin -skem KTfu in se konča pri Ki-teri. Vsak izm-:d teh Otokov in otočičev predstavlja zase izvrstno strateško postojanko. Belief Grške je izrazito gorskega značaja, v njem je le .malo niiin. Nlajvišji vrh je I Olimp, visok 2918 m. Grčija (nima primernih tal za razvoj velikih rek. Podnebje je izrazito sredozemsko in milo. i Grki so po večini kmetovalci; K; jv&ŽBcjši grški produkt je grozdje brea peek, ki ga suše- Pni nas ga poznamo v podobi rozin; Nadalje pridelajo na -Grškem dosti olivnega olja, I citron* in oranž. V severni /Grčiji uspeva tobak Pogla-tvitno bogastvo na živini tvori f drobnica, zlasti ovce m koze. ■ ki ps so obenem tudi nesreča j dižeTe, kier uničujejo gozd. Na Peloponezn je razvita Čebelo-i, re.ia, v obmorskih krajih je i,donosen rfbolov. Rudarstvo ni i(popebno razvito, vendar slovi ■ j-^ntški marmor že od najstarej- ših časov- Tovarn je na Grš- kem razmeroma malo. Najbolj;; Grki (bavijo v tem pogledi! z rafiniranjem olja, pridelovanjem vin, konja&a, z izdelovanjem smodnika in din ami ta-Madalje so Grki znani kot dobri mornarji; Tri četrtine grš kega izvoza tvori suho grozdje vinio in konjak; olje, oranže in eitrone. • I Mied grškimi pristanišči je največji Pirej, ki ima 300;000 pre+>ival zašumelo, kot bi prhrtnii divji jereb iz listja; let tu in tam p b - je potegnila senca preko jase, pa hitro zopet utonila v j, liiraku drevja. k Iztok se je smehljal. Oko mu je žarelo kot sokolu, f4 pritrdil je jermen, na katerem je oprtiv nosil tul, zlezel s f skale in šel naprej. 0 Pol jutra je že prevozilo solnce, ko se je ustavil mladi n četnik in z jastrebljim piskom naznanil, da so prišli na do- r ločeno mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na strmteml pobčju, kjer je bila dolina najožja. Na pisk so prirasle iz tal postave tovarišev, iz vsaliega grma, izza vsakega debla, iz ] trave, Čez skale in iz kotanj, vsepovsod so se dvigali vrli ^ mladci Iztok jim je brez besed velel navzdol. Noben kamenček s St ni sprožil, da bi se zakotalil v dolino- Tonili so neslišno po strmini in kmalu dospeli do mladega, gostega lesa. Od- * ondod je bila najboljša razdalja za strelice, ki bi jih prožili 3 v dolino- Vsi naj čakajo njegovega povelja Dokler on u ne sproži,, se ne sme nih&i ganiti T Nato si je sam narezal vej, jih zateknil vrli mahovite ^ ckale zlezel pod nje in pcČenil v skrito* opazovališče. s Odondod je bil zaglednl jezdeca, Hilbudijevega poslanca. P.vi hip je mislil, d i je eden njegovih včerajšnjih spremlje- * valcev, in skoro bi se bil dvignil izza umetnega grma in ga | poklical. Ali njegovo oko je spoznalo visokega konja, kakršen ^ so imeli Bizantinci. ' Skneni niso jezdili takih. Zbudila se j lhu je Sfumnja. Boka se je sama od sebe krivila,, da bi segla ' ia pleče po etrelico in jo poslala tujcu za vrat Pa se je pre- j magal. Hitro je odpel jermen, tul je zdrknil s hrbta, poleg j n.tega je položil lok, bojni nož pa je skril za kratke hlače iz ? jagnjetine. Vsi bojni znaki so izginili in Iztok je zdrsnil ti- ^ ho po ibregu- Na dnu si je odlomil škbo in čakal jezdeca. Pričakal ga je in ga je lokavo prepričal, da je Svarun v j gradišču brez vojske. Upal je za trdno, da se Hilbudij na- ^ pati po soteski. Ko se je Tračan vrnil do Hilbudija in mu sporočil, kar je , vittel, se poveljniku celo ni zvedrilo. Nezadovoljen je bil, ker bo imel bržkone premalo posla. ( "Ropanje po šegi barbarov, cesarju na ljubo, da napas« , nekaj lačnih tolp, ki se pridive čez zimo v mesto. Za neumni cirkus, za veselice se razsiplje denar!