Avtocesta Trst-Benetke: Tondo zahteva jasna pooblastila za izredno komisarsko upravo /C 4 Neurje: tudi Trst med občinami, ki bodo deležne sredstev Goričani z Borisom Pahorjem po sledeh spomina in današnjih dni / 21 V Gorici odbor garantov zavrnil referendum o krčenju kuhinj vrtcev JU SftfiEKSi 115? £L ■J--' r j Toi Primorski ČETRTEK, 14. AVGUSTA 2008 Št. 193 (19.283) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Skrajni čas za radikalne ukrepe SandorTence Za radikalne ukrepe na avtocesti Trst-Benetke je bilo treba žal čakati na strahovito nesrečo, ki je zahtevala sedem smrtnih žrtev. »Ponoreli« tovornjak, ki je z lahkoto prebil cestno ograjo, je vendarle prepričal birokracijo in politiko k ukrepu, ki ne bo rešil vseh problemov, predstavlja pa pravo pot, da se bodo nekatere stvari vendarle začele reševati. Izredni komisar Renzo Ton-do bo lahko v izrednih primerih zaprl avtocesto za tovornjake in tudi za ves promet. Danes to lahko naredi le prefekt, ne pa avtocestni koncesionar (v tem primeru Auto-vie Venete), ki v primeru takšnega ukrepa tvega sodno ovadbo zaradi prekinitve javne službe. V primeru hude prometne nesreče mora torej koncesionar predlagati državni administraciji, da zapre avtocesto. Predstavljamo si, da to lahko naredi po telefonu, sledijo običajne prošnje na kolko-vanem papirju in podobno. Zato je povsem logično, da Tondo tudi za takšne primere zahteva polna pooblastila in odklanja tretjega namestnika, ki mu ga hoče vsiliti rimska vlada. Izredni komisar bo glavno pozornost namenil gradnji tretjega avtocestnega pasu, ki ga zavirajo birokratske težave, vezane na razlastitvene postopke in na zahteve lokalnih uprav. Tretji pas med Trstom in Benetkami je nujno potreben, ne bo pa rešil vseh težav. Tudi na tej avtocesti, kot na sosednjih slovenskih avtocestah, bo treba zmanjšati tovorni in v perspektivi tudi osebni avtomobilski promet. Alternativa so dobre in hitre železnice, ki jih v naših krajih žal (še) nimamo. ZAKAVKAZJE - Sarkozyjev mirovni načrt je bil včeraj večkrat kršen V Gruziji še ni miru EU bo poslala Bush posvaril Rusijo, naj ne prelomi obljube o ustavitvi vojaške ofenzive misijo Včerajšnjo izredno zasedanje zunanjih ministrov EU sta vodila predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose, francoski zunanji minister Bernard Kouchner (desno), in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana (levo) ansa NABREŽINA - Sinoči ob godu zavetnika sv. Roka Začetek praznovanj Do nedelje vrsta pobud v organizaciji devinsko-nabrežinske občine, domačih društev in občin iz Slovenije TBILISI/MOSKVA/BRUSELJ - Po mirni noči, ki je sledila torkovi predstavitvi mirovnega načrta EU, so se v Gruziji včeraj znova okrepile napetosti in obtoževanja. Največ pozornosti je pritegnila informacija, da se ruski tanki premikajo proti Tbilisiju, ki pa sta jo nato obe strani zanikali. Zunanji ministru EU so sklenili, da bo EU v Gruziji navzoča s politično misijo. Ameriški predsednik Bush je včeraj posvaril Moskvo, naj ne prelomi obljube o ustavitvi vojaške ofenzive v Gruziji. Napovedal je, da bo z namenom pomagati končati gruzijsko-ruski spor v Francijo in Gruzijo poslal državno sekretarko Con-doleezzo Rice. Ta se bo po navedbah Pariza v četrtek sešla s Sarkozyjem, nato pa bo odpotovala še v Tbilisi. Na 25. strani Belluno: škof prepovedal ladinščino? Na 2. strani Miljski župan Nesladek zavrača obtožbe desne sredine Na 5. strani Muzeji zvečer: tudi letos množičen obisk Na 6. strani Azilant iz Egipta umrl ob Soči v Gradišču Na 21. strani »Srebrna« plavalka Isakovičeva ^ osvojila prvo slovensko kolajno NABREŽINA - Z odprtjem kioskov na vaškem trgu in vrste razstav v domačih kulturnih hramih so se sinoči v Nabrežini začela praznovanja ob godu domačega zavetnika sv. Roka. Do nedelje se bo v tej kraški vasi odvijal pester spored kulturnih in zabavnih pobud v organizaciji devinsko-nabre-žinske občinske uprave, domačih društev SKD Igo Gruden in SK Devin, župnije, pa tudi občin Komen in Ilir-ska-Bistrica iz Slovenije, katerih pokrovitelji so Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, tržaška Trgovinska zbornica in Zadružna kraška banka. Na 7. strani 2 Četrtek, 14. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA »Od Trsta do Vladivostoka je devet časovnih pasov« Jo2e Pirjevec »Od Trsta do Vladivostoka je devet časovnih pasov.« Kolikokrat sem slišal ta stavek iz ust italijanskih nacionalistov, ki so s tem skušali dokazati, kolikšno nevarnost predstavljamo zanje Slovenci. Pa tudi zmernejši ljudje, kot je bil moj prijatelj Livio Zeno, so po vojni v pogovoru z zahodnimi zavezniki uporabljali isti argument, da dokažejo, zakaj Trst ne sme postati jugoslovanski. »Za mojo hišo v Barko-vljah,« je pravil Zeno svojim angleškim prijateljem, »ima vrt moj sosed Pertot. Od tam do Vladivostoka sega slovanski svet.« Tu sem, v Vladivostoku, po potovanju, ki me je popeljalo preko Moskve, Irkutska in Habarovska na obalo Tihega oceana. Prostor, ki se širi med obema mejnikoma Slavije, je res ogromen, težko obvladljiv v svoji brezmejnosti in raznolikosti človeških usod. Pa vendar soroden zaradi bližine jezikov in modrine oči. V četrtek je bil v Habarovsku poročni dan. Ker tudi Rusi, kakor Kitajci, verjamejo, da osmica prinaša srečo, se je 8.8.2008 odločilo za poroko nekaj desetin parov. Povsod neveste v košatih belih oblekah z vrtoglavimi dekolteji, povsod skupine svatov, ki spremljajo po poročnem obredu novoporočenca k spomeniku padlim, da tam položita nevestin buquet. Pijejo šampanjec iz plastičnih kozarcev, se fotografirajo v raznih pozah, kadijo. Dekleta so bolj slečena kot oblečena.Obred opravljajo brez tiste zbranosti, ki bi bila potrebna ob pogledu na ogromne bronaste spiske vojnih žrtev. Mladostna lahkomiselnost in vulgarnost srednjega sloja, ki se dviga iz siromaštva. Habarovsk je v tem smislu zgovorno ogledalo sodobnega Daljnega Vzhoda znotraj ruske federacije. Očitno se zgleduje po bližnji Japonski in Kitaj- ski. Moderna arhitektura njegovih poslovnih zgradb, ki rastejo kot gobe po dežju, me močno spominja na tisto v Šangaju, čeprav ni tako megalo-manska. Avtomobili so večinoma uvoženi iz Japonske, kjer jih Rusi kupujejo iz druge roke. In nič ne de, če imajo volan na napačni strani po angleškem vzorcu. Putin je baje skušal prepovedati ta vozila. Prišlo je do tako glasnega protesta, da se je nameri takoj odpovedal. Zgleda, da se Rusi Japoncev ne bojijo. Drugače je s Kitajci, ki pritiskajo na njihove meje in še brez nadzora selijo v njihova mesta. »Če bo šlo tako naprej,« pravi vodička Vera, »bomo kmalu manjšina.« Vera je kritična do Putina, ker je vrnil Kitajcem dva otoka na reki Ussuri, za katera sta se državi spopadli na začetku sedemdesetih let. To gesto dobre volje pa je moskovska vlada pospremila tudi z vrsto dejanj, ki so dokaj zgovorna. Okrepila je svoje tihomorsko brodovje in obenem poklicala na pomoč nebeške zaščitnike. V Habarovsku je pred kratkim dovolila pravoslavni cerkvi, da na griču ki vlada nad mestom in sotočjem med rekama Amuri in Ussuri, zgradi novo katedralo Kristusa reše-nika. Katedrala je druga največja, kar so jih postavili v zadnjih letih in je s svojim razkošjem, predvsem z zlatimi kupolami, jasen memento, do kam sega »sveta Rusija«. Še bolj zgovoren je spomenik na razgledni točki, s katerega se odpira očarljiva panorama nad »zlatim rogom«, kjer je vojaško in civilno pristanišče Vladivostoka. Na tem izpostavljenem grebenu stojita ogromna, v bron vlita kipa svetih bratov Ciril in Metod. V roki vihtita križ, ki zgleda bolj orožje kot simbol bla-govesti. »Pogani« onkraj morja naj ne pozabijo, s kom imajo opravka. BENEČIJA - Praznovanja v čast sv. Lovrenca v Matajurju Osemdnevno praznovanje se bo zaključilo z vrsto pobud ta konec tedna Na predvečer velikega šmarna bo danes pri maši ob 18. uri tudi tradicionalni blagoslov rož MATAJUR - Prebivalci Kobarida in Posočja so se v preteklosti množično udeleževali praznovanj v čast svetega Lovrenca v Matajurju. To tradicijo je prekinila meja, ki je ločila te kraje po drugi svetovni vojni. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta tradicija spet nekoliko oživela. Zapiranje mejnega prehoda ob 19. uri pa je še do nedavnega močno pogojevalo udeležbo z druge strani meje. Letos bo, po odpravi meje, spet možen prost prehod ljudi.Meja je bila namreč dokončno odpravljena lanskega december. Tista noč bo dolgo ostala v zgodovinskem spominu ljudi teh krajev. In prav temu dogodku je posvečen dokumentarec »Noč, ki je izbrisala ta prekleti konfin«, ki je nastal v produkciji zadruge Most. Video-posnetek, ki ga bodo premierno predstavili v Matajurju jutri ob 20.30, v 45 minutah po eni strani predstavi praznovanja ob padcu meje, a tudi zgodovino teh krajev, ki je bila zaznamovana prav zaradi prisotnosti meje. Posnetke in arhivsko gradivo sta zbrala, ob pomoči snemalca in tehnika Štefana Rutarja, časnikarja Ezio Gosgnach in Miloš Batistuta. Senjam sv. Lovrenca in Rožinco so letos v Matajurju praznovali v soboto 9., nedeljo 10. in ponedeljek 11. avgusta, prez-novanje pa se bo nadaljevalo še danes, jutri, v soboto in v nedeljo. Pobuda, ki postaja iz organizacijskega zornega kota iz le- BELLUNO - Obtožba na račun krajevne škofije »Škof ne mara ladinščine« Predstavnik ladinske skupnosti Michil Costa se bori za odcepitev Cortine od Veneta in za njeno vključitev v bocensko pokrajino PISMA UREDNIŠTVU V razmislek NU V petek, 8. avgusta 2008, je bil na 16. strani PD objavljen članek, s katerim se javnost obvešča o »največjem metal-skem festivalu doslej«, ki bo potekal v Komnu od 14. do 16. avgusta letos. Povečini vsi vemo, za kakšne glasbene zvrsti gre in katera je miselnost, ki jo opevajo. Dovolj je, da se za trenutek ustavimo že preprosto ob imenih nekaterih nastopajočih skupin: sama temačnost, protiživljenjska in protikrš-čanska sla ter opevanje smrti, trpljenja, peklenskih sil in razvratnega življenja. Svoboda umetnosti, seveda... A mimo dejstva, da bi morala umetnost človeškega duha kvečjemu dvigati v višine in ne prenehati v podzemlje, se samo po sebi poraja vprašanje: je res le naključje, da se podoben festival odvija ravno ob praznovanju enega največjih krščanskih praznikov, Vnebovzetja Device Marije? In to celo v vasi, zraven katere stoji ne eni najlepših točk krasa svetišče, posvečeno prav Mariji Vnebovzeti? Miriam Rebula Col di Lana leži na meji med Venetom in Južno Tirolsko, Michil Costa pa je glavni pobudnik odcepitvenega referenduma v Cortini BELLUNO - Prizadevanja za odcepitev Cortine od Veneta in za njeno vključitev v bocensko pokrajino so dobila tudi »jezikovno razsežnost«. Michil Costa, eden od glavnih pobudnikov uspelega odcepitvenega referenduma, namreč obtožuje škofijo iz Belluna in Feltreja, da namerno diskriminira ladinski jezik. Na zatožni klopi se je znašel škof Giuseppe Andrich, ki mu Ladinci očitajo, da je na spominski prireditvi na gori Col di Lana prepovedal starodavno molitev v ladinščini. »Na Col di Lana je v prvi svetovni padlo tudi veliko število Fodomov (prebivalcev Livinallonga in sosednjih krajev), ki so se bojevali na strani avstroogr-ske monarhije. Ti vojaki so govorili in molili po ladinsko, zato se mi zdi škofova odločitev nespoštljiva do padlih,« obtožuje Costa, ki zahteva od škofije uradno opravičilo. Zastopnik ladinske skupnosti pri tem omenja bocenskega škofa Wilhelma Eggerja, ki med pastoralnimi obiski v ladinskih dolinah redno pozdravlja tudi v tem jeziku. Južnotirolska škofija je pred kratkim objavila Sveto pismo v ladin-ščini, njeno glasilo "Il Segno" pa redno objavlja tudi članke v tem jeziku. Costa dodaja, da je papež Benedikt XVI. med svojimi nedavnimi počitnicami na Južnem Tirolskem večkrat pozdravil vernike tudi v ladinskem jeziku. Odcepitveni referendum v Cortini je, kot omenjeno, doživel uspeh, predsednik Veneta Giancarlo Galan pa je napovedal, da se bo z vsemi sredstvi boril proti temu, da bi ta gorski letoviščarski kraj prešel pod Južno Tirolsko. Referendum ima posvetovalni značaj, zadnjo in odločilno besedo pa ima deželni svet Veneta, kjer velika večina njegovih članov nasprotuje odcepitvi Cortine. to v leto vedno večja, povezuje kulturo in tradicijo, gostoljubnost in zabavo, šport in naravo. Skratka, gre za nepogrešljiv dogodek v poletni ponudbi Nadiških dolin. Zunanjega opazovalca najprej preseneti dejstvo, kako lahko manjši kraj zmore organizirati dogodek, ki traja celih osem dni in ponuja zelo pester spremljevalni program. To je možno zaradi sinergične-ga dela krožka Acli Matajur, Pro loco Var-tača in Nediške doline, umetnikov Botte-ga dell'arte ter župnije, uprave občine So-vodnje ter Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda. Na programu so tudi letos tradicionalne pobude. »Pešpot legend« (možnost vodenega izleta v petek 15. in v nedeljo 17. ob 9.30) je doživela velik uspeh, omeniti pa velja tudi tradicionalni blagoslovi rož (pri maši na predvečer velikega šmarna ob 18. uri), o samem prazniku pa bodo, na veliki šmaren (s pričetkom ob 16. uri) spregovorili tudi izvedenci. Ob vsem tem bi lahko omenili še delavnice rezbarstva, pri-trkovalce in koncert priznanih skupin. Za ljubitelje nogometa bo v nedeljo s pričet-kom ob 10. uri na sporedu tradicionalni nogometni turnir beneških vasi na igrišču v Turinu, ki je, kot ponosno trdijo organizatorji, nogometni dogodek z najmanjšim okoljskim vplivom v Italiji. Vsak večer bo poskrbljeno tudi za ples. Tako bo jutri igral ansambel Klavžar, v soboto se bodo predstavili Veseljaki, v nedeljo zvečer pa skupina Tokkai. (pr) ZANIMIVOST Pešpot legend MATAJUR - Želite srečati škrata, videti hišo Krivapete? To je možno le na pešpoti legend v Matajurju. Obujte telovadne copate ali čevlje za trekking in se napotite v Matajur. V teh dneh bosta na razpolago dva vodena izleta, in sicer v petek 15. in v nedeljo 17., vedno ob 9.30. Gre za dvourno, vsem lahko dostopno, pot, ki se vije po poti procesije sv. Marka. Pro loco »Vartača« je poskrbela, za table in zgibanko s potjo in opisom krajev, ki so povezani z legendami teritorija. Pot se začne in konča pri »Bottega dell'arte«, po dvournem sprehodu po naravi, od koder se v lepem vremenu in čistem ozračju odpira pogled na beneško laguno in Istro, ter po neposrednem ogledu značilne arhitekture Beneške Slovenije, ki je najzahod-nejši del slovanskega sveta. / ITALIJA Četrtek, 14. avgusta 2008 3 ZAKAVKAZJE - Vojna v Gruziji in polemike v Rimu Zunanji ministri EU na nujnem zasedanju, a brez Frattinija... Italijanski zunanji minister ni smatral za potrebno, da bi prekinil počitnice na Maldivih RIM - Zunanji ministri Evropske unije so na izrednem zasedanju v Bruslju sklenili, da bo unija v Gruziji fizično navzoča s svojimi mirovniškimi opazovalci in posredniki, to je s politično misijo. Zasedanje pa je v Italiji izzvalo politično polemiko, ker se ga zunanji minister Franco Frattini ni udeležil, ker je ostal na počitnicah na Mal-divah. Italijo je zastopal podtajnik na zunanjem ministrstvu, večkratni de-mokristjanski minister v prvi italijanski republiki Vincenzo Scotti. Frattini je sicer po izrednem zasedanju evropskih zunanjih ministrov - kljub odsotnosti - izdal tiskovno sporočilo, v katerem je izjavil, da rezultati, ki jih je Evropska unija dosegla v iskanju rešitve hude krize v Gruziji, kažejo, kako je Unija sposobna odigrati pomembno vlogo na mednarodni ravni, kar pa ji uspe vsakič, ko se predstavi enotno. Levosredinska opozicija je ostro kritizirala ministrovo odsotnost v Bruslju. Zaradi ministrove odsotnosti se je Italija klavrno izkazala na mednarodni ravni, je bilo splošno mnenje v vrstah opozicije. Poslanec UDC Luca Volonte je podčrtal ministrovo neodgovornost. V tako delikatnem mednarodnem političnem trenutku se je zunanji minister izkazal s potovanjem iz Pekinga na... Maldive, je ironično po-komentiral. Predstavnica Italije vrednot Silvana Mura je pristavila, da imajo vsi pravico do počitnic, vojna, ki je v petih dneh povzročila 2 tisoč mrtvih pa bi morda bila dovolj tehten razlog za prekinitev oddiha. Sam Frattini je iz Maldiv sporočil, da je sproti sledil razvijanju gruzijske krize in da moderna tehnološka sredstva omogočajo tudi učinkovite »posege na razdaljo«. Po vrnitvi iz Bruslja je podtajnik Scotti, človek, ki je imel konec preteklega stoletja že opravka z Bushem starejšim, Jelcinom in Janezom Pavlom II., zagotovil, da se bo torkovega srečanja zunanjih ministrov držav Nato pakta tokrat udeležil sam Frattini. Zunanji minister Franco Frattini POLITIKA - Katoliški tednik kritičen do Berlusconijeve vlade Famiglia Cristiana: Upajmo, da se ne vrača fašizem v drugačnih oblikah RIM - Tednik Famiglia Cristiana tudi v svoji najnovejši številki napada ukrepe, ki jih je sprejela Berlusconijeva vlada na področju javne varnosti. Uvodničar Beppe del Colle se posebno obregne ob »neumno in nekoristno domislico«, da se odvzemajo prstni odtisi romskim otrokom. To bi po njegovem otroke lahko zaznamovalo za vse življenje kot pripadnike potencialno kriminalne skupnosti. Takšni ukrepi po besedah del Colleja prikličejo v spomin sliko, ki prikazuje judovskega otroka, kako drži roke kvišku