Počtnina phčana v gotovini LetO L Vil.
V Liubliani, v četrtek, dne 4. julija 1929
Št. 148
St. 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din pollelno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel|ska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrslo mali oglasi po l'SO In 2 D, vetji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeijka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. eiill Rokopisi se ne vrača/o, ne/ranltlrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva tekefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328
Oh desetletnici
Pariz, 29. junija 1929.
Berlin in Pariz slavita desetletnico versaj-skega miru. Berlin z velikanskimi manifestacijami, ki naj izpodbijejo v svetu legendo o nemški krivdi o izbruhu svetovne vojne, Pariz s sentimentalnimi manifestacijami Franklina Bouillona in njegovih v parlamentu, ki naj dokataejo Ameriki moralno neupravičenost njenih zahtev v vprašanju medzavezniških dolgov. Na obeh straneh, v Berlinu in Parim neke vrste decepcija, dočim v Londonu MacDo-nald ob desetletnici miru naglašuje, da bo ustvaril nov mir na novih bazah. Kakšne bodo baze templja, ki ga misli zgraditi MacDonald? Da-li bo MacDonald popolnoma prezrl delo zadnjega desetletja in šel preko versajskega miru, za čigar možnost je moralo deset milijonov žrtev dati svoje življenje? Desetletni razvoj je dokazal, da je nemogoče delo za svetovni mir brez antante med Parizom in Berlinom, ki mu je podlaga versajska pogodba. Vsaka izključitev versajskega miru bi značila pre-lon med Berlinom in Parizom. Ni verjetno, da bi MacDonaldov zunanji minister Henderson, bivši predsednik druge internaciouale, žrtvoval enotnost Evrope za avanturo, za katero ne bi obstojala nikaka mednarodna garancija.
Zadnja kampanja v Nemčiji znovo dokazuje, kako gotovi krogi v Nemčiji ne morejo iz okov preteklosti. Hugenbergova ataka proti versajskemu miru je popularna in če se ofici-jelna Nemčija ne udeležuje njegovih prireditev, je razlog iskati samo v neoportunosti okoliščin. Svetu je treba dokazati, da Nemčija ni kriva na svetovni vojni, treba je izpodbiti podlago člen 231 versajskega miru, ki pravi, da je Nemčija s svojimi zavezniki zakrivila svetovno vojno. Kampanja se vodi proti miru, ki je v zadnjih desetih letih vsled svojih napak prestal že nekaj remedur. Tekom desetih let je bilo vsled neenotnosti bivše antante opaziti, kako se vsebina versajskega miru zmanjšuje od etape do etape. Od ene konference do druge je Nemčija znala izrabiti trenotek in zmanjšati velikanske terjatve, ki so izvirale iz ver-sajskih določil. Da je bil omogočen Nemčiji vstop v Društvo Narodov, sla se Briand in Chamberlain sama potrudila, da pomagata Nemčiji destop v svetovni aeropag. Potem, ko je Nemčija sama organizirala svoj finančni polom, sta Briand in Chamberlain 7, Dawesovim načrtom pomagala Nemčiji iz zadrege in tako ustvarila v versajskem miru prvo razpoko z naknadnim dogovorom o reparacijah in medzavezniških dolgovih, ki je nujno dovedla še do Youaigovega načrta. S pomočjo ameriške arbitraže, na katero Nemčija toliko računa, se naj nadaljuje delo destrukcije versajske pogodbe.
Z Youngovim načrtom nastopa doba druge desetletnice versajske pogodbe. Youngov načrt je izraz anglosaksonske volje nadvlade nad Evropo. Po njegovih stipulacijah je Evropa za 52 let navezana na Združene države Amerike. Na pariški konferenci se je znova pokazalo, kako je Nemčija stalna v svoji politiki. Na tej konferenci Nemčija ni hotela izrabiti nobene prilike, ki so se nudile za zbližanje s Francijo in njeno tezo o medzavezniških dolgovih. Nemška politika ne pozna nobenih evropskih ciljev, nemška politika hoče biti zmiraj svetovna in tako se je dr. Schacht v Parizu za postavljeno alternativo: Pariz ali Ne\v York odločil za New York. Tako je bila sicer po ameriški intervenciji nemška anuiteta znižana za 500 milijonov mark, toda bilo je tudi ugotovljeno, da gre tekom 58 let dve tretjini vseh nemških dajatev Ameriki in le ena tretjina ostane v Evropi. Danes se že pojavljajo glasovi, da bi se mogla Nemčija tem velikanskim dajatvam izogniti. Danes je v Evropi vsakdo prepričan, da je velikanska zahteva Ameriko v bistvu nemoralna, o katere nemoralnosti se tudi že v Ameriki vodi zadnji čas kampanja. Na pariški konferenci je še bil čas, da se dr. Schacht pridruži francoskemu in evropskemu stališču in tako onemogoči ameriške previsoke terjatve. Toda dr. Schacht se je odločil za Ne\v Yoxk. Omogočil je tako silno nervoznost v Parizu, ki se pojavlja v teh dneh, doma v Nemčiji pa odpira neomejeno polje nemško-nacionalni propagandi proti versajskemu miru. Tako se v politiki ugotavlja tekom zadnjih desetih let stalen disacord med Berlinom in Parizom.
Toda ni mogoče opustiti popolnoma upanja, da se Berlin in Pariz enkrat ne bosta popolnoma sporazumela. Tam kjer so bili življenjski interesi Nemčije in Francije v največji nevarnosti, so so tekom teh zadnjih desetih let ustvarili sporazumi. Ustvarili so se karteli. Toda v marsikaterih panogah je bilo že prepozno. Evropska autoinobilska industrija bi se
Pohod Orlovstva v Pragi
Prisrčen sprejem Slovencev - Številna zastopstva vseh
evropskih narodov
Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Nad vso pri-je bil danes sprejem Slovencev, ki so dospeli v Prago ob pol 6 z velikim posebnim vlakom. Po oficijelncm sprejemu so Orli v sprevodu korakali po mestu, povsod burno pozdravljeni. Posebno pozornost so vzbujala originalna pokrivala Orlic. Sprejema slovenskih katoliških tclovadcev se jo udeležila polnoštevilno slovenska kolonija v Pragi ter zastopniki vseh organizacij, vlade in visoki ccrkveni dostojanstveniki.
Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je dospela v Prago mnogoštevilna delegacija iz Poljske pod vodstvom kardinala Hlonda. De-
legacija šteje skoro 1000 mož in je bila v Pragi nad vse prisrčno sprejeta.
Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Orlovske svečanosti dobivajo vedno bolj in bolj značaj vsekatoliške prireditve. Ker dospejo še danes italijanske delegacije ter zastopniki Španije, bodo na orlovskih prireditvah zastopani skoraj vsi evropski narodi. V čast inozemskih gostov priredi danes v znamenitem samostanu »Strahova« opat Zavoral »garden-party«, katere se udeležijo cerkveni dostojanstveniki in zastopniki oblastev, med njimi tudi češki londonski poslanik Jan Marya in minister dr. Korošec.
Plače državnih uradnikov
Sorazmerno izenačenje plač - Ukinitev avtomatičnega napredovanja sodnikov
Belgrad, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v predsedstvu vlade konferenca ministrstvov, na kateri se je razpravljalo o vprašanju izenačenja plač vseh državnih uradnikov in uslužbencev. To izenačenje se bo izvršilo na ta način, da se bodo plače posameznih strok v državni službi spravile v gotovo sorazmerje. V kolikor se bo pokazalo, da so plače nekaterih uradnikov večje oziroma manjše od tega sorazmerja, se bodo dosedanje plače z ozirom na to ugotovljeno sorazmerje zvišale oziroma znižale. Tako bo končno rešeno vprašanje plač drž. uradnikov in uslužbencev. Pravosodni minister Srskič se je v načelu odločil, da se ukine sedanje avtomatično napredovanje sodnikov. Namesto da bi sodniki napredovali avtomatično po preteku
gotovega števila let, bo določal v bodoče napredovanje sam pravosodni minister, kakor je to slučaj pri uradnikih ostalih strok, po svojem mišljenju. Razume se, da bo pravosodni minisiter reševal o napredovanju posameznih sodnikov izključno na podlagi marljivosti in sposobnosti, ki jo bodo sodniki pokazali pri delu. S tem bo dana možnost, da se bodo sodniki čim marljivoje posvetili delu, ker se ne bo moglo napredovati na podlagi sedanjih zakonitih rokov, temveč bo sodnik napredoval izključno po svoji marljivosti in točnosti v službi. Nadalje je današnja ministrska seja razpravljala o predlogu zakona o agraru, ki ga je izdelali kmetijski minister dr. Frangcš. V diskusiji sta največ sodelovala ministra Srskič in Frangeš.
Protislovansha politika Bolgarije
Pred povrathom Radoslavova — Odtikov. bivšega kralja Ferdinanda
Sofija, 3. jul. (Tel. Slov.) Občinski svet v Sofiji je danes sklenil, da odlikuje bivšega carja Ferdinanda s posebnim občinskim odlikovanjem za njegove zasluge.
Belgrad, 3. jul. (Tel. Slov.) Listi poročajo: Prihod bivšega predsednika bolgarske vlade Radoslavova je samo vprašanje nekaj dni. On se bo kmalu skupaj s Tončevom vrnil v Sofijo, ker je bila njuna amnestija izglasovana. Njihovi prijatelji vrše priprave, da ju čim svečaneje sprejmejo. Radoslavov se bo po svojem po-vratku aktivno posvetil politiki, kajti takoj po izglasovanju amnestije so liberalni pivaki hiteli, da pripravijo čim svečanejši povratek svojemu šefu ter mu olajšajo delo na reorganizaciji liberalne stranke. Za 14. julij je napovedan v Sofiji sestanek glavnega odbora, na katerem se bo govorilo o sprejemu Radoslavova in zedi-njenju frakcij liber. stranke. Nocojšnja »Pravda« piše, da je večina bolgarskega kmečkega naroda proti povratku Radoslavova in da čutijo, da je bolgarski ponos pretrpel s tem hud udarec in težko žalitev. Za nas, kakor za inozemski svet, je to čisto bolgarska zadeva. Vendar pa obstoja za nas drugo vprašanje, vpra-
šanje povratka stare bolgarske politike. Z Ra-doslavovom se vrača tudi ona njegova anacio-nalna politika, ki je vodila Bolgare v vojno proti nam, politika, plačana od nosilcev huzar-ske imperialistične predvojne dunajske in bu-dimpeštanske politike. To vse pa v nobenem slučaju ni indiferenten dogodek za nas in pomeni dokaz, da se besedam Sofije ne more verovati, ker se tja vračajo v tem trenutku stari dnevi s starimi katastrofalnimi kombinacijami in nepravilnimi zaključki.
„Obzor"
o „Hrvatski Straži"
Zagreb, 3. jul. (Tel. Slov.) Današnji »Ob-zor« prinaša uvodnik o novem dnevniku »Hrvatska Straža«, v katerem pozdravlja ustanovitev tega dnevnika in pravi, da so sedaj take razmere, da bi katoliška akcija brez političnih tendenc mogla v hrvatskem javnem življenju izpolniti veliko praznoto, ki sedaj obstoja, ter izraža upanje, da bo ta list v tem smislu mnogo koristil.
še mogla rešiti, ako bi se združil Opel s Citro-enom. Toda Amerika je prehitela Evropo na njenem lastnem trgu in tako bo kmalu General Motors izpodrinil še Citroena. Ameriško nevarnost je opazila filmska industrija in v pripravah je kartel, ki se bo boril z Ameriko. Velike rezerve francoske Banque de France bi mogle omogočiti upostavitev zadostnega kapitala.
Gospodarsko zbližanje bo gotovo omogočil zbližanje duhov. Nemčija in Francija se bosta zavedli, da nemoč Evrope ne izvira iz napak versajskega miru, ampak iz premoči Amerike v svetovju. Ameriški trg je le radi tega nadmočen Evropi, ker jo enoten, dočim je evropski razdeljen na petnajst in še več edinic. Nemoč Evrope obstoja v dejstvu, da še nimamo Združenih držav Evrope. Prvi korak h temu bi bil izvedba carinsko unije in zdi se, da so v tej smeri zaznavati prvi poskusi. Italija in Španija sta nedavno začeli gospodarska pogajanja, ki naj dovedejo do carinske unije med obema državama. Trenotno vodi v Franciji bivši minister Le Trocquer kampanjo, da naj se tudi Francija pridruži tej uniji.
Združitev Evrope na gospodarskem polju bi imela nujno za posledico počasno odpravo vseh diferenc, ki tlačijo Evropo v nacionalnem in socialnem oziru. Gospodarskemu sporazumu bi gotovo sledil političen sporazum v
enem najhujših evropskih problemov, v manjšinskem vprašanju in bi tako prišli najbrž sčasoma do življenjskega za vse sprejemljivega mednarodnega manjšinskega statuta. Pa tudi na notranje politično preobrazbo Evrope bi ta razvoj dogodkov gotovo imel dalekosežne posledice. Tudi značaj zunanje politiko Evrope bi izgubil tisto oznako neiskrenosti, kakor jo vsebuje 11. pr. Kellogov pakt, ki je bil sicer vsiljen Evropi od strani Amerike.
Direktna pot k Združenim državam Evrope ni bila podana v versajtski pogodbi, pa tudi ne v Da\vesovem in Youngovem načrtu. Podala je tudi ne bo kampanja proti versajskemu miru, ki jo vodijo v Berlinu in ki oddaljuje Pariz od Berlina. Nikdo ne veruje, da gre Nemčiji pri platonski debati o nemški krivdi in nekrivdi samo za moralne efekte. V Parizu se zavedajo, da so za tem skriva samo nova možnost upostave pruskega monarhiznia. Toda la obnova dogodkov bi imela za posledico le obnovo katastrof za Evropo.
Treba je vedeti, da ne obstoja najvažnejši Evropski problem v borbi proti ol>stoječim pogodbam, ki le povečuje neenotnost Evrope. Sprememba v Londonu in skorajšnji odhod MacDonalda v \Vashi11gton, ki ima za cilj upo-stavo ravnotežja med ameriškim in angleškim imperijem. lx> gotovo morala dovesti do zbli-žanja med Berlinom in Parizom.
Uprava le v Kopitarjevi ul. št.G Čekovni račun: Cjubljana štev. lO.BSO ln 10.349 xa Inserale, Sarajevošt.7563. Zanreb it. 39.011, Vrana In Dunaj št. 24.797
Odmevi orlovskega naraščajskega nastopa
Praga, 1. jul.
Popolna in celotna je bila zmaga, ki si jo je priboril orlovski naraščaj s svojim prvim velikim nastopom v Pragi in to se posebno jasno vidi iz poročil praških listov o nastopa. Po vrsti so listi poročajo o orlovskem nastopu in iz vseh poročil se jasno vidi, da je bila Praga presenečena, da kaj takega sploh ni pričakovala. Ni mislila niti, cla je Orel tako močan in ni mislila, da je na tej višini. V vsakem oziru je bila Praga iz-nenadena in sicer v tej meri, da ni mogla svojega presenečenja niti skriti. To se jasno vidi iz vseh listov in naj bodo še tako »protiklerikalni« in še tako protiorlovski.
Tako poroča na primer »Večerni Češki Slovo, organ narodnih socialistov, pod naslovom: »Orli se kažejo Pragi« na prvi strani o naraščaj-skeni nastopu. Ze naslov sam pomeni priznanje, da je bila Praga presenečena. Se bolj pa vse poročilo, ki posebej naglaša, da hoče biti vseskozi objektivno. Tako pravi »Mnogo ljudi v Pragi je bilo od sprevoda orelskega dijaštva in naraščaja presenečeno. Gledali so na Orle s praškimi očmi, ki še niso prodrle do Morave, (kjer je glavna sila »Orla«, op. ured.). Sprevod je trajal od pol desetih do pol dvanajstih. Šel je v štiristopih. Med posameznimi skupinami so bili sicer presledki, vendar je sprevod ohranil dober tempo pohoda. Po obeh straneh Vaclavskega trga so stali v dvojnih do trojnih vrstah'gledalci. Ti gledalci so v veliki večini pozdravljali sprevod z glasnimi vzkliki »Zdar Buli« (Bog živi!) in z mahanjem (papirnatih trobojnih šopov). S sprevoda pa se jim je na povelje dospelih voditeljev odzdravil jalo: »Zivio katoliška Praga! Zivio tatiček Ma-saryk! Zivio minister Šramek!« itd...
In nato konstatira »V. Č. SI.« to pomembno resnico: »V sprevodu in na zletišču je bilo jasno, da so gledalci, dijaki in naraščaj pripadniki malih in revnih ljudi. Ta resnica naj bo hvaležen predmet razmotrivanj v vrstah sokolstva, če se morebiti v njem ne pojavljajo nekateri izredni pojavi, ki bi mogli priprosto in revno ljudstvo odbijati od sokolstva.
Telovadba in nastop na Stadionu sta bila sicer enostavna, toda nekatere točke so vendar bile učinkovite. I11 nato pravi list, da sicer še ne dosegajo sokolske telovadbe, da pa bodo iz naraščaja Orla nekateri poznejše, če že ne dobri Orli, pa vsaj dobri vojaki. Zelo dober je bil nastop hrvatskega Orla v nedeljo.
Kakor je že ta primera s sokolstvom značilna in siguren dokaz priznanja, tako pa je še bolj značilen konec poročila o telovadbi, v katerem sc v glavnem pravi: »Prireditelji orlovskega zleta so se morali zavedati, da ne morejo prirediti zleta, če nimajo jamstev, da se ta ne konča z blainažo. Ta pogoj je bil dosežen in prireditelji so bili skoraj gotovo zadovoljni. A tudi gledalci, ki ipak niso pričakovali kakšnih posebno izrednih stvari. Primeroma je tudi gledalcev bilo dosti.
Red pri sprevodu ni bil nikjer moten. Praško prebivalstvo se je obnašalo do Orlov z gostoljubnimi simpatijami. Tako so Orli spoznali, da socialistična in neverna Praga vendar ni tako grozna! Spoznali pa so tudi, da Praga tudi ni nemoralna za tistega, ki nemoralnosti ne išče. Orli sami tudi niso dali nobene prilike k pohujšanju in so se ravnali po zletnih navodilih, kjer se pravi v odstavku »Predno zaspiš«: »Molitev naj bo skupna na pobudo nadzornika nočevali-šča.«
Kako pa se politično kaže upliv orlovskega
zleta? Takole: »Bog potolaži agrarce. Na orlovskem zletu je vsekozi samo češko in moravsko podeželje.«
Citiral sem obširneje, kaj piše Večernik Češ-škega Slova, ker je list odkrit nasprotnik orlovstva in vnet zagovornik sokolstva. Zato ima tudi njegovo poročilo poseben pomen. Pripomnil bi še, da poroča list na isti strani o sokol-skem zletu v Plznu, a komaj za tretjino tako obširno, ko o orlovskem. Tudi v tem je priznanje.
»Rano«, ponedeljkov list »Narodnih listov«, ki zavzemajo na Češkem precej isto stališče, ko pri nas »Jutro«, poroča enako obširno o orlovskem zletu in deloma tudi z odkritim priznanjem. Ali »Rano« je zanimivo še v drugem oziru. Isti dan, ko v Pragi orlovski, jc nastopil v Plznju so-kolski naraščaj. »Rano« poroča o obeh in seveda na uvodnem mestu o sokolskem, ne dosti manj obširno in tudi na prvi strani tudi o orlovskem. In konstatira, da je bilo v Plznju 9500 naraščaja iz 32 sokolskih žup, v Pragi pa v sprevodu Orlov okoli 13.000 oseb. Tudi ta paralela nekaj pove.
»Pondelni list«, glasilo bivšega nar. soc. Stribrncga, ki jc tudi propagator sokolske misli, piše, da je bilo v orlovskem sprevodu 15.300 ljudi. 15.000 jc sploh število, ki ga navajajo skoraj vsi listi. (Praški listi se torej v tem, da prav štejejo, prijetno razlikujejo cd ljubljanskih, ki običajno štejejo pfistaše dva do trikrat, nasproi nike pa dva do trikrat odštejejo.
»Večer« glasilo agrarccv, poroča predvsem o otvoritvi taborske razstave, ki jc v prvi vrsti stvar agrarne stranke in ki sc je je po njegovi na-
vedbi udeležilo 25.000 agrarcev. Na drugi strani pa poroča najprej o sokolskem zletu v Plznju, takoj nato pa o orlovskem zletu in o slednjem celo obširneje, dasi je tudi »Večer« za sokolstvo.
Edino žalostno izjemo, da pišejo o orlovskem zletu absolutno sovražno, tvorijo komunistični listi. Ti o zletu samem sploh ne poročajo, temveč priobčujejo le sramotilne pesmi, ki pa so tako glupe in na tako nizki stopnji, da ta kon-stataeija absolutno zadostuje.
Z navdušenjem pa seveda poroča katoliški tisk, vsem na čelu »Pražsky Večernik«. Čez vso stran ima naslov, da je »Naša orelska deca zmagala« in iz odmevov, ki so jih dosegli Orli v protiorlovskih listih, ste jasno videli, da je ta naslov upravičen.
Odmevi praškega svobodomiselnega tiska so šele prav dokazali, kako lepo zmago je dosegel orlovski naraščaj. Uvod v zletne dni je tako izpadel nad vse dobro ter mogočno dvignil navdušenje v orlovskih vrstah in zato smemo s sigurnostjo reči, da bodo glavni zletni dnevi še večji uspeli orlovskega dela in večje zmage orlovske misli.
Kongres gled. igralcev
Belgrad, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bil otvorjen v dvorani velike gledališke zgradbe jubilejni kongres združenja igralcev SHS. Prisostvovalo je 500 udeležencev. Snoči se je vršila v gledališču predkon-ferenca, na kateri je bil sprejet dnevni red kongresa. Včeraj je bila v operi predstava »Nikola Šubic Zrinjski«, ki je bila sijajna ter so doživeli veliko odobravanje Julij Betteto, Mario Šimenc in Nikola Cvcjič. Danes pred otvoritvijo kongresa so zapeli igralci državno himno. Prvi je govoril Nikolič iz Belgrada, nato Cvijanovič, kot tretji pa Julij Betteto v imenu ljubljanskih igralcev, ki je govoril zelo toplo, podčrtal naloge kongresa in pomen tega velikega prijateljskega sestanka igralcev. Nj. V. kralju so kot vrhovnemu pokrovitelju igralcev poslali pozdravno brzojavko. Nato je govoril Osip Šest iz Ljubljane. V odbor so bili izvoljeni kot predsednik Joca Cvijanovič, kot podpredsednika pa Alojz Dreno-vec ter Peter Jovanovič iz Zagreba. Pni tajnik centrale je Plaovič. Zvečer je priredila ljubljanska drama »Krog s kredo«,
Btašho Rajic oproščen
Subotica, 3. julija. (Tel. »Slov.«) Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je vršil proces proti škofijskemu vikarju in bivšemu poslancu bunjevaške ljudske stranke Blašku Raiču, za slučaj iz 1. 1922. Bil je obtožen, da se je na orlovski akademiji 1. 1922 uprl oblastem, ki so prepovedale akademijo. Policija trdi, da je Blaško Raič, ko mu je policijski komisar sporočil, da se akademija ne sme vršiti, imel hujskajoč govor. Po današnji razr pravi je bil Blaško Raič oproščen, ker je sodišče smatralo za dokazano, da je imel Raič pomirjevalen govor in Orle pozval, da se naj mirno razidejo.
