NAPREJ! Vse za napredek slovenskega ljudstva! Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Selenburgova ul. 6/II. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2'50, za '/2 leta K P25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin. Organizacije je treba! Lani početkom februarja se je vršil v Ljub ljani naš VII. strankarski zbor. Poleg drugih važnih točk je bila na dnevnem redu tudi organizacija stranke. Po dolgi in res temeljiti debati se je sprejel nov strankin organizacijski pravilnik, „Delavska tiskovna družba v Ljubljani" je z ozirom na važne razprave tega strankinega zbora, zlasti še na posebno pomembnost debate in sklepov o organizaciji, izdala protokol VII. strankinega zbora pod naslovom „Razprave VIL rednega zbora jugoslovanske socialno-demo-kratične stranke v Avstriji". Cena 60 vin. — Leto dni je preteklo. Ne bo škodovalo, če se zato ozremo nazaj in vprašamo: ali smo kaj napredovali pri organizacijskem delu? Kako je z našimi političnimi organizacijami? Kako stoje, kje so, kako iz. vršujejo svoje dolžnosti napram celokupni stranki? Žal, da se mora glasiti na ta vprašanja odgovor, da ni veliko napredka, da smo premalo delali na polju politične organizacije ! Strokovne organizacije so napredovale pri nas povsod, zlasti na Kranjskem in Sp. Štajerskem. Če pogledamo kataster strokovnega tajništva: vidimo v Ljubljani 20 strokovnih organizacij z več nego 2600 člani, vidimo dobre organizacije po Kranjskem v Idriji, Sp. Idriji, Rakeku Logatcu Borovnici, Št. Petru, Senožečah, v Postojni, na Jesenicah, v Beli Peči, Tržiču, Beli, Kranju, Kamniku, v Zagorju, v Kočevju i. t. d. Povsod imamo strokovno organizirane sodruge, v vsakem kraju Kranjske ; — če pa pogledamo politični kataster, vidimo pa veliko praznoto. Namesto da bi bil vsak strokovno organizirani sodrug tudi član politične socialno-demokratične organizacije, da bi odračunaval svoj mesečni prispevek stranki, da bi bil naročnik saj enega socialno-demokratičnih slovenskih časopisov, glavno seve „Rdečega Praporja" — je komaj vsak deseti organizirani delavec član politične organizacije, vsak dvajseti naročnik naših listov! Somišljeniki! Tako ne sme iti dalje! Kjer stanujejo trije, štirji — pet sodrugov, ki se čutijo socialiste, takoj se mora osnovati krajevna organizacija, ki se naj priglasi na izvrševalni odbor jugoslovanske socialno - demokratične stranke. Takoj mora vsak sodrug postati naročnik enega izmed strankinih listov! Takoj mora začeti od-računavati strankin davek. Z drobnim organizacijskim delom na dan! Povsod! Ustvariti moramo jako, močno, silno organizacijo, ki bo pri vsaki priložnosti storila svojo dolžnost. Z dosedanjo brezbrižnostjo v kot! Z jasnim čelom stopite na plan vsi, ki se čutite socialne demokrate, ki se hočete z rdečo zastavo bojevati za zboljšanje v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru! Organizacije je treba, organizacije, ki nas bo vezala in združevala — organizacije politične, ki bo stala ob boku gospodarskim in strokovnim organizacijam, izpopolnujoč jih in bojujoč se za vse tisto, kar hočemo, kar moramo doseči. Somišljeniki! So drugi! Vesela spomlad naj nas najde pri marljivemdelu — zato na delo vsi brez izjeme, da bodo sklepi VII. strankarskega zbora saj v organizacijskem oziru deloma izvršeni! Anton Kristan. Našim odjemalcem ! Prosimo, da vsi oni, ki še niso poslali za 1. 1910 naročnine, to store, drugače se jim bo list ustavil. Čudni so namreč nekateri odjemalci; prejemajo list, če se jim ga ustavi so hudi — plačati pa vedno pozabijo, češ, taka bagatela, par kron! Nič ne pomislijo, da veliko bagatel napravi veliko luknjo v blagajni administracije. Torej — kdor še nisi plačal, plačaj, da bo red!! Avgust Bebel. 22. svečana t. 1. je praznovat svojo sedemdesetletnico mož, ki ima med boritelji za delavsko ljudstvo eno najodličnejših imeD. Poleg Karela Marksa, Ferdinanda Lassaleja, Viljema Liebknechta stoji v eni vrsti ime August Bebel. Is navadnega stru-garskegapomočnika, oz poznejesamostojnegai-aojstra, se je povspel na mesto najodličnejšega parlamentarca, političnega voditelja in literata. Poštenjak od nog do glave! Ndi najhujši nasprotnik mu ne more nič očitati! Njegovo delo nj°govo življenje — delo in življenje moža v polnem pomenu besede. Pet polnih let je preživel po nemških ječah v kruti dobi «socialistične postave». Ko je 1. 1860 pobijal Bismarkovo politiko, je bil obsojen 26. marca 1867 na dve leti v trdnjavo, 6. julija istega leta pa še na 9 mesecev — radi razžaljenja nemškega cesarja. V parlament je bil prvikrat izvoljen I. 1867, kjer dela še sedaj kot eden najdelavnejš h. Tudi pisatelj Bebel ima znamenit sloves. Knjiga «Zena in socia-izera» je dosegla že jubilejsko izdajo. — Ljubljanski «Slovenec» je napisal tudi članek o Beblu. Kakšen, o tem ni govoriti; kaj pa Daj poreko pr.tlikavci o velikanu? Delavstvo pa kliče: Še mnogo let v pro-speh proletarijata! Proti klerikalizmu. Po zadnjih državnozborskih volitvah in zlasti še po deželnozborskih volitvah tako na Kranjskem, kakor na Goriškem in Štajerskem so klerikalci podvojili, da celo potrojili svojo agilnost. Najprej so se