pred nemškim vojakom v Varšavskem getu. Uvodničar izraža upanje, da ne drži sum, ki ga nekateri imajo, da se v Italiji vrača fašizem »v drugačnih oblikah«. Famiglia Cristiana je že v svoji prejšnji številki napadla nekatere ukrepe Berlusconijeve vlade, zlasti uporabo vojakov za zagotavljanje javne varnosti v mestih, češ da bi se to prilegalo prej angolski kot pa italijanski stvarnosti. Zaradi tega so mnogi predstavniki vlade katoliški tednik kritizirali in ga obtožili »ka-to-komunizma«. Del Colle v svojem uvodniku odločno zavrača to obtožbo. »Vselej smo bili in bomo v prvi črti, ko gre za etično neodpovedljiva stališča o temah, kot so razporoka, splav, umetno oplojevanje, zunajzakonske zveze, pravice družin,« je napisal uvodničar in še posebej zavrnil trditve podtajnika Gio-vanardija, češ da Famiglia Cristiana ne odraža pravega cerkvenega nauka. »Nobena cerkvena oblast nam ni nikoli kaj takšnega očitala in Giovanardi nima nobenega titulusa, da bi nam sodil z vidika cerkvenega nauka, «je pribil del Colle. Judovski otrok pred nacističnim vojakom v Varšavskem getu TRST - Preiskave Finančna straža prestregla več tovorov cigaret TRST - Tihotapci cigaret v poletnih mesecih ne počivajo, načrte pa jim je v zadnjem obdobju vsaj deloma prekrižala finančna straža iz FJK, ki ima sedež v Trstu. V letu 2008 je tržaška finančna straža v severni Italiji že zasegla 1,6 tone cigaret, posebno uspešne so bile tri akcije v Emi-liji-Romagni in na Tridentinskem. V vseh treh primerih so bili tihotapci člani kriminalnih združb iz vzhodne Evrope, ki prodajajo cigarete poslovnežem italijanske črne borze. V kraju Sant'Arcangelo di Ro-magna (blizu Riminija) so stražniki zasegli 220 kilogramov cigaret in italijansko dostavno vozilo, aretirali pa so moldavskega voznika. V Trentu so prestregli poljski kombi s 600 kilogrami cigaret in aretirali tri poljske državljane, pri avtocestnem izvozu Roncobilaccio pri Bologni pa so aretirali še enega poljskega državljana in zasegli nemški kombi s 700 kilogrami cigaret. GOSPODARSTVO - Alarm kmečke organizacije Coldiretti Proizvodnja lešnikov v Italiji se spopada z resnimi težavami RIM - Proizvodnja lešnikov v Italiji, največji proizvajalki tega sadeža v Evropski uniji, se je zaradi več razlogov znašla v resnih težavah, opozarjajo v kmečki organizaciji Coldiretti. Zato so o tem že obvestili tudi italijansko kmetijsko ministrstvo in predlagali nekaj ukrepov. Pred začetkom naslednje sezone lešnikov so italijanski proizvajalci zaskrbljeni med drugim zaradi negotovosti okrog napovedi proizvodnje lešnikov v Turčiji, ki pokriva okrog 70 odstotkov svetovne proizvodnje. To namreč italijanske proizvajalce izpostavlja resnim tveganjem zaradi špekulacij o cenah. Italija je po podatkih, ki jih navaja Coldiretti, s proizvedenimi 142.109 tonami daleč največja proizvajalka lešnikov v Evropski uniji. Sledita ji Španija s 25.000 tonami in Francija z nekaj več kot 6000 tonami. Največja svetovna proizvajalka lešnikov je že omenjena Turčija. Po podatkih Organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) je Turčija v letu 2002 proizvedla 625.000 ton lešnikov. Sledijo Italija, Španija, Azerbajdžan in ZDA. Med drugimi težavami, s katerimi se soočajo italijanski proizvajalci lešnikov, so višji stroški proizvodnje, pri čemer izstopajo predvsem višje cene goriva in fito-farmacevtskih sredstev, ter nelojalna konkurenca s strani tretjih držav, ki jim pomagajo tudi manjši stroški in obveznosti ter nezadostne kontrole, še posebej fito-sanitarne. Slabe strani italijanskega sektorja proizvajalcev lešnikov so poleg tega še razdrobljena ponudba, šibka pogodbena moč evro 1,4903 $ -0,03 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. avgusta 2008 valute evro (povprečni tečaj) 13.8. 12.8. ameriški dolar japonski jen 1,4903 162,05 102190 1,4907 163,97 102310 kitajski juan ruski rubel 36,1045 7,4594 36,1540 7,4597 Ual 1 jlVa M UM 1 a britanski funt O/^HCKS bfAna 0,79420 93771 0,78440 9,3889 JVCUJKCI MUllcl norveška krona 7,9960 23,942 8,0120 23,954 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6211 15,6466 237,14 3,2861 1,6215 15,6466 236,47 3,2753 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5916 1 7120 1,5936 1 7048 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3,5463 1,9558 3,5390 IUI 1 IU1 op.1 ICV slovaška krona II1Y*\\/CKI litac 30,337 3,4528 30,343 3,4528 IILUVJM llluj latvijski lats ICKI rpa 0,7036 24127 0,7042 24134 UI G£IIJ J M ICC1I islandska krona ti lira 122,30 1 7583 121,93 1 7609 LUI JIVCI lil o hrvaška kuna 7,2177 7,2065 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4666 2,8043 3,095 3,2181 LIBOR (EUR) 4,4818 4,9581 5,1518 5,3093 LIBOR (CHF) 2,25 2,7458 2,8925 3,1816 EURIBOR (EUR) 4,485 4,965 5,156 5,311 ■ zlato ■ (999,99 %%) za kg _ 17.802,12 € +344,50 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. avgusta 2008 LAHKA GLASBA Sanremski festival 2009 pod vprašajem RIM - Realizacija festivala italijanske popevke v San Remu v letu 2009 je ogrožena. Glavni vzrok je, da radiotelevizija RAI in sanremska občina ne najdeta skupnega jezika pri oblikovanju sporazuma o sodelovanju pri pripravi festivala v naslednjih letih. Aktualni dogovor namreč poteče konec leta. Če dotlej RAI in sanremska občina ne bosta podaljšali dogovora o sodelovanju, je izvedba sanremskega festivala v letu 2009 v nevarnosti. Generalni direktor RAI Claudio Cappon trdi, da predlog, ki ga je pripravila RAI, vsebuje vse potrebne osnove za ponovno lansiranje festivala po negativnih rezultatih letošnje izdaje, medtem ko je protipredlog sanremske občine s predlogom RAI nezdružljiv. V zgodovini festivala, ki je letos potekal od 25. februarja do 1. marca, se je po Capponovih besedah že zgodilo, da so ga organizirali tako rekoč »zadnjo minuto«, a nikoli tako pozno kot tokrat. Želja televizijske mreže je, da bi festival še vedno potekal v t.i. mestu rož, toda predlog občine je za televizijo predrag in po lanskoletni krizi ne omogoča vrnitve šova v vsem svojem blišču. proizvajalcev in pičla učinkovitost organizacij proizvajalcev pri trženju lešnikov, je organizacija Coldiretti zapisala v sporočilu na svoji spletni strani. Zato v Coldirettiju predlagajo vrsto ukrepov, s katerimi bi rešili ta sektor, katerega nasadi so skorajda vedno na obrobnih območjih, kjer ni alternativ za obdelovanje. Med drugim predlagajo vzpostavitev nekakšnega stalnega nadzornega centra za lešnike, ki bi nadziral razmere na trgu in mehanizem za oblikovanje cen. S tem naj bi preprečili kartelne dogovore trgovcev v škodo proizvajalcev, hkrati pa okrepili fitosanitarni nadzor ter nadzor nad kakovostjo na mejah, tako da bi uvoženi lešniki spoštovali enaka merila, kot jih ima Evropska unija. Pri tem v Coldirettiju med drugim še poudarjajo, da se je potrebno zavzeti pri Evropski komisiji, naj se ne sprejme sprememb, za katere je zaprosila Turčija in predvidevajo povečanje največje dovoljene količine aflatoksina v sadežih v lupini, uvoženih v EU. To bi namreč predstavljalo resno tveganje za zdravje potrošnikov. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,51 IMTTIDCI IDDDA lAiVl +0,39 KRKA 1 1 IKA KOPER 92,61 +0,39 -0,81 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 55,49 229,40 -0,02 -2,17 -1 35 TELEKOM SLOVENIJE 536,23 238,25 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 81,12 DELO PRODAJA 28,00 rrm ioTnn -1,15 +6,87 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRADEM7 49,50 81 55 -0,55 ISIRADEM7 MOVA KRE. DAMKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 26,06 +2,54 -1,14 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 79,54 27,99 +0,13 +0,07 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATFŽ 414,28 260 10 +2,01 +1 05 IERME ČAIE7 ŽITO 208,00 +0,10 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 13. avgusta 2008 -1,92 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,212 6,57 1849 -0,07 -1,72 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,52 1 83 -1,13 -6,56 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,73 1 292 -5,23 -0,77 -0 15 EDISON ENEL ENI 6,27 -1,24 FIAT FINMECCANICA 21,37 11,52 18 75 -0,51 -4,39 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,01 -2,79 -2,87 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 23,01 4,398 -0,86 +0,53 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,76 21,02 172 -3,59 -1,64 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,93 -5,39 -1,30 PARMALAT PIREMI e C 9,58 1,82 -2,82 -1,35 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4425 23,4 -0,45 -1,80 +1 66 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,24 8,28 -2,44 TENARIS TERNA 1,154 16,75 -0,09 -1,93 +0 15 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,68 15,96 -1,02 MNIPOL 3,77 1,769 -3,34 +1,20 | sod nafte ■ (159 litrov) ■ 116,22 $ +0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.671,48 1.716,57 -0,09 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 116,35 -0,39 +0,21 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.633,80 1.656,00 +0,17 -0,72 DlrvS, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.236,30 1.444,70 +1,33 +1 21 DCICA 1 J, DCUUIC1U SRX, Beograd BIFX Sarajevo 831,59 3.563,21 +0,56 -0,02 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.758,72 5.338,23 -1,81 -0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.521,00 1.936,04 -1,04 -0,26 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.284,22 1.357,04 6.422,19 5.448,60 5.448,60 -0,42 -0,92 -2,49 -1 55 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.402,97 3.515,45 -2,56 -2,30 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.448,3 3.454,75 +0,12 -2,39 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.023,05 3.344,53 21.293,32 2.446,30 15.093,12 -2,11 +0,00 -1,61 -0,44 -1,88 4 Četrtek, 14. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / PROMET - Predsednik Dežele sprejel dolžnost izrednega komisarja Tondo zahteva jasna pooblastila za avtocesto Trst-Benetke Glavno pozornost bo komisar namenil varnosti in načrtu za gradnjo tretjega avtocestnega pasu TRST - Renzo Tondo je sprejel imenovanja za izrednega komisarja za avtocesto Trst-Benetke. Predsednik Furlanije-Julijske krajine pa hoče za to funkcijo jasna in polna pooblastila ter obenem zavrača možnost tretjega namestnika, ki bi ga imenovala rimska vlada. Za Tondo in za predsednika Veneta Giancarla Galana zadostujeta dva »podkomisarja«, ki ju imenujeta vladi obeh dežel, na ozemlju katerih teče avtocesta. Predsednika se bojita, da bi vladni pooblaščenec tako ali drugače pogojeval, če že ne zaviral dejavnost izrednega komisarja. Vlada je Tonda za izrednega komisarja imenovala v torek zvečer. V odloku o imenovanju, ki so ga poslali deželnima upravama FJK in Veneto, pa je vrsto nedorečenosti in nejasnosti. Nanašajo se na zadolženosti treh Tondovih namestnikov in na pooblastila izrednega komisarja. Galan je vladni odlok ta- koj negativno ocenil, Tondo pa si je vzel nekaj časa za razmislek. Po sestanku z deželnima odbornikoma Vannijem Lenno in Riccardom Ric-cardijem je včeraj popoldne v pi- smu načelniku državne civilne zaščite Guidu Bertolasu tudi on izrazil pomisleke nad vladnim dekretom in postavil pogoje za sprejetje komisarske funkcije. Nobenih po- SLOVENIJA - Seminar za učitelje slovenščine v Kanadi in ZDA Izseljenci s strokovno pomočjo pri poučevanju slovenščine LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo je ugodilo pobudi izseljencev v Kanadi, da jih učitelj slovenščine iz Slovenije vse leto spremlja pri poučevanju, je na novinarski konferenci ob zaključku seminarja za učitelje slovenščine v Kanadi in ZDA povedala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) Alenka Šverc. Letošnjega izobraževanja se je udeležilo 12 učiteljev iz ZDA, Kanade in Evrope. "V oktobru odhaja učiteljica iz Slovenije v Kanado, kjer bo s svojimi strokovnimi nasveti, pripravo novih gradiv in motivacijo pomagala tamkajšnjim učiteljem pri poučevanju slovenščine," je pojasnila Šverčeva. Posebnost desetdnevnega seminarja je bila po besedah državne sekretarke udeležba na hospitacijah poletne šole za slovenščino, kjer so si udeleženci nabirali izkušnje pri poučevanju slovenščine kot drugega tujega jezika, ki bodo bistveno pripomogle k dvigu ravni šolanja v izseljenstvu. Zorko Pelikan Državni sekretar na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je prepričan, da prihaja do kakovostnih sprememb pri izobraževanju učiteljev slovenščine, saj bo učiteljica, ki oktobra odhaja v Kanado, pripomogla k boljšemu poučevanju na kraju samem. Obenem je izrazil navdušenje nad tem, da se v Edmontonu v Kanadi letos začenja pouk slovenščine. Pelikan je izpostavil, da so se seminarja udeležili tudi učiteljice iz Hrvaške, Švice, Šved- ske ter z Dunaja. Opazil pa je, da je letos iz ZDA manj udeležencev, zato razmišlja o tem, da bi vsaki dve leti seminar pripravili nekje v Severni Ameriki. Po njegovem prepričanju bi bilo to dobro predvsem zato, da bi bili vsi učitelji deležni možnosti tega usposabljanja. Poudaril je še, da so na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu 8. avgusta predstavili nov portal www.slovenci.si, ki je namenjen Slovencem po svetu in kjer si bodo uporabniki lahko izmenjevali mnenja ter pridobivali informacije. Portal povezuje vladne ustanove in štiri nevladne organizacije, ki se v Sloveniji ukvarjajo z vprašanjem Slovencev po svetu. Glavni razlog za uvedbo portala je po besedah Pelikana slaba informiranost izseljencev o tem, kaj se za rojake na tujem dogaja v Sloveniji. V kratkem bodo na portalu na voljo tudi informacije o delovanju izseljenskih društev. (STA) Na avtocesti Trst-Benetke so potrebni radikalni ukrepi za varnost in za omejitev prometa tovornjakov, za kar bo odslej naprej skrbel Renzo Tondo kroma gojevanj iz Rima in jasna pooblastila, je napisal Tondo. Na vrh svojih zahtev je predsednik deželnega odbora postavil možnost, da lahko izredni komisar v posebnih primerih zapre avtocesto. Trenutno to lahko naredi le pre-fekt po posvetovanju z družbo Au-tovie Venete, kar ustvarja težave in dejansko onemogoča hitro ukrepanje. Na osnovi sedanje zakonodaje je težko urejati oziroma zmanjšati tovorni promet. Tudi pri tem Ton-do zahteva jasna pooblastila, ki jih vladni ukrep omenja precej megleno in nedorečeno. Rimski dekret je precej jasen kar zadeva komisarjeva pooblastila za gradnjo tretjega avtocestnega pasu po zgledu avtoceste Benetke-Milan in delu trase na relaciji Pa-dova-Bologna. Za tretji pas med Trstom in Benetkami so odgovorni izgubili že veliko časa, za kar je kriv tudi zelo zapleten izvršilni postopek, ki naj bi ga izredni komisar sedaj močno poenostavil. Dela za tretji pas, ki so se začela le pri Mestrah, naj bi s komisarjem trajala sedem let, dve leti manj kot po postopku, ki ga določa normalna zakonodaja. Družba Autovie Venete je medtem včeraj posredovala občilom dodatne videoposnetke o kamionu, ki je prejšnji petek povzročil strahovito prometno nesrečo v kraju Cessalto pri Trevisu in v kateri je umrlo sedem ljudi. Iz novih posnetkov izhaja, da se je tovornjak, ki ga je vozil poljski šofer, pred usodnim trkom (takrat naj bi vozil okoli 80 TRBIŽ - Od danes do nedelje na glavnem trgu in bližnjih ulicah Alpenfest ali praznik treh dežel Bogata kulinarična ponudba, degustacije, kuharska šola - Stojnice z obrtniškimi izdelki in proizvodi - Vsak večer ples TRBIŽ - Stojnice s tipičnimi proizvodi in hrano, trgovine s podaljšanim delovnim urnikom, koncerti, izleti s kočijo. Trbiški trg in bližnja Ulica Roma bosta od danes do nedelje gostila Alpenfest. Prireditelji so si praznik zamislili kot praznik prijateljstva med tremi deželami s tro-meje: Furlanije, Koroške in Slovenije. Zato bo tudi spored zaobjemal nastopajoče iz vseh treh dežel, v prvi vrsti glasbene ansamble, ki bodo od 21. ure dalje po-živeli trbiške večere. Tudi gastronomska ponudba bo »mednarodna« in bo zaobjemala tako furlanski frico in cjarsonse kot kranjske klobase, tako gobe, divjačino, če-vapčiče, hrenovke kot tradicionalne slaščice. Od 18.30 dalje so vsak dan predvidene tudi degustacije vin, kuharska šola (v nedeljo bo na primer mogoče slediti pripravi štrudla), loterija in seveda ples. V prihodnjih dneh bo Alpenfest skratka ponudil Trbižankam in Trbiža-nom, predvsem pa turistom, ki se v dneh okrog velikega šmarna radi hladijo v Kanalski dolini, nekaj razvedrila in kulinaričnih užitkov. Trbiž bo od danes do nedelje prizorišče vrste zanimivih dogodkov, ki bodo domačinom in turistom prinesli razvedrilo in tudi najrazličnejše kulinarične užitke kilometrov na uro) normalno vključil v avtocestni promet. Preiskovalci se vse bolj nagibajo k ugotovitvi, da je nesrečo povzročila šoferjeva slabost. Begunce bodo »razselili« po celotnem ozemlju FJK TRST - 116 beguncev, ki so se 4. julija izkrcali v Lampedusi in so trenutno nastanjeni v begunskem centru Efa Getur v Avianu, bodo v majhnih skupinah do konca meseca »raz-selili« po celotnem ozemlju Furlani-je-Julijske krajine. Odločitev so sprejeli v čeraj na srečanju v Trstu med deželno odbornico za varnost Federico Seganti in predstavniki prefektur, krajevnih uprav in Caritasa. Tako so se dogovorili, da bodo 25 beguncev sprejeli v Gorici, 15 v Vidmu, po deset pa v Pordenonu in Trstu. Preostalih 56 beguncev bodo namestili v tržaški, videmski in pordenon-ski pokrajini v skladu z dogovori, ki jih bodo prefekture podpisale s krajevnimi organizacijami Caritasa. SCT toži Ceramicoat LJUBLJANA - Družba SCT je zaradi dogodkov v zvezi z odpadanjem protipožarne zaščite v stari galeriji predora Šentvid začela tožbeni postopek zoper angleško družbo Cera-micoat, so včeraj sporočili iz SCT. Ce-ramicoat je kot podizvajalec SCT izvedel nanos spornega protipožarnega ometa. Kot pravijo v SCT, so že 11. julija pred pristojnim sodiščem v Ljubljani začeli postopek za zavarovanje dokazov, ki ga je sodišče odobrilo in imenovalo sodnega izvedenca gradbene stroke, ki ugotavlja vzroke za odpadanje protipožarne zaščite s stari galeriji šentviškega predora. Danes v Famljah predstavitev knjige o Vremski dolini FAMLJE- Danes ob 20. uri bodo v športnem centru v Famljah pri Divači predstavili knjigo Vremska dolina med Krasom in Brkini avtorice Kle-lije Potokar iz Kačič. Z avtorico, ki je pred tremi leti izdala knjigo Kačiče na Krasu, se bo pogovarjala Katja Muren. Kulturni večer, ki ga organizirata Občina Divača in Krajevna skupnost Vreme, bodo popestrili Mešani pevski zbor Divača, pianista Igor Dekle-va in Matej Gabrič ter operni pevec Denis Premrl. Najnovejše delo Klelije Potokar Vrem-ska dolina med Krasom in Brkini, za katerega je spremno besedo napisal dr. Janez Stanovnik, je izdala Občina Divača, uredil pa ga je mag. France Baraga, lektor pa je prof. Nejc Rožman Ivančič. Knjiga, ki obsega več kot 600 strani, je bogata s fotografijami in dokumentarnim gradivom. Avtorica je zbirala gradivo več kot pet let. (O.K.) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PETKOVO NOČNO NEURJE - Prvi obračun v tržaški občini Na občinskih nepremičninah približno 500 tisoč evrov škode Občina bo od prihodnjega ponedeljka do 1. septembra zbirala prijave oškodovanih občanov Na sedežu tržaškega občinskega odbora so včeraj podali prvi obračun posledic hudega neurja, ki je v noči med petkom in soboto zajelo obmorski pas Furlanije-Julijske krajine. Odbornik za civilno zaščito Claudio Giacomelli je pojasnil, da je Trst daleč največja izmed 18 prizadetih občin v deželi, zato je tudi ocenjevanje škode nekoliko bolj počasno. Prvi podatki kažejo, da je tornado prizadejal občinskim nepremičninam 500 tisoč evrov škode. Zračni vrtinec je delno poškodoval strehe županstva, bivše ribarnice na nabrežju, muzeja Sartorio, palač Gopčevič in Civrani ter grada pri Sv. Justu. »Poleg tega bo treba nekatere druge zgradbe - palači Carciotti in Costanzi, muzej Revoltella in Morski muzej - obvarovati,« je dodal Giacomelli. V Miramarskem gradu in parku znaša škoda približno 80 tisoč evrov, do do-kajšnjega razdejanja pa je prišlo v pristanišču, pa čeprav bi lahko bila škoda še večja. Luška kapitanija je poročala o številnih poškodovanih plovilih in mostovih v marini S. Giusto (škoda naj bi presegala 500 tisoč evrov), medtem ko je na 7. pomolu popustilo 12 privezovalnih verig. Za Pomorsko postajo je razbitje pontona okrnilo dela za povečanje pomola, kot poročamo posebej. »Najbolj pomembno je, da so Občino Trst vključili v prizadeto območje, kar pomeni, da bodo javna sredstva krila del škode,« je dejal Giacomelli. Sredstva za posledice naravne katastrofe, kot znano, ne bodo krila škode na plovilih in vozilih. Prioritete, ki so jih določili na torkovem sestanku na deželnem sedežu civilne zaščite v Palmanovi, so po vrsti nepremičnine in infrastrukture krajevnih uprav, nepremičnine drugih javnih uprav, nepremičnine podjetij in nepremičnine zasebnikov. Od ponedeljka do 1. septembra bo tržaška občinska uprava zbirala prijave oškodovanih občanov: ustrezni obrazci bodo na spletni strani www.retecivica.trieste.it, v sobi št. 94, na 2. nadstropju občinske palače na Velikem trgu (urnik: od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi med 14. in 16. uro) in v občinskem uradu za stike z javnostjo (Ul. Procureria 2/A). Koordinator občinske civilne zaščite Bruno Tribuson je opisal delo svoje ekipe, ki je bila v teh dneh dejavna v Grade-žu. »Naš prvi poseg naj bi v petek ponoči zadeval cesto pred štivansko papirnico, ka- Neurje prizadelo pomol Neurje je Pomorski postaji prizaneslo, do škode pa je prišlo za postajo, na koncu Pomola Bersaglieri, kjer podaljšujejo pomol. Pred tednom dni so pri podjetju Trieste Terminal Passeggeri napovedali, da bodo potencirani pomol odprli 22. septembra, ob pristanku ladje za križarjenje MSC Opera. V petek ponoči pa se je poškodoval ponton, zaradi česar bo odprtje preloženo na oktober (bržkone na drugo polovico meseca). Med nevihto so se v morju ob pomolu upognili in zlomili podstavki pontona, ki se je nagnil na eno stran. Podstavki so ponton prebili na dveh točkah in izginili v morju, ponton pa je že tonil. Delavci so ga v soboto zjutraj pravočasno rešili in omejili škodo. Popravljajo ga v pristanišču, škoda znaša okrog 50 tisoč evrov. Požar pri Ospu Tržaški gasilci so včeraj ob 16. uri dospeli do bivšega mejnega prehoda Osp, kjer je gorelo grmovje. Pred tem so obvestili koprske gasilce, ki pa so bili s požarom seznanjeni, saj so ga že ukrotili. Italijanski gasilci so torej napolnili z vodo cisterne slovenskih kolegov in se vrnili v Trst. Posledice neurja na tržaškem nabrežju (desno) in na Drevoredu Gessi (spodaj), kjer so drevesa hudo poškodovala dva avtomobila kroma mor je padlo več dreves. Slednja so kmalu odstranili gasilci, nas pa so takoj preusmerili v Gradež, kjer smo sodelovali pri odstranjevanju dreves in vejevja,« je pripovedoval Tribuson. V letoviščarski kraj se je tržaška štiričlanska ekipa odpravila tri dni zapored: na razpolago je bilo sicer več prostovoljcev, a solidarnostni odziv je bil v celi deželi tako velik, da večje število ljudi ni bilo potrebno0. Župan Roberto Dipiazza je potrdil, da je bila škoda v Gradežu, Lignanu in De-vinu-Nabrežini mnogo večja. »Prav zaradi tega se prvega sestanka v Palmanovi nismo udeležili: prednost smo dali huje prizadetim občinam. Obtožbe na naš račun, češ da se za posledice neurja ne zanimamo, zavračam,« je bil odločen župan, ki je tako odgovoril na kritike v tržaškem italijanskem dnevniku. Tako kot deželni direktor civilne zaščite Guglielmo Berlasso in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret pa se je Dipiazza zavzel za racionalno ravnanje z drevesi: »Ob vsakem obnovitvenem posegu mi kdo očita, da rad odstranjujem zelenje. Zdaj smo videli, da so lahko stara in visoka drevesa brez primernega nadzorovanja in občasnega odstranjevanja sila nevarna,« se je izkašljal. (af) 5 Petek, 15. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik MNENJA, RUBRIKE / PRETOVOR KAVE Pobude za upoštevanje italijanskih pristanišč Potem ko je Evropska federacija za kavo izbrala Barcelono za pristanišče newyorške borze za predajo kave vrste arabica, se je tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato odločil za poseg pri italijanski vladi, ki mora po njegovem mnenju ukrepati za zaščito interesov italijanskih pristanišč na področju trgovine s kavo. Rosato je v sporočilu za javnost izrazil prepričanje, da ima italijanska vlada možnost in dolžnost opraviti potrebne korake pri pristojnih forumih, predvsem v okviru Evropske unije. Rosato opozarja, da se italijanska pristanišča izkušeno in profesionalno ukvarjajo s pretovorom večjih količin kave, kot to delajo španska pristanišča, pri čemer delajo vedno na kompetitiven način, kar prinaša neposredno korist italijanski industriji kave. Zato je jasno, da pristanišč, kot so Trst, pa tudi Genova in Savona, ki trenutno še vedno čakajo na pridobitev potrebnih potrdil, ni mogoče izključiti iz te trgovine. Po poletnem premoru, ko se bo v italijanskem parlamentu obnovila dejavnost, bo tržaški poslanec DS s tem problemom seznanil ministra za zunanje in evropske zadeve. V večernih urah pa je predsednik združenja Associazione Caffe Trieste Vinko Sandalj napovedal skupno sodelovanje pristaniških operaterjev iz Trsta, Genove in Savone za to, da dosežejo status pristanišč newyorške borze za predajo kave arabica. Sandalj je opozoril, da je Trst po Antwerp-nu drugo evropsko pristanišče glede pretovora kave vrste robusta, glede katere je tudi pristanišče za predajo londonske in newyorške borze. Tržaško pristanišče beleži pretovor 150.000 ton kave letno, območje skladiščenja kave pa zaobjema kakih sto tisoč kvadratnih metrov. Glede pretovora kave vrste arabica pa je trenutno prvo pristanišče v Italiji Savona, ki je rahlo prehitela Trst. MILJE - Župan Nesladek odgovarja na ostre obtožbe desne sredine »Opozicija grobo laže« »Eno so kritike, drugo pa obtožbe, ki nimajo nobene resne osnove« - Letak podpirajo vse opozicijske stranke »Eno so kritike, ki so vedno dobrodošle, drugo pa so laži, ki imajo namen blatiti občinsko upravo.« Miljski župan Nerio Nesladek je zelo jezen nad letakom, ki ga desnosredinska opozicija v teh dneh deli Miljčanom. Letak je prava obtožnica na račun Nesladka in levosredinske koalicije, ki vodi Milje. Nesladek je na včerajšnji novinarski konferenci zavrnil vse očitke in obtožbe. »Opozicija nas obtožuje, da je Občina povišala izdatke za osebje, kar ni res. To ne pravim samo jaz, temveč Računsko sodišče,« je poudaril župan. Tudi obtožba o neupravičenih zamudah za odprtje športnega objekta v Žavljah je po njegovem brezpredmetna, saj bodo igrišče uradno odprli v prihodnjih dneh. Nesladek je ponosen, da je občinska uprava v zadnjem letu povišala denarne prispevke domačim športnim in drugim društvom ter organizacijam. »To pomeni, da se v naši občini marsikaj dogaja,« je dejal Nesladek. Zavrnil je tudi očitek, da je levosredinska koalicija v krizi in sprta med sabo. Sporni letak so podpisale vse miljske opozicijske stranke, torej Forza Italia, Nacionalno zavezništvo in gibanje Insieme per Muggia. Pobudo podpira tudi Severna liga, ki ni zastopana v milj-skem občinskem svetu. Miljski župan Nerio Nesladek očita desni sredini, da blati občinsko upravo kroma 6 Četrtek, 14. avgusta 2008 TRST / MUZEJI ZVEČER - Ob torkih in sredah v muzeju Sartorio Tudi letos se Tržačani Vt V I I v • • v množično udeležujejo večerov Rdeča nit letošnje, petnajste izvedbe je grška kultura v vseh njenih niansah Tudi tretje srečanje iz niza osmih, ki sestavljajo letošnji repertoar priljubljene poletne prireditve Muzeji zvečer (Musei di sera), je privabilo lepo število obiskovalcev, ki so lahko uživali v idiličnem okolju vile Sartorio. Kot znano, je rdeča nit petnajste izvedbe omenjene prireditve grška kultura v vseh njenih niansah, torkov večer pa je ponudil potovanje v svet senčnega gledališča, ki ga je za to priložnost pri- pravil Athos Danellis, mojster gledališke zvrsti, ki je v grškem svetu zelo razširjena in priljubljena. Osrednja tema tega gledališkega žanra so običajno odnosi med Grčijo in Turčijo v času otomanske prevlade, še bolj zanimivo pa vse skupaj naredi glasbena spremljava, ki odlično ponazori obe kulturi. Torkova gledališka predstava s sencami L'albero incantato je govori- Obiskovalci še pred odprtjem čakajo pred muzejem Sartorio, na zgornji sliki pa prizor s torkove predstave v parku kroma la o duhu velikega drevesa, ki se prebuja vsakih sto let in takrat s svojo skrivno močjo povzroča izginotje prebivalcev. Osrednji junaki igre so bili Karagkiozis, Barbayiorgos, Hatziava-tis in Velingkekas, s svojo zbodljivo ironijo pa so oživeli navade in načela ljudi, ki so živeli pred več sto leti. Predstava s svetlobo in temo je potekala v grškem jeziku, tako da je večina občinstva ni mogla razumeti, a opaziti je bilo kar lepo množico ljudi, ki so predstavo v celoti razumeli. Šlo je bržkone za Tržačane grškega rodu, ki jih v Trstu sploh ni malo, letošnja izvedba prireditve Muzeji zvečer pa predstavlja pravi festival grške kulture, ki prav gotovo privablja tudi grško govoreče Tržačane, ki bodo do konca omenjene prireditve lahko spoznali žanrsko razgiban repertoar. Živahno poletno dogajanje pa se ni čutilo le v parku vile Sartorio, temveč tudi v njenih notranjih prostorih, kjer so potekali tematsko vodeni ogledi po tamkajšnji muzejski zbirki. Zelo številni obiskovalci so denimo prisluhnili družinski kuharici Armidi, ki jo je odlično uprizorila vsestranska tržaška umetnica Ornella Serafini. Kulinarične skrivnosti družine Sartorio so z zanimivim pristopom našle svoje mesto v pristni in z značilnim ljudskim humorjem prepleteni interpretaciji, ki je dopuščala tudi hudomušno interakcijo z občinstvom. Nastop Serafinijeve je bil tudi dramaturško aranžiran, saj nas je »kuharica« z narečnim pripovedovanjem in lično kuharsko uniformo prepričljivo popeljala v prva leta druge polovice 19. stoletja, ko je družina Sartorio v svoji hiši gostila številne ugledne plemiške družine z vseh koncev Evrope. Iz pripovedovanja je bilo mogoče spoznati številne sestavine, ki so jedi družinske kuharice naredile tako samosvoje in edinstvene, da se je marsikateri gost zelo rad vračal v to tržaško palačo, razbrati pa je bilo mogoče tudi šege, mišljenja in odzivanja na tedanje vsakodnevne dogodke. Poleg kuhinje so si obiskovalci lahko ogledali tudi podzemne in sta-novansjke prostore vile, precejšnje zanimanje je vladalo za ogled platen in risb znamenitega beneškega umetnika Tiepola, pozornost je pritegnila tudi likovna zbirka tržaškega umetnika Artura Fittkeja, veliko obiskovalcev pa se je odločilo tudi za obisk gipsoteke. Ob koncu lahko le še ocenimo, da je bilo torkovo srečanje dovolj kulturno in vseskozi zelo zabavno, kar je vsekakor dobra popotnica za naslednjo uprizoritev, ki bo na sporedu v torek, 19. avgusta, ko bodo obiskovalci med drugim lahko prisluhnili koncertu zbora, ki se predstavlja pod imenom Coro Greco Bizantino. Glasbeni del večera se bo začel ob 21. uri, vodeni ogledi po muzejski zbirki pa že ob 20.30. (sč) V TEH DNEH Znanost, slike in umetnine Tisti, ki bi radi bližajoče praznične dni izkoristili za obisk muzeja ali razstave, imajo na voljo kar nekaj zanimivih dogodkov. Nekateri muzeji bodo na primer odprti tudi na jutrišnji praznični dan: tako bo muzej Revoltella odprt od 9. do 14. ure, mestni akvarij pa ves dan (od 9. do 19. ure). Po osvežilnem kopanju v Barkovljah ali Grljanu pa se bo morda marsikomu prilegel obisk znanstvenega imaginarija Science Center v Grljanu. Slednji bo v petek, soboto in nedeljo odprt od 15. do 20. ure; obiskovalci imajo na voljo običajne multimedijske postojanke, na katerih lahko »vidijo« svoj glas, fotografirajo lastno senco, ali vstopijo v milni mehurček. V grljanskih prostorih pa je trenutno na ogled tudi razstava »De Revolutionibus«, ki dokumentira pesto let izumov in idej, ki so zaznamovali človeštvo: od Kopernika do Marilyn Monroe ... Ljubitelji umetnosti bodo prišli na svoj račun v soboto, ko bodo odprli dve novi razstavi. V miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Card bodo ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Andreja Perka. Slovenski fotograf se bo predstavil z izborom črno-belih fotografij, ki mu je dal naslov Rac-conti e memorie (Pripovedi in spomini). Gre za fotografije, s katerimi je Perko dokumentiral posledice grozljivih dogodkov, ki so zaznamovali slovensko preteklost, a tudi moč spomina. Razstavo je uredil Adriano Perini (PhotoImago), na ogled pa bo do 26. avgusta. V rastlinjakih vile Revoltella (Ul. Marchesetti 37) bodo prav tako v soboto (ob 18. uri) odprli žensko kolektivno razstavo. Občinstvu, ki bo do 26. avgusta obiskalo sugestivne rastlinjake (vsak dan med 16. in 19. uro), se bodo predstavile slikarke Gioconda Amadei, Nina Antcheva, M. Fabia Baldassi, Alice Banco, Nadia Ben-cic, Rossella Bianchi, Emanuela Campani, Serena Cecchini, Egle Ciacchi, Marina Fasano, Rossella Gallichio, Gabriella Giourovich, Samanta Grego, Eleonora Ma-rangi, Chiara Pelillo, Susanna Pelos in Michela Scagnetti. ZAHODNI KRAS - Od ponedeljka dalje zaradi zamenjave ropotajočih pokrovov kanalizacije Cesta skozi Prosek dva tedna zaprta Zaprt bo odsek od križišča pri Kržadi do spomenika padlim v NOB - Avtobusni promet preusmerjen na obvoz skozi Devinščino V ponedeljek bodo zaprli za promet cesto, ki pelje skozi Prosek, in sicer odsek od križišča pri Kržadi do spomenika padlim v NOB. Cesta bo zaprta predvidoma dva tedna, da bi delavcem omogočili zamenjavo pokrovov kanalizacije in plinskega omrežja, ki so od namestitve po postavitvi plinskih cevi novembra 2005 neznosno ropotali, ko so vozila zavozila nanje. Novico o zaprtju ceste so tržaški občinski uradi sporočili predsedniku za-hodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu. Domačini so se začeli že pred slabimi tremi leti pritoževati nad slabo nameščenimi pokrovi kanalizacije. Ropo-tanje je bilo neznosno in jim je ponoči jemalo spanec. Tudi rajonski svet je večkrat razpravljal o pokrovih. Rupel je že 30. januarja 2006, dva mesta po namestitvi pokrovov, obvestil občino o nevšečnosti in zahteval naj poseže. Decembra lani je sledil drugi poseg, aprila letos tretji. 