Ob sojen bivši poslanec
Subotica, 3. jul. (Tel. Slov.) Bivši narodni poslanec g. Marko Jurič je bil na podlagi tožbe Dragoslava Gjorgjeviča, načelnika prosvetnega ministrstva, obsojen radi klevete na mesec dni zapora, ki se lahko spremeni v 3000 Din denarne globe.
Zasedanje VZS prekinjeno
Belgrad, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od pol 4 do pol 7 sejo, na kateri je sprejel zakon o kontroli poljskih pridelkov, namenjenih za izvoz. S tem zakonom se bo uvedla za izvozu namenjene pridelke stroga kontrola, kar bo pripomoglo k temu, da se bo dvignil renome naših poljskih pridelkov v inozemstvu.
Ker je pododbor VZS za gozdni zakon in zakon o pogozdovanju javil, da bo dalj časa delal na tem zakonu, je predsednik VZS zasedanje danes prekinil ter članom javil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno.
Za pobijanje živinskih
nalezljivih bolezni
Belgrad, 3. julija. (Tel. »Slov.«) Današnje »Službene Novime« prinašajo pravilnik, ki ga. je izdal kmetijski minister dr. Frangeš o uporabi državnih fondov za pobijanje živinskih nalezljivih bolezni. Pravilnik vsebuje 11 členov ter predvideva pomoč v nujnih slučajih za pobijanje in uničevanje živinskih bolezni, to pa samo tedaj, ako so izčrpana v budžetu predvidena sredstva v to svrho. Imenovani fond se bo nalagal v Državno hipotekaroo banko. V ta fond prihajajo denarne kazni za prestopke proti živinozdrav-niškim predpisom ter denar od vtihotapljene živine. S fondom bo razpolagal veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva, kamor se je obračati za podporo. V veljavo stopi ta pravilnik z današnjim dnem. Istočasno je minister Frangeš izdal naredbo o razpolaganju z denarnimi kaznimi za prestopke po čl. 111 in 113 zakona o pobijanju im uničevanju živinskih nalezljivih bolezni, po kateri bodo vnovčevanje in kasi-ranje tega denarja vršili policijski organi neposredno ali preko občine, in jih bodo vsako-mesečno dostavili preko velikega župana za fond v Hipotekami KanUi Ta n?.redba stopi v veljavo 1. julija ter prenehajo od tega dne veljati vs-i dosedanji predpisi o razpolaganju t omenjenimi denarnimi kaznimi v celi kraljevin«.
Za odločen nastop proti Madžarski
Nezadovoljiv odgovor madžarske viade
Praga, 3. jul. (Tel. Slov.) Intervencija češkoslovaškega poslanika v Budimpešti pri zim. ministru Valku v zadevi incidenta pri Hidasne-meti se je vršila včeraj. Po uradnem poročilu je češkoslovaški poslanik Palličr po naročilu svoje vlade protestiral pri madjarskem zunanjem ministru proti načinu aretacije češkoslovaškega železniškega uradnika. Madjarski zunanji minister je izjavil, da se je izvršila aretacija šele potem, ko so si madjarske oblasti zagotovile dokaze o vohunstvu aretiranega Pecha. Ta odgovor se v Pragi ne smatra za zadovoljiv, ker ne odgovarja svoječasni pogodbi med ministroma železnic obeh držav.
Budimpešta, 3. jul. (Tel. Slov) Glede incidenta na češko-madžarski meji se govori v di-plomatičnih krogih, da je bil Pech aretiran šele potem, ko so dobile oblasti v roke zanesljive dokaze o njegovi krivdi. Zadeva se bo likvidirala diplomatskim polom, kar bo pa zahtevalo mnogo časa. Dozdaj češkoslovaški poslanik še ni povzel nikakega koraka. Poroča se nadalje o bojkotiranju čeških letovališč in kopališč od strani madžarske javnosti. Število prosilcev za češki vizum stalno pada.
Praga, 3. jul. (Tel. -Slov.«) Jutri se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bo obravnaval incidcnt na postaji Hidasmemeti. Zunanji minister dr. B e n e š je moral zato prekiniti svoj dopust. Nameravane poostrene odredbe proti Madžarski odvisiio od odgovora madžarskih oblasti češkoslovaškemu poslaniku v Budimpešti.
»Češke Slovo«, ki ima zveze z dr. Bene-šem, poroča, da bo zahtevala Češkoslovaška takojšnjo oprostitev aretiranega njenega državljana. Ako se to ne bo zgodilo do petka, se bo ves promet z Madžarsko ukinil. Od zanesljive
strani se tudi trdi, da bodo ravno tako madžarske oblasti ukinile železniški promet s Češkoslovaško, ako ne bo ta svoje odredbe umaknila. Vsi praški, posebno pa slovaški listi zahtevajo najstrožje ukrepe proti Madžarski.
Praga, 3. jul. (Tel, »Slov.«) V zunanjem ministrstvu gledajo na spor z Madžarsko veliko bolj hladno, kakor javnost. D ose daj ni tukaj nič znanega o nameri Madžarske, da bi tudi ona ukinila železniško zvezo s Češkoslovaško. Sicer pa dosedaj še niso dobili nikakega obvestila od budimp-jštarrskega poslanika. Madžarski poslanik v Pragi biva sedaj v Budimpešti. Praško zutanje ministrstvo ne namerava v tera trenutku ukreniti strožjih korakov. — Danes se govori, da je bil v Hidas-nemeti aretiran še en češknslovsšH državljan. Madžarska državna policija je br.je aretirala danes veleposestnika Jana Totha radi soudeležbe v vohunski aferi. Njegovo posestvo leži deloma na češkoslovaškem, deloma na madžarskem teritoriju, tako da mu je bil prehod meje vedno omogočen.
Kanal med Bakarešiom in Donavo
Bukarešt, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Notranje ministrstvo je odobrilo načrt kanala od Bukarešta do Donave. Kanal bo širok 40 m ter 32 m globok, ki bo dovolil vožnjo ladjam do 1500 ton. Stroški bodo znašali do 3 miljarde lejev, ki jih bo nosila neka angleško-švedska skupina, ki bo istočasno dobila koncesije za elektrotehnično industrijo. V rumunskih pristaniščih Giurgiu, Braila, Galac in Konstanca se bodo določile cone za inozemske ladje.
ašoga sironnm
va


Dr. Fran Wmdischer
(Generalni tajnik Zbornice za TOI.)
I.
Ob stran vprašanje o tem, kakšno je prebivalstvo po narodnosti, je naša zemlja večinoma neradodarna in trda, pa je treba muke in znoja oratarjem. Ako pa privzamemo v preteht vprašanje posesti in lastnine, nam bežen pregled zgodovinskih dejstev pove neveselo resnico, da je slovenski rod od tistihmal, ko je po osmem in devetem stoletju moral pod tuje igo, izgubljal na-cijonalno, gmotno in kulturno. Tekla in pretekla so dolga kruta stoletja, v katerih je šlo nič manj nego za naš obstoj in je bilo tvegano vse. Naše smotreno in zavedno vstajanje narodno, stanovsko, gmotno in socialno je pričelo zopet pred komaj sto leti. Ako se samo za trenutek pomudi-mo pri razmerah, ki so zavladale za Slovence po 1. 1848 po kratkih sanjah o svobodi ir. pravičnosti v narodnem, stanovskem, gmotnem in soci-jalnem pogledu, potem je, kakor so žalostne naše izgube na zemlji in na prebivalstvu, pravzaprav čudež, da smo do danes narodno, stanovsko, gmotno, kulturno in socialno prišli v kratki dobi toliko naprej. Kako je bilo le z nami za Bleivveisa in Auersperga narodno, stanovsko, gnotno, socialno? Kako s knjigami, šolami, uradi, časopisi? Kako je bilo z uradniki, ako so se nam mogli še v tem stoletju rogati kot narodu XI. činovnega razreda?
Ako preudarimo, da je bilo vsled političnih dogodkov in drugih mogočnih pritiskov Slovencem živeti brez svojih zavednih vodnikov po rodu in posesti, knezov in vlastelinov, brez posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov in smo izgubljali najdarovitejše in najsvitlejše svoje duhovne vrhove v nemškem, italijanskem in ogrskem živliu, pa dopolnimo ta za nas neugodni račun z dejstvi, da so bili Slovenci tako kmeto-valski narod, da so celo svojim zmagovalcem posodili za trajno poleg orodja celo vrsto besed in izrazov za kmetijske in gospodarske potrebe, ne da bi imeli svoje trgovce in obtrnike, ako dalje uvažujemo, da se je naš rod kot delavec in posel po bližnjih narodno tujih gospodarskih središčih kar trumoma izgubljal narodno, potem si je treba vendar ogledati navadno pesimistično sodbo o Slovencih kot takih. Mislim, da je naša vzpe-njavost, naše vstajanje in dviganje v zadnjih 50 letih redke čvrstosti, pa ni, da obupamo nad svojo tvornostjo, ki je v jedru ipak zdrava in klena.
O bogastvu pri nas v celoti ne more biti govora, ali tudi ne o obupnem siromaštvu in o topi bedi, iz katere ni izhoda in kateri ni leka. Ne bi rad našteval tistih krajev, ki so v naši domovini v resnici siromašni in zapuščeni. Tudi take kraje ljubijo rojaki in so ponosni nanje, pa se jih oklepajo z ljubeznijo, ki je čudovita. Vzemite samo Kras in pomislite, kakšen nadčloveški napor je potreben, da ljudje iz tistega neusmiljenega kamna iztrgajo in izznojijo suho perišče pridelkov in sadežev! Naša zdrava zemlja, dokaj gosto posejana s selišči in precej dobro obljudena, že dolgo ne more rediti s svojim donosom prebivalcev. Kakor so malozahtevni, ipak je premalo te lepe prsti v celoti in dosti premalo pride na posameznega gospodarja, da bi mogel s kmetovanjem samim do blagostanja. Posledica so skromnost in potrpežljivost, ponižne gospodarske razmere in siromašno življenje. Dvesto let na zaj poglej, pa ti pove zgodovina, da so si ljudje po kmetijsko siromašnih krajih rano že začeli iskati postranskih zaslužkov v kupčiji in obrtniji,

ti na svojo roko, oni kot delavci pri drugih. Les, rudo, železo, glino, volno, razno vlakno, krzno so jemali v delo, sprva skromno, očakovsko, pozneje napredneje. Vpregli so tuintam že vodo in s^ kraji, kjer ne prizaneso potočku jačjega strmca, da ne bi pomagal pri delu od hiše do hiše. Obrt-nija, kupčevalstvo, krošnjarjenje, domača obrt-nost, delo na domu, delo za založne trgovce so viri, ki so pomagali preko težav ljudem v tistih krajih, kjer je pri nas vobče maloobsežna kmetija posebno revno rodila. Gospodarstvo gre naprej, nove in večje oblike nastajajo, pa samo malo brkljanje v kupčiji, obrtniji, domačem obrtu in delu na domu ne zadošča več, da dobe številnejše roke delo in zaslužek doma, ako nočejo iz rodne grude v tujino, kjer morajo trdo delati, tuintam po številu ur manj, ali navadno ob gostejšem zajetju delovne moči. V dobi velike obrti smo in industrij ter mogočnih prometnih in kupčijskih naprav. Na naši zemlji je ljudem dobiti premalo kruha od kmetovanja, pa mora priti drugo gospodarsko dopolnilo in pomagalo, da ne onemo-remo v laaiih soteskah in zagatah. Vse drugo lice vidiš v krajih, kjer je obrtnost, kupčija, promet. Tako dopolnilo je potrebno pri nas poleg tega, da moramo donos zemlje dvigniti kvantitativno in kvalitativno. Preveč ljudi je, ki žive od drugih, pa rabimo dosti denarja in mnogih izkušenj, pa je razumljivo, da se pri mladem narodu, kjer še ni in ne more biti znatnih in hitrih kapitalnih nabirkov iz razlogov više nakazanih, uveljavljajo tujerodni podjetniki s svojim ali izposojenim denarjem in z izkušnjami in sredstvi, ki jih mi še nimamo. Vsak od nas bi želel, da bi bilo vse to naše in iz naših moči. To je poglavje zase in je kaj težavno. Ne odpraviš ga niti z za-bavljicami in ti s puhlicami. Rim ni bil zidan v enem dnevu in tudi naša gospodarska zidava ne more pričeti takoj s palačami. Obupal tudi na tem polju ne bi, samo mora priti po vzgoji in drugih potih do večje modrosti in bistrejše miselnosti pri nas. Žalostno dejstvo je, da tujega podjetnika in tujega vodnika rajše slušajo nego domačega. Tujcu nasproti je često manj zavisti. Proti tujemu podjetniku smo bolj popustljivi. Domačina se ovira in grdo gleda namesto, da bi se veselili, ako se iz povprečja in iz kaluženja dviga domač človek. Narodno blagostanje je vsota blagostanj. Moglo bi biti tudi glede velikih podjetij pri nas v doglednem času boljše, ako bo-demo gospodarske stvari gledali samo z gospodarskim očesom in se mogli kedaj vzpeti do tega, da bodo naši nabirki in prihranki vodeni enotno in ciljno. Dokler tega ni, je težko domač kapital napotiti tja, kamor bi moral in kjer bi mogel koristno delati. Vsak sad zori ob svojem času. Če bomo vrhutega imeli dovolj discipline, dovolj energije, dovolj široko obzorje in dovolj sposobnosti podrejati se, pa bomo pri tem vztrajali v prepričanju, da je samo pridno delo, pametna gospodarnost in modra varčnost tisto, kar vodi do gospodarskega blagostanja, se nam bodo tudi v velikem podjetništvu zjasnila vremena. Tistih ugodnikov, ki se brez truda s samo špekulacijo in brez potrpežljivega zaslužka obogate, je malo. Kino ni življenje. Takih se blagostanje tudi navadno ne drži. To smo videli med vojsko in po vojski in še vidimo. Je dokaj resnice: aes alienum acerba servitus. Mtissolin^ tega ne prezira. Tuj kapital in njega zastopniki'so pa tem ponosnejši, čimbolj se mečeš za njimi. In je pri nas sedaj tako, da velja tisti za najmedrejšega, ki ?na do-' tna in na tujem najbolj dolgove delati. Tuje na-I prave so pa tam res nerodne, kjer so po slabo-! stih upravne roke in zbog prešibke ali neprave vporabe avtoritete postala ugodna tla za prcob-1 jestnostj	»
Vesli iz Vatikana
Rim, 3. jul. (Tel. Slov.) Načrt procesije sv. Očeta 25. julija okoli cerkve sv. Petra se je že določil. Procesija se bo pričela popoldne ob 6. Papež bo z Najsvetejšim stopil po Scala Reggi pred vhodom cerkve sv. Petra, kjer bo stopil v flosilnico. Procesije se bo udeležilo nad 3000 duhovnikov iz vseh delov sveta. V sprevodu bodo vsi dostojanstveniki rimske cerkve ter zastopniki vseh verskih redov, razen tega tudi ves diplomatski zbor. Nato se bo ob 9. zvečer vr šila velikanska razsvetljava cerkve sv. Petra.
Rim, 3. jul. (Tel. Slov.) Sv. Oče bo v prihodnjem letu popolnoma spremenil izobrazbo misijonarjev katoliške cekve. Medtem, ko se je vršil pouk v šolah za propagando misijonske ideje le od navadnega klerusa, bo odslej preše.' pouk na jezuitski red.
Rim, 3. jul. (Tel. Slov.) Papež je dal svo jim diplomatskim zastopnikom pri italijanski vladi nalog, naj mu vsak večer poročajo o poli tičnih dogodkih. To se spravlja v zvezo z željo sv. Očeta, da bi imel sam stalno kontrolo, posebno kar se tiče vatikanske pogodbe.
Rim, 3. jul. (Tel. »Slov.«) V prihodnjih dneh se bo otvoril poštni promet vatikanske države Trikrat na dan bo italijanski poštni auto dvigniJ in oddal pošto v Vatikanu. Uredilo se bo tudi poslovanje telegrafa.
Upravna razdelitev
Romunije
Bukarešt, 3. jul. (Tel. »Slov.«) V notranjem ministrstvu se je končal osnutek o popolni reformi notranje uprave. Država se bo razdelila na 7 autonomnih okrožij, ki bodo pod nadzorstvom državnih tajnikov.
Dezerterji
Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Iz garnizije Gumburg na severnem Češkem so danes pobegnili štirje vojaki preko nemške meje. —. Nemške oblasti nočejo izročiti dezerterjev.
Konferenca ho v Londona
Pariz, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Po izmenjavi mnenj med Parizom in Londonom glede diplomatske konference izgleda, da se bo ta vršila šele v začetku avgusta i. t. najbrže v Londonu.
Pariz. 3. jul. (Tel. »Slov.«) Politična javnost se živahno peča z ratifikacijo med zavezniške dolgovne pogodbe. Poročevalec zunanjega odseka bo predlagal v nekem dodatku k ra-lifikacijskemu zakonu garancijsko klavzulo, da morajo potrebni letni krediti za izvrši I zplačila dolgov pasti edino-le na one anuitete, ki jih plača Nemčija. Dvomljivo je, če bodo Amerikanci pristali na spremembo pogodbe. Poincare in Briand sta odklonila glede ratifi-kacijske pogodbe vsako pojasnilo.
Atene, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Za časa Ve-nizelosovega potovanja po Evropi ga bo zastopal prejšnji ministrski predsednik Mihalo-kopulos.
Rim, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Svoječasno se je. izdala naredba, po kateri se smejo posestva, ki se smotreno ne upravljajo, odvzeti njihovim posestnikom. Prvič se je praktično uporabila ta naredba te dni v Vidmu. Neko posestvo, ki se že dolgo ni obdelovalo, se je izročilo fašističnemu gospodarskemu sindikatu.
Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Nogometna tekma med Sparto in UPE (Ujpest) se je danes končala z 2 :0 (1 :0) za Sparto. Kljub tej zmagi pa Sparta odpade iz nadaljnjega tekmovanja, ker se ni mogla revanžirati za težak poraz, ki ga je doživela v Budimpešti.
Bukarešt, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Tukajšnji listi poročajo, da je začel ravnatelj romunske državne kreditne banke Kaufmann pogajanja z zastopniki madjarske vlade glede plačil, ki se tičejo optantskega vprašanja. To vprašanje je bilo eno najvažnejših vzrokov zavlačevanja pogajanj.
Drobne vesti
Prosvetni minister Boža Maksimovič se je
vrnil z Bleda, kamor je bil predvčerajšnjim odpotoval.
Novi albanski poslanik Djafer Vila je po-
setil danes dvornega ministra Božidara Jevtiča. To je prvi oficielni poset novo imenovanega poslanika.
Ker je vrhovni zakonodajni svet osvoji) zakonski predlog o civilnopravdnem postopku, se pripravlja v pravosodnem ministrstvu zakon o sankciji.
Jugoslovansko-bolgarsktt železn. konferenca, ki se je vršila v Sofiji in razpravljala o odpravi formalnosti pri reguliranju dolgov, je danes svoje delo z uspehom zaključila. Dosegel sc je sporazum v vseh vprašanjih. Jugoslovanski delegati so poselili danes Varno, zvečer pa zapuste Bolgarijo.
Zagreb, 3. jul. V Zagreb pridejo člani angleškega arheološkega društva iz Londona, ki se bodo mudili čez mesec dni v hrvatskih krajih. Po prihodu iz Ljubljane bodo ostali v Zagrebu tri dni, nakar odidejo v Dalmacijo, zatem v Bosno ter se povrnejo v Zagreb, odkoder nameravajo odpotovati v Italijo.
n i, - —	_____
Dunajska vremenska napoved: Najbrže poslabšanje vremena, posebno na jugu in zahodu. Naraščajoča nagnjenost k nevihtam. Srednja dnevna temperatura nekoiiko višja.
Dnevi orlovskega naraščaja v Pragi
Še nehaj podrobnosti o sprevodu in telovadbi - Naš mladec pozdravlja Masaryka - „Najboljši telovadci so jeseniški fantje!"
Praga, 1. julija.
Minuli so dnevi naraščaju, Praga je z ulic izgubila modro barvo, ki je skozi tri, štiri dni prevladovala. Modre srajce mladih dečkov in modro oblckce deklic so se porazgubile, niladi udeleženci so se z vlaki odpeljali. Navdušeni, veseli, v zuvesti svoje moči, svojega pomena, orlovske sile in vseobsežnosti svoje icleje so orlovski mladci zapustili Prago. S toplim srcem in ljubeznijo so se odpeljali iz glavnega mesta, kakor jih je s toplim srcem in z ljubeznijo sprejela in cel čas bivanja gostila Praga. V te mlade duše sc jc vsidral duh spoštovanju, močna domovinska in orlovska zavest — zakaj za-vojevana jc Praga, »inatička«, mesto vseh želj in vseli sanj in hrepenenja vseh Čehov. Orlovska mladina, najmlajši izmed mladih so prvi stopili s krepkim korakom skozi ulice — na mah so osvojili srca vseh, tudi nasprotnikov. Kaj bo šele v petek, ko se bo skozi Prago razvil glavni sprevod Orlov in Orlic!
Nedeljski sprevod naraščaja je bil prvi orlovski sprevod v Pragi. Radi tega jc bila organizacija sprevoda težka, uspeh problematičen.
Uspeh je bil |x>polen. Ves sprevod je bil izveden z vzorno točnostjo, /. občudovanja vredno harmonijo barv različnih krojev. Tudi tehnično je sprevod pokazal vse vrline orlovske discipline. Naraščaj vseh vrst, od najmlajših pa tja do mladcev in gojenk jc korakal v lepem tempu, enakomerno, ponosno in vseskozi primerno dostojanstveno.
Tudi številčno jo sprevod naraščajskih vrst pokazal, da so sc zmotili vsi listi, ki so računali, da radi oddaljenosti ne bo mogoče postaviti na ulito zadostno število naraščaja. Glavno torišče češkega orlovstva je namreč Morava, dočim na Češkem orlovstvo šele prodira med narod. Postaviti tedaj orlovske čete iz Morave v Prago, bi se pri nas v Jugoslaviji reklo pripeljati vso slovensko orlovsko armado iz Slovenije v Belgrad. Da je to težavna naloga, jc jasno vsakomur.
To so tedaj imeli pred očmi nasprotniki orlovstva. V nedeljo so bili razočarani vsi. V najhujšem liberalnem dnevniku sem bral: »Mi le za Prago vemo in ne za deželo. Zmotili so se tisti, ki so računali, da Orlov sploh ni. če jih je v Pragi sami malo. Morava jc eno samo orlovsko gnezdo, ki se je te dni preselilo v Prago.«
Samih naraščajskih krojev je šlo v sprevodu 13.360. Zastav in naraščajskih praporov sem naštel 123, godb 12. Razen tega je bilo v sprevodu še kakšnih 170 narodnih noš, zvečine slovaških. Začetek in konec sprevoda so tvorili Orli na konjih. V sredi sprevoda je častna četa narašča j nikov nosila venec, ki so ga potem položili pred spomenik sv. Vaclavn. Vse čete so pred spomenikom izvršile pozdrav svetniku Va-clnvu, knezu češke domovine. Ob spomeniku je od ranega jutra pa ves čas sprevoda stala častna straža Orlov v krojih in z dvignjenimi sabljami.