konsolidirali v politiki. Opustili so deželnosirankarske politične posebnosti ter se stvarno in osebno združili v stranko, ki so jo nazvali „vsesovensko ljudsko stranko". Ustanovili so mladinsko organizacijo „Orlov", ki so ji dali glasilo „Mladost", da zastruplja mlada srca. Da lažje dobe denarja, osnovali so obrambeni sklad, ki naj bo firma za nove darove v svrho podpiranja klerikalne politike. Za delavce so poklicali v življenje „jugoslovansko zvezo" ; — povsod pa rasto iz tal „krščanske politične in nepolitične organizacije". Ton „Slovenca" in drugih podobnih klerikalnih listov pa pripoved je slovenski javnosti: „mi in le mi!" Da, — klerikalizem razvija svoje pereti zeio mogočno. Liberalizem leži na tleh, semtertja sicer zabevska, stvarno pa čaka resigniran zadnjega udarca. Edino delavstvo, združeno v soc -dem. vrstah, stoji pripravljeno vsak čas na boj brez strahu in brez omahovanja. Čas pa že prihaja, ko bo treba iz sedanjega položaja ven — ko bo treba stopiti na celi črti v ofenzivo. Skrpucanje volilne reforme za kranjsko deželo, za občinske odbore, za ljubljansko mesto — davek na pivo na Kranjskem in Štajerskem — oholo preziranje vsake delavske težnje — to mora prisiliti vsakogar, da bo stopil v boj proti klerikalni nevarnosti. Za sedaj — dokler ni druge parole — je najuspešnejša priprava v odločilni boj proti klerikalizmu neumorno razšir jevanje socialističnih časnikov, socialističnih knjig in brošur in neprestano agiti -tiranje za pri s t o p v st r o k o v ne, politične in gospodarske soc.-dem organizacije. Brusimo orožje da bo ostro! —n. Črtice iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. Vi. Fdjmošter Kozamernik je sedel nekega dne v gostilni «pri zlati kroni» v sosednjem trgu v krogu svojih zvestih. Bila je vesela zabava. Smeh, dovtipi, izborno razpoloženje. Fajmošter je ob največji veselosti začel pripovedovati, kako pokopava reveže, kako bogatine. «To se vrši tako-le» — pripovedoval je nazorno. «S kropilaikom mahnem parkrat na levo, parkrat na desno, če pokopavam bogatina, govorim latinsko : stotak sem, stotak tam, denar k men’ — če je pa revež; revščina sem, reščina tja — denar k men’!» Vse se je smejalo, župnik pa je nadaljeval, kar vstopi voznik Gorjanec, ki je po navadi Kozamernika vozil okrog, ter opozori gospoda, da je čas ra odhod. «No — no, oče župan (Gorjanec je bil tudi župan v vasi, kjer je Kozamernik župnikoval), le še malo počakajte pa še kako merico popijte in povečerjajte, bova že prišla še domov» — ga je tolažil župnik in poklical gostilničarja: «Hej, dajte očetu županu dobro večerjo in pijače, da ne bodo trpeli žaje. lu oče župan so jedli in pili kot bi imeli gobo v želodcu, češ, mislili so vsi, to ni karsibodi, če župnik ukažejo. Končno pa se je Kozamernik na-> vžil zabave in zahteval od gostilničarja račun. Ta ga je napravil in začel pisati še to, kar je zapravil voznik Gorjanec. Tu ga je pa fajmošter prijel za rokav: «To, to pa ne, — to ne! «Kaj si mislite, da se upam tako razžaliti našega župana, da bi ubog župnik zanj plačal ceho — kaj pa mislite.» — In ubogi Gorjanec je moral plačati svojo ceho sam ter se na tihem jeziti čez skopuštvo Kozamernika. ZMES. Delavska tiskovna družba v Ljubljani izdaja brošure, knjige in časopise. Zakaj? Čemu? V prvi vrsti, da daje slovenskemu delavstvu berilo, ki ga to potrebuje, da se pouči o socializmu o socialni demokraciji, da razjasni pojme o narodnostnem vprašanju, ki tako rado bega naše ljudi, da opozori na nevarnost, ki nam malemu slovenskemu narodu preti od razvijajočega se klerikalizma, da — — itd. Kaj bi bila sedaj naloga slovenskega delavstva? Da marljivo čita vse te brošure, ki orjejo ledino v slovenski socialistični literaturi! Delavci! Vsak od vas bi moral imeti vse dosedaj izdane brošure v svoji knjižnici! Kdor jih še nima, stori to! V današnji številki imate popolen seznam vseh brošur in knjig, ki jih ima v zalogi Delavska tiskovna družba ! — Vsak delavec pa tudi lahko poslane član Del. tisk. družbe; priglasi se naj pri nji ter plača 1 K vstopnine; delež znaša 25 K, ki se mora vplačati v 25 mesecih Tolmač tujih besedi, ki se jih rabi tako v časopisih kakor v nava nih razgovorih, na shodih in na predavanjih izda »Delavska tiskovna družba v Ljubljani". S tem »Tolmačem" bo od-poinagano vsem onim, ki so si že sedaj razbi- jali glavo nad marsikako besedo : češ, kaj neki pomeni. Okrog 250 tujk bo „Tolmač" ra jas-njeval. Kdor si želi to prepotrebno knjigo, naj si jo že v naprej n roči. Cena bo nizka. Kdolma volilno pravico? Bil jevvečji družbi razgovor o volilni pravici. Eden je v tej družbi navzočemu ameriškemu državniku Franklinu dokazoval, da more imeti volilno pravico le tisti, ki ima kakšno premoženje, pa če je še tako majhno. „Prav, prav!" odgovoril mu je Franklin, „vzemimo si moža, ki ima os’a v vrednosti sto kron. Tak mož ima volilno pravico. Ko pa izgubi osla, izgubi volilno pravico. Kaj ne? Torej : „Kdo je imel pravzaprav volilno pravico ? Mož ali osel?" Zgodovinski koledar za februar je bil sledeči: 4. februarja 1600 je obsodila rimska inkvizicija Giordana Bruna na smrt na grmadi, ker je prvi porazumel eno nost