** Legel je jezfen na travo. Vojaki so ga strahoma gledali in se pogovarjali samo šepetaje. Sredi poldneva Hilbudij vstane in da povelje za odhod. Težko oborožene čete — z velikimi ščiti, .sulicami in m'eči, vse v železnih oklepih — so korakale naprej. Za njimi je jahal Hiibudij, ob njem nekaj konjiče, da bi ji dal hitra povelja, če bi bilo treba- Zadaj so §li lokostrelci in pračarji, ki so bili zelo nevarni v boju daljave. Na okroglih palicah so imeli pritrjene usnjate prače, s katerimi so metali nedosegljivo soretno podolgaste svinčene kose, na koncu priostrene, imenovane "želode"; koga jc dobro zadel želod, ni več ganil v boju. Počasi se je premikala vojska po globeli. Sonce se je nižalo in se z izredno gorkimi jesenskimi žarki upiralo četam v hrbet. Hilbudij je jahal zamišljen. Malomarno mu je vis'el šlem na rdečem jermenu po hrbtu. Tudi drugi jezdeci in mnogo-pešcev je odpelo jermene in spustilo sleme. Le( ti so se veselo svetlikali in na kamenčkih Hilbudijevega križa j so plesali pisani sončni trakovi. Pod milim nebom grobna tihota. Vojaki so molče stopali drug ob drugem. Le »šum korakov je donel po globeli in potok je enakomerno curljal. Solnce se je polagoma bližalo zatonu. Dolina £e je stisnila. sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni soteski. V mladih Slovenih, ki so prežali na nebri, je kipela kri-Culi so šum, včasih je zarožljal meč. Vsaka roka je segla po strelici in jo položila na lek„ prsti so se krčevito držali za J škrto, ki je že sedela v tetivi. Kmalu so zapazili skozi pre-sledk? v grmihh prve oddelke. Razburjenje je kipelo, treba je bilo velike sile, da se ni utrgal ta plaz mladih, bojajn krvi žejnih Slovenov. Iztok je čepel na skali — okamenel. Mogočni lok je stal pokonci; najboljša strelica je sedela na tetivi mišic? na desnici so se vzvalovile, srce mu je plalo, da se je tresel jeimen na prsih, ki je nosil tul. Težko oborožene čete so bile že pod njim. Lahko bi foil sprožil, aii oko mu je iskalo Hilbudija, iskalo ga je m zasledlo. Na ovnku se prikaže prvi jezdec v lepem oklepu s šlemom na hrbtu. Za njim jezdijo drugi po dva 5n dva. Poveljnik Hilbudij! Sam jefcdi, brezskrbno in zamišljeno. Vedno bolj se bliža Iztoku. Še petdesetkrat stopi konj — vojskovodja bo pod njim- Iztok prime trdneje za lok ,tetiva se prične napenjati, lok se krivi — deset korakov. Iztok s"e dviga izza vej. lok je upognjen do skrajnosti. Drink, tetiva je zapela, po zraku je zasičala strelica, spodaj pa je kritnil s strašanskim glasom Hilbudij "Kvrie eleison!" zakrilil z rokami po zraku, segel k srcu, kjer je tičala ost, pa omahnil in fiadel e konja. >JL (Nadaljevanje prihodnjič.) FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1943 " Človek v boju s smrtjo -NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam z«djeiasni svetovalni odbor je izbral izmed ivl re* tisoč alik urno najboljše barvane alike— dežel, provinc-navaja površino, te zbirka Je teko popolna, da Je za vsakega oe- Drebivalstvo fflavna mMta in •bb#d,M> potrebna ™jne In P® vojni, preoivaistvo, glavna mesta m Vkljuieni ao nanaslerinji zemljevidi: - .vet, kraj na zemljevidu. Evropa (danen), osrednja Evropa (ob Izbru- hu vojne), Angleško otočje. Francija, Nem- Seznam mest in trgov-navaja ItaUJa, gvlea, Holandska, Belgija, Šved- , | . . j v *ka. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja- ime kraja. Okraj, m državo, pre- Hstlfeilb republik. Bolgarska, Rumunfka, Jugo- bivalstvo in kraj na zemljevid«. Zastave vodilnih držav-v pol- ^ g**.