Vaclavski trg, ki se položno razprostira pred muzejem, jc bil za čas sprevodu kot za-gvozden. Množica ga je zagrnila od obeh strani v strnjen špalir, vmes pa se je nizdol po trgu zlivala modra reka naraščajskih srajc v Narodno ulico in dalje. Navdušeno so klicali gledalci mladim orlovskim borcem, z vnemo so oni odgovarjali in vzklikali domovini, Masaryku, orlovstvu in Pragi.
Naši v sprevodu so bili od vseh navdušeno sprejeti. Zlasti pred muzejem in okrog spomenika sv.Vaclava jim je množica živahno ploskala. škoda le, da naši naraščajniki niso prišli v enotnih krojih. Hrvatje so imeli rdeče srajce, tedaj stari naraščajski kroj, Slovenci pa so imeli deloma (Jeseničani) star kroj mladcev, podoben skavtskemu, deloma (Mariborčani) pa novejši, po Plečniku zasnovan mladčevski kroj. Ta neenotnost je zakrivilo, da so češki listi pisali o nas različno. Nekateri listi so pisali, da so bili to slovenski skavti, drugi da so Hrvati, da so to ameriški slovenski Orli itd.
Telovadna nastopa sta bila dva, v soboto in v nedeljo. Obakrat popoldne ob treh na Stadionu. Prvi dan je nastopil naraščaj in gojen-ke, drugi dan mladci in mladenke. Vsi so vaje odlično izvajali, brez pomote, enotno, res vzorno. Ni to zgolj navadna časopisna hvala — vsi praški listi pišejo brez izjeme tako. In poudarjam, da ne brez vzroka. Nekaj čudovitega je bilo v teh mladih dušah, v njihovem krepkem koraku, v njihovih obrazih, rokah, s katerimi so gibali v tisočih ko en sam. Prejšnji dan sem bil pri skušnji in sem — zmajal z glavo. Nekaj ni bilo prav, morda bojazen, vznemirjenje ali

/ /
aj/e novega
karkoli — toda pravi, resnični nastop teh tiso-čev majhnih, drobnih otročičev v soboto pred »tatičkem« Masarykom jc mnogim silil solze v oči...
Predsednik Masaryk je topot prvič obiskal orlovsko prireditev. Orli so ga zelo slovesno sprejeli. V Hradšanc je ponj jezdila orlovska konjenica, ki ga je potem spremila do vhoda na Stadion. Tam pa je čakalo predsedstvo češkega Orla. S kratkim nagovorom je Musaryka pozdravil predsednik Orla, minister dr. Šramek. Mala deklica v češki narodni noši je pozdravila predsednika s šopkom rož v rokah, ki jih je obenem s primerno deklamacijo izročila visokemu gostu. Tudi naš Orlič je pozdravil gospoda predsednika republike v imenu jugoslovanske orlovske mladine. Nato se jc Masaryk skozi špalir Orlov napotil po okrašenih stopnicah v častno ložo.
Predsednik Masaryk se je na telovadišču zadržal prav do konca nastopa ter jc z vidnim zanimanjem motril mlade Orlice v areni. Poleg njega je sedel minister dr. Šramek ter pozneje še Feliks van de Kercliove, predsednik Unije katoliških telovadcev, katerega je dr. Šramek predstavil predsedniku češke republike. ^
Naraščaj jo prosto vaje, zlasti igre prav prisrčno izvajal. Žel je od navzočih splošno navdušeno odobravanje, ki se je zlasti proti koncu stopnjevalo in doseglo svoj višek, ko je tudi gospod predsednik Masaryk začel ploskati in mahati s klobukom. Tedaj jo Stadion kakor oživel. Vse jo klicalo in mahalo Masarvku, naraščaj je pred predsednikovo tribuno izvršil mimohod in korajžno pozdravljal svojega »tatič-ku«, ki ga imajo menda res vsi Čehi enako rudi. Masary.k pa se je le smehljal. V razgovoru se je Masarvk o nastopu naraščaja zelo pohvalno izrazil.
Po končani telovadbi so orlovski konjeniki j p.-edsednika spet spremili do Ilradčan. Ob od- ! hodu s Stadiona, ko je Masaryk sedal v avtomo- i bil, mu je navzoče orlovstvo prirejalo živahne j o\ neije.
V	nedeljo popoldne je bil nastop starejšega naraščaja, mladcev, še popolnejši. V vseh, ki so nastopili, je bil izraz gotovosti, popolne zavesti zmage in uspeha. Nežno in čuvstveno, do ganot-ja toplo so mladenke izvedle svoj del programa. Proste vaje, igre in posebni skupni, vezani vaji. Na jlepša točka dneva pa je bil nastop mladcev. Kakor nastopajoča vojska so prikorakali v Stadion. V prožnem, znnosnem koraku, s kop ji na ramah. V teh borcih je igralo zdravje, kri in mladost. In njih moč in zavest, da so del velike armade katoličanov, vojščaki sv. Vaclava, ki je za vero umrl, jc jasno in vidno stopila iz njih. Kil sam zamah z načelniško zastavo z vrh tribune — in fantje so se razmaknili v šir in dalj. Ko eden. Krasna slika! Še en zamah načelnika in mladci polože sulice ob bok. Mladci so nato izvajali krasne bojne igre s kopji sv. Vaclava.
Zanimive so bile tudi igre in različne vaje posameznih skupin. Tudi naši Jeseničani so nastopili in sicer na orodju, prav pred častno tribuno. Občinstvo jih je z. obilnim ploskanjem vsak čas pozdravljalo. Slišal sem na lastna ušesa češkega generala na častni tribuni, ki je z zanimanjem motril telovadbo naših mladcev: »To so najboljši telovadci!« Ni bil še vedel tedaj, da so to fantje s slovenskih Jesenic, potem so mu to navzoči pojasnili. Vsekakor laskavo priznanje!	F. S.
Mednarodne tekme katoliških telovadcev — Prihod tujih gostov — Svečane ceremonije
V	četrtek se začno glavni dnevi svetovaclav-skili orlovskih slavnosti v Pragi. Ta dan se prično tudi tekme katoliških telovadcev posameznih narodov na Stadionu. Oficielne delegacije inozemskih katoliških telovadcev pridejo v sredo v Prago. Čehi sc zlasti zanimajo za našo tekmovalno vrsto.	•*--
r -	. .	Vašega
dopisnika so spraševan posa.v.czni češki telovadci, kateri naši telovadci pridejo na tekme in kakšni so njih dosedanji uspehi in delovanje na telovadnem polju.
Glavni dnevi slavnosti bodo trajali štiri dni: od četrtka do nedelje. V teh dneh bo v Prapi več svečanih recepcij, ki jih bodo priredila različna oblastva, odnosno reprezentativne osebnosti. Na nekatere recepcije bo vabi jeni ii do tri sto oseb. Doslej je znano, da bo recepci jo dal predsednik republike, zunanji minister, jugoslovanski poslanik ter praški župan dr. B ixn. Jugoslovanski poslanik priredi večerjo na cjsc ministru dr. Korošcu, ki bo prišel v Prago v četrtek 4. julija.	F. S.
Koledar
Četrtek, 4. julija: Urh, škof; Berta, devica; Lavrijan, škof.
Šolske proslave 10 letnice osvoboditve Prekmurja
Murska Sobota, 1. julija.
Treznostno društvo v Murski Soboti je priredilo domoznanstvena predavanja in treznostno razstavo, katere se je udeleževala vsa šolska mladina iz Prekmurja — približno 10.000 učencev in učenk. V Rogaševcih jc bila proslava 15. in 16. junija za severnozahodni tlel Prekmurja, za Nemce so se vršila predavanja tudi v nemškem jeziku. Proslave se je tudi udeležil univ. profesor iz Belgratla dr. Ibrovac, okrajni glavar Gaspar Lipovšck in gimnazijski ravnatelj Ludvik Vagaja.
Od 23. do 28. junija se jc vršila domoznan-stveno in treznostno predavanje v Soboti in v Beltincih; šolska mladina je bila tudi pogoščena z malinovcem in kruhom.
V	Dolnji Lendavi je bila proslava 29. in 30. junija in se je za šolsko mladino madjarske narodnosti predavalo tudi madjarsko. Šolska proslava je bila ena izmed največjMi prosvetnih prireditev v Sloveniji in šolska mladina je pri predavanjih spoznavala lepote ožje in širše domovine, še navduševala za trezno življenje in l jubezen do vladarja in narodne države.
Državna dvorazredna trgovska šota v Ljubljani
V	šolskem letu 1928/29 se jc priglasilo za vstop v prvi letnik 51 učencev in 175 učenk, katerih pa vseh ni bilo mogoče sprejeti, ker nima sela zadostnih prostorov na razpolago in je tudi število učnih moči premajhno. Od priglašenih je bilo mogoče sprejeti le 39 učencev in 90 učenk, kolikor pač dopušča prostor. Za učence se je otvoril en razred, za učenke pa dva razreda. V drugi letnik se je vpisalo 22 učencev in 68 učcik. ki so bili vsi sprejeti. Za učence se je zopet otvoril en razred, za učenke dva razreda, tako tla je imela šola v celoti šest razredov, lokom leta je izstopilo iz I. deškega letnika 10 učen. ev, iz I. dekliškega letnika 8 učenk, iz II. deškega letnika nihče, iz 11. dekliškega letnika pa pet učenk, tako tla je bilo na zavodu koncem leta 1928/29 skupno 51 učencev in 145 učenk, vseli
j 196 gojencev in gojenk.
skupa., . ..	, _
Učili uspehi so sledeči: s prav dobrim uspehom je dovršilo razred 6 učencev in učenk, z dobrim uspehom 68 učencev in učenk, z zadostnim uspehom 70 učencev in učenk, z nezadostnim uspehom 8 učencev in učenk, ponavljalni izpit je dobilo 43 učencev in učenk, neizprašana pa je ostala t učenka. Po dovršenem II. letniku sc vrši končni izpit. 11 končnemu izpitu se je pripustilo 16 kandidatov in 5t kandidatinj. Uspeh končnega izpita, ki se je vršil poti predsedstvom g inšpektorja Mihajlo Prešla, je sletleč: končni izpit jo napravil s prav dobrini uspehom I kandidat in 3 kandidatinje, z dobrim uspehom 7 kandidatov in 28 kanrlidatinj. z zadostnim uspehom 8 kandidatov in 12 kandidatinj. za tri mesece je bilo odklonjenih 8 kandidatinj, za celo loto pa ni bil odklonjen nihče.
Ponavljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik dne 26. in 27. avgusta, za II. letnik pa dne 28. in 29. avgusta. Končni izpit v septembrskem terminu sc bo pričel 3. septembra. K izpitu pridejo učenci in učenke II. letnikov, ki so napravili ponavljalni izpit, in tisti, ki so bili v juniju odklonjeni za tri mesece. Vpisovanje za šolsko leto 1929/30 se bo vršilo 2. in 3. septembra od
8	do 12. Priglašenci za I. letnik mora jo prinesti s seboj rojstni list, izpričevalo o završenem izpitu meščanske šole ali o dovršenem IV. razredu srednje šole in prošnjo za sprejem (kolek 5 Din — vzorec prošnje je objavljen na razglasni deski). K vpisovanju mora priti vsak učenec in vsaka učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. Dne 4. septembra ob 8 bo izpit iz nemščine za vse priglašence in priglašenkc za 1. letnik. Da ne bo dne 2. in 3. septembra prevelikega navala, sc vrši vpisovanje za II. letnik deškega in dekliškega odtlelka 4. septembra od
9	dalje. Vpisnina znaša za vse po Din 150. Šolsko leto 1929/30 se bo pričelo 6. septembra s sv. mašo ob 9 v križevniški cerkvi, nakar sc zbero učenci in učenke v svojih razredih.
Mesto počitnic - smrt
Prvi dnu v Ljubljani — in se ubil.
Ljubljana, 3. jul.
Presunljiva smrtna nesreča se je pripetila danes v Ljubljani. Mlad dečko, 9 letni Viljem Bruner, sin elektrotehnika v Budimpešti, je dolgo časa želel in sanjal o čudežnem mestu Ljubljani, kjer ima strica in drugo sorodstvo. Ta stric ga je povabil letos na počitnice. Mali Madžar je komaj čakal, tla mine šolsko leto v Budimpešti in da se odpelje v Ljubljano. To veselje je doživel danes, doživel pa je danes tudi neka j strašnega — v Ljubljano je šel v smrt.
Malega Viljema je pripeljal danes zjutraj z. brzovlnkom iz Budimpešte njegov stric Ka-rol Molk, ključavničar v Dolinski stezi št. 4. Fantek je bil malo zaspan po dolgi vožnji, kljub temu pa so mu žarele pri prihodu oči samega veselja, da bo mogel v Ljubljani preživeti nekaj tednov.
Popoldne so malega Viljema odvedli na kratek izlet na Rožnik. Viljem se je radoval dreves, trove in svobode, ki so mu jo nudile počitnice. Splezal jr v otroški prešernosti na ri-j soko lipo na Rožniku, tik nad vodnjakom. Deček se je pri plezanju oprl ob suho vejo, ta se je zlomila, Viljem je strmoglavil z. drevesa. Pad.ec sam na sebi, je bil smrten, kajti dečko je padel okrog 10 metrov globoko, povrhu tega pa je priletel z glavo navzdol in se zadel ob leseni rob vodnjaka ter si preklal črepinjo.
Po padcu je ubogi fantiček, katerega glavo je takoj obliki kri in so mu možgani že pričeli izstopati, še nekaj kliknil v madžarskem jeziku, nato pa nekaj časa hropel. Obveščena jc bila takoj reševalna postaja in prišel je reševalni avto. Pomoč pa ni bila več mogoča, kajti ubogi deček je že zdihnil. Tudi bi bila vsaka zdravniška pomoč izključeno, kajti dečkova jioškod-ba je bila absolutno smrtna.
Obup sorodnikov je umevno velik. Kako na j sporoče staršem v Budimpešto, tla se je mali Viljem že prvi dan bivanja v Ljubljani smrtno ponesrečil? Nesreča, ki je res tragična, jc taka, :la ne more nikogar zadeti radi nje krivda, še najmanj pa sorodnike.
Medveda je srečal
Kočevje, 2. julija.
Mlad fant, tako pri enaindvajsetih letih, jc pripovedoval \rs zusopljen svojo zgodbo, da je i davi srečni orjaškega kosmatinca, kar bi lahko I postalo zanj usodno.
Jože Strnhovnjuk, tla sr piše, je povedal in I da je o-krog Kolpe doma. šel je od doma moč-I no zjutraj, ker se pot do Kočevja vleče dobrih ! pet ur. Malo nad kapelico pri sedmem kilometru od Kočevja na cesti proti Brodil na Kupi je zagledal čudno rogovilo. Menil jo iz.prva. da jr drevesen čok, ker še ni bilo popolnoma jasno. Približal se mu je na štiri korake. Takrat se. navidezni čok premakne in naravnost proti fantu' bil je medved, pravcati strah naših gozdov. Marsikateremu bi ob takem trenutku zastala sapa in srce, tla bi noga, kakor odrevenela obstala na mestu. Fant pa se je pravočasno še sunkoma zaokrenil in planil v breg, kamor ko-i smatinec, ki je stal na dveh nogah, tako hitro ni mogel.
>Mislil sem, tla bo po meni, vrag ti je...,t je pripovedoval ves razgret v svoji kostelščini. Ni se ozrl nazaj, dokler ni pritekel skoz vse go-ščavje in grmovje |xxl »parg«. Fantu sc je poznalo, da ni lagal. Še sedaj, ko je samo pripovedoval. so lini stale tri debele potne kaplje na čelu in oči so gledale plašno, kot bi zdaj zdaj pričakovale, tla bo planil po njem kosmatinec in pa stisnil ne preveč nežno v svoje orjaško naročje. Je že. smola, če človek sreča naenkrat takole živalco kot je kočevski medvedi
Kočevski gozdovi in pragozdovi še hranijo v sebi precej takih zveri. Seveda s tem ni prav nič rečeno, da stoji takoj pri štacjonu za oglom kak medved ali volk. Kdor hoče na Kočevsko, kar pride naj, medvedi in taka golazen sc, kakor to lovci čisto resno trde, tujcev strašno boje — ker jih niso navajeni!
rj i. • lr.™ zajamčeno ozdravi. Brezplai. navodila daje 1 OlCllJC IlOg ,.(,'hein. Works" Beograd, \Vilsonov trg 107
Na naši južni A dri ji
ii.
Dubrovnik, 19. junija.
Ko je »Kumanovo« napolnjeno s potniki pristalo v gruški luki, sein se nehote spomnil Župančičevih verzov: »Počasi pristal je Star-čevič — nalahno naslonil je bok ob breg.« V gruški luki vrvenje, vse polno parnikov, naših, a tudi italijanskih. Od naše vojne mornarice, ki se je mudila na potovanju, je bil usidran v luki samo en polagalec mrež za podmornice. Na desni se razprostira čudovito lepi Lapad, središče razvoja Dubrovnika, naša bodoča Opatija, kjer ima svojo ponosno vilo tudi »dubrovniški« Slovenec Mladič. Iz Gruža v Dubrovnik in čez Lapad vodi udobna električna železnica, ki izdaja še vedno svoj papirnati denar za 25 para, kot privilegij nekdanjega Narodnega Veča. Vožnja Dubrovnik—Gruž stane 2.75 Din in tako dobiš od 3 Din 25 parski bon nazaj. Železnica je rentabilna in menda je ravno zato popolnoma v privatnih rokah. Nji na čelu stoji agilni stari dubrovniški patricij Srb, notar inarchese Luku di Bona. Zanimivo je, da poskuša tudi električni že konkurirati s svojimi avtobusi »Dati«, to je dubrovačko avtomobilsko društvo. Da parira ta udarec, bo za tri tedne stavila električna železniška družba v promet odprte avtobuse, katere jc naročila pri tvrdki Barešič et Co v Ljubljani.
Ves Lapad kakor ves Dubrovnik jc poin cvctja. NajopojncjSe dehtijo sedaj oleandri. Vročina? G. urednik, povejte Ljubljančanom, da jc najbrže bolj vroče v Ljubljani kot pri nas na jugu. Sploh pa smo imeli dež in oblačno, in
neki Slovenec, ki je bil prvič v Dubrovniku, mi je celo zatrjeval, da ga jc prvi večer zeblo, na kar je gotovo vplivala njegova izredno bujna domišljija, ker si je predstavljal Dubrovnik kol nekak prethiekel vročine. »Na pilama« pred mestom samim ob »Dubravki« izredno živahno. Tujcev — nekoliko manj kot v maju, toda še vedno veliko, predvsem Nemcev in Čehoslova-kov, a zadnje čase tudi Angležev in Amerikan-cev, kot posnamem iz seznama tujcev, kot ga prinašajo lokalni listi. Stari Dubrovnik sam — vedno stari, v njem nikoli nič novega, kot mi je zatrjeval nek stari dubrovniški patricius. A vendar! Zvonik nov postavljajo ob magistratu. Dar glasovitega hrvatskega mecena iz Amerike Baburice, predsednika Jugoslovenskcga Lloydo. Pa še nekaj novega za Slovence: Desno otl »Straduna« v ozki ulici tik pravoslavne cerkve sem odkril sijajno gostilno »Šunja«. Cene nižje kot v Ljubljani, hrana izborila, vino — Dingač iz Pclješca kot saui nektar, a močan kot sam vrag. V tej restavraciji sem imel tudi čast videti hčerko znanega črnogorskega ministrskega piedscdnika Plamenca, ki živi sam v Belgratlti, n družina v Dubrovniku. Zanimivo je, da je čedno dvajsetletno črnogorsko dekle blondin-ka, vendar za pristnost barve njenih las nc morem garantirati, ker nisem tozadeven strokovnjak.
Dubrovnik sam je gospodarsko silno močan. Obrestna nicra jc nižja kot na severu Dalmacije. Dve najmočnejši trgovski postavki tvorita Dubrovačka paroplovba in Jugoslovanski Lloyd, ki pa ima dejansko svoj sedež v Zigrebu, odnosno v Londonu, čeravno so njegovi brodovi registrirani v Dubrovniku. Na čelu
Dubrovačke paroplovbe stojita bivši veliki župan dubrovniški in voditelj dubrovniških Srbov dr. Kneževič ter zet pokojnega Nikole Pašiča Dubrovčan katolik direktor Račič. Zanimivo je, da ima Dubrovačka paroplovba 20 milijonov dinarjev delniške glavnice, da znaša bilančna postavka za njene brodove, ki so med brati vredni circa 80 milijonov dinarjev, samo 25 milijonov dinarjev in tla daje kljub vsem tožbam o pasivnosti podjetja tudi letos 25 odstotkov ili-videntle. Iz gotovega vira izvem, da zaslužijo njeni tovorni 10.000 tonski parniki kot »Fetle-rico Glavič«, »Nikola Pašič« in »Sveti Vlaho« za eno potovanje v Ameriko in nazaj n e 11 o circa tri tisoč funtov šterlingov (828.000 Din). Tja vozijo premog, nazaj pa pšenico. Sedaj razumem pcnien trditve: Navigare neccsse est, vivere non necessc cst. Sicer pa gospodom od Dubrovačke k njihovemu prospehu gratuiiram in jim želim vedno večjo državno subvencijo!
Največji bogutaš Dubrovnika jc pravoslavna cerkvena občina, ki ima veliko dubrovniških hiš v svoji posesti. Za njo pridejo italijanski državljani, njim na čelu beneško-italijanski domačin conte Mngneri, čegnr last je tudi hotel de la Ville. Dva največja in najmolernejša hotela in sicer »Impcrial« in »Lapad« sta v rokah Sibske banke. Lastnik polovicc tretjega najmodernejšega hotela »Otlak« je najbogatejši Du-bic.včan, popularni zdravnik tir. Martechini. Zanimivo jc mistično razpoloženje tega priljubljenega in sposobnega Dubrovčana. Redno vsak večer obiskuje grob svojega očeta na pokopališču pri »Boninovcm«. tla izpove mrtvemu očetu vse, kar je napravil čez dan in se posvetuje / njim, ali je prav delal ali nc. Najmočnejše do-
mače banke (neke vrste rodbinske banke) so Dubrovačka trgovačka banka, ki je obenem največja delničarka Dubrovačke paroplovbe, Dubrovačka vjeresijska banka in Eskontna banka. Močne podružnice imajo Srpska banka in Prva hrvatska štedionica. V italijanskih rokah je 1'omorska banka, ki je afilijacija znane Banca dalmata tli Sconto.
Toda kaj bi vas dolgočasil s številkami in gospodarskimi razmotrivnn ji? To se ob takem historično-umetniškem spomeniku kot je Dubrovnik ne spodobi. Raje bi vam pisal o tem, kuj domačini in tujci v Dubrovniku ne vidijo. Domačini gotovo n. pr. nc opazijo, tla letajo med mašo v franjevački cerkvi navadno samostanske mačke okrog oltarja. A tujci n. pr. gotovo nc vidijo velike nemorale, ki vlada pri njih. Ta teden je policija priredila samo na Lapatlu racijo, o priliki katere jo »snela« 17 Nemk iz. najboljših hiš in jih obdržala v policijskem zaporu. Tujci prinašajo v staročastito Dalmacijo denar, pa tudi velikomestno moralo.