in skupnost sveta. — Dne 10. februarja 1632 so vrgli v ječo na povelje rimska inkvizicije starčka zvezdarja Galileo Galileja, ker je dokazal, da se suče zemlja okrog solnca in narobe. — Dne 13. februarja 1790 je francoski narodni zbor sklenil, zatreti meniške redove kot nemoralne in škodljive institucije. Kdo si je izmislil pustni čas? Ko je končan pustni čas, doba, ko po navadi nori mlado in staro, tedaj se pač smemo spomniti na tiste, ki so izmislili to „dobo norosti". Kdo pa so bili tisti, odkod prihaja pust? I, no — iz Rima, iz papeževe palače, odkoder izhaja več takih navad. Že v IX. in X. stoletju so prirejali v Vatikanu pustne zabave in po cerkvah so bili ob asistenci menihov in nun voljeni „škofje norcev". Papeži so prirejali v pustu borbe bikov. Zlasti papež Pavel II je bil prijatelj pustnih zabav in je rad gledal pustne šeme iz svoje palače na Piazza Venezia. Za eno samo maškarado je daroval enkrat 400 dukatov, za tiste čase naravnost ogromno vsoto. Papež Aleksander VI. pa je prekosil vse s svojimi zabavami ob pustu. Zakaj se spominjamo na to? Zato, ker je iz vsega jasno, videti politiko Rima; vzbujal je vedno in povsod vsak ekstrem, ko je po ekstremu prišla utrujenost — porabil je to razpoloženje za nov ekstrem, za post, za pokoro, iz katere je imel ogromni dobiček. Kdo je socialni demokrat v pravem pomenu besede? Kdor ne obiskuje socialno-demo-kraških shodov, pač pa one drug h strank, kdor ne glasuje za socialno demokracijo, seveda ne more biti socialni demokrat. Pa tudi obiskavanje socialno-demokraških shodov, glasovanje za socialno -demokratke kandidate, da, niti članstvo konsumna zadruge ali strokovne organizacije ne zadošča še za socialnega demokrata. Socialni demokrat v pravem pomenu besede mora poznati nauke znanstvenega socializma, prepričan mora biti, da je delavec skala, ki bo stala na njej bodočnost človeštva, vedeti mora, da more biti osvobajanje delavskega razreda le delo delavskega razreda, da mora biti proletariat organiziran mednarodno, kakor je kapitalizem organiziran mednarodno Ne zadošča več socialnemu demokratu, če se vda brezbrižnosti, nego biti mora sodelavcu prijatelj in svetovalec, predvsem pa bojevnik, in kdor hoče biti to, pa mora čitati socialno-demokraške knjige in časopisje, in pa, kar ni nič manj važno: Kdor hoče biti socialni demokrat, mora pripadati tudi strankini organizaciji. Svarilo pred izseljevanjam v Brazilijo. — Od uradne strani prihaja informacija, da vzlic vsem svarilom izseljevanje v Brazilijo od 1. 1908. vedno narašča. Zato se vnovič svari naše ljudstvo pred izseljevanjem v brazilijanske države, ker se dajejo ljudje zavajati od brezvestnih agentov. Le redki so izseljenci, ki dobivajo zadostnega zaslužka in mnogo teh izseljeniških rodbin zapada največi bedi, ker se je gospodarska kriza, nastavša leta 1908, še poostrila. Državne oblasti so obnemogla spričo velikega navala izseljencev. V nekaterih kolonijah je položaj izseljencev naravnost obupen. V nekaterih kolonijah je podnebje skrajno zdravju škodijivo, v nekaterih so hčere kolonistov izpostavljene največjim nevarnostim v nravnostnem pogledu. V državi Minas Gsreas n. pr. so razmere take, da so v mi-nolem letu tja došli avstrijski izseljenci kar ostavili vse svoje imetje in so bili veseli, da so sploh mogli zapustiti naselbino. Malo bolje je v drugih državah. Na gradbi železnic se z izseljenci jako grdo postopa, oskrba je zelo pomanjkljiva. Na podlagi vseh teh dejstev se svari od uradne strani pred izseljevanjem Y Brazilijo ob sedanjih tamošnjih razmerah. Zidarji in zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Svico. Svarimo jib, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah o visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidar- ske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev ; de'av-ska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajn štvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streik-kommision der Maurer, Winterthur, S hweiz. Torej ne v Švico! Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Iz idrijskega okraja. Vabilo na občni zbor podružnice «Unije» avstrijskih rudarjev v Iirij’, ki se vrši v ned ljo, dae 13 t. m. ob 9 uri dopoldan v društvenih prostorih v Idriji. Dnevni red: 1. Nagovor predrednka. 2. Poročilo blagajnika. 3 Poročilo tajnika. 4 Volitev odbora. 5, Rudarski list. 6. Rszni predlogi in nasveti. Vsled važnosti dnevnega reda se opozarja člane obeh razredov, da se zbora vsi ude-deležijo. Čudna pota ima pri naši c. kr. rudniški oblasti vsaka stvar, ki bi se imela v prid delavstvo rešiti. Zapisnik izvanrednoga občnega zbora brat. skladnice od lanskega leta še zdaj ni rešen. Sklenilo se je bilo, da bi se delavcem provizija za 10% povišala, ker kaže proračun matematične bilance že dvakrat prebitek. Ta mesec se vrši že redni letni občni zbor, pa še sklepi lanskega niso rešen'. Kaj pomenijo torej taki zbori? Tudi rešitve o draginjski dokladi in šoli še ni. Gospodi se ne mudi, saj vleče mastne plače ter še letne tantijeme. Delavci so od tega izključeni. Radovedni smo, koliko časa bo v Idriji še vse to trajalo. Ločenost Idrije od