*. nih barvan, vsega skupaj 56; ce- Jnfna Amerika (jninl del), Afrika. Severna i U™ Amerika, Kanada Združene države. Mehika. O- Ia VTSta narodnih barv. srednja Amerika In Za pa dna Indija ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo a starim štetjem. -1 SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen f [ ' ■ ■ . rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, V U LstžfllAJv ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so ^L ^^^ ridadlHf svetovnega znanja In podajajo razsežnost zemlje, prvine sonCnega sestava, pokra- PO POŠTI Jtne In globofino oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov in vlaokost svetovnih gora. Tu ao od go- _______ vorl na mnoga današnja vprašanja. - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 91 ft Wast IQ+li SfMot IT._ xt-__l- ii w rr V8TANOVLJKN L. 18W enakomeren tok pare iz oevij na ki a j, kjer lahko opravi jta J svoje d^lo. Cev in zrcalo sta nagnjena vedno tako, da dobi-'vata sončne žarke ves dan ena 'komora o. STENICE — GLADOVNI UMETNIKI Angleška, raziskovalec Mel-'anby se je bavil z vprašanjem 1'oliko časa labko živijo razne /ivali brez hrane. Rekord ima i po njegovih ugotovitvah sami-■ ca navadne stenice Ob temperaturi 30 stopinj so I te živali vzdržale 134 dni brez brane in to veliko gladovanje iim ni prav nič škodovalo. Po-©a l ogve kako obnesli. Morda se bo obnesla priprava, ki si jo V dal patentirati Američan C. G. Abbott. Abbottova priprava sestoji iz dolgega, veljastega sferične-era zrcala, ki mečfe žarke na tenko vodno cev v svoji Čevlje črna, da vsrka kolikor mogoče dosii žarkov, vmesni prostor pa je breazračen kakor pri termovki, prostor med obe ma stenama. Izgubi se bedaj tudi čim manj toplote Vse ,fe Preračunano tako, da se voda v cevi .skoraj trenutno spremeni v paro, ki se da potem izkoristiti kot pogonsko sredstvo. Stroj je opremljen še s pripravo, ki skrbi za to, da pride v re'v vedno samo toliko vod'e kclikor se je more spremeniti 1 dovoljeno in prepovedano streljati; i farmer, ker so popisane Slvall, ki na polju koristijo aH Škodujejo ter slednjič ribi«, ker s= v knjigi naStete VSE 1 KI BE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-i DAH. Poleg poljudnega popisa ln prlpove-dovanja vsebuje knjiga S27 SUK (fotografij) ; « slik v /-naravnih barvah, 1 v velikosti cele stkani, ter Ima 778 i strani. Velikost knjige Je • x < inčev. j Knjiga opisuje sesavee, ptKe, ribe, ka-te in živali, ki so ravnotake na suhem * kot v vodi doma. — Vezana Je v močno L platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO . DOBITE SEDAJ ZA CENO: j Sedaj $3.50 j Naročite pri: KNJIGARNI » i Glas Naroda L 216 WEST 18th STREET New York U, N. Y. n ja že v zarodku, ki se sčasoma izčrpa, dokler povsem ne izgine. Drugi zopet mislijo, da je sam,o nepopolnost človeškega in živalskega življenja vzrok njpgove končne izčrpanosti in staranja. Slavni ruski učenjak Močnikov je trdil, da je stara-nie po&edica samozastruplje-nja iz debelega črevesa- V organizmu nastaja zastrupljen je po kvasnih snoveh, ki zmanjšajo in počasi ustavijo delovanje vseh organov. Velike važnosti je kri s svojim obtokom. Vse celice našega telesa dobivajo svojo hrano iz krvi. Oe je v krvi strup ali bakterija, je celica nooe spre je ti. Vsaka celica potrebuje povsem čisto in zdravo kri. Kopičenje odpadkov v krvi sprem Ijajo neizogibni znaki staranja- S tem se menja sestav krvi in zavre celična rast. Te snovi se potem kot nepotrebne nabirajo v telesu, ki nima več moči, da bi jih izločilo. Tak poiav je arterioskleroza, pri kateri se med notranjimi in •srednjimi stenami žil nabere voščena snov in sic?r tem več čim starejši je človek. ! Znaki izčrpanosti organizma pojavijo še mnogo pred leti, ki jih navadno šele smatramo za starost. To je doba tako-zvanega klimafcterija, prehoda ko človeka napadejo "bolezni srednjih let." Pri moških se to pokaže v naignjenju k debelosti in živčnih motnjah, nervoz-nosti raizburljivosti itd. V teh letih se pojavijo tudi največkrat kronične bolezni, srčna napaka, sladkorna bolezen, bolezni jeter in Tedvic. Doba kli-makterija je posebno nevarna j za organizem, ki se je v mJa-i dosti zelo izčrpal. Ta doba sej zaenkrat z nobenimi