Scdnj pa še nekaj o Slovencih. Skoraj se bojim, da mi utegnete pri tej priliki očitati moj slovenski »napuh«. Dubrovčani imajo Slovence radi in sicer odkritosrčno radi. To jc objektiven vtis, ki sem ga ponovno dobil in katerega lahko z. doknzi podkrepim. V Dubrovniku imamo slovenskega odvetnika, slovenskega in-ženerju šefa elektrarne, dva slovenska stavbenika, slovenske profesorje na pomorski akademiji itd.
In kar je glavno in na kar smo lahko ponosni : vsi Dubrovčani, s katerimi sem govoril, soglašajo s tem. tla so Slovenci najboljši dijaki j pomorske akademije.	Navign«—-
Z motiko po glavi
Sv. Miklavž pri Ormožu, 2. julija.
V Jurkovičevih goricah na Vinskem vrhu so bili nekega dne kopači. Med njimi je bil tudi Vinc Piberčnik. Delo se je vršilo v redu. Kopači so bili veseli, kakor vedno in ilikdo ni mislil, da pride do kake nesreče. Naenkrat se bliža delavcem znani pretepač M. D. Bil je pijan. Ko so ga kopači zagledali, so se začeli pred njim umikati. Piberčnik pa je ostnl na mestu. D. se mu je približal, pograbil motiko in ga meni nič tebi nič s tako silo udaril po glavi, da mu je presekal lobanjo. Piberčnik se je zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga opc-
. ..peljali so ga	. ,.
rirali. Rana je sicer zaceljena, toda posledice so ostale. Piberčnik od tistega časa ne more govoriti in kaže znake duševne zmedenosti. Nesreča je vzbudila splošno sočutje, ker je P. oče šestih otrok. Zločinec se bo zagovarjal pred sodiščem
Osebne vests
if Novi državljani. Gosp. veliki župan jc priznal državljanstvo sledečim prosilcem: Eben-spanger Albert, trgovec v Ljubljani z ženo Ru-žc Terezijo, llrovat Franc, strojnik tvornice »Titana« v Kamniku, z ženo Gabrielo in mladoletno hčerko Bronislavo. Jorri Ivan, podpredsednik finančne kontrole v Ljubljani, z ženo Fran-čiško in mladoletnim sinom Ivanom. Globočnik Olaf, profesor risanja v Ljubljani. Ing. Hon-zak Franc, uradnik direkcije državnih železnic v Ljubljani, z ženo Marijo in mladoletnima sinovoma Mileukom in Draganom. Patik Klavdij, železniški uradnik v Ljubljani, z ženo Pavlo in mladoletno hčerko Marijo. Pokorny Josip, član opernega gledališča v Ljubljani, z ženo Marijo. Ing. Sedlak Franc, šef progovne sekcije na Zidanem mostu, z ženo Ano in mladoletnima otrokoma Dušanom in Ruženo. Turna Viljem, delovodja v papirnici pri Goričanili. Ballogh Irma, uiadnica poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani. BarbiČ Franc, mizar v Duplici, občina Šmarca, z ženo Marijo. Brajnik Ivan, podpre-glednik finančne kontrole na Ježici, z ženo Marijo in mladoletnimi otroki Ivanom, Emo in Miroslavom. Eržen Stanislav, učitel j v Starem trgu, z ženo Marijo in mladoletnima otrokoma Marijo in Janezom. Gabrijelčič Franc, posestnik v Ljubljani, z ženo Justino in mladoletnimi otroki Frančiško, Francetom in Stanislavom. Dr. Kam-bič Mirko, zobni zdravnik v Ljubljani, z ženo Franjo in mladoletno hčerko Tatjano. Rijavec Alojzij, mizarski pomočnik v Brodskem Varošu. Rvbar Dušan, bančni uradnik v Belgradu. Semič Bogomir, privatni uradnik v Zagrebu. Siin-čič Vekoslav, podpreglednik finančne kontrole v Ljubljani. Šinigoj Rozalija, učiteljica, bivajoča v Belgradu. Urbančič Aloj/.ij, učitelj v Novi vasi, občina Bloke, z ženo Zofijo. Venturini Oskar, učitelj v Trebelnem. Vidov Josip, preglednik finančne kontrole na Jezerskem, z ženo Ano in mladoletno hčerko Hildo Marijo. Volk Marija, šivilja na Selu, občina Moste pri Ljubljani. Romaniuk Ivan, bančni sluga, stanujoč v Ljubljani, z ženo Jerico in mladoletnima sinovoma Jankom in Mirkom. Kruševski Nikolaj, geo-meter v Ljubljani, z ženo Ekaterino. Lazebnij Fjodor, dnevničar pri poštnem uradu v Ljubljani 1, z ženo Ano in mladoletno hčerko Volenti-no. Platkovski Nikolaj, uradnik-kemik pri upravi smodnišnice v Kamniku, z ženo Ljudmilo in mladoletnima hčerkama Jeleno in Vero. Popov Georgij, dnevničar pri pošti, bivajoč v občini Šmihelu-Stopičah, z ženo Angelo in mladoletno hčerko Zofijo. Radojčič Milan, artiljeri jski pol-
Novo! Hovo!
Pasijon no prostem
Nastopi do 300 oseb, deloma na konjih. Vrši se v soboto, 6. in v nedeljo, 7. julija ob 8 zvečer v Mladinskem domu na Kodeljevem v Ljubljani.
kovnik v Ljubljani, z ženo Zinaido in mladoletnima otrokoma Arkudijem in Raiso. Voronov Mihael, uradnik pri komandi druvske divizij-ske oblasti v Ljubljani.
Druge vesti
■ic Smrt vzorne matere. Na Bledu je umrla 2. julija ponoči g. Jem Zupan. Bila je vzor slovenske krščanske matere, močna in modrti, izkušena žena kakor jo sliko sv. pismo. V krščanski modrosti in odločnosti ter praktični življenjski usposobljenosti je vzgajala tudi svoje otroke izmed katerih je en sin, dr. Alojzij Zupan, katehet na humanistični gimnaziji v Ljubljani, drugi, France, vodja ekspozituro Za-družno-gospodnrske banke na Bledu, obe hčeri pa sta tudi poročeni. Pogreb bo v petek S. julija ob pol 10 na bledu. Celi spoštovani rodbini izrekamo iskreno sožalje radi bridke izgube. Duši ranjke Tomaževčeve matere pa nuj Bog da večni pokoj!
Smrtna kosa. V Depali vasi pri Domžalah je umrl včeraj posestnik Štefan S r š e n, zapuščajoč vdovo in 8 sinov. Pogreb bo v petek ob 9 v Domžalah. N. p. v m.!
lir Trdnostni kongres v Sarajevu. Dne 4. julija zjutraj se odpeljejo zastopnik itrezne mladine iz Ljubljane, Maribora, Celja in Murske Sobote na treznostni kongres v Sarajevo; srednješolce vodita pisatelj Angelo Cerkvenik in prof. Lojze Pavlič. Kongresa se po zastopnikih udeleži vsa trezua mladina iz cele države. Na kongresu se bo določil program za bodočo treznostno pkcijo zlasti za trezno življenje ob nedeljah in praznikih.
-k Razglas o plačevanju davkov v III. četrtletju 1927 je izdala davčna uprava za ljubljansko okolico. Iz njega posnemamo: Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leta 1929, se mora pobirati davek, ki je predpisan po stari davčni obliki najbližjega davčnega leta z vsemi državnimi pribitki vred, ki so se pobirali po n jej. Od tega so izvzeti samo tisti duvčni zavezanci, ki so prijavili presta-nek davčne obveznosti. Dospel je v plačilo dne 1 julija 1929 tretji obrok: a) zgradarine, b) pridobnine, c) rentnine, č) družbenega davka, d) pavšalnega davka na poslovni promet in e) voz-nine. Vsi ti že v plačila dospeli četrtletni davki, se morajo plačati najkasneje do 15. avg. 1929. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega davčnega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Usluž-benski davek, ki so ga pobrali službodajalci od svojih uslužbencev, se inora odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po poteku vsakega meseca. Služboda jalci pa, ki imajo več kot pet uslužbencev, morajo pa pobrani davek odpremiti za mesece april, maj, junij 1929 najkasneje do 15. julija 1929. Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1929 najkasneje do 31. julija 1929. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v 2 enakih letnih obrokih najkasnej. dne 15 avgusta in dne 1. novembra 1929, sicer se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim letom, dospe v plačilo oni dan. ko se bo zavezancu pravilno vročil dotični plačilni nalog ali odlok; plačati se pa mora 50. dan po vročitvi plačilnega naloga.
Dne 5. julija 1929 se otvori na Bledu
velika propagandna razstava slovenskih čipkarskih del in jugoslovanskih narodnih vezenin. Razstavo priredi v blejski šoli Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt iz Ljubljane.
-k Blagajna podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani bo otvorjena za stranke od 4. julija t. 1. dalje vsak poslovni dan od 8. do 12. in od 16. do 17. razen ob sobotah, ko posluje samo predpoldne.
hr V »Uradnem listu« od 5. julija t. I. je objavljeno »Uredba o odpiranju in zapiranju tigovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja« (»SI. No-vine« z dne 19. junija 1929).
■A- Sleparka in tatica. Z Viča. Pojavila se je pri nas zadnje dni neka ženska, še precej primerno oblečena, ki ponuja v nakup različne stvrri, zraven pa, ko hodi po stanovanjih, skuša tudi kaj zmakniti. ZglasUa se je pri trgovki Š. M. na Glin-cah. Ker trgovke trenutno ni bilo v stanovanju, ji je vkradla iz omare, ki stoji v sobi, lepo sivo obleko. Ko je trgovka prišla, ji je ponudila 10 jajc v nakup. »Kaj imate pa v temle zavitku?« jo pobara trgovka. — »A, nekaj umazanega perila,« ji odvrne. Pa je imela njeno obleko. Na enak ali podo-
Vsevolod Garšin:
Alta len prmceps
(Konec.)
Čeprav so druge rastline molčale, so se vendar srdile na Attaleo zaradi njenih prevzetnih besed. Samo mala travica se ni srdila na palmo in je ni žalila v besedah. To je bila najbolj revna in izmed vseh rastlin v rastlinjaku najbolj prezirana travica; rahla, bledikasta se je plazila z uvelimi, tolstimi listi. Na njej ni bilo ničesar znamenitega, uporabljali so jo v rastlinjaku samo zato, da so z njo zakrivali golo zemljo. Ovijala je s seboj podnožje velike pahne, poslušala jo in zdelo se ji je, da ima Attalea prav. Ni poznala južne narave, a tudi ona je ljubila zrak in svobodo. Rastlinjak je bil tudi zanjo zapor, »če sem ničvredna, uvela trava, trpim brez svojega sivega neba, bledega solnca in hladnega dežja, kaj pa mora trpeti v sužnosti prekrasno in mogočno drevo!« Tako je mislila in se nežno ovijala okoli palme in se ji dobri-kala. »Zakaj nisem jaz veliko drevo? Jaz bi svet poslušala. Rastli bi skupaj in bi skupaj šli v svobodo. Tedaj bi tudi drugi uvideli, da ima Attalea prav.«
A ona ni bila veliko drevo, k mala in uvela trava. Mogla se je le še nežne je oviti okoli debla Attaleje in ji zašepetati svojo ljubezen in voščilo sreče pri poskusu:
»Končno solnce ni pri nas tako toplo, nebo ni tako čisto, deževje ni tako obilno kakor v vaših krajih, a navzlic temu je tudi pri nas nebo, solnce in veter. Pri nas ni takih bujnih rastlin kakor vi in vaši tovariši, s takimi velikanskimi listi in prekrasnimi cveti, a tudi pri nas rastejo vrlo lepa drevesa: smreke, jelke in breze. Jaz sem mala travica in nikoli ne pridem do svobode, a vi ste tako velika in silna! Vaše deblo je trdo in vam že ue dostaje mnogo, da zrastete
do steklene strehe. Prebijete jo in greste ven na božji svet. Potem mi boste povedala, ali je tam vse tako krasno, kakor je bilo. Jaz bom tudi s fem zadovoljna.«
»Zakaj nočeš, mala travica, iti skupaj z menoj? Moje deblo je trdno in krepko; opiraj sc nanj, splezaj name. Meni nič ne de, če te nesem.«
»Oh, ne! Kako vendar! Poglejte, kako sem vela in slabotna: ne morem pripogniti niti ene svoje bilke. Ne, jaz vam nisem tovarišica. Ra-stite, bodite srečni. Samo prosim vas, kadar pridete v svobodo, da se spomnite kedaj svojega malega prijatelja!«
Tedaj je palma začela rasti. Že prej so sc obiskovalci rastlinjaka čudili njeni velikanski rasti; a zdaj se je postavila vsak mesec više in više. Ravnatelj botaničnega vrta je pripisoval to hitro rast dobri oskrbi in se ponašal z znanjem, s katerim je uredil rastlinjak in vodil svoje delo.
»Da, gospod, poglejte le na Attaleo prin-ceps,« je govoril, »tako veliki eksemplarji se redko najdejo celo v Braziliji. Mi smo uporabili vse naše znanje, da bi se rastline v rastlinjaku ravno tako svobodno razvijale kakor v prostosti, in zdi se mi, da smo imeli nekaj uspeha.«
Pri tem je z zadovoljnim pogledom trkal na trdo drevo s svojo palico, in udarci so zvon-ko odmevali po rastlinjaku. Listi palme so se stresali od teh udarcev. O, če bi ona mogla vzdihniti, kakšen klik srda bi bil slišal ravnatelj?
»On si domišlja, da rastem njemu na ljubo,« je mislila Attalea, »naj si le domišlja.«
In ona je rastla, gubeč vse svoje soke v to, da bi raztegnila sebe, svoje korenine iri liste. Včasih se ji je zdelo, da se razdalja do svoda ne zmanjšuje. Tedaj je napela vse sile. Okviri so prihajali vedno bliže iti bliže in slednjič se je mlad list dotaknil hladnega stekla in železa.
»Glejte, glejte.» so rekle rastline, »kam se je povzpela! Ali se bo oprostila?«
»Kako strašno je zrastla!« je rekel drevesni praprot
ben način je moral apriti tudi do lepih skoro novih čevljev, Iti jih je prodajala drugi dan za borih 20 Din! Torej pozor pred njo I
•k Zabrnnjen inozemski tisk. Koledar »Naša Nada«, ki izha ja v Čikagu v Sev. Ameriki, je prepovedano uvažuti in razširjati v naši državi, ker piše v separatističnem duhu.
ir Vreme zopet poletno vroče V Ljubljani smo imeli včeraj 26.4 C. toplote, v Mariboru in Belgradu pa le 22 C, dočim je bilo v Zagrebu 26 C, v Splitu 30C, v Skopi ju 31 C. Vendar nam veter obeta, da borno zopet dobili dež.
*?V D'-- Fran Bradač: Slovar tujk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V današnjem času, ko nam zvene na ušesa zaradi ogromnih tehničnih pridobitev in razvoja civilizacije tuje besede, je postal tak slovar nujno potreben. Tujke v tem slovarju so navedene tako, kot se v slovenščini rabijo, torej po izgovorjavi. Pri vsaki tujki je tudi naveden vir, odkod izhaja. Knjigo je vestno sestavljeno in stro-kovnjoško urejeno in bo dobro služila svojemu namenu. V posebno korist bo onim, ki imajo mnogo opravka z uradi, potem trgovci in sploh vsem. ki čitajo dnevne časopisje, kjer kar mrgoli tujk. Jugoslovansko knjigarna se ni strašila ogromnih stroškov in je vrgla to prekoristno knjigo na književni trg za skromno ceno Din 50 za vezan izvod.
*
-k V gorenjskem vlaku, ki odpel je iz Ljubljane ob 14.40 je bila 2. julijo pozabljena rjava aktovka, v kateri je bil detektor-Teiefunken s slušalkami. Najditelj se naproša, da sporoči svoj naslov upravi »Slovenca«. Angelo Hafner,
k No letovišču je okusno Ovomaltine najcenejši zajuterk, obenem se po najlažje priredi. Toplega mleka dobite povsod. Naš zajuterk bo lažje prebavljiv, dobi u-godnejši okus in postane bogatejši na vitaminih in redilni vrednosti, ako mu dodamo 2 do 3 žlice Ovomaltine.
~k Vse nosi kopalne obleke znamke IKKOLJ, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.
Nočna služba lekarn
Službo imajo lekarne: Ramovš na Miklošičevi cesti; Trnkoczy na Mestnem trgu. *
G Rdeča hiša in razburjenje. Ko smo včeraj priobčili listo vseh onih srečnežev, ki se jih je usmilil stanovanjski odsek občinskega sveta, še pomislili nismo, da bo ta priprosti imenik povzročil toliko razburjenja. Pa nazadnje ni čudno, kajti na povprečno vsakih 21 do 22 prosilcev je dobil stanovanje samo eden. Ostalim dvajsetim ni ostalo drugega, kot da se razburjajo. Žalostna jc sicer ta stvar, toda pomagaj si, kdor si moreš. Kljub visokim najemninam v mestnih hišah in trdim pogojeni, kljub vsemu je bilo stanovanje v »rdeči hiši« tisočim v Ljubljani ideal. Včerajšnji »Slovenec« je šel povsod iz rok v roke, imena, ki jih je naš list objavil, so bila ves dan glavni predmet pogovorov. Starejša ženska je pred piscem teh vrstic jokala, ko je pazno prečitala vseh 114 imen v »Slovencu« in imena njenega moža ni bilo vmes. Pisec jo je potolažil: »Kaj mislite, da meni ni bilo težko, ko sem moral sam ta imena pisati, pa nisem smel zapisati svojega vmes? Obljubljeno mi stanovanje so oddali drugemu. Potrpeti bo treba in počakati, da mestna občina sezida še eno hišo, tako veliko, kot je ona na Poljanah.« (Sam Bog nas obvaruj še ene take kasarne! Ur.) Splošno razburjenje več kot 2100 družin, — veselje onih 100 je kar utonilo v njem — so delili tudi na mestnem magistratu. Telefoni gospodarskega in stanovanjskega urada, da celo predsed-stveni telefoni so zvonili vse dopoldne, sluge v sprejemnicah pa so imeli mnogo dela, da so pri-hitelim strankam dopovedali: »Gospod ta in ta v zadevah stanovanjskih intervencij ne sprejemal« Res je, da sedaj, ko je odločitev že padla, vsaka naknadna intervencija, in če jo priporoči še tak
k Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnobnem čutu imamo z norovno »Franz-Josef«-grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako ruzburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef«-voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
gospod, toliko kot brezupna. Popoldanski ljubljanski list je skušal našo objavo imen na zelo previden način demantirati, češ, da lista ni »ofid-jelna«. Kdo pa je trdil to? Oficijelna pa bo postala menda tedaj, ko bo potrjena! Ugotavljamo, da smo mi priobčili listo kot definitiven sklep stanovanjskega odseka, ne pa kot uraden odlok. Prijatelj našega lista, ki je tudi prosil za stanovanje in ga ni dobil, nam piše: »Prav je, da je »Slovenec« priobčil imena. Vsaj javnost lahko prouči vrednost in potrebo teh, ki so dobili stanovanja.« In končno naj omenimo še, da so bila vsa stanovanja oddana soglasno. Torej bo na listi le težko kaj spreminjati; lahko pa tudi rečemo, da so ta imena toliko kot definitivna.
Z mestnega magistrata smo dobili naslednjo uradno ugotovitev: »V včerajšnji številki je priobčil »Slovenec« seznam strank, ki so se jim nakazala stanovanja. Ta seznam pa ni definitiven in mora biti še potrjen od merodajne strani.«
© Kazglas. V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list št. 75/1926 naznanjam, da je razpored za z°ra-danno za davčno leto 1929 od zgradb, ki spadajo v območje mesta Ljubljane, razgrnjen davčnim zavezancem na vpogled med uradnimi urami v času od 6. do vštetega 13. julija 1929, pri davčni upravi za mesto Ljubljana (Vodnikov trg štev. 5/II., soba štev. 1). Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku potom plačilni hnalogov tudi še pismeno obveščeni. Zoper višino davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema plačilnega naloga.
© Mestno kopališče v Mednem, Za prevoz obiskovalcev je poskrbljeno. Splošna maloželezni-ska družba je vpeljala redni avtobusni promet vsako uro od postajališča pri Figovcu.
© Umrli so v Ljubljani v času od 20 junija do 3. julija: Ivan Kosievc, trgovec, Sv. Petra c. 4; Adolf Sajliar, železničar v p., 56 let, Vidovdanska cesta 9; Jožef Novak, mestni revež, 83 let, Japljeva ul. 2; Zofija Goiz, hišna posestnica, 64 let, Sv. letra c. 27; Jernej Padež, mestni revež, 71 let, Japl jeva ul. 2; Alojzija Pohorc, žena fin. stražnika, 26 let, Sv. Florijana 24; Maks Kotnik, zobotehnik, 20 let, Sv. Petra c. 47; Franc Škrjanec, železničar v p., 70 let, Tržaška 27; Marija Jurman, učiteljica v p., 77 let, Poljanska 16. V bolnišnici so v istem času umrli: Frančiška Gogala, žena gozdnega čuvaja, 36 let, Bohinjska Bela; Karol Gaberšek, sin užitkarja, 25 let, Brezno 7; Marija Zochbauer, posestnica, 60 let, Moste 46; Josip Dolenc, sin posestnika, 8 let, Pungert; Andrej Tofank, slikarski pomočnik, 32 let, Prečna; Marija Bregar, 24 let, Jeperje 10; Norbert Zeman, služitelj, 24 let, Rožna dolina 18; Amalija Poglaj, žena dninarja, 51 let, Karlovska 16 Milka Filičič, žena zlatarja, 26 let, Kastel Stari; Elizabeta Volk, šivilja, 19 let, Ceg-narjeva 12; Franc Cigler, delavec, 28 let, Selo 52; Franc Zgonc, posestnik, 58 let, Cerknica; Mirko Mezek, sin delavca, 3 leta, Goričica; Terezija Po-tokar, žena bajtarja, 25 let, Cerklje pri Krki; Ivan Hrast, višji sodni oficijal v p., 65 let, Lukovica 3; Jakob Cebular, prof. v p., 85 let, Samotna ul. 8; Anton Košir, delavec, 52 let, Mekinje 18; Marjeta Leskovar, žena uradnika, 23 let, Poljčane 67; Ivan Kovač, brivski pomočnik, 18 let, Medvode; Zinka Žigon, žena predst. sodišča, 43 let, Litija; Brani-slav Bojkič, bančni uradnik, 36 let, Novska.
© Malarija. Vroči meseci so sedaj, kar ima za marsikoga v Ljubljani tudi neprijetne strani. Mnogo naših ljudi, ki so se mudili kdaj v južnih pokrajinah, so se vrnili v Ljubljano s težko ozdravljivo boleznijo: malarijo. Posledice te bolezni pa so občutne najbolj poleti. Lekarnarji trdijo, da prodajo sedaj sorazmerno mnogo kinina, v bolnišnico pa prepeljejo skoro vsak teden kakega malaričnega bolnika. Slučaji, da stakne kdo tu malarijo, so zelo redki, toda dogajajo se in treba bo največje previdnosti, da se ti slučaji ne razmnože. Malarija je bila pri nas iztrcbljena pred kakimi 70 leti, pojavila pa se je zopet po vojni in kot posledica vojne.