ostalega sveta in idrijske grablje, to vse je dobra molzna krava za nekatero gospodo, — Delavstvu pa v vsakem oziru v škodo. Velikanska razlika med «Občnim konsumnim» in «Krščansko gospodarsim društvom» v Idriji se spozna iz letnih računskih zaključkov obeh zadrug. Dasi ima «Občno konsumuo društvo» po izkazanem številu obeh zadrug samo 92 članov več je imelo v pretečenem letu 642,167 K 36 vin. denarnega prometa, od tega se je za blago prejelo 243,444 K 46 vin. Krščansko gospodarsko društvo pa je imelo prometa 248.840 K 13 vin. Prejemka za blaga pa 112.495 K 11 vin. Prodalo se je torej v «Občnem kons. društvu» samo za 5395 K 67 vin. manj, kot so imeli katoličani vsega prometa, lasno je torej, kakšne so pri nas cene in kakovost blaga. Ce bi pa hoteli navajati nasproti javnosti iz računa Krščanskega gosp. društva razvidne nenormalno visoke cene na blagu, koje prinašajo tako razupito veliko dividendo, koja bi bila pri normalnih cenah, četudi nimajo nobenih posebnih stroškov, nemogoča, bi pričeli marsikateri člani razmišljati, da je boljše kupovati cenejše blago in dobivata manjšo dividendo. Saj od velike dividende s e plača tudi veliko davka, ki je članom le na škodo. Vabilo na redni letni občni zbor socialističnega društva «Naprej», ki se vrši v nedelji, dne 6. t. m. ob 9. uri dopoldan v prostorih rud. društva v Idriji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Razni nasveti. Člane se prosi, da se zborovanje v polnem številu udeležijo. Odbor. Občno konsumno društvo v Idriji je imelo 20. svečana svoj redai občni zbor. V poročilu, ki so ga dobili člani teden dni pred občnim zborom v roke, je jasno obrazloženo finančno stanje društva, ki je v vsakem oziru zelo ugodno. Dividenda se je razdelila po 4% od sto, kar je zelo velike, če se pomisli, da so cene dobrega, pristnega blaga v društvu skrajno zmerne. Občni zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje račune in vsa poročila. V nadzorstvo so bili v dopolnilo izvoljeni sodr. Anton Ko3, Ignacij Jurman, Iran Kuastelj in Leop. Alič, ra namestnike: B. Jazbar, A. Krašna ia Mlakar Ivan. — Žileti je, da bi naše «Občno kons. društvo» vedno tako napredovalo v korht komu-mentov Idrije ia okolice. Zalo na delo vsi, kdor ste zato. Več še pride. Opomin ! Cuje se, da gosp. Pavel Zonta hujška člane Obč. kons. društra glede «obligacij», oz. hranilnih vlog za mlin, kakor se sedaj imenujejo. Mi ga tem potom opozarjamo, da naj takoj preneha s svojimi neumnostmi, drugače ga bomo dali c. kr. okrajni sodniji v roke! Člane pa opozarjamo, naj bodo pom'rjeni, saj je sodr. Ant. Kristan vse natančno rs zložil na občnem zboru. Pavel Žonta jih vendar ne bo učil. — Preditojmštvo Obč. kons. društva v Idriji. Volitev cestnega odbora za skladovni okraj idrijski se je vršila dne 10. t. m. v mestni dvorani v Idriji. Is kmečkih občin so izvoljeni št'rje klerikalci v odbor in trija namestniki. Naprednjak je samo eden. Za mesto Idrija sta izvoljena župan Šepetavec in so drug Uršič. Is skupine davkoplačevalcev nad 160 K sta izvoljena gg. I. Gru- den in vitez Premerstein. V skupini davkoplačevalcev nad 400 K pa trgovec Gali in rudar I. Kan-čič. Zoačdno pri tej volitvi je bilo to, da so v tej skupini smeli voliti samo trije: Goli, Občno konsumno društvo in Krščansko gospodarsko društvo. Torej dva proti enemu. Goli je volil samega sebe za odbornika, klerikalca Kaučiča pa za namestnika. Zastopnik gospodarske zadruge istotako. Pri tem se zopet jasno vidi, da delavec-rudar pri klerikalcih ne sme na prvo mesto, četudi lahko pride. Gospod Goli se ne sramuje samega sebe voliti, samo da delavec ne pride na prvo mesto. Gospod Kanč'č, ali re Vam še nič ne jasni? Viljem Pohl, ravnatelj meščanske šole v pokoju, je umrl nedavno v Idriji. V oporoki se je spomnil med drugim tudi „društva za mladinsko varstvo" ter mu je volil 100 kron. Mož je bil v krogu svojih znancev priljubljen zaradi mirnega značaja. Njegov sin je gozdni oskrbnik v Idriji Spomlad se bliža. Treba bo pričeti v naši občini z raznimi deli. Kaj se namerava glede poslopja 509, se še nič ne ve. Ali se res misli s tem čakati, da razpade? Kaj pravite k temu, davkoplačevalci? Občni zbor ženskega društva „Veda" se je vršil dne 2. t m. Društvo izkazuje koncem leta 1909 lepo premoženje. Vzlic temu, da se je izplačalo med letom precej porodniške podpore. Le žal, da se ženske za tako koristno društvo vse premalo brigajo. Želeti je, da dekleta in žene sodrugov vstopijo v to društvo. Vstopnino in mesečnina je samo 40 v. Vpisujte se torej, ker to je vaša korist. Vpisuje se v pisarni „Občnega konsumnega društva" ali pa ob nedeljah ob 9. uri dopoldan v rudarskem društvu. Dekleta, bodite rajši članice (ega društva kot kakih nekoristnih drugih društvih. Vedno več žrtev zahteva tudi v našem mestu znana proletarska „prijateljica", jetika. Tekočo zimo je pobrala precejšno število mladih ljudi. Veliko pa jih bedno živi z upom, da še ozdravijo. Tudi naša organizacija je izgubila v enem tednu dva zvesta sodruga: Eržena in Jereba, zadnji je bil komaj 20 let star. Bodi jima zemljica lahka ! Iz Sp. Idrije. V naši bližini imamo nekega gostilničarja, ki se vedno