sredstvi ne da odgoditi. ' Mnogi učenjaki so se borili proti smrti in dosegli na tem polju nekaj uspehov, seveda pa ?e nihče smrti ni mogel premagati in človek je tudi nikoli n? bo premagal, ker bi to pomenilo postaviti na glavo vse naravne zakone. Med učenjaki, ki so si prizadevali podaljšati življenje človeka na zemlji, °lovi zlasti dr. Alexis Carell. f>n je bil prvi, ki se mu je pred ?5 leti posrečilo ohraniti živo p tkivo izven lastnega organiz-i ma. Skozi 23 let je ohranil živ košček kurjega srca. To po- , meni, da je bilo življenje košč , ka srca mnogo daljše, nego -more biti življenje normalne . kure. Tudi drugi organi, kakor razne žleze, jetra, sro? in vranica s'e ohranijo živi v tako zvani Lindberghovi črpalki, izdelani proti koncu leta 1939. < Na tem polju se nam obetajo -i ^e mnoga presenečenja X?spehi pa še niso tako veliki, da bi mogel človelv pričakovati zase glede dolgosti življenja kaj po-' sehnega. Najzanesljivejše sredstvo za " podaljšanje življenja je torej še vedno prizadevanje, da izlo-t čimo vse škodljive vplive. Po-i skusi glede podaljšanja življe-\ nja s prenosom zdravegka or-igana ali tkiva na tuj organi-r fzem, da se tako nadomesti iz-" črpani ali izgubljeni organ, so i šele v.povojih. !N'ajenastav-- nejši primer te vrste je trans-® fuzija krvi, ki zdaj ž? davno ni • nič posebnesra. Pomlajevalni k uspehi prof. Voronova s pr"eno-?om opičjih žlez so znani. Po I tem načinu se dajo odstraniti r. motnje v krvnem obtoku, po-t vzročen e po pojemanju delova-■ nja srca na stara leta, obenem pa lahko tako preprečimo mno druge bolezni. Po razme-jrorrra lahki op'eraciji deluje srce kakor pri zdravem človeku. Ali se bo znanosti kdaj posrečilo premagati pmrt? V mnogih panogah zdravniške vedfe doseženi uspehi bi kazali na to, da bo človek dosegel j tudi ta cilj. Toda moramo se v prvi vrsti zav-rdati, da nikogar ne gre za 'doStego neemrt-' Pogosto čitamo poročila o i ljudeh, ki so dočakali izredno i visoko starost. 'Ljudje se pa i Zanimajo samo za stoletnike- j Starost izpod 100 let nikogar ! n'e zanima. Od tisoč ljudi do- 3 čakajo povprečno trije starost 100 let. Povprečna dolgost ] Človeškega življenja se je po zaslugi moderne vede v prvi i vrsti higijene povečala in zna- j ša 64 let- Navzlic temu se j"e ] pa število -stoletnikov ni zviša- * lo. : Zgodovina pozna mnogo poskusov, da bi se staranje zadr- ; žalo, ali celo preprečilo. Tako j ie znano ime nekega Coroera, i ki je težko zbolel, ko mu je bi- 1 lo 35 let. Zdravniki so izja- 1 vili, da bo živel v najboljšem primeru še dve leti. Toda mož i ni hotel umreti. Krčevito se je oklepal življenja in trdno je sklenil da mora živeti. Sam si je določil dijeto: N"a dan je pojedel samo 85 4kg goste hra ne in popil 4 deci vina- Te hrane pa ni zaužil naenkrat, temveč jo je Tazdelil v dve ali tri porcije. Njegova dijeta je t obsegala vedav> kruh in belo meso in dočakal je visoko sta- -jrost 103 let. Kar se tiče alkohola ni enot-V nega naziranja ali človeku škoduje, od nosno skrajša življenje. Mnogi zelo stari ljudje so pili do smrti vino ali pivo. »ločim drugi stoletnrki sploh niso nikoli pili alkoholnih pijač. To bo pač vse odvisno od osebne dispozicije. Znaki staranja se pojavijo enakomerno v vsem organizmu. Postavijo se zlasti v hrustancu, ki izgubi svojo prožnost in začne oko-stenevati. Kosti pa izgubljajo ' svojo notranjo trdnost in se lahko lomijo. Zato je število fr&ktur pri starejši ljudeh >več je nego pri mladih. Gibčnost prsnega koša se zmanjša, kar vpliva na dihanje. Prebavni in organi notranje <-ekrecije o-slabe in okrnejo, prav tako enako popusti tudi duševna či-lo^t. O pravih vzrokih vseh teh -pojavov sodijo učenjaki različno. _ Nekateri domnevajo, da obstoja nekakšen ferment življe-