13. maja je poslal Rupel na občino novo sporočilo, dva tedna kasneje pa je obvestil občinske oblasti, da se je ob nekaterih pokrovih cestišče ugreznilo za nekaj centimetrov, kar predstavlja nevarnost predvsem za kolesarje in motocikliste. Konec maja si je 52 velikih in manjših spornih pokrovov ogledala delegacija kar osmih občinskih tehnikov. Sprevideli so, da je treba nekaj vendarle postoriti, in to korenito. Pred dvema tednoma so si odsek ceste in pokrove ogledali tudi izvedenci podjetja AcegasAps ter planirali poseg. Ta je zahteven, saj bo treba odstraniti in zamenjati vse ropotajoče pokrove. Te dni so delavci podjetja že namestili na Proseku smerokaze za obvoz ob zaprtju ceste od Kržade do spomenika padlim v NOB. Vozila iz smeri Križ namenjena proti Trstu bodo morala pri spomeniku zaviti desno; vozila iz smeri Opčine namenjena proti Križu bodo morala zapeljati na Devinščino. Na De-vinščino bodo preusmerili tudi avtobusni promet, podobno kot so storili pred tremi leti ob nameščanju plinskega omrežja. M.K. Julij 2006: komaj asfaltirana cesta skozi Prosek. V ponedeljek jo bodo spet razkopali za zamenjavo ropotajočih pokrovov kanalizacije kroma / TRST Četrtek, 14. avgusta 2008 7 NABREŽINA - Sinoči na vaškem trgu prve pobude ob prazniku sv. Roka Za začetek odprtje kioskov in vrste umetniških razstav Poleg občinske uprave in domačih društev sodelujeta še občini Komen in Ilirska Bistrica ' I ^ V Nabrežini so se sinoči z odprtjem ■ " '■ kioskov na vaškem trgu in vrste razstav v domačih kulturnih hramih začele pobude ob letošnjem prazniku župnijskega zavetnika sv. Roka v organizaciji devinsko-nabrežinske občinske uprave in domačih društev (SKD Igo Gruden in SK Devin), nabrežinske župnije ter občin Komen in Ilirska Bistrica iz Slovenije in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Dežele Furla-nije-Julijske krajine, tržaške Trgovinske zbornice in Zadružne kraške banke. Pobudniki so poskrbeli za res pester niz prireditev, ki bodo potekale do nedelje, ko bo obhajanje godu vaškega zavetnika doživelo višek z mašo in procesijo. Spored včerajšnjega dne je obsegal, poleg uvodnega odprtja, še odprtje štirih razstav: v Kam-narski hiši Iga Grudna razstave Miniature, v dvorani SKD Igo Gruden razstave dvanajstih umetnikov z obeh strani meje z naslovom Kreativna prepletanja in razstave starih fotografij Ilirske Bistrice, v župnijski dvorani razstave Škedenjskega etnografskega muzeja, v Kavarni Gruden pa razstave Ani Tretjak z naslovom Kreativna energija. Program včerajšnjega dne je vseboval tudi večerno predstavo Vdova Rošlinka in koncert dua Veselko v priredbi Občine Komen, danes pa so na sporedu nastopi folklornih in glasbenih skupin z območja Občine Ilirska Bistrica in srečolov v organizacij SK Devin. Sinočnji večer pa je bil kulturno obarvan tudi na Repentabru, kjer so se z odprtjem razstave Silve Bogatez in Lau-re Stor začela praznovanja ob letošnjem velikem šmarnu. Začetek praznovanj ob godu sv. Roka je v Nabrežini zaznamovalo odprtje številnih razstav kroma GLASBA - MePZ Slovenec-Slavec na festivalu I Castelli Incantati S slovensko zastavo Pevci iz Boršta in Ricmanj so Mešani pevski zbor Slovenec - Slavec, ki ga že osemnajst let vodi Danijel Grbec in ki združuje pevke in pevce iz Boršta, Ricmanj in nekaterih drugih okoliških vasi, je sklenil svojo letošnjo pevsko sezono z udeležbo na mednarodnem festivalu ljudskega petja I Castelli Incantati, ki se je odvijal od 3. do 6. julija v okolici Rima. Prireditev, ki je bila letos drugič na vrsti, je potekala pod pokroviteljstvom občinskih uprav krajev Fras-cati, Arriccia, Genzano di Roma, Castel Gandolfo in Nemi. Odpotovali smo z avtobusom iz Boršta 3. julija zgodaj zjutraj in popoldne prispeli v kraj Albano Laziale v bližini Castel Gandolfa, kjer smo se namestili v hotelu Miralago. Po večerji smo se odpravili v priljubljeno mestece Fras-cati, kjer je bila na vrsti slovesna otvoritev Festivala s predstavitvijo vseh nastopajočih zborov iz raznih držav Evrope. Vsaka od nastopajočih skupin je dobila tudi zastavo svoje narodnosti in mi smo, kot predstavniki slovenske manjšine v Italiji, dobili slovensko zastavo. Petek zjutraj smo izrabili za izlet po bližnjih gričih, popoldne pa smo se odpravili v kraj Genzano di Roma, kjer je bil sugestiven in zelo pisan mimohod vseh nastopajočih skupin. Pevci iz Španije, Grčije, Estonije in Romunije so bili oblečeni v narodne noše, mi pa smo se tudi izkazali z našo tržaško nošo. Na koncu sprevoda, med katerim je vsak zbor pel priložnostne pesmi, smo se vsi zbrali na glavnem trgu, kjer smo po po- od 3. do 6. julija nastopali po krajih v okolici Rima zdravih krajevnega župana in organizatorjev skupno zapeli Ave Mario, ki jo je Charles Gounod komponiral prav ob jezeru Nemi in je zato postala prava himna tega kraja. Po napornem popoldnevu smo se vrnili v hotel in se pripravili za nastop, ki smo ga zvečer imeli v palači Chigi v bližnjem mestecu Arriccia. Tu so poleg nas nastopili še zbor baskovske manjšine Ai-zaga iz Pamplone v Španiji ter italijanski skupini Coro Polifonico Selgargius iz Sardinije in Coro Upter iz Rima. Mepz Slovenec - Slavec se je predstavil najprej z venčkom tržaških narodnih Milana Per-tota, sledila je Marinaresca in nato še II. suita slovenskih narodnih v priredbi Jakoba Ježa in Kumarjeva suita Pesmi od ljubezni in kafeta. Občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo našemu izvajanju, nas je na koncu nagradilo s toplim aplavzom. V soboto zjutraj smo šli v Vatikan, tu si ogledali baziliko in kupolo sv. Petra, popoldne pa nas je čakal drugi nastop v parku vile Torlonia v Frascatiju. Tu sta se poleg nas predstavila še zbora Agapi iz Tesalonije v Grčiji in Female Choir of Estonian Choral Conductors (zbor učiteljev glasbe) iz Estonije. Po nastopu smo se vrnili v Albano Lazia-le, po večerji pa zopet na glavni trg v Ar-riccio, kjer smo prisostvovali zaključnemu koncertu in nastopu folklorne skupine U rembombu iz Nemija. V nedeljo zjutraj je bila v Castel Gandolfu slovesnost ob podelitvi pri- znanj in daril vsem nastopajočim skupinam. Tu smo si ogledali še središče mesteca in mnogi so izrabili priliko, da so prisostovali papeževemu blagoslovu. S tem se je naše gostovanje v okolici Rima tudi končalo. Stopili smo zopet na avtobus, ki nas je v prijetnem vzdušju srečno pripeljal zopet v Boršt. Izlet se je tako lepo končal in vsi udeleženci so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje sklenili sezono z udeležbo na kakem pevskem festivalu (lani smo bili namreč v Budimpešti), kjer se lahko primerjaš in tudi spoznaš z drugimi skupinami in dobiš pri tem veliko novega elana za vztrajnost pri zborovski dejavnosti. Pri tem pa bi izrabili priliko, da se prisrčno zahvalimo ZSKD iz Trsta in Zadružni kraški Banki, ki sta nam tudi letos priskočili na pomoč z denarnim prispevkom. Po pestri sezoni, v kateri smo poleg tradicionalnih nastopov v Borštu, Ri-cmanjih in na reviji Primorska poje, sodelovali še na proslavah ob 30-letnici Mepz Jadran iz Milj in 40-letnici KD F.Venturini od Domja, na zborovskem srečanju v Orehovljah in snemali tudi svojo prvo zgoščenko, se pevci odpravljamo na zaslužene počitnice. Ponovno bomo začeli jeseni, upamo v večjem številu, zato tudi vabimo vse, ki ljubijo pesem in družbo, naj se nam pridružijo, kajti v novi sezoni je že na obzorju gostovanje pri slovenski manjšini v Splitu. P.E. Včeraj danes [12 Lekarne Od ponedeljka, 11. avgusta, do sobote, 16. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. V petek, 15. avgusta 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje _ Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040-212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti Danes, ČETRTEK, 14. avgusta 2008 MAKS Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.10 - Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 2.03. Jutri, PETEK, 15. avgusta 2008 VELIKI ŠMAREN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1011,8 mb raste, veter 7 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Po JEZERSKI PLANINSKI POTI v soboto 16., in nedeljo 17. avgusta. Vzponi na Virnikov Grintovec (1654 m), Kozji vrh (1628 m), Veliki vrh (1696 m), Goli vrh (1787 m), Vratca in Veliko Babo. Tura je kondicijsko zahtevna. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih danes, 14. avgusta, ob 18.30. Vodi Simon Gorjup. SPDT NA PLANINO PRI JEZERU (1453M) SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta 2008 avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah, od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine. Od tu se bodo povzpeli, preko planine Vogar, na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Za tiste, ki ne bi zmogli tri ure hoje je poskrbljen prevoz z društvenim kombi-jem do Planine Blato, od koder je le tričetrt ure hoje po zložni poti do Planine pri Jezeru. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. (M.P.) ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo »Beljak in grad Landskron« v petek, 19. Septembra 2008. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 -Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040201389. 14.8.2001 14.8.2008 Ob sedmi obletnici smrti Manči Švab se je rad spominja nečak Igor Trst, 14. avgusta 2008 8 Četrtek, 14. avgusta 2008 TRST / ■Vsr v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Morja s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ljubjazni j'nu ruagou.. Režija: Mario Uršič Igrajo: Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo Ponovitve: vsak dan do 17. avgusta ob 21.00 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" Ai Čestitke Draga LOREDANA! Družina okrog tebe se danes bo zbrala, da boš skupaj z nami svoj 60. rojstni dan praznovala. Vedno premoreš veliko energije, opraviš ti sama kar zmogli bi trije. Za nas vseh ljubeče skrbiš, vnukom svojo razigranost deliš. Hvala za tvojo ljubezen dragoceno, hvala za občutek, da smo skupaj vsi eno. Iskrene čestitke mož Edvin, Alenka, Tamara in Erik z družinami. Draga Nona LOREDANA, danes pri tebi bo družba vesela, z nami se v krogu boš zavrtela. Zdravja, veseljA in sreče obilo, naj naše ti gre isreno voščilo. Tvoji Nika, Nikol in Martin. Na svet je privekala sestričnica MAILA, naj srečna in zdrava bo ta mala frajla. Jo Jaša in Kaja bosta pe-tovala, ko vel'ka postala bo pa se z njo igrala. Eleni in Mateju se je rodila prvorojenka MAILA. Staršema iz srca čestitamo, novorojenki pa želimo veliko sreče v življenju. Teta in stric iz Križa. V toplem poletnem jutru se je rodila ANDREJA! Z Martino se veselimo, mali Andreji pa želimo vse najlepše v življenju!Družina Lizza in Lu-pinc. Od danes bo naša odbornica (blagajničarka) drugače delala račune in zapela, ker je k njej Andreja prispela. Dobrodošla Andreja! Mamici Martini čestita štaf odbora SKD Tabor Mala Maila je osrečila mamico Eleno in očka Mateja. Veseli družinici želimo vso srečo nonoti iz Kontovela in Trnovce ter pranona m Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.15 »Perfect creature«. CINECITY - 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.15, 20.10, 22.05 »Lui, lei e Babydog«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Io vi trovero'«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 16.20, 18.15 »Ombre dal passato«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.15, 22.20 »Agente Smart - Casino totale«; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Identikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 22.15 »Iskan«; 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 21.50, 0.10 »Zohan je zakon«; 16.40, 19.30 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.40, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.45, 19.30, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 18.20 »L'incredi-bile Hulk«; 20.15 »Wanted - scegli il tuo destino«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Lui, lei e Babydog«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorane so zaprte zaradi poletnega dopusta. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta do 17. avgusta ter vse sobote do 6. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.1eta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, daje med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. SKD IIGO GRUDEN vabi v društveno dvorano in kavarno na razstavo »Kreativna prepletanja« umetnikov z obeh strani meje ter na osebno razstavo Ani Tretjak »Kreativna energija«. Urniki: od 13. do 17. avgusta, od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo od vključno četrtka, 14. avgusta do ponedeljka 18. avgusta zaprta za počitnice. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi polet- nega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.av-gusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do l.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo tržaška pisarna zaprta do 15. avgusta 2008. REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA danes, 14. avgusta, na predvečer praznika, bo ob 21. uri klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. De-bussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob so-maševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. ŽUPNIJA SVETEGA JANEZA KRSTNI-KA V BOLJUNCU obvešča, da bo danes, 14. avgusta, ob 17.uri, sveta maša na Pečah. Maševal bo gospod Bogdan Vidmar, župnik iz Pod Drage. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo še danes, 14. avgusta uradi zaprti. KRUT obvešča, da je urad zaprt še danes, 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta še danes, 14. avgusta. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA V DOLINI GLINŠČICE Romarska cerkvica na Pečah v dolini Glinščice s svojo obnovljeno lopo se pripravlja na praznovanje svoje zavetnice Marije Vnebovzete. Zato župnija Boljunec prireja danes, 14. avgusta, kratko romanje k Mariji na Pečah, kjer bo ob 17. uri slovesna sv maša. Prav vsi lepo vabljeni. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto še danes, 14.avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt še danes, 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 15.avgusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 15. avgusta uradi zaprti. ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini vabi na praznovanje vaškega zavetnika, ki bo v nedeljo, 17. avgusta. Slovesno mašo, ob 10.30, bo daroval zlatomašnik msgr. Franc Bole. Do 17. avgusta bo v župnijski dvorani na ogled razstava Škedenjskega etnografskega muzeja. Ogled je možen od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN prireja v okviru praznika sv. Roka v nabrežinskem vaškem jedru »geomantično delavnico« za odrasle, 17.avgusta, ob 16.uri. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 v večernih urah. Mesta so omejena. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« v dveh terminih: od 18. do 22.avgusta ali od 25. do 29.avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12.ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Orato-rij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 3473591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah od 14. avgusta do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. 0 Prireditve ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. Uprizoritve bodo do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenj-skem borjaču pri Očarjevih« v Križu. SKD IGO GRUDEN vabi v društveno dvorano in kavarno na razstavo Kre-tivna prepletanja umetnikov z obeh strani meje ter na osebno razstavo Ani Tretjak Kreativna energija. Urniki: od 13. do 17. avgusta, od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazza-no (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). S Poslovni oglasi NUJNO IŠČEMO V NAKUP PROSTOR v pritličju pribl. 150 do 200 kv.m, primerno za skladišče v bližini Opčin. Možen dostop s tovornjakom. Tel.: 347/7866436 od 9. do 12.ure GOSPA SREDNJIH LET PROFESIONALNO OPRAVLJA usluge za ostarele. Tel.: 00386-31494835 ŠPEDITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. 0 Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 048178154 (ob večernih urah) ali na 3471243400. IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5.razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 3400030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse li-ceje). Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. Id Osmice MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. 