zaganja v naše sodruge in socialno demokracijo sploh, češ, da jo mora uničiti. V njegovi gostilni so le eni ljudje, de- lavci pa „mist“. Svetujemo možu, naj bo miren, drugače pridemo z imenom in drugimi rečmi na dan. Toliko za sedaj. Iz hlapca župan je postal klerikalec Svetličič. V kratkem je bil še hlapec pri nunah na Marofu, sedaj je izpodrinil dolgoletnega naprednega župana Kenda. Hudomušni ljudje pravijo, da mu je do te časti pripomogla lurška voda na Pristavi. Ta ga bode tudi očistila znane slabosti prodanega občinskega zemljišča od takrat, ko je bil že zadnjič župan. Tudi znamenje „demokratizacije" 1 ! Zahvala. Podpisana vdova, žena pokojnega Franceta Eržena, vpokojenega rudarja, se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem onim prijateljem ki so spremili pokojnika pri pogrebu. Posebno pa se imam zahvaliti še rudarskemu in godbenemu društvu, ker sta s svojim trudom pripomogla svojemu članu do veličastnega pogreba. Ob-žaljujem pa britko, ker se sama vsled bolehnosti nisem mogla pogreba udeležiti. Katarina Eržen, žalujoča soproga. Zahvala. Načelništvo „Obrtniške bolniške blagajne v Idriji" izreka tem potom prirediteljem, veselice v korist blagajne velecenjenim g. rokodelskim pomočnikom v Idriji kot vsem drugim, ki so na ta ali na oni način pripomogli h gmotnemu vspehu veselice, prisrčno zahvalo. — Idrija, 17. svečana 1910. Jos. Rupnik, tč. načelnik. Iz ljubljanske okolice. Napredek! «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico jo te dni kupilo v Sp. Šiški lepo enonodstropno h;ša z vsemi potrebnimi pritiklinami. Kupnina znaša 30.0000 kron, ki jo je tudi Konsumno društvo za Ljubljano in okolico takoj plačalo prodajalcu g. Jak. Burgerju v Spod. Šiški. Hša je nova, lani dograjena, stoji zraven dosedanje društvene prodajalne. Sedaj se bo tekom tekočega leta preuredila, da bo služila za društveno prodajalno v Šiški in začasno centralno skladišče. — Med člani «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico» vlada veliko veselje nad tem lepim korakom. Da, le tako naprej v prospeh konsu-mentov Ljubljane in okolice. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico šteje sedaj že 520 članov. Upamo, da se bo v kratkem te število zvišalo na 600. Pristopnina znaša 1 K’—, delež 20 kron. Pisarna je v Ljub- ljani, Šelenburgova ulica, ki je odprta vsak dan od 8 ure do 12. dop. od 1/i3. pop. do 1/21. ure zvečer. Iz Gline Minul je pustni čas, ko je vse rajalo in se veselilo. Sedaj pa, ko je kurent pokopan, treba bo misliti na resno delo. Ia sicer na delo, da se naša organizacija izpopolni. Inaamo ustanovljen odsek «Vzajemnosti», ki je v predpustu že priredil lepo uspelo veselico — vendar članov ima ta odsek vse premalo. Apeliramo na vse Glinčane, da pristopijo v ta odsek, da bo mogel vršiti svojo dolžnost ! — Prodajalna «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico» se krasno razvija. Vsak dan pristopijo novi člani. Krog 180 družin je že zbran'h v društvu. Le tako naprej! Vsak bodi agitator ! Zlasti pa vse žene, na plan — da nas bo večl Delu morajo slediti vspehil Iz Spod. Šiške. Čudni so nekateri ljudje. Kar jim storiš, ni prav. Ko še ni bilo prodajalne kons. društva v Šiški, so ob najrazličnejših priložnostih govorili: nujno potrebno bi pač bilo, da se napravi dobro, zdravo konsumno društvo. Zgodilo se je — ali, čuj vraga, sedaj pa ravno ni tistih blizu. Ko se je snoval «Lebensmittelraa-gacin», ki naj bi imel v Šiški sedež — ob, to je bilo navduševanja. Ia sedaj? Sedaj bi moralo biti še več navdušenja in še več veselja, ko naše «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico» res prav lepo procvital Upamo pa, da bodo tudi tisti, ki še niso, pristopili in da bo polagoma vse šišensko razumno konsumentstvo v vrstah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Na delol — Cas bi tudi bil, da bi se med šišenskim delavstvom povzdignila politična organizacija, ki naj bi prevzela ureditev političnih pofreb v naši občini. Na noge vsi! Iz Zagorja. Zagorje ob Savi. V nedeljo dne' 27. svečana so zagorski delavci dostojno odgovorili na vse nesramne napade v «Sl. Narodu». Vršil se je namreč občni zbor konsumnega društva, katero so delavci z sodrugom Cobalom na čelu, marljivo kakor mrav'je ogradili ter povzdignili tako visoko, da je vse slovensko delavstvo lahko ponosno na Zagorje. Toda društvo — kakor povsod — ima tudi pri nas sovražnike, in sicer tako nesramne, da lazijo okrog kakor ogleduhi ter preže kakor hijene na pler. Najbolj nespodobno je pa to, da se te grdobe skrivajo za zagrinjala «Slov. Naroda» ter od tam zahrbtno napadajo društvo, oziroma njih voditelja. Da bi pa kateri, ako resnično ve za kako napako, na zborovanju vstal in razložil, kar trdi «Slov. Narod», o, zato pa nimajo poguma. Poparjeni in osramočeni so ti siromaki zapustili zborovanje ter si mislili: tukaj ni prostora za nas. Zborovanje se je vršilo mirno in dostojno, rudarji in steklarji so se v vseh točkah strinjali in s tem pokazali, da tudi gospodarsko mnogo višje stoje kakor dopisun «Sl. Naroda». G. Kerschniggu pa svetujemo, naj si kupi katekizem in se nauči deveto božjo zapoved. Zagorje