0 Huda kri. Ljudje so vročekrvni, oni, ki se ne znajo krotiti, radi vzplamte, se sprimejo in stepejo in marsikdo odnese za prazen nič debelo buško z boja. Posledice so seveda ovadba na policiji, pri državnem pravdništvu, tožba, obsodba, odškodnina in še večje sovraštvo. Nekega Ivana M. so pri Sv. Krištofu v mraku počakali trije možakarji in ga tako zdelali, da revež ne more še jesti, komaj dihati. Možakarje so prijeli, pa so se odrezali: »Smo ga ja, kaj pa bodi v naš firkelc vasovat?« Pretepeni je drugega mnenja in pravi, da bo stvar, »gnal do konca«. — Neko postrež-kinjo je vročekrven Rus v barakah radi nedolžne opazke tako osuval s podkovanimi škornji, da se je morala revica zateči k zdravniku. — Posebno hude krvi je bil tisti prijazen sosed na robu mesta, ki se ni znal drugače maščevati, kot da je svojemu sovražniku razbil šipe na vratih. To pa
»Kaj, kaj je zrastla? Prava reč! če bi se ona mogla tako odebeliti kakor jaz!« je rekla tolsta cikadeja z deblom, ki je bilo podobno sodu. »In zakaj se tako razteguje? Vseeno ne bo nič dosegla. Mreže so trdne in stekla debela.«
Prešel je še en mesec. Attalea se je dvigala. Slednjič se je trdno uprla v okvire. Dalje ni mogla več rasti. Tedaj se je deblo začelo zgi-bati. Njen listnati vrh se je zmečkal, hladni drogovi okvirov so se vdrli v nežne mlade liste, jih prerezali in pokvečili, ali drevo je bilo trdovratno in ni mu bilo žal listov, na nič se ni oziralo, pritiskalo je na mreže in mreže so se že udajale, čeprav so bile izdelane iz trdega železa.
Mala travica je sledila borbi in umirala od razburjenja.
»Povejte mi, ali vas ne boli? Ako so okvirji tako močni, ali ni bolje odstopiti?« je vprašala palmo.
»Boli? Kaj pomeni boli, ko hočem priti na svobodo? Ali me nisi sama bodrila?« je odvrnila palma.
»Da, bodrila sem vas, ali nisem vedela, da je to tako težko. Zal mi je za vas. Vi tako trpite.«
»Molči, slabotna rastlina! Ne žaluj za menoj! Umrem, ali pa se oprostim.«
In to minuto se je razlegel zveneč udarec. Počil je debeli železni drog. Razsuli so se in zažvenketali drobci šip. Eden izmed njih je udaril v ravnateljev klobuk, ko je šel iz rastlinjaka.
»Kaj pa jc to?« je vzkliknil in se stresnil, ko je videl po zraku leteče kose stekla. Zbežal je iz rastlinjaka in pogledal na streho. Nad steklenim svodom se je ponosno dvigala oproščena zelena krona palme.
»Samo to?« je mislila ona. »In to je vse, zaradi česar sem sc mučila in tako dolgo trpela? In to doseči je bi! zame najvišji smoter?«
Bila je globoka jesen, ko je Attalea zravnala svoj vrh v prebito odprtino. Rosil jc droben dežek napol s snegom. Veter je nizko gnal
sive, cunjaste oblake. Zdelo se ji je, da jo objemajo. Drevesa so se že osula in izgledala kot brezoblični mrtveci. Le na smrekah in jelkah so ostale temnozelene igle. Mrko je gledalo drevje na palmo. Kot bi ji hotelo povedati: »Zmrzneš! Ti ne veš, kaj je mraz, ki ne znaš trpeti. Zakaj si šla iz svojega toplega rastlinjaka?«
In Attalea je razumela, da je bilo zanjo vse končano. Zmrzovala je. Ali bi se znova vrnila pod streho? A ni se mogla več vrniti. Morala je stati na hladnem vetru, čutiti njegov naval in ostro dotikanje snežink, zreti na umazano nebo in na bedno naravo, na umazano zadnje dvorišče botaničnega vrla, na dolgočasno velikan-sko mesto, ki se je videlo iz megle, in čakati, da ljudje tam zdolaj v rastlinjaku odločijo, kaj se bo z njo zgodilo.
v Ravnatelj je ukazal drevo požagati. »Mogoče bi bilo zgraditi nad njo posebni klobuk,« je rekel, »ali bo dolgo? Zopet bo zrastla in vse zlomila. In pri tem bo to preveč stalo. Odžagajte jo.«
Palmo so privezali z vrvmi, da bi padaie ne razbila sten v rastlinjaku in so jo nizko, prav pri korenini odžagali. Mala travica, ki je ovijala deblo drevesa, se ni hotela ločiti od svojega druga in je tudi padla pod žago. Ko so palmo izvlekli iz rastlinjaka, so se valjali na odrezu preostalega štora od žage strti in zmečkani listi in stebla.
»Poberite te smeti in vrzite jih stran,« j'e ukazal ravnatelj. Trava je bila že porumenela m zaga jo je bila tudi zelo raztrgala. »Vsadite tukaj kaj novega «
v Eden vrtnarjev jc s spretnim udarcem kopače izruval celo naročje trave. Vrgel jo je v košaro, odnesel ven in vrgel na zadnje dvorišče, ravno na mrtvo palmo, ki je ležala v blatu in bila napol zasuta s snegpm.
(Prevel dr. J. g.)
zato, ker ni mogel pretepsti njega samega. To, da si je porezal roke, ga ni motilo. Samo da se je maščevali Pa tudi oni drugi se je maščeval z ovadbo na policiji.
© Nagel kolesar. Prav brezobzirno je vozil neki kolesar v torek Pred škofijo. Pred stolnico je v naglici podrl Henrika Eržena na tla in jo od-kuril dalje, ne da bi se zmenil še kaj za žrtev svojega divjanja po cestah. Eržen se je zgrudil nezavesten. Dobil je prav občutne poškodbe. Pomagali so mu pasantje, ki so ga spremili domov.
Maribor
□	Odlikovani narodni delavci z državne meje. Nj. Vel. kralj Aleksander je radi izvan-redno velikih zaslug, ki so si jih pridobili za ustanovitev naše narodne države, za narodno probudo na meji in za gospodarski napredek naših krajev, podelil visoka odlikovanja naslednjim možem iz okraja Maribor levi breg: Red sv. Save 4. razreda Evaldu V r a č k o, župniku, duhovnemu svetniku in načelniku Hranilnice in posojilnice v Št. Ilju v Slov. goricah. Red sv. Save 5. razreda Francu Škof, župniku pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Ivanu Dreisiebner, vzornemu vinogradniku na Spičniku pri Svečini in Franju Thalerju, dolgoletnemu županu, vinogradniku in agilnemu gospodarskemu delavcu na »Karlovem« pri Št. Ilju v Slov. goricah. Zlate kolajne za državljanske zasluge je podelil Nj. Vel. kralj naslednjim kmetskim možem: Filipu G a 1 u n d e r, dolgoletnemu županu in načelniku Kozj&ške posojilnice pri Sv. Križu nad Mariborom, Francu Š p a r 1, županu in vzornemu zadrugarju v Jarenini, Ivanu U r b a s, županu in agilnemu gospodarskemu delavcu na Slemenu pri Selnici ob Dravi, Josipu R e i t e r , večletnemu županu in narodnemu boritelju v Geršaku ob Muri, Jakobu Gradišnik in Gregorju Ž e -leznik, posestnikoma in narodnima organizatorjema pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Kralj je odlikovanje odredil že za 10-letnico obstanka naše države 1. decembra 1928, a odlikovanja so dospela te dni in bodo na slovesen način izročena odliko-vancem v domačem kraju. Skoro vsi imenovani so ob začetku svetovne vojne bili kruto preganjani radi svoje slovenske narodnosti in delovanja za Slovenstvo.	—t.
□	Zanimiva 30-letnica. Tridesetletnico mature na tukajšnji državni gimnaziji so dne 1. in 2. julija slavili maturanti iz leta 1899. Maturiralo jih je 46, umrlo jih je od mature do danes 16, tako da jih je ob 30-letnici ostalo ravno še 30. Med temi je 20 Slovencev in 10 Nemcev. Slavja so se udeležili: Hren Viktor, železniški uradnik v Celju; Adolf Jost, predstojnik in pomožni komisar v pok. iz Dunaja; Lenart Josip, sodni svetnik v Mariboru; Mer-čun Anton, carinski nadzornik v pok. iz Dunaja; dr. Franc Lukman, univerzitetni profesor iz Ljubljane; Petelinšek Martin, veroučitelj v Mariboru; dr. Rabcevicz, okr. zdravnik v Peggau pri Gradcu; dr. Scherbaum Fric, veleinduslrijalec v Mariboru; Schivizhofien Viktor, višji rač. svetnik iz Gradca; Sedlar Avgust, višji inšpektor davčne oblasti v Mariboru; Štefan Sušeč, finančni svetnik iz Ljubljane. Drugi pa so se opravičili radi bolezni ali radi drugih nujnih opravil. — Slavljence je pri njihovi proslavi v hotelu »Pri zamorcu« počasiil s svojo navajenostjo šolski svetnik g. Franc Jerovšek, ki je edini še živ od v Mariboru bivajočih profesorjev nekdanjih maturantov. Vsi udeleženci so se udeležili tihe sv. maše v Alojzijevi cerkvi, ki jo je daroval vseučiliški profesor dr. Lukman za mrtve tovariše in bivše profesorje. Pri prijateljskem sestanku so se navzoči še |>os®bej spomnili svojega priljubljenega profesorja dr. Antona Medveda, ki jih je pred 5 leti pri tedanji slavnosti počastil. Od zadnjega sestanka so umrli: Franc Domanjko, poštni, upravitelj v Gornji Radgoni, dr. Olmar Franz, vele-industrijalec v Ispernu ter Franc Voglar, ravnatel j državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Udeleženci so se dogovorili, da se čez pet let gotovo zopet snidejo in so se z najboljšimi spomini razšli.
□	Proiesorski izpit je položila te dni na belgrajski univerzi gdč. Klaudija Polimante, doma iz Maribora. Mlada profesorica jc hčerka odlične slovenske rodbine iz Goriškega, ki živi v našem mestu in uživa splošno spoštovanje. Rajni oče g. profesorice je bil član visokospoštovane rimske plemiške rodbine. — Mladi profesorici naše iskreno čestitke!
□	Gostilno Medved-Kirbiš na Aleksandrovi eesti tik krčevinske meje je prevzel g. Franc Rei-ninger, bivši gostilničar v Polički vasi pri Jarenini. Gostilno »Laheiner« na Frankopanovi cesli pa gospod Starman, prejšnji gostilničar pri Stožirju v Mlinski ulici.
□	Nova trgovina v Mariboru. Gospod Ivan Upin, trgovec z mauulakturo na Glavnem Irgu si je svojo, od trgovca g. Starčiča kupljeno hišo v Ve-trinjski ulici čisto na novo preuredil v udobno stanovanje in v pritličju pa v tigovino. Trgovske lokale je moderno opremil, tako da izgleda Trpinova trgovina kot kaka velikomestna izložba. V soboto, 6. julija bodo stalni odjemalci dobili v novi Trpinovi trgovini darove in sicer ostanke raznega blaga.
□	Motorni čoln na Dravi v Mariboru bo upeljala posebna družba podjetnih Mariborčanov. Na čelu te družbe je g. Miloš Oset, veletrgovec in posestnik na Glavnem trgu. Motorni čoln bo služil za prevažanje občinstva med Mariborom in kopališčem na Felberjevem otoku, kakor tudi za vožnjo po Dravi proti Ptuju in nazaj. Ker je to nekaj posebnega za Maribor, je vzbudila ta novotarija skoro toliko zanimanja, kakor nameravani aerodrom na Tezni.
□	Usoda baronice Giers. Vdova po znanem ruskem poslaniku baronu Giers biva že dolga leta v Mariboru in živi v veliki bedi. Dama je stara 80 let in stanuje na Glavnem Irgu v hiši trgovca gospoda Tkalec. Nedavno je dobila povelje za delo-žacijo in tako mora častita starka pod milo nebo, ker ne more dobiti nikogar, ki bi jo vzel pod streho. Mestna občina jo misli naseliti v zasilnem stanovanju v dragonski vojašnici.
□	Palači trgovca g. Klanjšeka in mesarja i- Vlahoviča sta že pod streho in bosta do septembra popolnoma gotovi, da se bosta lahko lastnika že vselila s svojimi družinami. Gospod Vlahovič bo spodnje prostore oddal trgovcem in obrtnikom v najem. Gospod Klanjšek bo pa v spodnjih lokalih ustanovil novo specerijsko in trgovino z mešanim blagom.
m Mariborčani gredo prihodnjo nedeljo k , Sv. Marieti ob Pesnici, kjer bo v lepem zelenem i vrlu župana in gostilničarja gosp. šikerja velika | domoljubna prireditev tamočnje podružnice »Jugo- i slovanske Matice«. Prireditve pri Sv. Marjeti so j vsako leto vabljive in mične. Kmetice in dekleta napečejo navadno domače okusne gibanice in druge j slovenjgoriške specialitete in gostilničar postreže i z lastnim izbornim vinskim pridelkom izpod Sv. Urbana. Na veselični prostor je peš lepa pot mimo Sv. Petra po novi okrajni cesti in od tam čez Gru-šovo. Vozili bodo pa tudi z glavnega kolodvora mariborski avtobusi tje in nazaj. Dobro bi bilo, da bi kdo organiziral skupni pohod te slavnosti iz ; Maribora.
□	Brata Scherbaum sta te dni začela graditi na voglu vis-a-vis frančiškanske cerkve velike pritlične trgovske lokale na mestu, kjer je sedaj bil
zidani plot. Tu bo stalo devet okusno sezidanih . trgovskih in obrtnih lokalov. Pročelje bo okusno j ozaljšano, tako, da bo ta del Aleksandrove ceste j in Kopališke ulice dobil lepše lice. Baje ima tvrdka Scherbaum že sedaj mnogo reflektantov za te lokale. Stavbena dela je prevzela tvrdka inž. Accetto.
□	Za Šoferje in lastnike automobilov je policijski komisarijat izdal nalog, da morajo vozači imeti pri sebi potrebne listine, s katerimi lahko izkažejo, da so prestali pravilno preizkušnjo kot vozači in kake tipe so vozila. Istotako morajo imeti šoferji oziroma lastniki vozil kontrolne listine vedno pri sebi. Kontrolna komisija bo tudi izdala sedaj nove evidenčne številke za vozila vseh vrst.
□	Pogreša se. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec«, dne 2. t. m. vest, da sem se izgubil. Ugotavljam, da je ta vest izmišljena in, da se nahajam zdrav pri svojih stariših v Mariboru. — Metod Spindler, cand. med.
□	Delovanje mariborskega prostovoljnega rešilnega oddelka v mesecu juniju 1929. V juniju 1929 je rešilni oddelek prihitel na pomoč v 188 slučajih, kateri se razdele sledeče: 105krat pri nezgodah, 18-krat pri kirurgičnih in 22krat pri notranjih boleznih. Oddelek je interveniral pri ženskih boleznih in porodih v 23., pri duševnih in živčnih boleznih v 9., pri samomorih v 3. in pri raznih dru&ih boleznih v 8. slučajih. Za izvršitev teh pomoči sta rabila 2 zdravnika in 404 možje 7340 minut ali 5 dni, 2 uri in 20 minut. Povprečno je prišlo črez 8 slučajev na dan. Od teh 188 intervencij jih odpade 70 potoni telefona, 75 na osebne prošnje in 43 po zdravniškem nakazilu, pri čemer se je nudila pomoč 106 moškim in 82 ženskim osebam. V 130. slučajih se je rabil rešilni voz, medtem, ko so v 58. slučajih zadostovale samo obveze.
□	Stavbna zadruga Ribniška koča, r. z. z o. z. v Mariboru, obvešča svoje člane, da se vrši zadružni redni letni občni zbor dne 15. julija t. 1. ob 19 v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
□	Rdeči križ, Podbrežje. Dne 1. junija t. 1. se je ustanovil v Pobrežju »Krajevni odbor društva Rdečega križa SHS«. Kot predsednik je izvoljen g. Matija Volk, vpok. žand. poročnik. Pobrežje, Cesta na Brezje, št. 36, kamor naj se adresirajo eventuelni dopisi.
□	.Zanimiva pravda. Prve dni meseca avgusta se bo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila razprava v pravdi, ki jo je naperil tukajšnji zdravnik g. dr. Vilko Marin proti sanit. referentu g. dr. Iv. Ju-rečko. Ozadje tele tožbe je čisto privatnega značaja. Kljub temu pa se za razplet cele zadeve mariborsko občinstvo izvanredno zanima.
□	Novo prosvetno društvo nameravajo ustanoviti možje in fantje v Radvanju pri Mariboru. Delokrog društva bi se raztezal tudi na Novo vas. Nedavno so vtej vasi ustanovili pevsko društvo, ki se zelo lepo razvija.
□	Zadruga »Radioamater« v Mariboru se je na novo konstituirala. Za načelnika je bil izvoljen g. dr. Janko Kovačec, ravnatelj Oblastne hranilnice v Mariboru. Opozarjamo društva in zasebnike, ki si hočejo nabaviti Radio-aparate in želijo na dom napeljati radio, naj se obrnejo na to zadrugo, ki preskrbi vse to po najugodnejših pogojih. Pisarno ima zadruga v palači Zadružno-gospodarske banke, Aleksandrova cesta štev. 6
gospodarstvo
30. 6.	1927	30. 6.	1928.
886	26.45	1013	26.53
1725	27.79	1682	28.40
162	30.36	185	31.05
4867	26.97	5918	27.34
7437	21.34	8060	23.20
2596	34.53	2096	32.78
6020	24.61	7240	25.10
2007	29.35	2083	30.16
2537	30.09	2403	30.36
12.427	24.36	14.320	26.14
5322	23.61	5324	23.80
2757	19.67	2976	20.11
10.360	12.87	10.247	14.73
9551	31.05	11.656	31.19
835	38.64	928	38.11
1573	21.73	1724	22.37
5573	21.69	5532	22.78
935	35.57	1044	35.52
6764	14.52	7037	14.84
1030	29.85	1025	31.97
Celje
•0" Izvestje državne realne gimnazije v Celju. Za šolsko leto 1928-29 je izdalo Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije zopet lično in vsebinsko zanimivo izvestje. Splošno zanimiv in znanstveno važen je članek prof. Srečko Bro-darja o Potočki zijalki na Olševi, kjer je g. pisec jeseni 1.1928. zasledil paleolilsko postajo in s tem izsledkom obrnil na Olševo pozornost mnogoštevilnih paleontologov. Pisec pregledno navaja naloge, ki se za paleontologijo ob tej najdbi stavijo, in razčlenjuje svojstvenosti geoloških dob in njih razmerje do človeka. Glede Potočke zijalke prihaja do zaključka, da jo je prišlevati v slarejši oddelek au-rignaške dobe. Vsekakor je ta članek velezanimiv in bo gotovo pobudil mnogo zanimanja za zjian-stveno delo g. prof. Brodarja. — V nadaljnem je izvestje posvečeno poročilom o stanju zavoda in učnih uspehih. Na zavodu je v prošlem šolskem letu poučevalo 22 profesorjev, suplentov, učiteljev veščin in zač. predmetnih učiteljev ter 2 pomožni učiteljici. Učiteljska knjižnica razpolaga z 4236 deli v 12.408 zvezkih, dijaška pa z 1065 zvezki. V Dijaški kuhinji je prejemalo hrano 95 učencev gimnazije, trgovske šole in meščanskih šol ter bilo tekom leta razdeljenih 16.000 porcij. Podporno društvo za uboge učence je izposodilo okoli 1800 knjig ter podelilo 18 učencem obutev, enemu pa obleko. Na zavodu je bilo v prošlem šolskem letu 418 moških ter 90 ženskih učencev odn. učenk. — Nakup iz-vestja, ki se dobi pri ravnateljstvu gimnazije in katerega izkupiček gre v prid Podpornemu društvu za revne, učence, toplo priporočamo.
& Stara Gradiška jo menda edini kraj, pred katerim imajo tudi taki ljudje rešpekt, ki so jim sicer zakonske določbe malenkost. Pa se kljub temu še vedno najdejo »junaki čednosti«, ki jih je sodišče prisiljeno izročiti temu zavodu radi poboli-šanja in potrebne karantene. Tako sta samo po odloku celjskega okrožnega sodišča odšla za tri leta v Staro Gradiško včeraj dva, jutri pa odide še tretji. Prvi je komaj 20-letui Joža Skok iz Bočne pri Gornjem gradu. Ne piše se zaman Skok, kajte delal je take skoke preko paragrafov, da je sedel že štirikrat radi zločina tatvine in težke telesne poškodbe, trikrat pa radi prestopka tatvine in zakona o zaščiti države. Pravkar pa jc odsedel šest mesecev težke ječe, ki mu jih je prisodila celjska okrožna sodnija radi zločina zoper 7. božjo zapoved. — Njegov tovariš na poti v Staro Gradiško je za tri leta starejši Josip Kotnik iz Dola pri Hrastniku. Kradel je nepoboljšljivo in se vlačil brez dela in stanovanja, čeprav bi lahko imel oboje, ako bi bil pošten. — Jutri bo tema sledil možakar starejšega datuma, 38-letni Milan Komitzer iz Broda na Kolpi. Radi tatvine in goljufije in ker je oko postave žalil, je bil zaprt ter gre sedaj pokoro delat.
Socialno zavarovanje
Statistično delo, ki ga opravljajo naše so-cialnozavarovalne naprave, ni brezpomembno za splošno gospodarsko statistiko, ampak daje lepo sliko gospodarskih razmer.
Tako vidimo v statistiki zavarovancev v posameznih strokah dne 30. junija 1928 in 30. junija 1927, kako se je razvijala konjunktura v posameznih panogah našega gospodarstva. Pomisliti je seveda, da je danes število zavarovancev v Sloveniji že prekoračilo 100.000 oseb, torej predstavlja eno dvanajstino vsega prebivalstva Siovenije. Samo OUZD je štel 1. junija t. 1. že 98.653 zavarovancev; nadalje Trg. boln. in podp. dr. čez 4000. Lahko cenimo, da je bilo ca. 50.000 oseb zaposlenih v industriji, ostalo pa v obrtih in trgovini.
Po posameznih strokali je bilo število zavarovancev in povprečno zavarovana dnevna mezda sledeča:
Poljed. Promet Rudarstvo Kamen Kovinska Kemična Tekstilna Papirna Usnjarska Lesna Hranilna Gost., kav. Oblačilna Gradbena Poligr. Sanit. Trgovina Pisarne Gospodinj. Prosti poki.
Največ članov zaposluje lesna stroka, kateri sledi gradbena, potem oblačilna stroka. Najmanj zavarovancev je v rudarstvu, kjer so bratovske skladnice posebne organizacije zavarovanja. Najvišjo zavarovano mezdo izkazuje poligrafija s 38.11 Din na dan in na osebo (moški 41.52 Din, ženske 31.34 Din), najnižjo pa oblačilna industrija: 14.73 Din (moški 16.06 Din, ženske 12.80 Din) in gospodinjstvo: 14.84 Din (moški 21.60 Din, ženske 14.42 Din).