040225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Salvatore Sanzo je v floretu osvojil bronasto odličje BIL SEM TAM: Bruno Križman v Rimu, Münchnu in Tokiu PLAVANJE - V ospredju ženska tekma na 200 m prosto Sanjski finale »Azzurra« Federica Pellegrini olimpijska prvakinja, Slovenka Sara Isakovič je Sloveniji priborila prvo kolajno 6. DAN Smiljenje in pomilovanje ne koristita Smiljenje samemu sebi nikomur ni v pomoč. Še najmanj športnikom, ki pravkar nastopajo v Pekingu. Poraze je treba priznati, iz njih pa se moramo učiti in vsakič izvleči nekaj koristnega. Pomilovanje poražencev tudi ni priporočljivo: včasih strogo karanje trenerja ali tudi medijev sta pravi recept za reakcijo in poslednjo potrditev. Razmišljanje ni iz trte izvito. Slovenska plavalka Sara Isakovič in »azzurra« Federica Pellegrini sta potrdili, da to drži. Potem ko je Slovencu Raj-mondu Debevcu (zlat v Atenah), Urški Žolnir (bronasta v Atenah) in Petru Kauzerju (prvi po kvalifikacijah) v prejšnjih dneh spodletel veliki met, je 20-letna Sara Isakovič kot prva slovenska športnica na pekinških igrah zadržala breme favoritinje. Kot prava veteranka je odplavala svojo paradno razdaljo in z izjemnim časom (drugim najboljšim svetovnim izidom) priborila Sloveniji prvo kitajsko kolajno. Italijanska svetovna rekorderka in olimpijska prvakinja Federica Pellegrini pa je po grenkem petem mestu na 400 m prosto včeraj v Veliki kocki upravičila velika pričakovanja. Po porazu se je znala pobrati od tal in dokazati, da je res najboljša. Istočasno se je v zgodovino vpisala tudi kot edina italijanska plavalka z zlato olimpijsko kolajno. Veronika Sossa Nogometaši Tekma med Italijo in Kamerunom je bila prava farsa. Ekipi, ki sta že imeli če-trtfinale v žepu, predvsem v drugem delu nista igrali. »Brez komentarjev,« se je jezil predsednik FIFA Blatter. Na isti valovni dolžini je bil tudi predsednik italijanske zveze Abete: »Res grda predstava«. Žvižgi občinstva so bili upravičeni. Slovenski kolesarji Simon Špilak je z 28. mestom med 39 tekmovalci v vožnji na kronome-ter zaokrožil slabe nastope reprezentance, ki se tudi na cestni dirki ni izkazala. Pred odhodom v Peking so načrtovali najboljšo uvrstitev doslej, torej izboljšanje 5. mesta Andreja Hauptmana iz Aten! PEKING - Italijanska plavalka Federica Pellegrini in Slovenka Sara Isakovič sta včeraj pisali športno zgodovino. »Az-zurra« je kot prva italijanska plavalka osvojila zlato kolajno. Blejka Sara Isakovič pa je Sloveniji in slovenskemu plavanju priborila prvo olimpijsko kolajno. Obe šampionki sta kot edini plavalki na svetu preplavali razdaljo 200 m prosto v manj kot minuti in 55 sekund. S tret- jouvrščeno Kitajko Pangovo sta dvajsetletnici dosegli še en primat: vse dobitnice kolajn so bile hitrejše od svetovnega rekorda. Peti plavalni dan je nasploh minil v znamenju rekordov. Ob Pellegrinijevi so izboljšali še štiri svetovne rekorde. Najznamenitejši dosežek pa je dosegel ameriški plavalec Michael Phelps, ki je s še dvema odličjema postal najuspešnejši športnik vseh časov. PEKINŠKI DNEVNIK Drugi kraji, drugi običaji Večkrat si ljudje ne predstavljajo koliko težav lahko povzroči soočanje dveh popolnoma različnih kultur. Ko pa se to zgodi zaradi delovnih potreb, je sodelovanje izredno težko! Kitajska logika ima popolnoma drugačne prioritete, saj imajo njihove kulturne, zgodovinske osnova in običaji le malo skupnega z našimi. Zaradi tega, ker je že osnovi, na kateri se razvija logika, različna, so tudi prioritete in posledična dejanja povsem drugačna. Kar se nam zdi logično, za njih ni! Seveda to velja tudi obratno. Na primer, italijanski spremljevalki kolesarske skupine se je zgodilo, da se voznik kombija, ki prevaža kolesarje, z njo sploh noče pogovarjati. Ona mu posreduje naslove, vendar ji voznik nikoli ne odgovori, tudi če sedita skupaj v avtu. To pa zato, ker v pogodbi, ki jo je voznik podpisal, ni predvidena komunikacija z nobeno spremljevalko. Zgodilo se je celo, da ji ni odgovoril na telefon, ko ga je klicala. Spremljevalka ni previdena, zaradi tega zanj njene besede ne veljajo nič. Njej ne ostaja drugega, kakor da vsakič kliče šefa voznika, njemu pove naslov, nato pa ga on posreduje vozniku. Meni pa se je zgodilo, da so mi kitajski sodelavci odgovorili, da to ni njihovo delo, ko sem jih zaprosil za pomoč, ko sem želela premakniti majhno stekleno mizo. Zaradi tega sem se močno razjezila, saj niso imeli nobenega drugega opravka in bi jim vse skupaj brez večjega truda vzelo le minuto časa. Ker pa sem bila sama do njih vedno prijazna in potrpežljiva, je bila zame njihova nerazpoložljivost precej moteča. To sem jim tudi povedala, vendar niso razumeli, čemu se jezim. Nato sem sklicala sestanek in Kitajcem razložila, da za- nje ne bom več prevajala. To pomeni, da bom prevajala le iz kitajščine v italijanščino in ne obratno, saj je v moji pogodbi napisano, da moram sodelovati le z režiserko. To jih je začudilo, rezultate provokacije pa bom videla v naslednjih dneh. Res bi rada, da bi kitajski sodelo-valci po tej delovni izkušnji postali nekoliko bolj fleksibilni, saj smo se do zdaj večinoma mi prilagajali njihovim navadam. Naša dobra volja pa na nasprotni strani ni naletela na enakovreden odziv. Drugače pa v Domu Italije gostimo vsak dan nove zmagovalce. Za zdaj Italija je celo na četrtem mestu na lestvici podeljenih olimpijskih kolajn. Vendar se množica ljudi, ki se je zbrala ob zmagi Valentine Vezzali za zdaj še ni ponovila. V večernih urah, pred nagrajevanjem plavalke Federice Pellegrini, je bil na sporedu koncert zelo priljubljene pevke na Kitajskem. To je Italijanka Silvia t Diego Romero Italijanski jadralec je po treh re-gatah v razredu laser na prvem mestu. Od italijanskih udeležencev tekem v regatnem polju v Qingdauu je edini z dobrim izhodiščem v boju za medalje Coltella, znana pod imenom Emma Re. Pevka je popolnoma nepoznana v Italiji, vendar ima nešteto kitajskih oboževalcev. Zbrali so jo tudi za glas pevske spremljave filmske nadaljevanke Moje ime je Bruce Lee, ki je uspešnica na kitajski televiziji. Po olimpijskih igrah bo poskusila srečo tudi v Italiji s popevko My name is Bruce Lee... Imeli boste možnost sami oceniti, če je njeno petje vredno tako velikega uspeha. Nataša Gombač Jasna Šekarič Izvrstna srbska strelka se ni uvrstila v finale malokalibrske pištole na 25 metrov, saj je v kvalifikacijah zasedla šele 21. mesto. Na olimpijskih igrah je 42-letna Šekariceva vsega skupaj nastopila že šestkrat, prvič leta 1988, in na njih osvojila pet medalj Kitajka Chen Ying je z zmago v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25 metrov »popravila« izid iz Aten 2004, ko je bila 4. Japonska judoistka Masae Ueno je osvojila naslov prvakinje v kategoriji do 70 kg in s tem ubranila naslov iz Aten 2004. Po manj kot minuti borbe je v finalu premagala Kubanko Anaysi Hernandez. Bronasti kolajni sta osvojili Američanka Ronda Rousey in Nizozemka Edith Bosch ansa V sinhronih skokih v vodo za moške s trimetrske deske je zmago spet slavila Kitajska. Wang Feng in Qin Kai sta bila razred zase. »Trenirala sva več kot 20 mesecev,« je dejal 29-letni Wang KONČNE ODLOČITVE (17) GIMNASTIKA - Ekipno ženske IZIDI: 1. Kitajska 188.900;; 2. ZDA 186.525; 3. Romunija 181.525; 4. Rusija 180.625; 5. Japonska 176.700; 6. Avstralija 176.525; 7. Francija 175.275; 8. Brazilija 174.875. PLAVANJE - Finalni izidi 200 M DELFIN MOŠKI: 1. Michael Phelps (ZDA) 1:52.03; 2. Laszlo Czeh (Mad) 1:52.70; 3. Takeshi Matsuda (Jap) 1:52.97; 4. Moss Burmester (Nzl) in Peng Wu (Kit) 1:54.35; 6. Pawel Korzeniowski (Pol) 1:54.60; 7. Kaio Almeida (Bra) 1:54.71; 8. Nikolaj Skvortsov (Rus) 1:55.14. 100 M PROSTO ŽENSKE: 1. Federica Pellegrini (Ita) 1:54.82; 2. Sara Isakovič (Slo) 1:54.97; 3. Jiaying Pang (Kit) 1:55.05; 4. Katie Hoff (ZDA) 1:55.78; 5. Camelia Alina Potec (Rom) 1:56.87; 6. Caitlin McClatchey (VBr) 1:57.65; 7. Bronte Barratt (Avs) 1:57.83; 8. Ophelie-Cyrielle Etienne (Fra) 1:57.83. 200 M MEŠANO ŽENSKE: 1. Stephanie Rice (Avs) 2:08.45; 2. Kirsty Coventry (Zim) 2:08.59; 3. Natalie Coughlin (ZDA) 2:10.34; 4. Katie Hoff (ZDA) 2:10.68; 5. Alicia Coutts (Avs) 2:11.43; 6. Asami Kitagawa (Jap) 2:11.56; 7. Julia Wilkinson (Kan) 2:12.43; 8. Katarzyna Baranowska (Pol) 2:13.36. ŠTAFETA 4X200 M PROSTO MOŠKI: 1. ZDA 6:58.56; 2. Rusija 7:03.70; 3. Avstralija 7:04.98; 4. Italija (Belotti, Brembilla, Rosolino, Magnini) 7:05.35; 5. Kanada 7:05.77; 6. Velika Britanija 7:05.92; 7. Japonska 7:10.31; 8. Južnoafriška Republika 7:13.02. SABLJANJE - Floret, individualno moški IZIDI: 1. Benjamin Philip Kleibrink (Nem); 2. Yuki Ota (Jap); 3. Salvatore Sanzo (Ita); 4. Jun Zhu (Kit); 5. Peter Joppich (Nem); 6. Andrea Cassarà (Ita); 7. Erwann le Pechoux (Fra); 8. Sheng Lei (Kit). Meč, individualno ženske IZIDI: 1. Britta Heidemann (Nem); 2. Ana Maria Branza (Rom); 3. Ildiko Mincza-Nebald (Mad); 4. Na Li (Kit); 5. Imke Duplitzer (Nem); 6. Ljubov Šutova (Rus); 7. Laura Flessel Colovic (Fra); 8. Emma Samuelsson (Šve). KOLESARSTVO - Ženski kronometer IZIDI: 1. Kristin Armstrong (ZDA) 34:51.72; 2. Emma Pooley (VBr) 35:16.01; 3. Karin Thurig (Švi) 35:50.99; 4. Jeannie Longo-Ciprelli (Fra) 35:52.62; 5. Christine Thorburn (ZDA) 35:54.16; 6. Judith Arndt (Nem) 35:59.77; 7. Christiane Soeder (Avt) 36:20.75; 8. Priska Doppmann (Švi) 36:27.79 ...; 12. Tatiana Guderzo (Ita) 36:37.97. Moški kronometer IZIDI: 1. Fabian Cancellara (Švi) 1:02:11.43; 2. Gustav Larsson (Šve) 1:02:44.79; 3. Levi Leipheimer (ZDA) 1:03:21.11; 4. Alberto Contador (Špa) 1:03:29.51; 5. Cadel Evans (Avs) 1:03:34.97; 6. Samuel Sanchez (Špa) 1:04:37.24; 7. Svein Tuft (Kan) 1:04:39.44; 8. Michael Rogers (Avs) 1:04:46.85 ...; 15. Vincenzo Nibali (Ita) 1:05:36.01 ; 22. Marzio Bruseghin (Ita) 1:06:20.95; 28. Simon Špilak (Slo) 1:07:34.86. STRELSTVO - S pištolo 25 m ženske IZIDI: 1. Ying Chen (Kit) 793,4; 2. Gundegmaa Otryad (Mon) 792,2; 3. Munkhbayar Dorjsuren (Nem) 789,2; 4. Fengji Fei (Kit) 787,9; 5. Maria Grozdeva (Bol) 786,6; 6. Yong Suk Jo (S. Kor) 783,4 ... ; 24. Maura Genovesi 576; DVIGANJE UTEŽI - Ženske do 69 kg IZIDI: 1. Chunhong Liu (Kit) 286; 2. Oksana Slivenko (Rus) 255; 3. Natalija Davidova (Ukr) 250; 4. Leidy Solis (Kol) 240; 5. Abir Khalil (Egi) 238. Moški do 77 kg IZIDI: Jaehyouk Sa (J. Kor) 366; 2. Hongli Li (Kit) 366; 3. Gevorg Davtjan (Arm) 360; 4. Kwanghoon Kim (J. Kor) 355; 5. Oleg Perepečenov (Rus) 354. SKOKI V VODO - Moški sinhroni skoki s trimetrske deske IZIDI: 1. Feng Wang, Kai Qin (Kit) 469,08; 2. Dmitri Sautin, Jurij Kunakov (Rus) 421,98; 3. Illja Kvaša, Oleksij Prigorov (Ukr) 415,05; 4. Chris Colwill, Jevon Tarantino (ZDA) 410,73; 5. Alexandre Despatie, Arturo Miranda (Kan) 409,29; 6. Pavlo Rozenberg, Sascha Klein (Nem) 402,84; 7. Nicholas Robinson-Baker, Robert Newbery (Avs) 393,60. JUDO - Ženske do 70 kg IZIDI: 1. Masae Ueno (Jap); 2. Anaysi Hernandez (Kub); 3. Ronda Rousey (ZDA) in Edith Bosch (Niz); 5. Annett Boehm (Nem) in Leire Iglesias (Špa); 7. Anett Meszaros (Mad) in Yuri Alvear (Kol). Moški do 90 kg IZIDI: 1. Irakli Tsirekidze (Gru); 2. Amar Benikhlef (Alž); 3. Hesham Mesbah (Egi) in Sergej Aschwanden (Švi); 5. Yves-Matthieu Dafreville (Fra) in Ivan Peršin (Rus); 7. Andrej Kazusenok (Blr) in Eduardo Santos (Bra). Včerajšnji izidi ROKOBORBA - Grško-rimski slog, moški do 66 kg IZIDI: 1. Steeve Guenot (Fra); 2. Kanatbek Begaliev (Kir); 3. Mikhail Siamonau (Blr) in Armen Vardanjan (Ukr); 5. Darkhan Bajakhmetov (Kaz) in Nikolaj Gergov (Bol). Grško-rimski slog, moški do 74 kg IZIDI: 1. Manučar Kvirkelija (Gru); 2. Yongxiang Chang (Kit); 3. Christophe Guenot (Fra) in Javor Janakijev (Bol); 5. Peter Bacsi (Mad) in Aleh Mikhalovič (Blr). OSTALI IZIDI JADRANJE - 470 ženske VRSTNI RED (6 REGAT): 1. Marcelien de Koning, Lobke Berkhout (Niz) 13; 2. Elise Rechichi, Tessa Parkinson (Avs) 13; 3. Natalia Via Dufresne, Laia Lluisa Tutzo (Špa) 27; 4. Nike Kornecki, Vered Bouskila (Izr) 32; 5. Giulia Conti, Giovanna Micol (Ita) 33; 6. Sylvia Vogl, Carolina Flatscher (Avt) 37; 7. Lenka Smidova, Lenka Mrzilkova (Češ) 37; 8. Stefanie Rothweiler, Vivien Kussatz (Nem) 38; 9. Fernanda Oliveira, Isabel Swan (Bra) 39; 10. Vesna Dekleva, Klara Maučec (Slo) 42. 470 moški VRSTNI RED (6 REGAT): 1. Nathan Wilmot, Malcolm Page (Avs) 17; 2. Nicolas Charbonnier, Olivier Bausset (Fra) 24; 3. Nick Rogers, Joe Glanfield (VBr) 25; 4. Gabrio Zandona, Andrea Trani (Ita) 30; 5. Alvaro Marinho, Miguel Nunes (Por) 34; 6. Andreas Kosmotopoulos, Andreas Papadopoulus (Grč) 34; 7. Onan Barreiros, Aaron Sarmiento (Špa) 38 ...; 14. Karlo Hmeljak, Mitja Nevečny (Slo) 61. Yngling VRSTNI RED (7 REGAT): 1. Sarah Ayton, Sarah Webb, Pippa Wilson (VBr) 17; 2. Mandy Mulder, Annemieke Bes, Merel Witteveen (Niz) 22; 3. Sally Barkow, Carrie Howe, Deborah Capozzi (ZDA) ...; 15. Chiara Calligaris, Francesca Scognamillo, Giulia Pignolo (Ita) 60. Finn VRSTNI RED (7 REGAT): 1. Ben Ainslie (VBr) 19; 2. Zach Railey (ZDA) 25; 3. Guillaume Florent (Fra) 30; 4. Daniel Birgmark (Šve) 39; 5. Gašper Vinčec (Slo) 42 ... ; 11. Giorgio Poggi (Ita) 65. 49er VRSTNI RED (9 REGAT): 1. Nathan Outteridge -Ben Austin (Avs) 29; 2. Jonas Warrer - Martin Kirketerp Ibsen (Dan) 30; 3. Pietro Sibello -Gianfranco Sibello (Ita) 40; Jan Peter Peckolt -Hannes Peckolt (Nem) 46; 5. Tim Wadlow - Chris Rast (ZDA) 52. Laser VRSTNI RED (3 REGATE): 1. Diego Romero (Ita) 14; 2. Gustavo Lima (Por) 16; 3. Julio Alsogaray (Arg) 23; 4. Igor Lisovenko (Rus) 29; 5. Rasmus Myrgren (Šve) 31 ...; 12. Vasilij Žbogar (Slo) 42. Laser radial VRSTNI RED (3 REGATE): 1. Anna Tunnicliffe (ZDA) 15; 2. Mateja Petronijevič (Hrv) 22; 3. Gintare Volungeviciute (Lit) 24; 4. Sarah Blanck (Avs) 24; Penny Clark (VBr) 25 ... ; 22. Larissa Nevierov (Ita) 54. KOŠARKA - Ženske IZIDI 3. KROGA: Belorusija - Rusija 65:71, Brazilija - Latvija 78:79, Avstralija - Južna Koreja 90:62, Španija - Češka 74:55, Nova Zelandija - Kitajska 63:80, Mali - ZDA 41:97. VRSTNI RED SKUPINE A: Avstralija in Rusija 6, Belorusija, Latvija in Južna Koreja 2, Brazilija 0. VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA 6, Španija in Kitajska 4, Češka in Nova Zelandija 2, Mali 0. ODBOJKA - Ženske IZIDI 3. KROGA: Venezuela - ZDA 1:3, Kuba -Kitajska 3:2, Poljska - Japonska 2:3, Italija -Alžirija 3:0, Rusija - Kazahstan 3:0, Srbija - Brazilija 0:3. VRSTNI RED SKUPINE A: Kuba 6, Kitajska, Japonska in ZDA 4, Poljska in Venezuela 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Italija in Brazilija 6, Srbija 4, Rusija 2, Kazahstan in Alžirija 0. NOGOMET - Moški IZIDI: Argentina - Srbija 2:0, Slonokoščena obala - Avstralija 1:0, Nigerija - ZDA 2:1, Nizozemska -Japonska 1:0, Nova Zelandija - Belgija 0:1, Kitajska - Brazilija 0:3,Južna Koreja - Honduras 1:0, Kamerun - Italija 0:0. VRSTNI RED SKUPINE A: Argentina 9, Slonokoščena obala 6, Avstralija in Srbija 1. VRSTNI RED SKUPINE B: Nigerija 7, Nizozemska 5, ZDA 4, Japonska 0. VRSTNI RED SKUPINE C: Brazilija 9, Belgija 6, Kitajska in Nova Zelandija 1. VRSTNI RED SKUPINE D: Italija 7, Kamerun 5, Južna Koreja 4, Honduras 0. VATERPOLO - Ženske IZIDI: ZDA - Italija 9:9, Rusija - Kitajska 11:13, Madžarska - Avstralija 7:7, Grčija - Nizozemska 6:9. VRSTNI RED SKUPINE A: ZDA in Italija 3, Kitajska 2, Rusija 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Madžarska in Avstralija 3, Nizozemska 2, Grčija 0. Današnji spored KONČNE ODLOČITVE (17) Lokostrelstvo - 10.00 posamično, ženske Sabljanje - 12.00 sablja - ekipno, ženske Judo - 12.00 do 78 kg, ženske do 100 kg, moški Kajak kanu - 9.40 C-2, moški polfinale in finale; K-1, ženske polfinale in finale jao^k Konjeništvo-1 3.15dresura-ekipno ^FP -velika nagrada, 2. dan Rokoborba - grško-rimski slog 10.00 do 84, 96 in do 120 kg, moški Plavanje - 4.00 200 m prsno, moški; 200 m delfin, ženske; 100 m prosto, moški 4 x 200 m prosto, ženske Strelstvo - 3.00 MK puška trojni položaj, ženske skeet, ženske Gimnastika - 5.00 mnogoboj, moški Ostala tekmovanja Badminton - 4.00 posamično, moški - četrtfinale mešane dvojice -četrtfinale Baseball - 4.30 kvalifikacije Košarka - moški - kvalifikacije skupina A 5.15 Avstralija - Iran; 10.45 Litva - Rusija; 16.15 Argentina -Hrvaška, skupina B 3.00 Nemčija -Španija; 8.30 Angola - Kitajska; 14.00 ZDA - Grčija Odbojka na mivki - kvalifikacije 3.00 ženske in moški Lokostrelstvo - 4.30 posamično, ženske - osmina finala Boks - 7.30 velterska in poltežka kategorija - osmina finala 13.00 velterska in poltežka kategorija -osmina finala Sabljanje - 3.30 sablja - ekipno, ženske - osmina finala, četrtfinale in polfinale Rokomet - moški - kvalifikacije skupina A 4.45 Poljska - Brazilija; 9.45 Kitajska - Španija; 14.45 Francija - Hrvaška, skupina B 3.00 Nemčija -Egipt;8.00 Južna Koreja - Islandija; 13.00 Danska - Rusija Hokej na travi - ženske - kvalifikacije, skupini A, B Judo - 6.00 do 78 kg, ženske -predtekmovanje do 100 kg, moški -predtekmovanje Rokoborba - grško-rimski slog 3.30 do 84, 96 in do 120 kg, moški - kvalif Veslanje - polfinale 8.10 moški: Tf^T^^A dvojni dvojec (lahki veslači), četverec —brez krmarja (lahki veslači), dvojni četverec ženske: dvojni dvojec (lahki veslači), dvojni četverec moški, finale B: enojec, dvojec brez, dvojni dvojec, četverec brez krmarja ženske, finale B: enojec, dvojec brez, dvojni dvojec m (Peter Mankoč), moški; 200 m hrbtno (Anja Čarman) 800 m prosto, ženske Jadranje - 7.00 razred 49 - 10./11./12. plov finn (Gašper Vinčec), yngling -9./10. plov laser (Vasilij Žbogar), laser radial, RS:X - 5./6. plov Softball - 3.30 kvalifikacije Tenis -1 0.00 posamično, moški -F^^jl četrtfinale posamično, ženske -četrtfinale dvojice, moški - polfinale dvojice, ženske - četrtfinale Namizni tenis - 4.00 dvojice, moški - 2. krog dvojice, ženske - 2. krog 8.30 dvojice, moški - 3. krog dvojice, ženske - 