ob Savi. Dne 27. svečana 1.1. vršil se je tukaj javni shod pod ružnice rudarjev s sledečim dnevnim redom : „Odgovor zahtev trboveljske premogokopne družbe”. Shod, katerega se je udeležilo čez 300 rudarjev, je otvoril so-drug Repovš, prečital odgovor ter podal besedo sodrugu Etbinu Kristanu iz Ljubljane. Sodrug E. Kristan je ob velikem odobravanju kritiziral odgovor trboveljske premogokopne družbe ter priporočal rudarjem organizacijo „unijo rudarjev”. N. D. O. je poslala nekega pijanega rogovileža na shod, kateri je s svojimi medklici rudarje tako razkačil, da so ga odstranili ter pokazali, da ne marajo v svoji sredini takih nesramnežev. Zagorje ob Savi, 27. svečana se je vršil občni zbor obrtne zadruge v gostilni g Rancin-gerja. Kakor znano, je omejena zadruga v rokah rogoviležev, kateri so vse drugo kakor prijatelji pomočnikov. Odbor je predlagal, naj se voli može, katere je odbor sam spoznal za prave; s tem niso bili vsi zadovoljni, nekateri so zahtevali ce'o, naj se glasuje z listki, ker jim ni bilo po-všeč. Nastal je zato prepir, ki ga je povzročil čevljarski mojster Flisek, kojega večina ne mara, mož se pa povsod med prvake sili. H koncu je bil voljen poprejšni odbor. Iz Tržiča. Kedaj otvorimo prodajalno cafega konsum-nega društva — tako vprašujejo mnogi. Odgovor na to seve je enostaven: Kadar bo zadostno število članov zbranih in zadostno denarja skupaj! Da bo pa to čimpreje, zato vsi tisti, ki čutite potrebo kons. društva, na neumorno delo ! Premalo se bere pri nas v Tržiču. Zadnje čase prihaja sicer res lepo število «Naprejav» in «Rdtč;h Praporjev» v naše kraje, ali vse to je premalo. Podvojiti bo treba zato agitacijo za soc.-dem. časnike! Tovarši! Pozor! Draginja nam greni življenje. Zaslužki so slabi — za veliko dela — malo jela. Pri vsem tem pa se na sploh skoro nič ne brigamo za organizacijo. Žalostna bodočnost! Z Jesenic. Delavsko časopisje in delavski tisk sploh se mora razširiti kar najbolj na Jesenicah in okolici. Somišljeniki, predobivajte naiočnikov za «Naprej» in za «Rdeči Prapor» ter odjemalce za brošure «Del, tisk. družbe». Na delo ! ! Konsumno društvo za Jesenice in okolico se prav lepo razvija. Danes šteje 280 članov. Priporočamo vsemu delavstvu jeseniškemu, naj se oklenejo tega prekoristnega društva. Delavec-kon-sument se mora ojačati na gospodarskem polju, emancipirati od vseh jerebstev. Zlasti pri Das na Savi je nujna potreba, da se delavec pokaže v vsakem oziru moža ! Pristop znaša eno krono, delež 50 kron, ki pa se lahko plača v obrokih. — Na delo ? — Ciane pa prosimo, naj redno vplačujejo svoje doneske na delež! Tudi naj vse svoje potrebščine kupujejo le in le v prodajalni «Kons. društ a za Jesenice in okolico! V nedeljo dne 6. marca bo javni ljudski shod na Savi pri Jelenu. Začetek ob 3 popoldne. Predava dr. Tuma. Občni zbor podružnice «Jesenice» Zveze avstrijskih ke vinarjev se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo, 13. t. m. Preds. sodr. Mlakar je v svojem poročilu konštatiral, da je kovinarska organizacija stopila v 1. 1909 že na trdna tla. Novih članov je pristopilo v 1. 1909 — 45! Društvo je dobilo knjižnico z lepim številom slovenskih in nemških knjig. Društvo je pomagalo pri ustanovitvi kons. društva za Jesen’ce in okolico, ki se prav lepo razvija. Večina dosedanjih podružničnih odbornikov sodeluje v konsumnem društvu, taki so: Ogris, Jugavitz, Golobič, on itd. — Tajnik Hrepevnik poreča o sklepih sej in društvenih shodov. Blagajnik Jugovitz poda obširno blagajniško poročilo, ki nara pove, da je imela podružnica v 1. 1909. — 2343 kron 74 v dohodkov 2257 kron 92 v pa izdatkov. Lokalno premoženje podružmee zcaša 446 kron vin., ki je v glavnem naložena v Konsumnem društvu za Jesenice in okolico. FmUuacija članov je bila znatna; 18 jih je lani odpotovalo, 2 pa pripotovala, tako je bilo novih 47. — Člani so sprejeli 3602 izv. «Napreja», 1950 izv. «Rd. Praporja», 884izv. «Metalarbeiterja», 104 izv. «Metalovicz» (polj. kovinarskega lista in 12 izv. «Kovodelnika» (česk. strok, lista). Člani so po narodnosti Slovenc», Nemci Čehi, Poljaki in Slovaki, prava internacionala! —Poročila vseh funkcionarjev so se odobrila. — Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni : za predsednika Ivan Staré, za namestnika Golobič Ivan, za tajnika Šle-singer Iva d, za namestnika Hrepevnik Anto n, za blagajnika J u g o v i t z A n t o n, za namestnika Jernej Knez, za knjižničarja Ramuš Josip, za naraesnika Weiss Štefan, za odbornike: Brun Šttfan, Štepanek Franz, Smolej Ivan, Volčič Vinko, za računske pregledovalce Anton Mlakar in Weiss Gregor. — Novoizvoljeni preds. sodr. Staré se je v lepem govoru zahvalil za izvolitev; preciziral je program novega oibora: pridobivanje novih članov, briga za izboljšanje gmotnih razmer članov, skrb za kulturno povzdigo ter boj proti alkoholu, ki je eden naj večjih sovražnikov emancipacije proletariata. — Na to je predaval sodr. Anton Kristan iz Ljubljane o temi: «Zakaj se moramo organizirati». Razvil je razloge za sedanjost in bodočnost, s katerimi je dokazal faktično nujnost organizacije za delavca. — Ob 12. uri dop. se je končal