Pri primerjavi 1927 in 1928 se vidi, da je lesni industriji uspelo zvišati število delavstva za ca. -2000 oseb, ravno toliko gradbeni stroki. S tem je v zvezi tudi zvišanje števila delavstva v industriji kamna in zemlje. Znatnejši napredek beleži tekstilna industrija, ki zaposluje že 7240 oseb (2175 moških in 5065 ženskih). V glavnem stacionarne pa so ostale sledeče stroke: promet, papir, hranila in trgovina. Nazadovanje beleži le oblačilna industrija, potem pa usnjarska stroka v glavnem rajji slabše konjunkture v teh strokah.
V splošnem je zavarovana mezda narastla; izjemo beleži le poligrafija, kjer pri istočasnem ) povečanju števila zavarovancev od 835 na 928 1 padla povprečna zavarovana mezda od 38.64 na 38.11 Din, kar je pripisovati dotoku slabše plačanega delavstva. Tudi v kemični stroki je padla povprečna zavarovana m^da.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Likvidacija: Pionir, a. d. v Belgradu, stavbeno podjetje; kapital 2 milj. Din (prej 10 milj.), že od 1913 brez dividende.
Likvidacija: Zvezna tiskarna in knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani je prišla v likvidacijo.
Odprava, konkurza: Jugoslovanska tovarna kartonaže in papirnih izdelkov Josip Krmpotič,
Vir-Domžale (vsa masa razdeljena).
*
Naše svilarstvo stalno napreduje. Število goji-teljev se veča, kakor se tudi izboljšuje kvaliteta. Tako je bilo v celi državi lani pri 46.251 gojiteljih produciramo 1,145.000 kg kokonov napram 221.000 kg v letu 1920. Največja je bila lani produkcija v Južni Srbiji (488.000 kg), nadalje v Vojvodini 387.000 kg, v Sev. Srbiji 161.000 kg, v Hrvatski 107.000 kg iti v Dalmaciji 1.500 kg.
Znižanje kapitala: »Eta«, tovarna gorčice, družba z o. z. v Kamniku od 112.500 na 100.000 dinarjev.
Borza
Dne 3. julija 1929.
DENAR
Mednarodno so bile vse devize čvrstejše pa tudi pri nas so se tečaji večinoma učvrstili. Promet je bil prav znaten posebno v devizah London in Berlin. V vseh devizah je intervenirala Narodna banka z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2287.50 bi. Berlin 1355.75-1358.75 (1357.25). Bruselj 791.07 bi. Budimpešta 993.42 bi. Curih 1094.40-1097.40 (1095.90) Dunaj 799.05 -802.05 (800.55). London 275.86—276.66 (276.26). Newyork 56.825 bi, Pariz 222.90 bi., Praga 168.20 do 169.-(168.60), Trst 297.05—299.05 (298.05).
Zagreb: Amsterdam 2283-2289, Berlin 1355.75 do 1358.75, Budimpešta 993.42 bi., Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 799.05-802.05, London 275.86 do 276.66, Newyork 56.765—56.965, Pariz 221.95 do 223.95, Praga 168.20—169, Trst 296.96-298.96.
Belgrad. Amsterdam 2289.50—2295, Berlin 1355.45—1358.75, Bruselj 789.57—792.57, Dunaj 799.05 -80.205, London 275.86—276.66, Newvork 56.7650—56.965, Pariz 221.20—223.20, Praga 168 20 —169, Bukarešt 34.25—33.75.
Curih: Belgrad 9.1275, Berlin 123.85, Budimpešta 90.53, Bukarest 3.08375, Dunaj 73.075, London 25.21, Madrid 73.65, Newyork 519.08, Pariz 20.3275 Praga 15.385, Sofija 3.75, Trst 27.10875, Varšava 58.275.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.48K, v Londonu 276.51, v Newyorku 175.60, v Pragi 59.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana: Celjska 170 den., Ljubljanska kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den Vevče 125 den., Kranjska industr. 260 den., Ruše 275 do 285, Stavbna 50 den , Šešir 105 den,
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 407 —408 (407), kasa 407—408, termini: 7. 408.50—410, 11 423—425, 7% inv. pos. 83-84, agrari 50.50. — Bančni pap.: Union 202—203 (202), Hrv 50 den Kred. 93 den. Jugo 82—83 (82), L j. Kr 123 den! Medjun. 56 den, Prašted. 852.50-860, Srpska 152 —154 (152), Zem. 107.20. — Ind. pap.: Guttmann 205-206 (206), Slavonia 175 bi, Slaveks 100-101 (101), Danica 135 bi, Šečerana 405—410, Osj. ljev. 200 -210, Brog. vag. 140-150. IJnion 170-175, Trbovlje 465—467.50 (470), Vevče 125 den, Nar šum. 32—40, Piv. Sar. 215 bi, Jadr. plovidba 575.
Belgrad. Narodna banka 7700, 7% inv. pos 84.75—85.50, agrari 49.50—50.50, vojna škoda 40« —407, 7. 409.
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.78, Wiener Bank-verein 22.05, Bodencredit 100.30, Creditanstalt 53, Escompteges. 21.50, Union 24.80, Aussiger Chemi-sche 235.75, Alpine 39.75, Trboveljska 75.50, Ley-kam 6.82, Rima Murany 110.20.
Žito
Stalno naraščanje cene na svetovnih žitnih tržiščih za pšenico je omogočilo naši pšenici, ki je v glavnem ostala nespremenjena v ceni, izvoz v relaciji Braila. To je vsekakor važen moment za presojo položaja na naših domačih žitnih tržiščih. Blago se izvaža j>o vodni poti največ iz postaje Srbobran, kjer je tudi cena pšenice poskočila radi tega ugodnega momenta na 215 Na drugih postajah se dobi gornjebačka pšenica po 210. V koruzi ni nikakih izprememb, cena za zobato koruzo va-riira med 217.50 in 220 bučka nakladalna postaja. Ugodni položaj na žitnem trgu je pomogel tudi pšeničnim nilevskim izdelkom, ki so zadnji čaS imeli stalno slabo tendenco, do boljše učvrstitve. Pšenična moka srednje bačke znamke velja 310.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica bč. 207.50—201.25, gor. bč. pot. 210—215, bn. 210—215.50; koruza bč 215— 220; moka Og 320.50—312.50, 2 282.50—292.50, 5 267.50—277.50, 6 260—265, 7 240—250, H 140—150; otrobi bč. 120—130. Promet: 28 v. pšenice, 51 koruze. 6 moke: skupaj 85 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica, oktober: 23.85-23.87, zaklj. 23.87—23.88; marec :25.85 —26, zaklj. 25.91-25.92; rž, oktober: 19.05- 19.07. zaklj. 19.06—19.08; marec: 20.75—20.78, zaključek 20.78—20.80; koruza, maj: 10-18.90. zaklj. 18.91-18.92; julij: 23-23.30, zaklj. 23.28—23.32.
Živina
Na ljubljanski sejem 3. t. m. je znašal dogon (v oklepaju število prodanih glav): 305 (82) konj, 59 (40) volov, 66 (20) krav, 17 (13) telet in 337 (280) prašičkov za rejo. Cene boljšim volom so se podražile, kakor so bile cenc telet ludi čvrstejše. Zlasti živahna je bila kupčija s prašički za rejo, pa tudi s konji; nekaj klavnih konj'je bilo prodanih za izvoz v Trst. Notirali so (v oklepajih cene prejšnjega sejma 19. junija): voli I. 11.50 (11.25), 11. 10.50 (10) in III. 9 (9), krave debele 5.50—7.50, (5.50 do 7.50), kk>-basarice 4—5 (4—5), teleta 13—15 (13—14) Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti.
VMilanu notirajo: voli I. 5—5.50, II. 4.50 do 4.90, III. 3.20—4.40, krave I. 4.60—5.20, II. 3.70-4.50, III. 2.60—3.60, biki I. 4.60—5, II. 4 4.50 lire za kg žive teže. Nadalje je bilo prošli leden prodano 274 jugoslovanskih telet |jo 6.90 —7.25 lire za kg brez davka.
Spori
SK Jadran. V četrtek, dne 4. t. m. ob 20 redna seja upravnega odbora v Narodni kavarni. Pro- 1 sini za točno in polnoštevilno udeležbo. — Tajnik. !
Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši danes v četrtek ob 20 v damskem salonu ; kavarne Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje udeležijo. — Tajnica.
SK Bata (Zlin) : SK Ilirija. V soboto in ne- ; deljo 6. in 7. I. m. igra v Ljubljani češkoslovaško moštvo SK Bata proti SK Iliriji. Naša publika, ki si želi internacijonalnih tekem, ki so v zadnjem času res zelo redke, bo vsekakor znala ceniti trud SK Ilirije in se bo gotovo oddolžila z obilnim po-setom. Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije. Pri-četek se objavi pravočasno.
Razpis juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Z namenom, da pripomore k napredku in organizaciji nogometnega naraščaja, razpisuje SK Ilirija vsako leto juniorske tekme za prehodni pokal kluba. Letošnje tekme se bodo pričele v
drugi polovici julija in se bodo vršile po sledečem pravilniku: 1. Za izvedbo tekem osnuje SK Ilirija vsako leto poseben medklubski odbor, v katerega imenuje SK Ilirija načelnika in tehnične funkcionarje ter vsak sodelujoči klub po enega odbornika. 2. Pokal postane trajno lastnina kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal v začetni posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more nuditi jamstvo za ohranitev darila; drugače hrani pokal SK Ilirija. Začasni posestnik je dolžan vrniti pokal mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji. Zmagovalec leta 1928 je bilo juniorsko moštvo SK Ilirije. 3. Pravico do sodelovanja imajo juniorska moštva klubov LNP, nadalje tudi moštva, ki niso včlanjena v LNP in šolski zavodi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1911 in več). Pred pričetkom vsake tekme se morajo igralci izkazati z rojstnim listom, domovinskim listom ali zadnjim šolskim spričevalom; igralci, ki se ne bodo izkazali, ne bodo smeli nastopiti. Vsak igralec more igrati tekom ene pokalne konkurence le za en klub. 4. Moštvo, ki krši ta pravilnik, zgubi tekmo z 0 :3. Proteste glede upravičenosti nastopa kakega igralca je treba ust-meno prijaviti sodniku pred začetkom drugega polčasa dotične tekme ter pismeno priporočeno predložiti na naslov SK Ilirije tekom 48 ur, drugače se jih ne vpošteva. Proteste rešuje končno-veljavno medklubski odbor. 5. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JNS, v kolikor ni jiosebnih določil v samem razpisu, in sicer po možnosti po sistemu na točke, ako pa to ni mogoče, po pokalnem sistemu. Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut. Ako se tekmuje po pokalnem sistemu, se neodločene tekme podnljšnjo za dvakrat 10 minut- ako I ostane rezultat tudi nato neodločen, določi zmagovalca žreb. Moštvo, ki samolastno zapusti igrišče, zgubi tekmo in ne more več nastopiti v pokalnih tekmah dotičnega leta. Moštva morajo nastopiti v enotni opremi. V primeru poškodb je dovoljeno
postaviti rezervo do začetka drugega polčasa. — 6. Žrebanje prolivnikov opravi medklubski odbor. Za delegiranje sodnikov skrbi Sekcija ZNS v Ljubljani. Igrišče preskrbi SK Ilirija. Morebitne potne liste ali druge stroške nosi vsak klub sam. Prijavni rok za letošnje tekme je do srede, 10. t. m. ob 20. Prijave je treba poslati na SK Ilirijo, Krsnikova ul. 3/II, v prijavi naj imenuje vsak klub po enega odbornika v medklubski odbor v smislu točke 1. razpisa. SK Ilirija opozarja, da se bodo vršile letošnje tekme ob sobotah in nedeljah ob poznih popoldanskih urah, event. tudi ob nedeljah dopoldne, pričenši 20. t. m. — SK Ilirija.
DAVISOV POKAL.
Merodajen nemški športni časopis je dan |io žrebanju za tekme Davisovega pokala kot nekaj sa-moobsebi uinljivega zapisal, da sta finalista v evropskem pasu Italija in Južna Afrika; le-ta sc meri nato z Ameriko. Na Nemčijo sploh nihče mislil ni. najmanj še Nemci sami. Kvečjemu, da premaga v drugi rundi Španijy, (v prvi rundi sta bili Nemčija in Španija prosti), nakar jo v tretji rundi vrže Italija ven iz tekmovalnega obroča. In kako drugače je prišlo! Najprvo je Nemčija premagala Špansko 4:1, nato pa lansko evropsko zmagovalko Italijo, tudi letos favorizirano, 3:2. S tem je postala za nadaljnje boje favorit. In res se ji je posrečilo ugnati tudi še Češkoslovaško 4:1 in je prišla s tem v finale proti Angliji, ki sc vrši od 12. do 14. julija. Prav tako kakor za Nemčijo tudi za Anglijo ni nihče pričakoval, da bo prišla v finale. A zmaga nad Poljsko 5:0, dalje presenetljiva zmaga nad Južno Afriko 5:0! in slednič zmaga nad Ogrsko 3:2 so naenkrat pokazale, da delo Karla Koželuha kot trenerja v Angliji ni bik) zastonj, in je sedaj Anglija nasprotnica Nemčije. Torej dva nc-favorita v finalu. Ugibanje o končni zmagi je kočljivo. Mislili bi nekakšno, da lxido Nemci zmagali, jioscbiio še, ker imajo izbiro Igrišča in se bodo borili torej na domačih tleh. Angležem siguren jc doublc.
mia iivHome ip vppenie^s
HIST
Kralj Fuad v Pragi
Praga, '2. julija.
Morda vas bo zanimalo, morda ne. Le svojo dolžnost vršim, če kaj napišem o tej stvari. Saj je bil egiptovski kralj Fuad prvi kralj, ki je kot gost spal v Hradčanskih dvorih.
Pravijo, da so velike neprilike z orientalskimi vladarji. Doslej so različni kani, šahi, kralji in drugi vladarji raznih imen z blilžmjega in daljnega vzhoda obiskovali le Pariz, redki še katero drugo evropsko mesto na zapadu — kralj Fuad pa si je dovolil izjemo in si je za svoj obisk izbral tudi Prago. Pražane zastiran njega ni ravno skrbelo; dostojno, lepo, prav kakor se spodobi, so ga sprejeli. Toda skrbelo je odlične glave, kaj bo s haremom, če ga nemara kralj Fuad vozi s seboj po evropskih mestih. Ta skrb pa je bila odveč, ker je kralj te reč pustil doma. Potuje in si ogleduje mesta in druge lepe stvari le z moškim spremstvom. Moram povedati, da je tega spremstva precej. Naštel sem kakih 25 gospodov. Vsak teh gospodov se je ob odhodu iz Prage pripeljal na kolodvor s svojim avtom in s častnim spremstvom. Koliko pa vozi egiptovski kralj še slug in drugega osebja s seboj, ne vem. Nisem prašal in ne videl.
Sicer pa, da začnem od kraja. Slučaj je nanesel, da sem videl kralja Fuada. Prvi dan, ko sem se javil na Hradšanih v zunanjem ministrstvu pri ljubeznivem gospodu dr. Valter-ju, je nakrat završalo spodaj na dvorišču: »Kralj Fuad se bo peljal ven!« Jasno: vse je drlo k oknom. Spodaj na dvorišču se je zbrala mladež, ki je bila pravkar prišla v Prago na orlovske slavnosti, zgostila se je v špalir, žvr-golela in cepetala na vso moč ter stegovala vratove, kdaj se bo gospod kralj pojavil. Cehi so namreč svoj demokratični duh izpopolnili tako daleč, da razen naslova »panc, kar po naše znači gospod, ne obstoji zanje nič drugega, noben drug pridevni naslov.
Tedaj se je pojavil iz dvorov prvi avto. Kralj Fuad. Gromko klicanje, mahanje, vi-hranje mladih, avto za avtom šviga mimo in ven v mesto. Kralj Fuad si je šel ogledovat Prago.
Po postavi je kralj Fuad krasen, zares lepo zraščen človek. Precej obilen je, krepak, močan, obraz mu je poln, zalit. Oči ima žive, velike. Drugače popolnoma po naših pojmih in po našem obnašanja in naše noše človek. Skratka: Evropejec. Le rdeč fes na glavi izpričuje vero in domovino. Nekaj posebnega so njegovi brki. Človek koj dobi vtis, da si mož brke skrbno goji, da so mu predmet posebne brige in ljubezni. Ko se je peljal mimo, sem ga občudoval: zleknjen v avtomobilu se je nagnil z glavo nazaj in postrani. Pa je gledal in ljubeznivo odzdravljal. Brke je imel nasuikane na kvišku v dve ostrini — nekaj posebnega sploh!
Tudi drugič sem ga slučajno videl. Čakal sem nekoga na kolodvoru, pa zagledam na tiru dvorni vlak. Vlak egiptovskega kralja ima pet vagonov, na zunaj preprostih, kakor je kralj sam preprost po zunanjosti in noši. Skozi okna sem pogledal v notranjost in tam so krasne stvari. Brušena ogledala, pozlačeni svečniki, lestenci v vseh oblikah, ob oknih pa stoje lepo zraščene majhne palme. Zunanjih znakov na vagonih ni. Nobene krone, sploh nič. Tudi kralj se nosi prav tako, kot vsi, ki ga spremljajo. Šimi čevlje je imel tistikrat ob odhodu, črne modne hlače, nekak suknjič bolj modre barve, fes — prav tako je bilo oblečeno njegovo spremstvo, samo da so drugi imeli suknjiče črne.
Z mladeniško čilostjo se je pognal kralj h avtomobila in stopil po preprogi skozi poseben peron na kolodvor v vlak. Vojaška četa je tvorila špalir. Kralj se je odpeljal v Plzen in Karlove vari.
Pred kolodvorom se je nabralo nič koliko radovednih Pražanov. Mestna straža je napravila kar avtomobilsko ograjo čez trg, tramvaji so za čas obstali na obeh straneh. Potlej pa se jo vse zgostilo v vrvež in razpravljanja o kralju Fuadu ni bilo konca. Kakšen da je, koliko je star, koliko dni je bil v Pragi in tako dalje.
Ves čas, ko je Fuad bival v Pragi, je na Hradčanih vihrala egiptovska državna zastava, enaka zastava je bila tudi na kolodvorskem poslopju.
Čut sem, da se je spremstvo in služabni-štvo kar navadilo Evrope in jih ni nič kaj volja iti nazaj v Egipt. Tam da ni piva niti šunke — Praga ima obojega dovolj in odlične vrste. Ne vem, ali so bili služabniki ali spremstvo, ki sem jih videl še po odhodu kralja v Pragi. V hotelu sem jih bil zapazil, ko so prišli. Kakšnih 15 jih je še bilo, vsi v fesih, drugače po naše oblečeni. Njih govor je kričeč, nekako zadirčen. Pili so pivo in smejal bi se rad, ko sem jih gledal, kako so si oblizovali pene od piva, ki so se kot lep kontrast prijele njihovih črnih ustnic in temne kože. Ti fantje pa so bili za razliko od onih, ki so spremljali kralja v avtomobilih, vsi temne polti, skoro črnih, zagorelih obrazov. Na licih so imeli po tri vreze, enako oddaljene in vzdolž lica potegnjene. Menda v okras obraza. Nekateri so imeli te praskam podobne vreze večje, drugi celo okrašene z manjšimi vrezki, da je izgledalo kot drevesne vejice. Te vreze menda dobijo, ko so še mladi, da se za časa zarastejo in postanejo -- okras lica. Vsak po svoje, kajne! F. S.
Poslanik Davves — častni doktor. Oksfordska univerza je imenovala ameriškega poslanika v Londonu, Dawesa, za častnega doktorja. Novi častni doktor (desno) zapušča po promociji univerzitetno poslopje.
Boj proti malariji na Bolgarskem
Kadar nastopi vročina, prične na Bolgarskem kositi malarija, katere še do danes niso mogli izkoreniniti. Glavna gnezda malarije so južni topli kraji, dalje kraji ob Donavi, kjer so velika močvirja, in dolina reke Marice. Da so izkorenini gnezdo te nevarne bolezni, bi se morala izsušiti vsa ta močvirja, v katerih se rede komarji prenašalci bolezni. Bolgarsko ravnateljstvo za narodno zdravje je zahtevalo od vlade kredit pet milijonov levov za nabavo lunina, ki ga bodo razdelili med prebivalstvo teh krajev.
Rokoborstvo za svetovno prvenstvo. Kakor smo že poročali, se je 27. junija vršil v Ne\v Yorku izločitveni boj med dvema rokoborcema za svetovno prvenstvo. Zmagal je Nemec Maks Schmeling
(desno) nad Špancem Paotinoni (levo).
Roparji žen v Los Attgelesu
Odkar policija v Chicagu zelo odločno nastopa proti banditom, ki so bili znani kot najnevarnejši v celi Ameriki, so se čikaški zločinci začeli seliti v Kalifornijo. In tako je Los Angeles zadnje mesece največ trpel od teh zločincev. Ne mine skoro dan, da ne bi policija zabeležila kak velik vlom, umor ali rop žene. Zdi se, da so se s temi zločinci priselili v Los Angeles tudi profesijonalni roparji žen in trgovci z belimi sužnji, ker vsak teden izgine v Los Angelesu po pet, tudi do deset mlajših žen in deklet. Ti banriiti so tako drzni, da izvršujejo svoje rope pr" belem dnevu in sredi mesta. Običajno vozi avtomobil počasi ob kaki ženi, nenadoma skoči nekdo iz avtomobila, zgrabi ženo in jo zvleče v avto, ki nato z veliko brzino oddrdra. Policija doslej ni mogla prijeti niti enega bandita. Policijsko ravnateljstvo se je obrnilo na čikaško policijo in jo prosilo, naj pošlje v Los Angeles čikaške detektive in policiste.
Strnjk v grškcin pristanišču Pircju. Med stavkujočirni delavci v pirejskem pristanišču in policijo je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo na obeh straneh več težko ranjenih. Radi stavke so v pristanišču obležale ogromne množine raznega blaga, tako da je trgovina skoro popolnoma počivala.
Strah
V nekem starem angleškem gradiču je bila zbrana velika družba, ko se je nenadoma pojavil gost, ki je bil napovedan šele za prihodnji dan. Gospodinja je bila v zadregi, ker so bile vse tujske sobe zasedene. Na razpolago je bila samo ena soba, v kateri je pa strašilo. Nikogar niso mogli pripraviti do tega, da bi prenočil v tej sobi. Novi gost — mlada dama — se pa za to ni zmenila in je kljub svarilu gospodinje izjavila, da je s sobo zadovoljna, češ, da ne da nič na strahove.