3. krog Odbojka - moški - kvalifikacije skupina A 4.00 Italija - Venezuela; 14.00 Kitajska - Japonska; 16.00 Bolgarija - ZDA, skupina B 6.00 Nemčija - Egipt; 6.30 Brazilija - Rusija; 8.30 Poljska - Srbija Vaterpolo - moški - kvalifikacije skupina A 6.10 Madžarska - Španija; 8.00 Črna gora - Grčija; 9.20 Avstralija - Kanada, skupina B 3.30 Hrvaška -Nemčija; 4.50 ZDA - Srbija; 10.40 Kitajska - Italija Strelstvo - 3.00 skeet, MK trojni položaj 50 m ženske - kvalifikacije Plavanje - polfinale 4.00 200 m hrbtno, 200 m mešano, moški 100 m prosto, 200 m prsno, ženske predtekmovanje 12.30 50 m prosto (Jernej Godec), 100 m delfin WJ ono Z S B Sk. Kitajska 17 5 5 27 ZDA 10 8 11 29 Južna Koreja 6 6 1 13 Nemčija 6 1 2 9 Italija 4 4 3 11 Avstralija 4 2 6 10 Japonska 4 2 3 9 Rusija 2 7 3 12 Velika Britanija 2 2 3 7 Gruzija 2 0 1 3 Češka 2 0 0 2 Francija 1 7 3 11 Severna Koreja 1 2 4 7 Azerbajdžan 1 2 0 3 Nizozemska 1 1 3 5 Romunija 1 1 2 4 Slovaška 1 1 0 2 Švica 1 0 3 4 Finska 1 0 1 2 Španija 1 0 1 2 Indija 1 0 0 1 Tajska 1 0 0 1 Zimbabve 0 3 0 3 Kuba 0 2 1 3 Madžarska 0 2 1 3 Švedska 0 2 0 2 Alžirija 0 1 1 2 Avstrija 0 1 1 2 Kazahstan 0 1 1 2 Kirgizistan 0 1 1 2 Kolumbija 0 1 0 1 Mongolija 0 1 0 1 Norveška 0 1 0 1 Slovenija 0 1 0 1 Turčija 0 1 0 1 Vietnam 0 1 0 1 Ukrajina 0 0 4 4 Brazilija 0 0 3 3 Armenija 0 0 3 3 Indonezija 0 0 2 2 Tajvan 0 0 2 2 Belorusija 0 0 2 2 Argentina 0 0 1 1 Bolgarija 0 0 1 1 Egipt 0 0 1 1 Hrvaška 0 0 1 1 Mehika 0 0 1 1 Tadžikistan 0 0 1 1 Uzbekistan 0 0 1 1 Togo 0 0 1 1 Kristin Armstrong je šele druga Američanka, ki je na kronometru osvojila zlato v kolesarstvu ansa Rokometni ženski turnir se je s tekmami 3. kroga prevesil v drugo polovico predtekmovanja. Od 12 reprezentanc sta neporaženi le še Norveška in Romunija, prvo zmago so dosegle domačinke Kitajke, za četrtfinale pa bodo morale še krepko garati Nemke in Švedinje, ki so včeraj izgubile ansa Švicar Fabian Cancellara je osvojil zlato v vožnji na čas, »azzurra« Nibali in Bruseghin sta bila 15. (3:24) in 22., Slovenec Špilak pa se je uvrstil na 28. mesto ansa GIMNASTIKA - Prvič na prestolu v ekipni konkurenci NOGOMET (Pre?)mlade Kitajke gladko Vgčefi; Reprezentanca ZDA že drugič zapored le »srebrna«- Kljub bronu zaton romunske šole piAJU DdtJIJI PEKING - Kitajske telovadke so v ekipni tekmi na OI v Pekingu postale olimpijske prvakinje. Cheng Fei, Deng Linlin, He Kexin, Jiang Yuyuan, Li Shanshan in Yang Yilin so s 188,9 točke osvojile prvo zlato v ženski gimnastiki. Svetovne prvakinje Američanke so bile srebrne s 186,525 točke, bronaste pa so bile branilke naslova Romunke s 181,525 točke. Končna prednost Kitajk pred Američankami, ki je znašala več kot dve točki, je bila presenetljivo udobna, saj so pred tekmovanjem strokovnjaki pričakovali, da bo odločitev zelo tesna. Kitajke so se s prvim olimpijskim ekipnim zlatom za azijsko velesilo obenem tudi maščevale Američankam za tesen poraz na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Stuttgartu in se pridružile reprezentančnim kolegom, ki so si zlato pritelovadili v torek. Američanke v postavi Shawn Johnson, Nastia Liukin, Chellsie Memmel, Sa-mantha Peszek, Alicia Sacramone in Bridget Sloan so doživele že drugo zaporedno olimpijsko razočaranje. Kot favoritke so prišle že na olimpijske igre v Atenah pred štirimi leti, a so morale priznati poraz proti Romunkam. Potem ko so prevladovale v ženski gimnastiki vse od Aten, so jih tudi tokrat v najpomembnejših trenutkih izdali živci. Kitajke in Američanke so nastopale ene za drugimi, zaradi česar je bilo njihovo medsebojno tekmovanje še toliko bolj napeto. Oboje so bile precej izenačene na preskoku. Sledila je dvovišinska bradlja, kjer so imele tekmovalke obeh ekip precej težav v kvalifikacijah. Tokrat sta se obe ekipi bolje izkazali. Nastia Liukin, po rodu Rusinja, ki je v kvalifikacijah naredila napako na svojem paradnem orodju, je tokrat za svojo sestavo dobila oceno 16,9 točke, kitajska telovadka He Kexin pa 16,85 točke. Kitajke so imele po polovici tekmovanja 1,125 točke prednosti. Na gredi je nato kazalo, da bodo Kitajke zapravile zgodovinsko priložnost, saj je Cheng Fei pri eni od prvin padla z orodja in prejela zgolj 15,15 točke. Američanke so večinoma pokazale dobre izvedbe na gredi, vendar pa je njihovo možnost za zmago pošteno zamajala Alicia Sacramo-ne, ki je na samem začetku vaje pri poskusu skoka na gred padla z nje in dobila le oceno 15,1 točke. Odločitev je nato padla na zadnjem orodju - parterju, v katerega so Kitajke vstopile s prednostjo ene točke. Sanje Američank o zlatu so se razblinile ob veliki napaki Sacramonove, ki je ob zaključku svoje druge diagonale pristala na zadnji plati in prejela le 14,125 točke. »Mislim, da vsi vedo, da obstajajo dobri in slabi dnevi. Samo želim si, da bi bil danes dober dan,« je dejala objokana Sacramonova, ki je le težko prebavila svojo napako. Vendar pa to ni bila edina napaka Američank. Tudi Johnsonova in Liukino-va sta pri doskokih prestopili in Kitajke so imele odprto pot do zlata. Rutinirano so opravile svoje nastope in se na koncu ob vsesplošnem navdušenju v dvorani veselile najbolj žlahtnega odličja, medtem ko so Američanke sklonjenih glav zapustile dvorano. Pred tekmovanjem je na kitajsko reprezentanco letelo precej očitkov, da so Deng Linlin je ena od tistih Kitajk, za katero (na pogled upravičeno) sumijo, da nima predpisane minimalne starosti 16 let, čeprav je komisija MOK pregledala potne liste in potrdila njihovo veljavnost ansa tekmovalke premlade. Obstaja namreč sum, da je polovica ekipe premlada za sodelovanje na igrah. »Preden se podajo na orodja, želim, da verjamejo vase in vse so to tudi storile. Ničesar mi jim ni bilo treba reči. Čeprav so zelo mlade, imajo tudi precej izkušenj in znajo se na svoje načine učiti iz teh izkušenj,« je o svojih rosno mladih sotekmovalkah povedala najizku-šenejša v ekipi, večkratna svetovna prvakinja Cheng Fei. Na tretjem mestu so končale branilke olimpijskega naslova Romunke v postavi Andreea Acatrinei, Gabriela Dragoi, Andreea Grigore, Sandra Izbasa, Steliana Nistor in Anamaria Tamirjan. Relativno slaba uvrstitev romunskih telovadk, ki so bile daleč od stare slave, je le še okrepila govorice o krizi v romunski gimnastiki. Američanko Alicio Sacramone je usodna napaka na parterju zelo potrla ansa PEKING - Potem ko so si Brazilija, Argentina in Italija na moškem olimpijskem nogometnem turnirju v Pekingu napredovanje priigrale že v drugem krogu predtekmovanja, so si četrtfinale priborili še Nigerija, Kamerun, Slonokoščena obala, Belgija in Nizo-zemska.V četrtfinalu se bodo med seboj pomerili Kamerun in Brazilija, Nizozemska in branilka naslova Argentina, Italija in Belgija ter Nigerija in Slonokoščena obala. Velik delež pozornosti je kljub temu, da so si Argentinci že priigrali napredovanje, vseeno privlekel dvoboj »gavčev« in Srbov, ki so ga z 2:0 dobili prvi. Razveselila sta ga strelca Ezequiel Lavezzi, ki je v 14. minuti izkoristil enajstmetrovko (v drugem polčasu je Vladimir Stojkovic dvakrat obranil strel z bele točke Angelu Di Marii), in Diego Buonanotte, ki je v 84. minuti lepo zadel s prostega strela. Selektor Argentine Sergio Batista zvezdniku Lionelu Messiju tokrat ni dal priložnosti za igro, kljub vztrajnemu vzklikanju njegovega imena 61.000 navijačev na stadionu. Italija in Kamerun sta se razšla z neodločenim izidom in tako oba napredovala iz skupine D. Medtem ko so si Italijani že pred tretjim krogom priigrali četrtfina-le, pa so Kamerunci zanj potrebovali vsaj točko in jo tudi izvlekli. Južni Koreji tako ni pomagala niti minimalna zmaga proti Hondurasu. »NAŠA OCENA« - Mednarodna sodnica Poljanka Pavletič Glavno je čisto izvajati gibe Za zmago niso potrebni nevarni akrobatski skoki - Mednarodna zveza želi v reprezentancah predvsem starejše tekmovalke Tekmovalna gimnastika pri nas ni zelo razširjena, kljub temu pa imamo v tej panogi tudi mednarodnega sodnika. To je Poljanka Pavletič, ki sicer že dolgo let živi v Ljubljani in ki je že sodila tudi na evropskem prvenstvu, sredozemskih igrah in na tekmah svetovnega pokala. »Na letošnjih olimpijskih igrah pa nimamo Slovenci nobenega sodnika, saj si je slovenska gimnastičarka Adela Šajn v zadnjem trenutku zagotovila nastop na OI in je bilo že prepozno, da bi kdo izmed slovenskih sodnikov odpotoval v Peking. Vsaka država lahko namreč na OI pripelje enega sodnika, Mednarodna zveza pa izbere še nekaj nevtralnih sodnikov,« je povedala Pavletičeva, ki se te dni zbuja tudi ob štirih, da lahko gimnastiki redno sledi. Izidi posameznih tekmovanj so bili doslej po mnenju slovenske sodnice pričakovani. Kitajci so se štiri leta intenzivno pripravljali, poleg tega pa je na Kitajskem toliko gimnastičark in telovadcev, da njihovih rezultatov niso pogojevale poškodbe, saj so na olimpijadi nastopali tisti, ki so v tem trenutku v najboljši formi. Ostale države pa tako velikega izbora tekmovalcev nimajo, kar se je še posebno poznalo pri Italijankah: »Italijanske gimnastičarke so imele veliko smolo, saj so prav letos imele celo sezono težave s poškodbami. Njihove napake so bile vse posledica poškodb in pomanjkanja treningov (mogoče bi ekipno več dosegle, če bi namesto Macrijeve, ki je pred kratkim okrevala, nastopila Sara Bradaschia, sicer pa trener najboljše ve, kdo je lahko za ekipo bolj koristen). Nekatere med njimi so zdaj že izjavile, da ne nameravajo več tekmovati. Res škoda pa bi bilo, če se ne bi na primer Tržačanki Be-nollijeva in Macrijeva več ukvarjali z gimnastiko, tako da mora italijanska zveza resno razmisliti o tem, kako bi ju prepričala, naj vztrajata.« Kar se tiče slovenskih tekmovalcev pa je po mnenju Pavletičeve Petkovškova uvrstitev v finale velik uspeh, saj so azijski telovadci, kot je tudi sam priznal že na začetku OI, na višji ravni, finale pa je vsekakor zgodba zase. Po ženskem ekipnem tekmovanju so Poljanka Pavletič Američani Kitajsko ekipo obtožili, da ima v svojih vrstah premlade tekmovalke (spodnja starostna meja je za ženske 16 let). Mlajše tekmovalke lažje izvajajo določene elemente, kljub temu pa večina držav v reprezentance vključuje starejše telovadke. »Na olimpijskih igrah nastopata na primer tudi dve gimnastičarki, ki sta med drugim tudi že mamici. To sta 30-letna Oksana Chusovitina, ki je članica nemške reprezentance, in 28-letna Nizozemka Susan Hammets. Mednarodna zveza pa sploh spodbuja državne zveze, da v svoje reprezentance vključujejo starejše telo- vadke, saj bi bila s tem gimnastika za publiko gotovo privlačnejša. Tudi sama raje gledam ženske kot otroke,« je povedala Pavletičeva, ki je še poudarila, da se vsekakor spodnja starostna meja za nastop na mednarodnih tekmovanjih stalno viša. Pred desetimi leti je bila 14 let, zdaj pa 16 in se bo gotovo kmalu še dvignila. Mednarodna zveza tudi daje prednost čisti izvedbi gibov, tako da za zmago ni potrebno izvajati zahtevnih akrobatskih skokov. »Vanessa Ferrari na primer izvaja zelo zahtevne vaje, ki pa niso lepe. Na letošnji olimpijadi pa se je morala zaradi poškodbe določenim akrobatskim skokom odpovedati in so bile zato boljše ostale tekmice, ki gibe izvajajo bolj čisto.« Zato po mnenju Pavletičeve tudi nima smisla, da trenerji od svojih telovadk zahtevajo zelo zahtevne skoke, ki so lahko kdaj tudi nevarni, medtem ko postaja v osnovi gimnastika vedno bolj varna. »Pri preskoku se zdaj na primer uporablja namesto koze miza, telovadke pa pri doskoku padejo na 15 cm debele blazine, medtem ko so pred leti pristajale na tleh.« (T.G.) Federica Pellegrini je srečno zaročena s plavalcem Luco Marinom. Junija Zmagovalka Pellegrini, Slovenka Isakovič in Kitajka Pang so plavale Na tekmo je Sara Isakovič odšla tako samozavestno, da si je vnaprej letos je za italijanski časopis Donna Moderna izjavila, da pred tekmo ne 200 m prosto najhitreje v zgodovini tega športa: vse dobitnice medalj pripravila ličila in svežo majico, da je bila na zmagovalnem odru videti seksa, sicer pa ja, saj to odganja napetost ansa so bile hitrejše od svetovnega rekorda ansa še bolj urejena. Že pred startom je namreč pričakovala kolajno sta PLAVANJE - Italijansko-slovenski dvoboj v ženskem finalu na 200 m prosto Pellegrinijeva pred Isakovičevo Na cilju sta bili srečni obe: zmagovalka Federica (levo) in »srebrna« Sara ansa Federica Pellegrini in Sara Isakovič prvič v zgodovini prebili mejo 1,55 minute - V zadnjih 30 metrih sta bili praktično poravnani PEKING - Finale na 200 m prosto je bila včerajšnja najpomembnejša plavalna preizkušnja za slovenski in italijanski tabor. Za Slovence je bila to prava priložnost za osvojitev prve pekinške olimpijske kolajne, za »azzurre« pa je bila to ura resnice. Glavna favoritka Federica Pellegrini uspešno prestala popravni izpit in dokazala, da je v tej disciplini najhitrejša. Po prvem neuspešnem poskusu na 400 m prosto je 20-let-na Pellegrinijeva vse svoje moči usmerila v krajšo razdaljo in osvojila nade-jano zlato odličje. Druga protagonistka pekinškega jutra pa je bila Slovenka Sara Isakovič, ki je upravičila pričakovanja in Sloveniji priborila prvo kolajno. Lesk je bil le za 15 stotink srebrn, a kljub temu je bil to najboljši rezultat slovenskega plavanja nasploh. Sara Isakovič se je z drugim mestom vpisala v zgodovino slo-venskga plavanja kot edina, ki je doslej osvojila kolajno na OI. Bronasta je bila Kitajka Pang, ki je po po pričakovanju krenila najhitreje. Tekma je bila zelo napeta: Kitajka je bila pri prvem obratu najhitrejša, za njo Pellegrinijeva, tretja pa ameriška rekorderka Katie Hoff. Sara Isakovič je na 50 metrih obrnila šele kot sedma, a je hiter začetek tekmic ni zmotil in je popolnoma obdržala svoj ritem plavanja, čeprav ji je Kitajka ušla že za devet de-setink. Že na polovici proge sta Italijanka in Kitajka zamenjali mesti, Isa-kovičeva pa se je z drugim izidom druge razdalje prebila na četrto mesto. Za italijansko šampionko je zaostajala 94 stotink. V drugi polovici pa je Blejka krenila v napad in nadoknadila zaostanek. Na tretji dolžini bazena je bila daleč najhitrejša med vsemi in prednost Pellegrinijeve se je stopila na pol sekunde. V zadnjih 30 metrih sta bili Pel-legrinijeva in Isakovičeva praktično poravnani, a je »azzurra« obdržala prvo mesto in še dodatno izboljšala svetovni rekord. Izjemno je plavala tudi Hoffova, ki je na zadnji dolžini popustila, vseeno pa dosegla ameriški rekord. Pellegrinijeva in Isakovičeva, ki sta povrh vsega vrstnici, prvi ženski v zgodovini plavanja, ki jima je 200 metrov prosto uspelo odplavati v manj kot 1:55 minute. 2 kot 200 metrov prosto, 20-letni plavalki in 2 zaporedna svetovna rekorda. 2-krat je bila Italijanka Federica Pellegrini najhitrejša. Prvič je svetovni rekord izboljšala v kvalifikacijah, drugič pa včeraj na velikem finalu, kjer je Italiji priborila četrto kolajno. Včerajšnje pekinško jutro je okronala tudi prva slovenska medalja, ki si jo je priborila Sara Isakovič. 20-letni Federica in Sara sta prvi na svetu, ki sta 200 m prosto preplavali v manj kot minuti in 55 sekund. »Azzurra« je plavala v 1:54,82, Slovenka pa v 1:54,97. SLOVENIJA Enajsta medalja, druga srebrna Sara Isakovič je samostojni Sloveniji priborila 11. olimpijsko medaljo. Skupno so Slovenci od začetka modernih OI osvojili 30 medalj v posamičnih športnih panogah ter dvanajst v ekipnih - na poletnih in zimskih OI. Prvi Slovenec z olimpijsko medaljo na poletnih OI je bil Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 v Stockholmu kot član Avstrije osvojil ekipno srebro. Največ medalj je priboril Leon Štukelj (3 zlate, dve srebrni in eno bron). V osamosvojeni Sloveniji pa so edini zlati medalji osvojili Iztok Čop in Luka Špik v veslanju in Rajmond Debevec v strelstvu leta 2000 v Sydneyju. Ob Sari sta srebro osvojila še Špik in Čop v Atenah, bronov pa je pet: dva v Barceloni (Čop, Žvegelj v dvojcu brez krmarja in Klemenčič, Mujkič, Mirjanič, Janša v četvercu brez krmarja), tri pa v Atenah (Jolanda Čeplak, 800 m, Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Urška Žolnir, judo). FEDERICA PELLEGRINI »Zlato kolajno namenjam sebi, ker sem reagirala« Olimpijska prvakinja, svetovna rekorderka in za nameček še prva italijanska plavalka, ki je osvojila zlato na OI. Vse to je Federica Pellegrina osvojila na en mah, v pekinškem jutru: »Zlato namenjam sebi, saj sem v svoje sposobnosti verjela vse do konca,« je priznala 20-letna plavalka iz Mirana pri Benetkah, ki je v ponedeljek osvojila skromno peto mesto na 400 m prosto. »Moj današnji nastop je bil brezhiben, pravzaprav tak kot vsi moji dosedanji v tej disciplini na teh igrah. Na to sem čakala štiri leta,« se je uspeha veselila Pellegrinijeva, ki bo zdaj lahko svoje drugo mesto iz Aten, ko jo je prehitela v Pekingu petouvrš-čena Romunka Camelia Potec, vendarle poslala v pozabo. Pozneje je Italijanka tudi priznala, da se je nekako najbolj bala prav Isakovičeve: »Poznam jo že vrsto let, že iz rane mladosti. Velikokrat sva se že pomerili ena proti drugi in vedela sem, da je v zadnjih mesecih skokovito napredovala,« je priznala »azzurra«, ki je prve čestitke prejela prav od slovenske plavalke. »Sledila sem svojim instinktom, kot mi je to rekel trener Alberto Ca-stagnetti, in s kančkom jeze mi je uspel podvig,« je pojasnila šampion-ka, ki ji je po zgodovinskem uspehu čestital tudi košarkar Kobe Bryant. SARA ISAKOVIČ V eni sezoni se je izboljšala za 4 sekunde Federica Pellegrini je 200 m prosto plavala v 1:54.82, Sara Isakovič pa v 1:54.97. V uspeh 20-letne slovenske plavalke je vseskozi verjel njen trener Miha Potočnik, ki je sezono s svojo plavalko začel z dosežkom 1:58,19 in sledili so sami presežki. Marca naslov evropske prvakinje in dosežek 1:57,4, kasneje pa je na vseh večjih tekmah popravljala osebni rekord, ki se je v Dubrovniku prvič ustavil pri dosežku pod 1:56. Že takrat je Potočnik napovedal, da lahko Sara plava svetovni rekord, ki je takrat znašal 1:55,52 sekunde. »Vedel sem, da je Sara lahko hitrejša od svetovnega rekorda, ki je veljal pred Pekingom, in to je dokazala tukaj že v pred-tekmovanju, kjer bi po moji oceni lahko bila še nekaj hitrejša. Vesel sem, da je pokazala, da je zrela športnica, tukaj je odplavala, kot sva se dogovorila. Vedel sem, da je dobro pripravljena, a me je vseeno malce presenetila. Vesel sem, da po sezoni odhaja na študij v Ameriko z lepo popotnico,« je bil s svojo varovanko presrečen trener Miha Potočnik. Sari Isakovič je med drugim čestital tudi Borut Petrič, legenda slovenskega plavanja, ki je bil do danes nosilec najboljše slovenske uvrstitve na olimpijskih igrah - v Moskvi leta 1980 je bil peti na 1500 metrov prosto: »Takšni uspehi samo koristijo slovenskemu plavanju, kjer se nasploh dela dobro. Sarino odličje je samo dokaz tega. Moramo pa se zavedati, da naša baza ni velika. Dejstvo je, da ima Slovenija toliko plavalcev, kot na primer Italija klubov.