res zanimivi občni zbor. — Popoldne pa je bila diskusija, na kateri sta govorila o delu za razvoj socializma na Jesenicah sodr. Anton Kristan in sodr. Iv. Staré. Jeseniške cellbatarje in pa gerenta je neki navihanec imenitno potegnil na pustni torek. Dii je nabiti plakate, ki so naznanjali, da bode na na pustni tcrek velik sprevod mask po Jesenicah Pristavljeno je bilo zraven, da pride mož z brado pokopat pusta. Jeseniška duhovščina je bila vsa po koncu, misleča da bodo pokopali, pusta na prote-stantovski način, kjer pride res mož z brado. Šolo obiskujoči mladini je bil odkazan celodnevni pouk, potem pa v cerkev. Tam so pa jeseniške tercijalke že molile za izpreobrnenje pustnih šem. Čebulj, gerent je zaukazal svojima policajema, naj patru-lirata in preganjata po Savi in Jesenicah pustne šeme. Prišla je določena ura, a o maskah ni bilo ne duha, ne sluha. Nabralo se je po cestah mnogo otrok in orlov, in pričakovalo šem, toda teh ni bilo. Šole, ko je nekdo opomnil, da so «oni» pustne šeme, so radovedneži z dolgimi nosovi odšli. Med radovedneži so bili načdnik Orlov, cela Marijina družba itd. itd. S Štajerskega. Hrastnik. Prejeli smo sledeči popravek, ki ga objavljamo dobesedno. Komentar pride seve prihodnjič. Uredništvu «Naprej» v Ljubljani. V smislu § 19. tisk. zakona zahtevam popravek v vašem listu «Naprej» na dopis Hrastnik. (Naprej od 18/11, 1910 št. 4 stran 8.) 1. ) Ni res ako se meni «ne ljubi streljati» se opravljajo razna «postranska dela» ampak res je da se po § 4 15, 22, 128, 129 rud. pslicijskih ukazov in § 7. službenega reda tudi «postran-sba dela» posebno kar se varnosti ljudi in pre-megokopa tiče, opravljati morejo, in se bodo tudi zanaprej bolj strogo opravljala, ker to ni samo dolžnost paznika, ampak po § 7 služb, reda vsakega delavca. 2. ) Ni res da znana dobro z kaznijo žugati, ampak res je da se bom pri takih delavcih, kateri nočejo tudi «postranska dela» opravljati in kateri nočejo za svojo in svoj’h tovaršev varnost skrbet», strego § 29. služb, reda držal. Res je tudi da se take delavce tudi s tem da se «ne ljubi streljati», brez denarne kazni lahko prisili «postranska dela» opravljati. 3 ) Razen rud. polic, in službenih predpisov zahteva vodstvo premogokopa tudi razna «postranska dela» opravljati in je moja dolžnost te ukaze natančno izpolniti. 4) Na nesramnost da delam službo «leže ali stoje» odgovorim da mi dosedaj ni znano da bi o katerem rudniku «kleče» službo opravljali in takih predpisov ne poznam. 5 ) Lož je da bi bil «kljuke pucal» in kar mi očda kaže njegovo «neotesanost» in potrebuje «dobre organizacije», pričakujem od njega ako ima samo «blato» v glavi da mi dokaže. S’cer sem pa tudi za slučaj, ako bi me vodstvo pre-mogokopa in c. kr. rud. oblast dokazala da za službo nisem zmožen, preskrbljen, da se dopisniku ni treba bati, da bom mog4 «vandrati» in «kljuke pucati», dokler bom pa v služb», bom pa za varnost ljudi bolj strogo skrbel in tudi «postranska dela» opravljal kot do sedaj. — H. 23./II 1910. Mathias Sokan, (oaznik ) Steiger in (v) Hrastnik. Poslano. „Slovenski Narod", štev. 44 z dne 24. februarja me v članku „Razmere v občnem konzumnem društvu v Zagorju" obrekuje na naj podlejši način. Znano je, da vodi „SL N.“ s svojimi dopisi že dolgo sistematičen boj proti socialni demokraciji v Zagorju in jemlje vedno mene za cilj, kakor da bi posamezna oseba tudi pri nas bila stranka. Z omenjenim člankom je pa dosegel vrhunec predrznega obrekovanja. Če bi bil res zakrivil to, kar se mi tam drzne očitati, bi sam takoj opustil nele ravnateljstvo konsum-nega društva, temveč sploh vsa zaupna mesta, na katera sem postavljen. Preveč bi se ponižal, če bi kaj odgovarjal na omenjeni članek. Omenjam le, da sem že vložil tožbo proti „Slov. Narodu”, ki mu bo dala priliko, da dokažejo obrekovalci svoje podle trditve pred porotniki. Pripominjam še to, da bom brez prizanašanja tožil tudi vsakega, ki bi raznašal one laži iz tega članka, ali pa jih hvalil. Dodatno še omenjam, da vložim tožbo proti „Narodu” tudi radi članka v štev. 45. V Zagorju, 26. februarja 1910. Miha Čobal V zalogi „DelaVsHe tisKoVn« družbe” V Ejnbljani Šelenburgova ulica 6/11. se dobijo sledeče knjige in brošure: Socializem. I. zvezek; upravil Anton Kristan Cena 20 h-II. izdaja. Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo, iz [orofila urednika Antona Kristana. II. zvezek. Cena 10 h. Zakaj smo socialisti? Uredi Anton Kristan. III. zve ek. Cena 14 h. Komunistični manifest. Napihala Karl Marx in Friderik Engels. Cena 4 h. IV. zvezek. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Napisal Karl Kautsky. Cena 30 h. V. zvezek. Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Napisal L. Wahrmund. VII. zvezek. Cena 70 h. O konsumnih društvih. Uredil Anton Kristan. VIII. zvezek. Cena 30 h. Kapitalistični razred. Napisal Karl Kautsky. Cena 30 h. IX. zvezek. Nevarni socializem. Spisal E. Kris'an. Cena 30 h. X. zvez. Narodno vprašanje in Slovenci. Nap'sal E. Kristan. Cena • 30 h. XI. zvezek. Strahovi. Napisal Etbin Kristan XII. zvezek. Cena 30 h. Vojna in socialna demokracija. Črna 30 b. Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 h. Francka in drugi. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 h. Pod spovednim' pečatom. I. in II. del. Napisal katoliški kaplan Hans kirch teiger, poslovenil Etbin Kristan. Prva knjiga stane 2'60 K, druga knjiga [a 2 K. Magdalena. Spisal S. Machar. Prelotil dr. A. De mota. Cena 2 kroni. Iz nižin življenja. Spisal P. Mihalek. Cena 1 K. Občinski socializem. Spigai Abditus. Cena 70 h. Program socialne demokracije. Cena 4 h. Vun z enako volilno pravico. Cena 4 h. Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 h. Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Spisal E. K Cena 8 b. V dobi klerikalizma. Spisal Liberata. Cena 40 h. Razprave VII. rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranko v Avstriji. Cena 60 h. Politično življenje Slovencev. Knjižnica leposlovnih,, političnih in socialnih spisov. I. zvezek. Napisal d". D. Lončar, Dr. Janez Bleivveis in njegova doba. Knj žnica leposlovnh, političnih in socialnih spisov. II. zvezek. Napisal dr. Dragotin Lončar. Prešernov spomenik. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Cena 80 h. Drama Prešernovega duševnega življenja. Spisal dr Prijatelj. C na 40 h. Naši Zapiski. Cel letnik 1909. Cena 4'80 K. Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino, ^o je pa jKathreiner jKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime 3(athreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika 3(neippa kot varstveno znamko. P. n. Slavnemu občinstvu mesta Idrije in okolice uljudno naznanjam, da otvorim začetkom marca t. 1. v hiši št. 318 (preje Paa) sedaj last društva „Sokolski dom” svojo Prizadeval si bodem slavnemu običnstvu vsa dela hitro in po zmernnih cenah napraviti. Z odličnim spoštovanjem Jožef Lampe, urar Idrija. r ---------------------------^ Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli ? Pri pametni glavi: > o M ca •n « % S d M 8 «>y n 0 2 3- - « s ji s ■“ b o o ^ " ■4—« « Sh o h rt •rt ♦4 o oT >CJ ca, b »M 03 <*—• rt* •«rt c-, ca, rt, rt S5 o h ST > 03 rt ca, T3 ta > 03 o Q PL, M . . i ; : 3dDi n o “D O > O c 3 S O E 0 cd £0 > > O c_ J> -C O >cn P ~ •i-H rs to o jQ Ctf ‘ M O P as M ‘C P G) X O) M T3 u p> 4-> 0 O c >o -2, N 0 "O O > N O 0 ‘o9 > co 3 T3 O > .y o 3 E 0 C -P 2 > N 3 E 0 p -p (0 o c T3 0 O. Id ■O D 'E9 cd > o o. 3 cd c o. 0 -p 0 u o n (D ■O o _Q E o -* o .E 13 4-3 Oj ? g £ g Q O > cj © u -o -a ca .n e f> CL o *-> XZ> ca cd > o; Ch ca E 0 > O O c ca c. Li_ 3 E 0 > ca C_ a. 0 XW -D 0 C- bfi ca N j ■ ài i N ti i ■i r f I. 3^5E .M /j ' ji. i -- T jjp -f ■ 1^": rol ® 191 m m olju 12-8 linij m L Samo 6 dni! 0E J Ed. Smarda potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 16. Francoska linija Havre-New-York samo 6 dni! 9 “ 1 GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 • »rv 12—7 priporočata v naj večji izberi po najnižjih cenah obleke za gopode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ĐE Hp 1 M I 3[i]B&pB[i]E HmečHo - delaVsHa gospodarja zadruga Dobravlje :: p. Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje Priporoča svojo bogata zaloga izbornih vin. V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu »pri Mraku*. Po cenah je vprašati v prodajalni Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, Vodmat, Bohoričeva ulica. 3HBE±3B[b]E 1 M 1 Li I É Pozor. Pozor. 50X00 pa ov čevljev. 4 pare čevljev samo K 8*—. Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Dobavim vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapic-mi in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Veliko-t po štev Iki. Skupaj 4 pari K 8'—. Razpošilja se po povzetju. Razpošilj alnica čevljev: P. Lust, Krakov štev. 48/S. Zamena dovoljen •, ali denar nazaj. 5—2 priporoča 24—24 prva in edina slovenska modna trgovina za gospode Engelbert Skušek LJUBLJANA samo „Pri Planinki", Jurčičev trg št. 3. Gorica: Via Scuole 6. Kašelj. Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne Kaiserjeve prsne karamele. 5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti. Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : »Tri jelke». — Zaloga pri Danielu Pircu, lekarnarja v Idriji. Seno čfSko posteljno perje! 5 kg, r ovega oskubenega K 960 __■ 1 oljše K 12'—, belo, mehko oskub- ljem K 18'— do K 24'—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 3fl’— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnsjo • poštni stroški. B«n«diKt Sacbsel, Eobcs 860 pri plznju, tako Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepelni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ? Edinole pri: 12—9 FR. STUPICA v Ljubljani « Mar. Terezije cesta štev. i :: Valvazorjev trg štev. 6 in zakaj? Zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Austro - Amerikana : TRST New «York New - Orleans Buenos Ayres Argentini j a Rio dii Janeiro. Vozne liste za potnike in izseljence prodaja: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorske ulice 26. Najnovejši in najhitrejšl brzoparnHt Martli« Wasoliington 24-23 vozi čez Ocean samo 6 dni. izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o z.‘ Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.