Naslednje jutro so se gostje zbrali pri zajtrku. Mlada dama je prišla zadnja. Bila je vsa bleda in prepadena. Pripovedovala je: »Komaj sem zaspala, ko so se nenadoma odprla vrata in prikazala se je dolga, bela postava. Šla je proti meni, se sklonila nad posteljo in vzela proč odejo. Ne, to niso bile nikake sanje, manjka odeja in še zjutraj so bila vrata odprta, kakor jih je pustil strah. Nikoli več se ne bom norčevala iz strahov.«
»Morebiti pa še,« se je nenadoma oglasil starejši gospod. »Strah ni bil nihče drug kot jaz sam. Naša ljubezniva gospodinja naj mi oprosti, ampak mene je v postelji strašno zeblo. Ker sem vedel, da je v sobi strahov postelja, nisem pa imel pojma, da tam prenočuje naša nesrečna prijateljica, sem brez luči in kar v spalni srajci šel v sobo po odejo. Ko sem se ogrel, sem prav imenitno spal. Seveda mi je neizmerno žal, da se je to zgodilo na račun našega ljubega gosta.<
Mali Francek je moral ostati doma, bilo je slabo vreme. To priliko je porabil njegov oče ter mu dajal lepih naukov. »Bodi previden in pazljiv, vadi se, da boš natančno opazoval in ne hodi skozi življenje z zavezanimi očmi.«
Par dni za tem je bila vsa družina s stricem, teto itd. zbrana. Na vprašanje, če se ravna po zadnjih očetovih naukih, je fant odvrnil: »Do sedaj sem opazil, da ima mama umetli-ne zobe, papa ima med knjigami skrito steklenico žganja, tela Ana nosi lasuljo, stric Tine pa hodi k «Zvitemu rogu>, ko vi že vsi spite.«
»To ti je bila pridiga včeraj popoldne, naš župnik pa zna, kaj ne.«
»Da, nekateri farani so se priložili, da niso mogli niti trenutek zadremati.«
Za duha in srce
Iz filmskega sveta
KJE SE SNEMA?
Seveda največ v Ameriki. Filmsko mesto, ki je v resnici pravljični umotvor človeške fantaziji; je llollywood v Kaliforniji. To je mesto i t lesa in lepenke in obsega velikanske razdalje. Kdor bi hotel vse te razdalje prehoditi in si vse ogledati, bi potreboval cele tedne. Misliti moramo, tla se v IIollywodu na en dan hkrati snema do trideset filmov različne vsebine. Zato vidiš tu |K)krajine in stavbe iz vseli delov sveta i n iz vsake zgodovinske dobe, v katerem kra ju in času se pač film vrši. Kalifornija je dežela solnca, zato so kulise in stavbe papirnate ali leseno, ker lo redkokrat dežuje.
Evropska manjša izdaja ameriške filmske metropole je pa mesto Neubabclsberg pri Berlinu. Ta kraj je v toliko interesantnejši od IIol-lywooda, ker je manjši in bolj skupaj ležeče stavbe dovoljujejo hitrejši pregled vseh kompleksov. Stavbe so masivnejše kot v Kaliforniji radi večjih vremenskih neprilik. Zraven mogočnega viteškega gradu, ki je že v precejšnjih filmih igral važno »vlogo«, sloji veličastna katedrala. Polog nje spet njujorški nebotičnik in nekoliko dalje ogromen kolodvor evropskega velemesta. Spet dalje vidiš pristanišče, v katerem je ukrcan oceanski parnik. V tej pokrajini je zgrajeno tudi celo majhno mestece z ličnimi hišicami, katerih fasade se dajo večkrat menjati. Del prostora je spremenjen v pokrajino na mesecu z ogromnimi kraterji, na katerem filmski režiser Fritz Lang že par let snema velefilm »Žena na luni«.
Južnonemško filmsko mesto je Geiselgasteig pri Monakovem, ki je pokrajinsko mnogo sliko-vitejši kot Neubabelsberg. Leži v bajnolepi dolini roke Izare, ki je krog in krog obdana z romantičnimi temnimi gozdovi. Tu si moreš ogledati v majhnem mestne dele Florence in Benetk, mestno obzidje Pize, starogrške hiše, švedsko vas, cerkev v starogotskem slogu, hodnik srednjeveškega samostana, skratka mestne in pokrajinske slike, kot si jih le more človeška domišljija zamisliti. Posebno slikovite so orientalske stavbe: templi, mošeje, visoka indijska mestna vrata, potem ozke arabske uličice in skriti kotički. Vse to napravlja na tujca nepozaben vtis.
Vsa ta tri rojstna mesta filma imajo nekaj skupnega: vsak dna nove stavbe in najirave in vsak dan nove tehnične iznajdbe.
»v
V »Ljubljanskem dvoru teče te dni film: »Izpoved vojnega kurata« z Igo Symoni v glavni vlogi, kateregu je zdelala dunajska Sascha-film. Vsebinsko spominja na prve boje Avstrijcev z Rusi v Galiciji in je prežet lahne ironije na stari okoreli avstrijski militarizem, zlasti na njegovo vojno justico. Režiser Otto Ilans je izborilo, mnogokrat naravnost duhovito komponi-ral posamezne dogodke. Po spovedi seljaka \Voj-cieclia pa je napravil veliko napako, ker ni nobeno psihološke utemeljitve, zakaj gre vojni ku-rat branit seljakovo nedolžnost k divizionerju. Menda vendar noče režiser slikati idealnega in vseskozi vestnega duhovnika Schmitza, kot da (ni izda ja spovedno molčečnost. Tega priljubljeni vojni kurat ne zasluži. Kljub tej nemajhni psihološki hibi je filin vendar simpatičen.
Poglejmo nove knjige
Louis Ponnel!e ct Louis Bordet: Saint Philippe i Neri et la societe romaine de son temps je naslov obširnega, globokega in bogatega dela, ki je bilo pravkar odlikovano z nagrado Francoske akademije (Založba Bloud & Gay, Pariz). — Svojevrstna knjiga je izšla v založbi Kra, Pariš: Histoirc de la litterature feminine en France. Tu nam Jean Larnac predstavlja ne le francoske pisatelje, temveč tudi vse druge ženske, ld so tekom stoletij vplivale na razvoj francoskega slovstva, bodisi da so inspirativno, bodisi da so materijelno podpirale slovstveno snovanje — in kako važna je bila uloga baš teh žena v francoskem solvstvu, nam ta knjiga razodeva. — Med najmlajšimi francoskimi pisatelji si moramo zabeležiti ime Marcel Arland. S svojim romanom v treh zvezkih »L'ordre« (založba Nouvelle Revue Franjaise, Pariš) je postavil mojstrovino izredne subtilnosti in prodir-nosti v kaotičnost sodobnega življenja ter človeškega intelekla. — Iz Baudclairejcve zapuščine objavlja založba Emile Paul, Pariš, še nepriobčene pesmi: »Vcrs retrouves (Juvenilia, Sonnets) ter Manoel, z uvodom in opombami Julesa Mouqueta. — Kot dopolnilo nepregledne vrste knjig, ki obravnavajo zadržanje mož v svetovni vojski, je izšel roman, ki je posvečen ženski v času svetovne vojne: »Kriegsfronf der Frauen «od A. A. Kuhnerta (Philipp Reclam jun., Leipzig). Tu vidiš zapuščene domove, grozni boj z lakoto, groteskno-komičnega verižništva žalostno lice, korupcijo, zablode in potrpežljivi pogum — skratka veren in velik spomenik žene v svetovni vojni. — Kmalu bomo imeli o vseh velikih svetih in posvetnih možeh, kar jih premore zgodovina človeštva, življenjepise v obliki romanov; Edmond Fleg je napisal v obširni knjigi na podlagi Sv. Pisma, Talmuda in starih izpričevanj roman Mozesovega življenja (Moses, R. Pipcr & Co., Miinchen). Dasi bi bilo načeloma marsikaj knjigi oporekati, moramo vendar občudovati duhovno, pesniško in simbolično bogaslvo tega dela.	s. š.
Jubilej Čehova. Dne 15. julija, ob 25-letnici smrti Antona Cehova, bo razposlala sovjet. založba knjigarnam novo, popolno izdajo njegovih zbranih spisov. Razen tega je natisnjen zbornik s 300 dozdaj neobjavljenimi pisateljivimi pismi. Sovjetski film rosfavi obletnico s predvajanjem spominske slike, atero je posnel Protazanov. Vsebuje posnetke humoresk »Ana na vratu«, »Činovnikova smrt« in »Kameleon« v vprizoritvi igralcev Hudožestvenega teatra Moskvina in Tarhanova.
Dalmacija je vedno bolj priljubljena pri turistih. Na Nemškem je že skoro razprodan vodnik »Im Lande der Tausend Inseln«, katerega je izdala mona-kovska založba Georg Mfiller. V angleščini je natisnila gospa Ruth Aleksander knjigo potopisnih črtic »Stones, hills and the sca«.
Lužiško slovstvo. Književnosti najmanjšega slovanskega naroda je namenjena knjižica ge. De Vaux Fahpot »La Litteratura des Serbea de Luzace«, Pariš, 1929, str. 32, s slikami. Podaja kratek pregled zgodovine in sodobnih pisateljev.
Cerkvena slovanščina. Pariški slovanski institut je natisnil v založbi Champion knjigo S. Kuljba-kma, prof, belgraj. univerze, »Staroslovanski jezik«.
HC1 CESARJA MONTEZUME, spisa' Ridder Haggard, Ljudske knjižnico 25. zv.
Povest iz bojev Mehikancev zoper španske osvajače, poučna, pisana r divno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto ljubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
II
Jakob Lesnikar:
Radio v kaznilnici
Načela o kaznilniški vzgoji je moderna doba temeljito predrugačila. Novejše kazenske zakonodaje kulturnih držav same določajo, da mora zakon o kazenski izvršitvi v prvi vrsti predvidevati za vzgojo kaznencev mere, ki se pečajo z duševnostjo padlega človeka, ki ga je treba sistematično navajati na pravo pot. Ne strah pred kaznijo in grozotami jetništva, ampak spoznanje na j v hudodelcu ustvari zdrav smisel za novo življenje po prestani kazni. Sila vselej rodi odpor, kljubovalnost in maščevalnost. In naposled: pravica sama zahteva, da je treba ravnati s človekom človeško, ogibati se »vzgojnih« sredstev, ki bi v kaznencu vzbujali podmeno, da zija med človeško družbo in začasnim obsojencem nepremostljiv prepad, da loči obe strani nespravl jivo sovraštvo. Zato posveča moderna kaznilniška vzgoja obilo pozornosti kazuilniški šoli, poglobitvi verskega življenja med kaznenci in vobče etičnemu delu vzgoje.
Izkušnje novejše dobe, o katerih so na raznih mestih poročali kazuilniški pedagogi, potr-
jujejo dejstvo, da spada n. pr. glasba med naj 'nt
kaznenci. Zato je
učinkovitejša moderna vzgojna sredstva med kaznenci. Zato je v velike državne kazenske zavode v Ameriki, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rusiji itd. uveden obvezen glasbeni kult. Goje vokalno iii instrumentalno glasbo, ki se ji posveča večina kaznencev z velikim zanimanjem in ljubeznijo. V naši kraljevini obstoje kaznilniški pevski zbori v sledečih kaznilnicah: v Mitrovici (cerkveno petje), v Lepoglavi (cerkveno petje, tamburaši), v ženski kaznilnici v Begunjah (cerkveno petje), v Mariboru (cerkveno in posvetno petje, violinski orkester). Pevski zbor kaznencev v mariborski moški kaznilnici šteje zadnja leta fiksno 30 mož. Od leta 1926 nastopijo vsako leto pevci in orkester v javnem koncertu. Ti koncerti so bili deležni doslej jako laskavih ocen.
Kljub vsemu temu intenzivnemu delu in dobri volji pa spričo omenjenih sredstev in pomanjkanju učnih moči vodstva kaznilnic ne morejo izvajali svojega etično-vzgojnega programa do take skrajnosti, ki bi odgovarjala dejanski potrebi in dosegi zaželjenih uspehov. V mariborski kaznilnici je n. pr. stalno znatno število mladoletnih kaznencev, katerim bi vsekakor kazalo nuditi mod vsemi na jveč zdrave duševne hrane in koristnega razvedrila, da ti mladi ljudje v dobi svojega jetništva ne otope in da ne postanejo človeški družbi nevaren zločiit-ski naraščaj. To je važno in veliko vprašanje v poglavju o sistematičnem in uspešnem pobijanju zločina.
Ni dvoma, da bi vzgojna prizadevanja poklicnih faktorjev v kaznilnici hkrati podprla uvedba radia v kaznilnico. Če imajo danes radio po bolnicah, sirotišnicah, ubožnicah in ostalih numanitarnih zavodih, zakaj bi ga ne bilo v kaznilnicah? Lepoglavska kaznilnica n. pr. ima celo lasten, majhen kino, kamor ho<lijo kaznenci ob določenih dnevih gledat razne poučne in tudi zabavne filme. Po mnogih kaznilnicah v inozemstvu že nekaj let dajejo kaznencem ra-dio-koncerte, predavanja itd. Mislim, da ni utemeljenega predsodka zoper uvedbo radia v naše kazenske zavode, zlasti ker radia danes nikdo več ne smatra za luksuzen del razkošnega »pohištva«, ki bi »žalil« predpisano preprostost in skromnost jetniškega življenja, ampak je radio v pravem pomenu blagoslov stoletja in ofoče-koristna iznajdba.
Čas, ki je določen po kaznilniškem hišnem redu za izobrazbo in koristno razvedrilo kaznencev, naj bi poleg suhoparne šolske snovi spo-polnjevala radijska predavanja, poljuden, lahek
Eouk v jezikih, prenosi cerkvenih in drugih oncertov itd. Nikdo ne bi mogel vzdrževati hvaležnejših stikov med nesrečneži za kaznilni-žkim zidovjem in zunanjim svetom, nikdo uspešnejše posredovati med izobčenci in človeško družbo, kot radio. In naposled, ves neprecenljivi pomen radia v kaznilnici za tako neznatfto ma-terijelno žrtev, ki bi jo utrpela kaznilniška uprava za nabavo radia, da skoro ni omembe vredna. Uvedba radia v naše kazenske zavode pa bi poleg tega pomenila argument modernih metod v kaznilniški vzgoji in dragocen pripomoček k rehabilitaciji bolnih duš.
Programi Radm~L$uMiana:
Četrtek, 4. julija: 12.30 Reproducirana glasba. 18 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Reproducirana glasba. 19.30 Kres sv. Cirila in Me-
toda, dr. Fr. Grivec. 20 Nemška glasba II., prenos restavracije »Union«, izvaja Radio-orkester: Blan-kenburg: Slovo gladiatorjev, Ziehrer: Ponočnjaki, Conradi: Kako se smeje in joka Berlin, Beethoven: Adagio iz Sonate Patetique, Urbach: Iz Mozartovega carstva, Lortzing: Orožar. 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Četrtek, 4. jnlija.
Belgrad. 12.45 Plošče. 17 0 ženskih ročnih delih. 17.25 Radijski kvartet. 20 Kriza gledališke umetnosti na splošno. 20.25 Radio kvartet. 20.55 Poročila. 21.05 Slavnostni večer ljubljanskih in zagrebških igralcev o priliki kongresa. — Zagreb: 13.15 Plošče. 19.30 Prenos iz Prage. 21.40 Lahka večerna glasba. — Praga: 11.30 Plošče. 12.20 Koncert. 19.30 Prenos iz Brna: Amerikanski večer. 21 Koncert. 21.30 Koncert; violon igra Theinerova. 22.15 Sokolski zlet v Plznu. — Stuttgart: 16.35 Popoldanski koncert. 20.15 Koncert v D-duru. 21 »Vstajenje«. Komedija F. Saltena. 22 Komorna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert. 13.15 Pesmi. 13.30 Veliki orkester. 20.30 Dunajski orkester. 20.45 Melodije. 21 Simfonični orkester. 21.45 Plesna glasba. — Katovicc: 17 Koncert. 18 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 Koncert. 21 Koncert velikega simfoničnega orkestra. — Berlin: 10.30 Dr. Fr. Luther predava: Nova družina. 17 Koncert. 20 Na kratkih valovih: Glasba »Modre ptice«. 20.30 Zabavna glasba. 21 Štrajk v električnem podjetju. Groteska od R. Nato poročila, plesna gotUja. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. 16 Popoldanski koncert. 17.35 Poročila za tujski promet. 18.30 Avstrijska plastika v dunajski moderni galeriji. 19 Vožnje v balonu. 20 Opera »Hiinsel in Gretel«. Pravljica v 3 dej. od A. Wette. Nato koncert. — Milan: 11.15 Plošče. 13.35 Jazz. 16.30 Otroško petje. 17 Jazz. .20.30 Ca-talani: Dejanice, opera, nato do 24 jazz. — Buda-pest: 9.15 Koncert vojaške godbe. 12. Plošče. 16 Klavirske točke. 17.50 Stare ogrske pesmi. 21.20 Koncert (vokalna in instrumentalna glasba). 23 Operni orkester.
• •
Dopisi
Zagorje ob Savi
Dijaki in dijakinje! V nedeljo, dne 7. julija, bo po osmi maši naš sestanek v Zadružnem domu. Pridite polnoštevilno, da se pogovorimo o našem počitniškem delu. Bog z vami!
Proslava 301etnice Prosvetnega društva in 201etnice orlovskega društva. Na predvečer dneva proslave je bila uprizorjena na prostem igra »Deseti brat«. Obisk je bil sijajen, kar so igralci v obilni meri zaslužili, ker so se res potrudili, da je lepo uspela. Saj smo imeli pred seboj skoro resničnega Martineka in Krjavlja ter povsem originalnega Dolfeta — faliranega študenta in vinskega bratca. Naši igralci so svojo nalogo še dosti zadovoljivo izvedli. Sploh so postali v zadnji sezoni vpoštevanja vredni činitelji na dramatskem polju. Poslušalci so bili kar moč zadovoljni s potekom igre in njenim podajanjem. Mecj odmori je igrala rudniška godba. — V nedeljo, dne 30. junija, je pa bil popoldne nastop orlovske in pevske družine na Stadionu. Telovadbo je spremljala želez-ničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Izmed telovadnih točk je najbolj ugajal nastop gojenk. Prosti telovadbi je sledila orodna telovadba in skok s palico; pri skoku in pri orodni telovadbi sploh so pokazali nekateri člani veliko izvežbanost v izvajanju. Gledalci, katerih je bilo kljub istočasnemu nastopu Sokolov zelo lepo in zadovoljivo število, so bili z vsem izvajanjem zelo zadovoljni. — Med prosto zabavo je bil nastop pevske družine. Obisk pri obeh prireditvah je bil prav zadovoljiv, veselja in dobre volje je bilo je bilo tudi dovolj. Katoliška misel tudi v naši dolini lepo napreduje.
Polhov gradeč.
Na sv. Petra dan je praznovalo tukajšnje gasilno društvo 40-letnico svojega obstanka. Na ta dan se je društvo udeležilo sv. maše v Dvoru pri Svetem Petru, kakor tudi sosedni društvi horjulsko in do-brovsko. Opoldne sta dobila še stara dva uda diplome in sicer gosp. Franc Rihar, ki je vzorno vodil društvo skozi 30 let kot načelnik in usianovitelj, kakor tudi gosp. Fran Tomšič. Trije udje so pa dobili tudi diplome in sicer Malovrh, Kucler in Nartnik, zadnji kot sedajni načelnik za petindvajsetletni«). Spomnili smo se pa tudi prečastitega gospoda žup-
nika Janeza Hladnika, s čegar pomočjo smo takrat ustanovili gasilno društvo. On nas je takrat kot po-grajski kaplan navdušil in nam pomagal z nasveti in
prošnjami, da obhajamo danes 40 letnico. Še enkrat — presrčna hvala temu dobremu gospodu. V nedeljo po krščanskem nauku smo imeli procesijo na Stari grad, sedanji gospod župnik je dal renovirati vse kapelice kakor (udi podobe, da imamo sedaj zopet lep križev pot na Kapelico. Tudi naša pošla je dobila z 1. julijem nov kurz in sicer: odhod iz Polh. gradca zjutraj ob 5.45, iz Ljubljane pa ob 12.45 popoldne.
Jesenice
Sejem na praznik svetega Petra in Pavla na Savi je bil dobro obiskan. Vendar pa je bilo poznati, da je visoka številka v mesecu ter je bil kupec le tovarniški delavec, ki ima vsak teden »frišen* denar, in pa okoliški kmet. Večina pa je prišla na sejem le iz tradiciijonelne radovednosti.
Na tomboli Podpornega društva na praznik je zadel glavni dobitek — sobno opravo Matevž Bre-gant iz Kurje vasi. Ker se misli baš poročiti, mu bo ravno prav prišla.
Obiskovalcem društvenega kina sporočamo, da veljajo odslej za kinopredstave stalno znižane cene, in siver je vstopnina tako nizka, kot v nobenem dragem kinu Jugoslavije.
Šoštanj
Člani in prijatelji Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Šoštanju se uljudno vabijo na občni zbor tega društva, ki se vrši v četrtek dno 4. t. m. ob 8 zvečer v dvorani hotela »Union« v Šoštanju.
Trbovlje
Žepna tatvina. G. Antonu Mervarju iz Trbovelj je bilo na Zidanem mostu ukradeno 4000 Din. Denar je imel v notranjem žepu in si ne more predstavljati, kako mu je bil denar ukraden. Tatvino je opazil šele v Trbovljah. V denarnici je imel ludi več raznih dokumentov, ki so za njega velike vrednosti. Tatvina kaže, da so žeparji še vedno predrzni in ludi dobro izvežbani v svojem poslu.
Marenberč
V nedeljo, dne 14. julija 1929 se vrši v Maren-bergu proslava deset-letnice osvoboditve Dravske doline s sledečim sporedom: Ob 7 sprejem gostov na kolodvoru Vuhred-Marenberg. 2. Ob pol 9 položitev vencev na grob v osvobodilnem boju padlega junaka narednika Matije Glada, od slov. planinskega polka iz Breznika na Kočevskem. 3. Ob pol desetih sv. maša na cerkvenem trgu. 4. Po sv. maši na istem prostoru slavnostni govori. 5. Nato odkritje spominskih plošč štiridesetim padlim vojakom. 6. Sprevod po marenberškem trgu. 7. Popoldne ob 15 velika narodna veselica na šolskem vrtu v Marenbergu s pevskim in godbenim koncertom in z drugimi zabavami. — Proslavimo desetletnico kar najdostojneje! Oddolžimo se vsaj nekoliko za našo svobodo padlim žrtvam! Narod, ki ne zna ceniti svobode, je ni vreden. — Vsa pevska in druga društva, v kolikor so bila pomotoma in nehote z vabili prezrta, se tem potom najuljudnejše vabijo, da se čim številnejše udeleže te proslave ter naznanijo pripravljalnemu odboru v Marenbergu, katere točke žele pri pevskem in godbenem koncertu proizvajati. Društva z zastavami se še prav posebno vabijo k mnogobrojni udeležbi.