« »NAŠA OCENA« - Plavalec Rok Zaccaria Rad bi sledil prvakom v »starih« kopalkah Gre za izreden napredek plavanja: tako je ocenil olimpijske plavalne nastope slovenski plavalec Rok Zaccaria, ki tekmuje pri tržiškem klubu Adria: »Nasploh je tehnika doživela velik kvalitetni skok. To sem opazil predvsem pri ameriških plavalcih, ki imajo zelo dobro tehniko pri obratih. Tudi njihov skok in podvodno plavanje sta zelo dobra: vedno pridobijo pol ali celo meter pred ostalimi,« je pojasnil Rok in še nadaljeval: »Tudi treningi so drugačni. Najboljši trenirajo tudi trikrat dnevno. Najbrž preplavajo na dan 20 km. Jaz jih na primer na dan preplavam 6,« je povedal Rok, ki olimpijskim igram, predvsem pa plavalnim tekmovanjem redno sledi: »Včasih se zbudim tudi v zgodnjih jutranjih urah, sicer pa tekmovanja snemam.« Svetovni in olimpijski rekordi se množijo kot na tekočem traku. Rok nas je na primer opozoril, da bi v štafeti 4 x 100 m osmouvrščena Velika Britanija pred štirimi leti v Atenah z istim časom osvojila prvo mesto in tudi izboljšala svetovni rekord. Napredek je torej na dlani. Nenazadnje vplivajo na dobre rezultate tudi nove kopalke. To potrjuje tudi Rok: »Vplivi so vidni, niso pa odločilni. Razvidno je, da so z novi- Rok Zaccaria imt mi kopalkami vsi izboljšali svoje čase. Nasploh so mnenja zelo pozitivna,« pravi Rok, ki pa bi rad sledil tudi tekmi, kjer bi se letošnji šampioni preizkusili v običajnih kopalkah. »Dolge kopalke pa niso primerne za vse discipline. Tako na primer imajo v prostem slogu večinoma vsi le spodnji del,« je pojasnil in pristavil, da gre največkrat pri izbiri tipa kopalk za individualno odločitev. Kaj pa dvakrat dnevno nastopanje? »Vsi tekmovalci so zelo dobro trenirani, zato jim dve preizkušnji na dan ne povzročata težav. Kar se tiče finalov v jutranjih urah, pa predvsem italijanski plavalci menijo, da je težje. Tudi jaz raje tekmujem popoldne. Mislim, da je takrat organizem bolj pripravljen za take napore,« pravi Rok, ki ima za vzornika rekorderja »iz drugega planeta« Michaela Phelpsa. (V.S.) / m DNEVNE NOVICE Petek, 15. avgusta 2008 13 J Teniški turnir se vse bolj bliža pričakovanemu velikemu dvoboju med Švicarjem Federerjem in Špancem Nadalom. Najboljša igralca na svetu sta se že uvrstila v četrtfinale, tako kot tudi tretji nosilec turnirja Srb Djokovič. Prvopostavljeni Federer je popravil vtis po olimpijski sramoti, ki si jo je privoščil pred štirimi leti v Atenah. Takrat ga je v drugem krogu izločil Čeh Tomaš Berdych. Isti tekmec mu tokrat v tretjem krogu ni bil dorasel ansa Na vrhu skupine A med vaterpolistkami sta ZDA in Italija, ki sta se včeraj razšli z neodločenim izidom 9:9, v skupini B pa vrh krojita Madžarska in Avstralija, ki sta prav tako remizirali ansa PLAVANJE - Še dve zlati medalji Phelps je nedotakljiv Kljub temu, da se mu je v očalih nabirala voda, je na 200 m delfin zmagal v času novega svetovnega rekorda PEKING - Četrti dan plavalnega tekmovanja, v katerem so se delila odličja, se je spet vse vrtelo okrog Američana Michaela Phelpsa, ki je zmagal tako na 200 metrov delfin, kot tudi s štafeto na 4x200 metrov prosto. Dokler bo plaval Michael Phelps, se bodo morali vsi drugi plavalci bolj ali manj zadovoljiti z drobtinicami. Tako pač je in tega se ne da spremeniti. Vse oči svetovne javnosti so ves čas uprte v Američana, ki vsak dan poskrbi za vsaj eno novo žlahtno odličje. Včeraj je v svojo zbirko dodal kar dve, kar je že njegova peta zlata kolajna v petih nastopih na letošnjih olimpijskih igrah in enajsta v karieri, skupna zbirka odličij pa se je povzpela že na 13, saj je v Atenah vknjižil tudi dve tretji mesti. Na 200 metrov delfin je pometel s konkurenco. Da je njegov zmagovalni čas 1:52,03 tudi nov svetovni rekord pa ni potrebno posebej poudarjati. Phelps je bil nedotakljiv tudi navkljub očitnim težavam v vodi. »V očalih se mi je nabirala voda. Iz metra v meter sem videl slabše. Toda dejal sem si, ti kar plavaj in se ne oziraj nato, čeprav sem imel precej težav pri obratih, saj zidu skoraj niti videl nisem,« je po nastopu dejal Phelps. Sicer pa so bili svetovni rekordi doseženi v vseh končnih odločitvah. Poleg že omenjene ameriške štafete, ki je svojo staro znamko izboljšala za kar 4,68 sekunde, je bila rekordna tudi nova olimpijska zmagovalka na 200-me-trski razdalji v mešanem slogu Stephanie Rice (2:08,45). Avstralki, ki se je že drugič v Pekingu povzpela na najvišjo stopničko, se je resneje upirala le Kir-sty Coventry iz Zimbabveja (2:08,59), tretja Američanka Natalie Coughlin pa je za najhitrejšo zaostala že za skoraj dve sekundi, a je vseeno za seboj pustila rojakinjo Kathryn Hoff, ki je bila četr- FILIPPO MAGNINI Državni rekord ni zadostoval niti za finale! Michael Phelps (zgoraj) je na dobri poti, da poruši rekord sedmih zmag na istih igrah rojaka Marka Spitza (spodaj), ki pa je imel na igrah v Munchnu leta 1972 na voljo manj disciplin ansa ta tudi na 200 metrov prosto. Zanimivo je bilo tudi v kraljevski disciplini 100 metrov prosto v moški konkurenci, čeprav so bili na sporedu le polfinali. Gledalci so namreč videli kar dva svetovna rekorda. Tistega, ki bo obveljal dlje časa, vsaj do današnjega finala, je postavil avstralski plavalec Eamon Sullivan. Dosegel je čas 47,05 sekunde, medtem ko je v prvi polfinalni skupini rekordno plaval tudi Francoz Alain Bernard (47,20), a je ta obveljal le nekaj minut. NICOLA CASSIO Tržačan slabo pripravljen, ni nastopil v finalu 11 zlatih medalj: tak je izkupiček 23-letne-ga Američana Michaela Phelpsa. Vpisal se je v zgodovino olimpijskih iger, saj je osvojil največje število zlatih kolajn doslej. S šestimi zlatimi kolajnami, ki jih je osvojil v Atenah leta 2004, in petimi, ki si jih je doslej obesil okoli vratu v Pekingu, je dohitel in prehitel atleta Finca Nur-mija in Američana Lewisa, rusko gimnastičarko Latynino in ameriškega plavalca Spritza, ki so zbrali 9 zlatih kolajn. Plavalec iz Batimore, 193 cm in 88 kg, je na letošnjih OI osvojil že peto zlato kolajno (400 m mešano, 4x100 m, 200 m prosto, 200 m delfin, 4x200 m) in izboljšal pet svetovnih rekordov. Sodeloval bo še na 200 mešano, 100 m delfin, in 4x100 mešano. Bo 23-letnik dosegel 14 zlato kolajno? Filippo Magnini ansa Za veliko razočaranje je v tej disciplini poskrbel dvakratni svetovni prvak Filippo Magnini, ki je dosegel šele 9. čas. Magnini ie sicer plaval odlično, saj je s časom 48,11 postavil državni rekord, toda generacija novih šprinterjev je očitno zdaj daleč pred njim. »Preprosto nisem bil dovolj hiter. Tudi če bi prej pospešil, ritma ostalih preprosto ne bi zdržal. Vendar ne pišite, da je moja olimpijada polom,« je dejal Magnini. Nicola Cassio ansa Med razočaranimi je bil včeraj nedvomno tudi Tržačan Nicola Cassio, ki je nastopu italijanske štafete na razdalji 4x200 m prosto sledil s tribune. Cassio je bil v kvalifikacijah za dve sekundi počasnejši od ostalih članov italijanske ekipe, zato so ga zamenjali z Magninijem. »Azzurri« so v finalu pristali na nehvaležnem 4. mestu. »To je olimpijada fenomenov, Phelps pa je štiri leta pred ostalimi,« je komentiral nastop tekmecev veteran Rosolino. V VODNI KOCKI Mihec brez Jakca Bruno KriZman Phelps, svetovni rekord, Phelps, svetovni rekord.... do konca plavalnega tekmovanja. Po osmih zlatih bomo skušali dokazati, da je v hipotetičnem dvoboju med Michaelom in Markom Spitzem (OI 1972), boljši slednji. Tehnično ne bo posebnih težav, ker je imel Spitz na razpolago manj raztegnjen program. Uživa pa Phelps posebne privilegije. Ker se v ZDA medijsko vse vrti okoli njega, so nalašč zaradi tega postavili finalne obračune v jutranje ure (od 19. do 21. v ZDA), ko tamkajšnja rai (NBC) lahko najbolj učinkovito bombardira parter z reklamo. Dejansko danes bije na zvon samo Mihec (Michael) in na vidiku ni nobenega Jakca. Plavalno tekmovanje postaja dolgočasno. Pokukali smo med tiste pokazatelje, ki bi lahko prikazali večjo ali manjšo prožnost možganov plavalcev. Uradni zapisniki danes prinašajo vmesne čase po vsakem obratu, trenutni vrstni red, zamude po vodečemu in tudi čas, ki ga je vsakdo porabil za start (reaction time). Pri atletiki je ta »RT« nekje med 150 in190 tisočinkami sekunde. Kar je pod 100 tisočinkami pomeni prehiter start. Te ti-sočinke vsebujejo čas od starterjevega strela do trenutka, ko je atlet izvedel določen pritisk na startne bloke. Čas ko atlet dejansko izgubi stik z bloki je ocenjen na pet desetink sekunde. Pri plavanju teče RT od znaka za start do trenutka ko plavalec dejansko izgubi stik s startnim blokom. Na izpisih je označen v stotinkah sekunde. Ti RT so pretežno med 60 in 80 stotinkami, kar pomeni, da so plavalci nekoliko počasnejši od atletov. Opravičilo je v daljšem času izvajanja (od slabe minute navzgor) in manjši nuji po tveganju prehitrega starta. Še važnejše je v načinu plavalnega starta, ki se danes ne izvaja več s sonož-nim odskokom temveč z nekakšnim zaletom. Procedura terja nekoliko več časa, je pa dolžina skoka večja. Pri hrbtnem slogu, ki starta iz vode, tega mini zaleta ni, in so RT povprečno za 10-15 stotink krajši. Vzemimo Phelpsa. Da gre za plavalni avtomat dokazujejo njegovi RT, ki so vsi med 72 in 75 stotinkami. Pri večini drugih časi nihajo za 10-15 stotink. Pri startih iz blokov je le nekaj časov pod 60 stotinkami, v hrbtnem pa je veliko takih le malo nad 50 stotinkami. Federica Pellegrini je Saro Isakovičpremagala za 5 sto-tink in ji pred tem pri startu »podarila« dve stotinki. V akciji je bila torej še za dve stotinki sekunde manj kot Slovenka. Blok je zapustila po 80 stotinkah, Blejka pa po 78. Kitajka Pang je za Isakovičevo zaostala za 8 stotink, bila pa na startu najhitrejša med dobitnicami medalj s 73 stotinkami. Tekmovala je torej 5 stotink manj od dejansko izmerjenega časa, ki RT seveda ne upošteva. SLOVENCI Veslaški posadki v finalu PEKING - Slovenski veslači Rok Kolander, Miha in Tomaž Pirih ter Rok Rozman so v četvercu slavili zmago v drugi polfinalni skupini in se prepričljivo uvrstili v sobotni finale. Drugi je bil češki četverec, tretji pa nemški. V prvi polfinalni skupini so slavili Britanci, v finale pa sta se uvrstila še avstralski in francoski čoln. Svetovna prvaka Iztok Čop in Luka Špik sta v konkurenci dvojnih dvojcev v svoji predtekmovalni skupini osvojila drugo mesto. Poleg slovenskega čolna sta se iz prve skupine v finale uvrstila še prvouvrščeni avstralski čoln in tret-jeuvrščeni novozelandski, iz druge pa francoski, estonski in britanski. »Najin prvi cilj je bila uvrstitev v finale in zato je malo padla koncentracija v zadnjih 250 m. Upam, da je ostalo še nekaj moči za zadnjo fazo v finalu. Imava drug čoln kot na regati na Bledu in sva z njim nastopila že v Lu-zernu. Z majhnimi spremembami v nastavitvi pa sva dosegla največ, kar je mogoče 'iztisniti' iz čolna in končno našla pravi zaveslaj,« je po dopinški kontroli povedal Špik, mlajši član dvojca. Pred tem je bil na OI trikrat na dopinški kontroli Čop. »Vesel sem, da mi tokrat ni bilo treba. Imam precej težav, saj preteče cela ura, preden lahko oddam stekleničko z urinom, ker sem po tekmi povsem dehidriran.« Sicer je slovenski dan minil v znamenju jadralnih nastopov. Koprčan Gašper Vinčec je na regatnem polju v Qingdauu po sedmih regatah ostal na petem mestu (42 točk) v razredu finn in ima med Slovenci pred nadaljevanjem najboljše izhodišče.Izolčan Vasilij Žbogar, bronasti olimpijec iz Aten, je po treh regatah v razredu laser 12. (42 točk), dve mesti višje (10.) sta po šestih regatah v razredu470 med jadralkami Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec (42), prav tako po šestih regatah pa sta v tem razredu med jadralci Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny 14. (61). Vinčec je bil v edinem današnjem plovu svojega razreda, izpeljali so le eno od dveh predvidenih regat, ker je pihal prešibak veter, osmi. V vožnji na čas je tekmoval tudi Simon Špilak in se uvrstil na 28. me-sto.»Takšna je pač trenutno slovenska realnost v kronometru. Simon je dobro vozil v prvem krogu, v drugem pa je malo popustil. Ne vem zakaj, pritoževal se je nad razmerami, ki so bile res težke. Visoka temperatura, velika vlaga, ... ,« je ocenil slovenski selektor Martin Hvastija. Ljubljančan, nekoč tudi sam profesionalni kolesar, je bil kritičen predvsem do nekaj več kot 47 kilometrov dolge proge: »Težko je ocenjevati nastop in povprečno hitrost. V nasprotju s siceršnjimi kronometri, so se morali kolesarji tokrat spopasti tudi z dvema vzponoma in spustoma in res ne razumem, kako je do take trase sploh lahko prišlo. To je za kronome-ter popolnoma nenavadno. No, na koncu so bili na vrhu le najboljši,« je dejal Hvastija. Simbol miru, združevanja in povezovanja Sabotin - Park miru je čezmejni projekt na legendarnem hribu, 609 metrov visoki skalnati gmoti, ki se bohoti nad Goricama na eni in Sočo na drugi strani. Izhodišče za razmišljanje o Parku miru je bilo burno zgodovinsko dogajanje na območju Posočja, kije zahtevalo veliko žrtev med vojaki, udeleženimi v bitkah 1. svetovne vojne, prizaneseno pa ni bilo tudi lokalnemu prebivalstvu. »Sabotin je izjemen hrib, poln naravoslovnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti. Prisluhnite mu in povedal vam bo prijetne, romantične, vetrovne in tudi mračne, s krvjo prepojene zgodbe,« so zapisali pobudniki projekta. Na pobočjih Sabotina so bili v boje na Soški fronti vključeni pripadniki 22 narodov. Hrib je bil njihov zaveznik, zaupni prijatelj in poslušalec ter prepogosto njihov zadnji dom. Na Sabotinu se bohoti alpsko in sredozemsko rastlinstvo, ki skupaj kljubuje ostrim vetrovom in peklenski vročini. Na njegovih pobočjih se levijo modrasi, preletavajo ga veličastni beloglavi jastrebi. Sabotin je hkrati zadnji alpski in prvi sredozemski hrib. Po grebenu Sabotina poteka državna meja med Italijo in Slo- Pogled na Sabotin arhiv tic nova gorica venijo. Tudi zato je v desetletjih po drugi svetovni vojni ostal manj obiskan. Ostal je ohranjen in pristen. Rastlinstvo Sabotin leži na robu submediteran-ske Slovenije, za rastlinstvo na območju pa je odločilno zlasti krajevno podnebje. Osojna pobočja nad Sočo so precej hladnejša kot prisojna nad Solkanom in na meji z Goriškimi Brdi. V dolini Soče severno od Solkana vpliv Mediterana postopoma slabi, narašča pa vpliv Julijskih Alp. Sabotin je tako eno izmed floristično najbogatejših območij Slovenije. Leži na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fotogeografskega območja. V njegovi flori so zastopane tako srednjeevropske in južnoalpske vrste kot dinarske, submedi- teranske in celo mediteranske vrste. Na hribu je najbolj ogrožena flora kraške gmajne. Zaradi opuščene rabe (košnja, paša) je zaraščanje intenzivno. Na opuščene travnike in pašnike se širi gozdni rob. Z oživljanjem paše ali košnje bi lahko ohranili tudi rastlinske vrste, ki uspevajo izključno v travniških združbah in bodo sicer postopno izginile. Živalstvo Južni rob Trnovskega gozda in Nanos je območje, ki je mednarodno pomembno z vidika ohranjanja ptičjih vrst. Pobočje Sabotina je naravno nadaljevanje tega območja. Najbolj izstopajoča pokrajinska značilnost tega mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA- important bird area) so skalne stene. Nad njimi leta in lovi orel kačar (Circaetus galli-cus), pomembna gnezdilka tega območja. V Sloveniji je populacija teh orlov ocenjena na borih 10 do 15 parov. Tukaj ugotovljene