Medvode-Preska
Naš kraj je po svoji legi ob Sori in Savi, ki ima tu posebno velik padec, ter bližini železniške postaje prav idealen za industrijska podjetja. Vsa podjetja uspevajo pri nas prav izborno. Ob železniški postaji se pa nahajajo naravnost krasne parcelo za vsakovrstne industrije. Tudi električna sila je na razpolago. Ravno sedaj čujemo, da se zanima neka tvrdka za prostore ob železniški progi. V živ-ljenskom interesu celokupnega prebivalstva in tudi občine bi bilo, da se ta zadeva ugodno reši, sicer si bodo podjetja izbrala drug kraj, kakor se je to že svoječasno zgodilo; naše prebivalstvo pa bo ostalo brez zaslužka na cedilu, ali se pa mora v masah dnevno voziti v Ljubljano in v Kranj, kar pomeni izgubo časa in denarja in je posebno pozimi prav neprijetno. Morda bi bilo umestno, da bi vzela občina inicijativo v roke ali da bi vsaj posredovala v tej zadevi, kakor delajo to drugod. Saj bi tudi občina kot taka pridobila z nastanitvijo novih podjetij na davčni moči. Zaslužili bi pa poleg delavcev tudi trgovci, gostilničarji, obrtniki itd., splošno blagostanje bi se dvignilo. Če pa hočemo kaj pridobili, če hočemo napredovati, se moramo tudi sami nekoliko zganiti.
Sicer je pa stavbeno gibanje pri nas prav živahno. G. V. Tome je postavil ob Savi novo veliko žago na električni pogon, ki že obratuje; g. J. De-tela zida novo hišo z mlekarno Ln gospodarskim poslopjem; g. J. Jesih bo sezidal ob državni cesti večjo, enonadstropno hišo s trgovskimi lokali, s kopanjem temelja so že začeli. G. Ivo Bergant je razširil svojo tovarno olja z novim poslopjem za proizvajanje firneža. Tvrdka Medic razširja vsako leto svojo, že zelo obsežno tovarno; v papirnici pa ni opaziti bistvene izpremembe.
Tovarna Medic, kakor tudi železniška postaja Medvode in bližnja skupina hiš pripadajo pravzaprav v Presko, katero loči le državna cesta od Medvod; vendar se tudi ta skupina splošno označuje kot Medvode. Kot Preska se smatra v obče le južna skupina, ki se grupira okoli župne cerkve. Tudi tu pridno zidajo nove hiše in prezidavajo stare, tako da bosta obe skupini vasi Preska kmalu brez presledka zvezani.
Naša železniška postaja je ena najprometnej-ših, ima namreč izredno velil< osebni kakor tudi tovorni promet, skoro celo Sorsko polje gravitira

m
i
I vam prihrani denar,čas in dela
Razpežava v kraljevini SMS Fran K«. Lešnik, Maribor, Cankarjeva nI. 28.
k nam. Posebno pri jutranjih in večernih vlakih je silen naval, pravo ljudsko preseljevanje. Večinoma so to delavci, ki se vozijo v Ljubljano in v Kranj na delo. Delavskih moči je toraj pri nas v izobilju.
Kljub vsej reklami drugih krajev prihaja k nam še vedno veliko kopalcev iz Ljubljane. Tu ima pač vsakdo vodo po svojem okusu: gloiboko ali plitvo, mrzlo Savo in toplejšo Soro ter raznovrstne kopalne prostore. Renomirane gostilne in restavracije pa skrbe za okrepčilo. Tudi tujcev -letoviščarjev je vsako leto v naši krasni okolici dovolj, tako da so prav vsi razpoložljivi prostori oddani in še povprašujejo po njih. Toraj tudi ta panoga narodnega gospodarstva bi se dala pri nekaj večji podjetnosti pri nas še dvigniti. Z malimi stroški bi se dale posebno v idilični Preski, ki leži tik gozda in romanličnih sotesk, pripraviti sobice za tujce. Kako se pobrigajo ljudje drugje za to, v mnogih krajih žive skoro izključno od tujcov. In pri. nas? Za nas pač tudi veljajo v polni meri Vodnikove besede: »Glej, stvarnioa vse ti ponudi, le — jemat od nje ne zamudi.. .<
LAŠKO
Že lansko leto se je sklenilo pri mestni obHni, da se zgradi javno slranišče. Tudi prostor za to se je že določil. A javnega stranišča še danes ni — ljudje pa poprašujejo vedno po njem — posebno tujci. Zadnji čas se po mestu govori, da se bo z zgradbo še tekom tega meseca začelo. Pričakujemo, da se bo to tudi res zgodilo.
Cerkveni vestnik
Nočni častilci presv. Rcšnjegu Telesa bodo molili nocoj presveti Zakrament. Molila se bo iz male knjižice: Ura molitve v počeščenje sv. ran in predrage krvi našega gospoda Jezusa Kristusa. — Uljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeležite nočnega češčenja.
Orel
Orlovska družina v Planini pri Rakeku priredi na vrtu brata Ziherla dne 14. julija popoldansko telovadno prireditev. Sodeluje Logaško godbe-no društvo. Bog živi!
Prireditve in društvene vesti
Veliko zanimanje vlada za vrtno zabivvo državnih uradnikov, ki se vrši prihodnjo soboto v hotelu Tivoli. Po dosedanjih prijavah obeta biti obisk prav odličen. Program vrtne zabave jc zelo skrbno sestuvljen. Sodelujeta dve godbi, prvovrsten kvartet, razni solisti itd. Ves dohodek gre za stavbo projektiranega »Uradniškega doma« v Ljubljani.
^Kresno veselico z žganjem kresa prirede Ciril-Metodove podružnice v nedeljo popoldan pri Marenčetu na Dolenjski cesti. Godba, sre-čolov, šaljiva pošta. Prijetna zabava. Prijatelji družbe vljudno vabljeni.
^ + rtt
Razpis,
Trg Žužemberk razpisuje napravo novega vodovoda za trg Žužemberk.
Potrebne načrt in ponudbe je vložiti najkasneje do 31. julija t. I. pri trškem predstojništvu, katero daje tudi tozadevna pojasnila.
V Žužemberku, dne 1. julija 1929.
Trško predstojništvo.
III^ . umpi	II^i m	nyi ^
M^i 1 a 3H d 2 S<a
a.
kM
o
N «
Id
v 8 IM 8q g > <W -S
jS. n t. a ^
— UJ (13 -j-J)	WQ N
I
*	A S-S^Š
a Q d 2 3 £R S <*an°g
•	^ igrf ■g q2
SaS.s-p
JT (M J	rt, fc—l
K So-g
S
T. C. Bridges:
Na pomoč!
68
Roman.
ko
•s z 95 > 5 ojm -g
r
,su*uo a
O ^ BOŽK O •»X H s »O i
■2 " ** d
]j! ?So
1-4 J? I- "00
Sam pokima Jimu in kar sapo mu zapira, pravi: »Sami dijamanti in dragulji!«
Res je bilo tako! Vsak žarek so bili trdno vdelani dragoceni kamni vsake vrste in Jim je spoznal, da mora njihova vrednost biti ogromna. Tedaj pa kakor po naključju zagleda Gadsdenov obraz. Oči velikega moža so bile kakor prikovane na žarečo ploščo in svetile so se kakor kamni sami.
68. Še boljše ko bombe.
Tudi Andy je opazil pohlepni ogenj v Gadsdeno-vih očeh. Mirno se obrne v Jimu in mu pošepeta: »Upam, da si videl, sinko?«
Preveč očitno kaže svoje želje!« odvrne Jim prav tako tiho. »Gadsden misli, da bi si bilo dobro nekaj teli kamnov pridobiti.«
>Mislim pa, da pred nočjo ne bo ničesar poskušal,« reče Andy.	•
»Pa se mu tudi tedaj ne bo posrečilo!« odvrne Jim srdito. Ker pa je baš tedaj veliki duhoven Tlak stopil na oder pod zlatim solncem ter pričel govoriti, je Jim umolknil.
Alan, ki se je tekom svojega bivanja v dolini jezika Hulov precej dobro naučil, je prestavljal. Tlak, jim pove, pozdravlja tujce od vzhoda in upa, da bodo njegovemu ljudstvu pomagali napadalce izriniti. Ve tudi, da jih zanima zgodovina njegovega starega na-
roda in obeta, da jim bo razkazal spomenike, ki jih hrani tempel, kakor hitro bodo Bakaire prepodili iz doline. Končno še obljubi, da bo za svoje obiskovalce storil vse, kar mu bo mogoče. Ko pa je nehal govoriti, jih je ljudstvo pozdravilo z nekakšnimi vzkliki, ki so bili pa le šibki in prisiljeni.
»Bojijo se tako zelo, da so vsi trdi,« pravi Andy Jimu na ušesa.
Alan pride k njim in pravi: »Jaz moram zdaj iti, da zamenjam Juana. Za vas bo pa poskrbel llak.«
» Mi gremo steboj, da ti pomagamo,« pravi Greg.
Ne! Cemu?« reče Alan in se nasmehne. »Šli boste, da se skopljete in najeste, ter se dobro prespite. Saj podnevi ni nobene nevarnosti. Samo ponoči moramo biti jako oprezni. Sami ste videli, da je treba stražiti čeri, ki so skoraj eno miljo dolge, io pa ni šala, ako si navezan samo na tako šibke ljudi kot so Hula.«
Jimu pa je šinilo v glavo, da bi rekel Alanu, kako bo treba razen na Bakaire še na nekoga drugega paziti, pa je rajši molčal. »Alan ima že tako dosti skrbi,« si je mislil sam pri sebi. »Na Gadsdena bomo pa mi pazili.«
Alan odide, za goste pa se zavzame llak in njegovo ljudstvo. Jimu, Samu in Gregu so dali skupno sobo, ki je bila velika in prostorna; bila je tlakovana z gladkimi kamnitimi ploščami in imela tako debele stene, da je bilo kar prijetno hladno. Bolj ko vsega drugega pa so se fantje razveselili svoje kopalnice, kjer je stala ogromna banja, dolga in široka kakih dvanajst čevljev.
V pol minute so slečejo in poskačejo v vodo. Na vsej svoji dolgi poti so sc komaj kdaj upali kopati,
ker je bilo zavoljo kač in krokodilov nevarno. Zato pa so zdaj vprav uživali, ko so mogli vsoje vroče in zaprašeno telo spet enkrat zmočiti, ne da bi se jim bilo treba česa bati. Ko so se skopali, so dobili modre obleke kakor Hula, ki so jim jih pripravili ter spodnjo obleko, ki je bila tkana iz neke svilene snovi ter bila mehka in hladna.
Majhen možiček jim pride povedat, da je obed gotov in jili pelje v neko drugo sobo, kjer so našli profesorja in Andyja, ki sta bila prav tako oblečena kol oni; tudi njima ni bilo vroče in sta se dobro počutila.
Andy jih pozdravi z navihanim smehljajem. »Že samo zato je bilo vredno toliko hoditi, da smo se lahko skopali. Pravim, kadar se vrnem v Države, hom vzel patent na tole obleko.«
Obed je tu,« reče Greg. ko dve zali hulaški dekleti prineseta v sobo nekaj skled ter jih postavita na nizko mizo.
Hrana je bila jako preprosta: dušeno meso z ze-lenjadno prikuho, koruzni kruh, banane in oranže. Za pijačo pa so dobili vrč neke tekočine, ki jo bila podobna jabolčnemu moštu, le da je imela boljši okus.
Tedaj pa vstopi Alajiov tovariš, mladi Brazilec Juan Almeida. Bil je fant visoke rasti, mnogo bolj svetle polti kot večina njegovih rojakov in jako prijetne zunanjosti. Fantom je bil takoj všeč.
»Silno me veseli, da vas smem spoznati,« reče v odlični angleščini. »Kajti Alan in jaz sva imela ves čas, odkar sva prišla semkaj, mnogo več dela k ukor pa sva ga mogla opraviti.«
Povedal nam je,« reče Jim, »da sla morala biti vsako noč pokonci in stražiti.«
mali oglasi
Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.t
Najmanjši oglas - 5 Din. Oglasi nad dovet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službe iščejo
II!
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane stroke, želi svojo službo pre-meniti v mesto, ali na deželo. Naslov v upravi lista pod štev 7105.
Lahko službo
pisarniškega sluge, tekača ali kaj sličnega išče mlad fant lepega vedenja s telesno hibo. Ponudbe ie poslati na upr. »Slov.« pod .Tekač« štev. 7183.
Goriški emigrant
brez sredstev, 26 leten, trgovsko izobražen, zmožen italijanske korespondence, prosi primerne službe. Naslov v upravi pod štev. 7200.
ilužbodobe
Šivilje
spretne in v perilu izuče-ne, z daljšo prakso, sprejmem za entlanje in ažur v stalno službo takoj. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 7122.
Stavbnega polirja
sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 7168
Kuharica
dobra in varčna gospodinja, izvežbana v likanju, šivanju in vzgoji otrok, želi službo gospodinje. Gre tudi na zavod. Ponudbe prosi na upravo Slov. pod »Samostojna«.
Prodajalka
mešane stroke, dobro izvežbana v manufakturi, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upr. lista pod št. 7175.
Učenca
z zadostno šol. izobrazbo, po možnosti z dežele, -išče trgovina z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod št. 7187.
Brusača
pridnega, sprejme takoj v trajno delo kamnoseško podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ pri Ljubljani.
Delo dobi
30 delavcev
močnih vozačev in učnih kopačev pri Šentjanškem premogovniku And. Ja-kil d. d., Krmelj.
2 mizar, pomočnika
z večletno prakso sprejmem. Prednost imajo le dobri delavci. — Ignacij Gerden, strojno mizarstvo Št. Vid pri Stični.
I
Kupimo
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Prodamb
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovid, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Poltovorni avto
lahek, v dobrem stanju, se poceni proda. - Maribor, Aleksandrova 57.
Dva psa bernardinca
eden star 3 mesece, drugi 1 leto, se vslcd smrti lastnika takoj prodasta. Po-izve se v trgovini A. Ži-bert, Kongresni trg.
Hrastove deske 12 m3, nežamane, pripravne za mizarje, naprodaj. Deske so pol suhe. Naslov v upravi lista pod štev. 7157.	Izjava. Podpisani obžalujem, da sem 27. in 28. junija v gostilni Blaževič žalil in obdolžil g. Novaka. Lepo se mu zahvaljujem, da mi je žalitve odpustil in odstopil od tožbe. Ivan Per-harič, Sp. Šiška.
Moško kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni naprodaj. Opekarska cesta štev. 12.	
	Stanovanja
Pouk	Dve sobi v centru mesta, v bližini magistrata, opremljeni, lepi, snažni, ev. s souporabo klavirja, oddam 1 ali 2 solid., resnima in zdravima gospodičnama (najraje učiteljicama) v starosti od 35—45 let, kot sostanovalkama, katerih
Inštrukcijo sprejme visokošolka za čas velikih počitnic. Cenjene ponudbe pod »in-štrukcija« upravi lista	
	želja je družinsko življenje, za skupaj 600 Din mesečno. Dogovor ustme-
N. Sadlucki hirosof, grafolog, sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19. - Celje, hotel »Evropa«, soba št. 19. -Ostane samo 8 dni.	no. Dopise na upravo lista pod »Solidnost«.
	Na stanovanje sprejmem priprosto gospodično. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7181.
pritiklin iščeta dve osebi v sredini mesta. Naslov v ogl. odd, »Slovenca« pod štev. 7178.
Stanovanje | Fotografski atelje
2 ali 3 sobe, kuhinje in novo otvorjen; najmoder
Dve sobi
in pritikline išče državni uradnik brez otrok. Sels, Zgornja Šiška 5.

Trgovino
z mešanim blagom dam v najem v lepem mestu na Gorenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7084. Priložiti znamko.
nejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Cenjene gospodinje!
Ako želite res prvovrstno čajno maslo iz pasterizirane smetane, pridite v trgovino Ivana Pestot-nik, Sv, Petra cesta 14.
Kleparskega vajenca
sprejmem takoj proti primerni plači. Lavrič Ant., Moste 43.
Služkinja
se sprejme za vsa dela Ukradena	k dvema osebama, pridna
je bila v noči od 2-3 ve- in zvesta ter zmožnai ne-lika aspidistra (Grohar- koliko kuhati. T. I. Smon-ieva ul. 15), pred naku-I tara, Maribor, Magdalen-pom se svari.	ska štev. 5.
......................................................milim.....imimm......mm
Trgovina
dobro idoča, na lepem, prometnem kraju na Štajerskem, se kupi ali pa vzame v najem. - Naslov v upravi »Slov.« Ponudbe prosim pod: »Takojšnje plačilo« štev. 7177.
Pdicslva
za lito železo, bron in belo kovino — se sprejme pod ugodnimi pogoji za veliko tovarno v Dalmaciji. —
Ponudbe na: Poštni predal 167 — Ljubljana
■iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiuiHiHiniMliiiiiiiiiirtiiniiiiiiiiiiMiiiimiiiii
h ran
se odda
pošteni in sposobni natakarici, ki je zmožna kavcije. Poizve se pri Osrednji vinarski zadrugi, Kongresni trg 2. Nastop se želi čim prej.
Vaša jed. kadar ugledate v kuhinji ta-le prizor? Gotovo ne! - Da se rešite tega neznosnega mrčesa, ki Vam okužuje Vašo jed, vporabljajte najdovršenejše sredstvo za pokončavanje
Prašičereje!!
Ako še ne poznate železno, higijenično, pre-gibljivo in praktično sestavljeno
»BOBIS KORITO«
ter imate še zmiraj stara lesena ali kamenita mrzla korita, vsled česar Vam živali krme ne pojedo, ter si želite železni dobi odgovarjajočo in trpežno napravo, zahtevajte prospekte in pojasnila od specijalista
»Bobis koritov« Malenšek, Boh. Bistrica
Kdor hoče kupiti ali prodati
posestvo, hišo, vilo ali stavbene parcele v Sloveniji, naj takoj pošlje svoj naslov Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Sa lendrova 6. - Za prodajo in zavarovanje sprejmemo po vsej Sloveniji zastopnike, ki pa morajo biti posestniki ali državni upokojenci.
Trgovina
mešanega blaga - dobro idoča - se proda. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Rentabel«
IEHSS
Najzanesljivejše
in najcenejše se
konzervira sadje in povrtnine
»REFORM«
steklenicah. - Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci.
Razpršui Shelltox samo s Shelltox brizgalno. ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa zanCSltlVO USmrii zasačeni mrčes ter tekom nekaj nunut
osvoMi Vašo Hišo muh, moljev, stomairgev, &©!h, ssenlc, mravelf, šCurhov, njihovih zaleg in iifiinh
Tiskana navo"ila dobite pri Vašem prodajalcu. Vporabljati Shelltox znači vzdrževati v hiši higijeno
v najvišji meri.
NAJPRECIZNEJA
SESALNA ZA BENCIN BENCINSKA INSTALACIJA
premikajoča ali stabilna zavarovana proti požaru in eksploziji - UNIVERZALNA MERILNICA za vsako zahtevano količino
VOLUGRAPn SESALNE ZA NEBENIE OLJA
Komm. Ges. Rosenthal & Comp. \Vien, generalno zastopstvo za Jugoslavijo Inž. Hinko Kollner, Beograd, Daničičeva 32.
zrno
cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri
strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
mim ni!
Kž, proso, nldo ln Ječmen kupite najccncjo pri
A. VOLH, LJUBLJANA
vclctrROvlna žito lil moke
ŽičnatB VlOŽhe
in vzmeti za postelje, žimo, morske trave in železne posteljnake dobite najceneje v železnini Fr. Stupica v Ljubljani, Go-sposvetska cesta.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gospo-ska 39.
Trapist sir
prvovrstni, polnomastm, kg 23 Din, razpošilja Anton Janša, mlekarna, Do-bje, p. Slivnica pri Celju.
za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga
Material d.zo.z., Uubliana
Dunajska cesta 36 — Telefon 27-16
7207
za trajno delo izven Ljubljane, takoj sprejme
Gradb. podjetje ing. Jos. Dedek
mestni stavbenik, LJUBLJANA, Žibertova ul. 7
Objava.
Neizrečeno potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
Štefan Sršen
posestnik
dne 3. julija 1929, previden s sv. zakramenti za umirajoče boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 5. julija 1929 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, Depala vas štev. 9, na farno pokopališče v Domžalah.
Depala vas - Ljubljana, dne 3. julija 1929.
Globoko žalujoči: Elizabeta Sršen, soproga. Štefan, Ka-rol, Matija, Janez, Polde, Anton, Valentin, Mihael, sinovi. . Mihael, Franc, brata — in ostali sorodniki
Upravni odbor Samostalne monopolske uprave je izdal odlok pod M. Br. 15.046 od 17. pret. meseca, katerega je odobril gosp. minister za finance pod štev. 160 od 22. pret. meseca sledeče vsebine:
1.	da se odlok upravnega odbora Samostalne monopolske uprave M. Br. 595 od 11. januarja t. 1., ki ga je odobril gosp. miViister za finance z re-šenjem br. 11 od 24. januarja t. 1., izpremeni v toliko, da se saharin v kristalih od 440" sladkobe proda kupcem ceneje za 308 Din od 1 kg, t. j. za 1224 Din za 1 kg, in to samo v slučaju, ako iste predeluje v tablete 110" sladkobe in
2.	ravno tako, da se vtihotapljeni saharin od 550" sladkobe prodaja kupcem ceneje za 385 Din za 1 kg, t. j. za Din 1525 za 1 kg, in to samo v slučaju, ako iste predeluje v tablete 110" sladkobe.
Mešanico tega saharina v kristalih od 440" sladkobe, kakor tudi onega od 550" z natrijevim bikarbonatom ima kupec vršiti v prisotnosti kemika in enega uradnika prodajnega oddelka uprave drž. monopolov, a izdelovanje tablet, zavijanje, žigosanje in leplenjc bandarol pa v prisotnosti organa Monopol, uprave in organa fin. kontrole.
Ostale odredbe odloka Upravnega odbora samostalne monopolske uprave M. Br. 595-29 ostanejo v veljavi.
Iz pisarne uprave drž. monopolov
M. U. Br. 21.100/29.009.
Razpis službe
V smislu sklepa občinske uprave ljubljanske z dne 26. junija 1929 razpisuje predsedstvo mestnega magistrata v Ljubljani službeno mesto
fisiančn®-političnega referenta
ki bo obenem izvrševal računsko kontrolo mestne uprave. — Delokrog finančro-političnega referenta se predpiše s posebnim pravilnikom, Pogoj za to službo sta dovršeni juridični študij in večletna finančna praksa. Mesto je pogodbeno in se medsebojno določijo službeni pogoji.
Prošnje naj se vlagajo z dokazili o neoporečnosti, zdravju in jugoslov. državljanstvu pri predsedstvu mestnega magistrata do 1. avgusta 1929,
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 1. julija 1929.
Zupan: Dr. Dinko Puc s. r.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 11. julija 1929
10.000 kg jamskih tračnic
Tračnice morajo biti 6 m dolge, 65 mm visoke, teža na meter dolžine 7 kg.
Ponudbe je kolkovati s 5 Din. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 6225.
V zaupanju na božjo dobroto in vdani v neskončno modrost javljamo, da je Gospod poklical k Sebi našo predobro in preskrbno mater, staro mater in taščo, gospo
JERO ZUPAN
Po dolgem trpljenju je dobro pripravljena odšla 2. julija njena duša po plačilo za njeno iz vere v ljubezni in žrtvi družini posvečeno življenje. Njeno dušo priporočamo v molitev. Njeno truplo pokopljemo v petek 5. julija ob Vi 10 dopoldne na domače blejsko pokopališče, da se tam ob dragih použije za veliki dan obujenja k življenju.
Bled, Št. Vid n. Ljubljano, Ljubljana, dne 3. julija 1929.
Rodbine: ZUPAN, BURJA, VREVC.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj Ivan Knkovec.
Urednik: Franc Terseglav.