gostote skalnega strnada (Embe-rizia cia) so najvišje v Sloveniji in verjetno med najvišjimi znanimi v Evropi. Na 2 km dolgem transektu na Sabotinu je bilo tako spomladi 2002 popisanih 26 pojočih samcev. Pomemben del tega za ptiče mednarodno pomembnega območja so tudi travniki. Na vznožju in nižjih delih planot srečamo bolj suhe travnike, ki so danes povečini precej zaraščeni. Skalnati rob planot deluje kot vodilo, vzdolž katerega letijo ujede. Reden poletni gost z nam najbližjih gnezdišč na otoku Cresu na Hrva- škem je beloglavi jastreb (Gyps fulvus). Sa-botin je del njegovega migracijskega koridorja na poti do Julijskih Alp! Najbolj pereč vir ogrožanja je zaraščanje travnikov zaradi opuščene rabe. Geološke posebnosti Kamninska sestava vzhodnega pobočja hriba je podobna kot na zahodnem robu visoke kraške planote Banjšice, kjer kraljuje Sveta gora. Lahko bi rekli, da je reka Soča, ki je v apnenčaste sklade, ki so jih ločili tektonski premiki, vklesala globoko dolino in dokončno odrezala Sabotin od Banjške planote. Na vzhodni strani omejuje dolina Soče, proti zahodu pa polagoma tone pod flišno gričevje Goriških Brd. Na severu prehaja v flišno hribovje Kam-breško z vrhom Korada (812 m), proti jugu pa v Goriško polje, ki je del Furlanske nižine. V širšem smislu je območju Sabotina na prehodu med Sredozemskim, Dinarskim in Alpskim svetom. Pešpoti na Sabotin Ponosni samotar, ki spogledljivo zre čez Brda in Kras ter malce sramežljivo gleda na Alpe in na Tržaški zaliv, pohod-niku ponuja več, kot bi mu pripisali ob pogledu iz doline. Sabotin ni le še en hrib. Sabotin se spominja in opominja. Sabotin pomirja in združuje. Sabotin je Park miru. Zato se l podajte nanj in raziščite njegovo burno zgodovino, mediteransko in alpsko rastlinstvo, plazeče se in leteče živalstvo. Na Sabotin se lahko povzpnete iz šestih smeri. Ko ga boste spoznali iz ene smeri, ga boste le blago zaslutili. Zato se boste vračali in ga spoznavali, se v njegovem objemu spet in spet umirili. Kolesarske povezave v okolici Sabotina Sabotin in njegovi sosednji hribi so zanimivi tudi za kolesarje. Strma pobočja tik nad Sočo so v prvi svetovni vojni predstavljala pomemben branik v obrambi Gorice in Goriškega mostišča. Poti so torej večinoma strme in posejane z obeležji vojnega časa. Sabotin, Sveta Gora, Škabrijel ... trije kot mravljišča preluknjani hribi, med katerimi so letele težke gra-. nate. Osvojite jih s kolesom, spoznajte J delček njihovega spomina in se poklonite junakom Za vas so snovalci turistične destinacije Goriška izbrali pet poti, med katerimi so tri krožne. Vse pa vas bodo pripeljale do zanimivih obeležij in ostankov iz prve svetovne vojne. Pot na Škabrijel lahko združite z vzponom na njegov vrh. Vse poti so zahtevne in zato priporočajo, da se nanje podate z gorskim kolesom. Več informacij dobite na TZ TIC, Bevkov trg 4, Nova Gorica, tel: 0038653304600 1 2 Petek, 15. avgusta 2008 strari pripravila I 11 ICUld Mww.tmcdia.it za vaïa reklame na Primorskem dnevniku brezplačna it. SQ0.129A52 Kuhinja za »Prosti čas« Sabotin pooseblja goriško pokrajino z obeh strani meje. Kot smo že večkrat zapisali se tukaj stikajo alpski, dinarski in sredozemski svet. Prepletanje se nadaljuje z različnimi kulturami in navadami prebivalstva. Tako se je na Goriškem razvila zanimiva kultura prehranjevanja, ki vsebuje vplive narodov in običajev s tega območja. Prepletajo se vplivi beneške in italijanske kuhinje, značilnosti raznolikega Trsta, pa vplivi avstrijske, kranjske in drugih dežel nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Ena takih jedi je frtalja. Stara, preprosta in priljubljena aromatična jed na čezmejnem italijansko-slovenskem območju. Slovenci, Italijani in Furla-ni jo poimenujejo s podobnimi izrazi: fritalja, frtaja, fertae, fortaja ... Njena glavna sestavina so stepena jajca, sol in poper, ki jim dodajmo mleko, moko in sesekljana zečlišča, narezane mesnine, sire ter ostale dodatke. Vse skupaj se peče na olju, masti ali maslu. Zelo so priljubljene pomladanske frtalje, ki jih ponekod pripravljajo z dodatkom sesekljanih aro-matičnih listov melise, koromača, maderjance. Nekatere frtalje so pripravljene iz tridesetih različnih zelišč ... spet v druge dodajajo koške pršuta ali klobas, ponujajo pa jih z mlado pomladansko solato in kozarcem svežega vina. Frtalje so zelo razširjena kmečka jed, ki zaradi svoje svežine, aromatičnosti in sočnosti postajajo sestavni del sodobne gostinske ponudbe. Razširjene so po večjem delu Italije, na Balkanskem polotoku, Francozi jih poznajo kot omelette, Nemci kot Eirkuchen... Vir: Kulinarične dogodivščine Goriške PETELIN MARTIN Catering Gostinske storitve na domu, v podjetju, na odprtem ... za vsako priložnost ^ Domača in prisrčna postrežba. Nabrežina 145, Trst Tel. in fax 040.200407 / Mob. 338.4676142 www.petelincatering.com / petelin.catering@gmail.com OKUSI TRADICIJE'3"7avsusta Trg Sv. Roka v Nabrežini Program manifestacije Danes, 14-8.2008 17.00 - 24-00 Odprtje kioskov s hrano in pijačo in dobrodelni srečolov (prireja SK Devin) 19.00 - 21.00 Kulturni program Občine Ilirska Bistrica: Folklorna skupina Gradina Skupina Kalina Vasovalci Društvo Tuščak Bač 21.00 - 24.00 Zabavni program - Ansambel Snežnik Petek, 15.8.2008 17.00 - 24-00 Odprtje kioskov s hrano in pijačo in Razstave Umik: od 18.00 do 22.00 V Qrudnovi hiši v Nabrežini razstava «Miniature»(Umberto Radivo in Z Milan Pernarčič) V dvorani Igo Qruden slikarska razstava «Kreativna prepletanja». Razstavljajo: Mirta Čok, Katerina Kale, Rado Jagodic, Jana Pečar, Štefan Turk, Robin Soave, Robi Lavin, Karin Lavin, Peter Abram, Metka Erzar, Milenko Kočevar, Radivoj Mulič V dvorani Igo Qruden v Nabrežini -razstava antičnih fotografij občine Ilirska Bistrica V župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini -razstava Etnografskega muzeja iz Skednja UÜ0 n CM Občina Devin Nabrežina dobrodelni srečolov (prireja SK Devin) Animacija pri stojnicah - Društvo Ahec Jasen 19.00 Predstavitev knjige «Prerokuj mi še enkrat» Jasne Jurečič v Kavarni «Igo Gruden» (prireja Slovensko kulturno društvo Igo Gruden) 21.00 - 24-00 Ples z ansamblom Souvenir 22.30 Tombola (prireja SK DEVIN) Sobota, 16.8.2008 17.00 - 24-00 Odprtje kioskov s hrano in pijačo in dobrodelni srečolov (prireja SK Devin) Animacija pri stojnicah - Za kioske s hrano in pijačo skrbita: Amatersko športno združenje SK DEVIN Slovensko kulturno društvo "Igo Gruden" Svoje proizvode nudijo: Občina Devin Nabrežina Kmetija Gabriel Pertot Kmetija Caharija Vladimir Kmetija Pire Sonja Kmetija Ušaj ProLoco Mitreo ^rto lin Občina Ilirska Bistrica Strie Miro - proizvodnja peletov Ema Deželak - gostinska sekcija Marisa Golle - unikatni ročni izdelki (glina,..) Milojka Prime - ročni izdelki steklo Brozina d.0.0. - suhomesnati izdelki Društvo kmečkih žena (Pregarje) 21.00 - 24-00 Ples z ansamblom Čuki Nedelja, 17.8.2008 10.00 Sv. Maša v cerkvi Sv. Roka Procesija ob priliki zavetnika Sv. Roka 17.00 - 24-00 Odprtje kioskov s hrano in pijačo in dobrodelni srečolov (prireja SK Devin) 21.00 - 24-00 Nastop KETŠD Alojzij Mihelčič z Brštulin bando in igro Koncert godbe "Nabrežina" Urniki prireditev se lahko spremenijo Udovič Stanislav - brezalkoholne pijače Danica Zeljkovič - suhe, papirnate rože, aranžmaji Penko Franjo - sirarstvo Kmetija Štemberger - sirarstvo, gobarstvo Sanabor Srečko - kis, suho sadje Kmetija Bubec - dimljene postrvi Kmetija Biščak - suho sadje, žganje Društvo kmečkih žena Pregarje - domače pecivo Društvo kmečkih žena Narin - domače pecivo Občina Komen Kmetija Pipan Kmetija Kukanja Dejan Čebelar Jože Fabjan Čebelar Trobec Grozdan Čebelar Bandelj Rudolf Za animacijo za otroke bo skrbela: ® Animacija, glasba, slikanje in risanje, poezija, pravljice, igre na prostem ter dejavnosti za dobro počutje in družbo. BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CAUSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA I OlULIA Ospiit dr gente unu Tržaška pokrajina Občina Komen Občina Ilirska Bistrica ET 1 S* InrwvJ JÉT- Branilci naslova v hokeju na travi Avstralci nadaljujejo uspešne predstave. V 2. Na tekmi med Italijo in Alžirijo (3:0) sta prvič v zgodovini delili Jadralki Giulia Conti in Tržačanka Giovanna Micol se zdita dokaj krogu so gladko premagali Južnoafriško republiko z 10:0 ansa pravico dve sodnici: Čehinja in Tajka ansa zdolgočaseni, a včeraj sta bili 6. in 11. in sta skupno peti! ANKETA - Katero glasbo poslušajo športniki? Bog ne daj, da bi crknil mp3 tik pred odločilnim nastopom Naša »play-list« ••• Nastopi na olimpijskih igrah v Pekingu potrjujejo, da je poslušanje glasbe del obreda, ki mu športniki sledijo pred tekmami. Takoj po zmagi v finalu floreta je Italijanka Valentina Vezzali stopila pred novinarje in jim v joku citirala nekaj verzov pesmi Erosa Ramazzottija Per me e per sem-pre. Le dan pred tem pa je Matteo Ta-gliariol po njegovem zmagovitem sabljanju priznal, da je pred tekmo prisluhnil pesmi Plug in baby skupine Muse. »Jaz nikoli ne poslušam ničesar,« nam je zatrdila dvakratna olimpijka, kopjašica Claudia Coslovich. Je pa dodala, da njen zaročenec, metalec kladiva Nicola Vizzo-ni, rad posluša glasbo, še najraje skupino U2. Med takimi, ki še nekaj minut pred tekmo posluša glasbo, je goriška smučarka Mateja Nanut. »Skušam poslušati cel CD skupine Sum 41.« Če se pa mora odločiti za samo eno pesem, izbere skladbo Green dayev American Idot. Pred pomembnimi tekmovanji si nadene slušalke tudi ko-talkarica Francesca Roncelli: »Pred nastopom v glavnem poslušam glasbo mojega kratkega ali dolgega programa, včasih tudi Queen.« Med skladbami Mercuryjeve skupine Roncelllijeva najraje izbere znamenito Bohemian Rapsody. Queene je omenil tudi kolesar Christian Leghissa, ki pa včasih posluša tudi narodnozabavno glasbo. Angleška besedila najbolj ustrezajo tudi skakalki v vodo Ivani Curri. »Poslušam Led Zeppelin, Guns N Roses, Ae-rosmith, tudi R. E. M.,« nam je naštela in omenila še Boba Dylana. V mp3-predvajalniku Paole Cigui so različni žanri (dance, house ...), trenutno pa si Gajina tenisačica najraje nastavi pesem Nostress (izvaja jo skupina Happysad), svetuje pa tudi Madonnino Give It 2 Me. Motociklist Mitja Emili glasbe ne posluša neposredno pred dirkami, jo pa veliko posluša med dolgimi vožnjami z avtom. »Kar je pač po radiu,« nam je razložil. Če bi le moral izbrati pesem, ki bi mu vbriz-gnila energijo, pa bi si zavrtel zimzeleno Al-bachiaro Vasca Rossija. Emili je bil tudi na koncertu rokerja iz Zocce, všeč pa mu je tudi Ligabue. Italijanskega izvajalca je omenila tudi namiznoteniška igralka Lisa Ri-dolfi. »V glavnem poslušam komercialno glasbo, trenutno največ pesem A te Jova-nottija,« nam je rekla bivša državna prvakinja med drugokategornicami. Petra Graša in v glavnem hrvaške skladbe izbira Krasov nogometaš Raden-ko Kneževič, približno tako kot Poletov hokejist Aleš Fajdiga. »Nimam navade, da bi glasbo poslušal ravno pred tekmami, v prostem času pa ja. Najraje rock, skupine iz bivše Jugoslavije in tudi nekaj slovenske glasbe.« Slovenskih viž ni omenil skoraj nihče. Izjemo predstavljata Katja Ražem in Igor Malalan. »Slovenski športniki bi morali pred nastopom poslušati Golico,« je dejal voditelj Športela, »a škoda, da se po tekmah navadno prileže Pogrebna koračnica.« Malalan je v bolj resnem slogu vsekakor svetoval skladbe Zucchera, zlasti dve. »Med novimi Baila Morena, med starejšimi pa gotovo Diavolo in me.«. Lokostrelka pa je razkrila, da ima na tekmi vedno mp3-predva-jalnik. V njem je naložena komercialna glasba, pa tudi slovenska. Všeč so ji Kingstoni. Skladba Paradise city Bohemian Rapsody Speak Of The Devil Let me think about it We Are The Champions Fuel Albachiara Ko sije luna na obalo A te Give it 2 me avtor Guns N' Roses Queen Sum 41 Ida Corr Queen Metallica Vasco Rossi Kingston Jovanotti Madonna Predlagatelj Ivana Curri Francesca Roncelli Mateja Nanut Lea Ušaj Christian Leghissa Aljoša Saksida Mitja Emili Katja Ražem Lisa Ridolfi Paola Cigui Povsem drugačnih okusov pa je od-bojkar A2-ligaša iz Cremone Premiers Hotels Aljoša Orel, ki glasbo rad posluša, tudi neposredno pred tekmami. V slušalkah ima trdi rock, zato »ker daje adrenalin«, je razložil. Omenil je skupino No Sex in pesem Sweet Carolina, ki jo pozna v izvedbah različnih izvajalcev. Košarkar Alen Semec je omenil skupino Ska-P, plavalka Lea Ušaj pa preprosto vsako glasbo, ki jo »zbudi pred tekmo«. Aljoša Saksida, ki ob sobotah zvečer koncertira po vseh možnih prireditvah in ob nedeljah obuje tekaške copate, pa je športnikom svetoval heavy metal glasbo. Zase pa pravi, da med tekom izklopi glasbo.»Z njo se itak ukvarjam 24 ur dnevno...« (P. V.) Skupina Queen pokojnega Freddyja Mercuryja je spremljevalka nastopov kotalkarice Francesce Roncellli, ki ima najraje znamenito skladbo Bohemian Rapsody. Queeni so všeč tudi kolesarju Christianu Leghissi Zbiramo odgovore na vprašanja: • Katerim panogam na OI najbolj slediš (navedi jih največ 3)? • Naša društva se ukvarjajo s 25 panogami. Katero med temi bi črtal s seznama in katero dodal? • Ali italijanska televizija RAI dobro pokriva OI? Utemelji! • Katero panogo bi vključil v olimpijski spored? Glasuj po: sport@primorski.it MOŠKA KOŠARKA - Napovej razliko v koših na tekmi med Litvo in Rusijo! JUDO - Kako se bo uvrstila italijanska judoistka Lucia Morico? MOŠKA ODBOJKA - Napovej izid tekme Italija - Venezuela! Pravilnik: pravilna napoved izida, razlike v koših oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih velja 1 točko pravilna napoved intervala uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta; od 4. do 8. mesta; slabše od 8. mesta). DO 20 LET ■ MARTINA MEZGEC Ne verjamem, da se bo po OI kaj spremenilo Martina Mezgec se je ukvarjala s plavanjem, eno sezono je igrala odbojko, najdlje pa je kotalkala pri Poletu: »Sedaj se ne ukvarjam več s športom. Igram klavir, kjer bom kmalu polagala izpit za 8. razred,« je povedala Martina, ki se po uspešno končani maturi na liceju F. Prešeren pripravlja na vstopni izpit medicinske fakultete. Olimpijskim igram rada sledi, še posebej plavanju, »ker sem nekoč plavala.« Jutranjim finalom sledi po posnetkih, ne zbuja se v zgodnjih jutranjih urah. »Ob plavanju bom morda sledila odbojki,« je napovedala Martina. Ali je odločitev MOK-a, da dodeli igre Kitajski pravilna? »Mislim, da je prav, da so Kitajcem zaupali. Sicer pa ne verjamem, da bo to pripomoglo, da se bo v tej državi kaj spremenilo.« Današnja napoved: Košarka: Rusija-Litva +13 Judo: Lucia Morico 4. Odbojka: Italija-Venezuela 3:1 SKUPNO 8 Včeraj (Vera Balzano): Plavanje: Sara Isakovič 2. Plavanje: Federica Pellegrini 3. Nogomet: Italija-Kamerun 1:2 4 TOČKE DO 50 LET ANDREJ VOGRIČ Navdušil se je nad svojim bivšim športom Andrej Vogrič je odbornik pri goriški Olympii, po poklicu pa je finančni svetovalec. »V novi sezoni bo naš glavni cilj obstanek v C-ligi. V mladinskih prvenstvih bomo skušali z vsemi odbojkarji čim bolj napredovati,« je dejal Vogrič, ki se je nekoč ukvarjal z lokostrelstvom pri goriškemu društvu Naš prapor. »Streljal sem štiri leta, nato sem pri petnajstih letih začel igrati odbojko. Pri društvu je sicer kmalu zatem razpadla lokostrelska sekcija,« je še dodal Vogrič. »Na letošnjih OI sem doslej tako sledil lokostrelstvu in seveda odbojki. Res škoda, da ni Maniaja, ki bi si zaslužil nastop v Pekingu. Ogledal sem si tudi nastope plavalcev. Bili so res zanimiv in vrhunski.« Današnja napoved: Košarka: Rusija-Litva +12 Judo: Lucia Morico 4. Odbojka: Italija-Venezuela 3:0 SKUPNO 7 Včeraj (Vanja Jogan): Plavanje: Sara Isakovič 1. Plavanje: Federica Pellegrini 3. Nogomet: Italija-Kamerun 1:1 TOČKE TOČKE DO 35 LET MARKO COLONI Košarkarskih tekem je na Rai 2 premalo Olimpijskim igram letos redno sledi tudi bivši Borov odbojkar in trener Marko Coloni, ki je zdaj na dopustu, tako da ima več časa za gledanje prenosov raznih tekmovanj. Trenutno najbolj pogosto gleda odbojko, košarko (nekaj let je namreč igral košarko pri Kontovelu) in gimnastiko, v naslednjih dneh pa bo sledil še atletiki. »Prenose tekmovanj sem gledal doslej na Rai 2 in na 2. programu hrvaške televizije, ki po mojem olimpijske igre pokriva boljše kot italijanska mreža Rai. Več je posnetkov iz različnih tekmovanj in manj nepotrebnih komentarjev iz studia. Poleg tega pa na Rai 2 premalo kažejo košarko.« Marko se rekreacijsko še vedno ukvarja z odbojko. Z nekaterimi kolegi in prijatelji so letos enkrat na teden trenirali na Stadionu 1. maj in nastopali v prvenstvu UISP (osvojili so 1. mesto). Današnja napoved: Košarka: Rusija-Litva -8 Judo: Lucia Morico 2. Odbojka: Italija-Venezuela 3:0 SKUPNO 12 Včeraj (Tomaž Špacapan): Plavanje: Sara Isakovič 2. Plavanje: Federica Pellegrini 1. Nogomet: Italija-Kamerun 3:2 TOČK TOČK NAD 50 LEI ^ KLAVDIJ BRAJNIK Gorske dirke so mu bile pisane na kožo Bivši ravnatelj openskega bančnega zavoda Klavdij Brajnik je bil nekoč soliden kolesar. Kolesa pa še ni pospravil na podstrešje: »Po upokojitvi sem znova bolj aktiven, čeprav časa še vedno ni na pretek. Kolesarim pa že celih petdeset let. Kot mladinec sem tekmoval pri društvu Fornaro v Ronkah. Nastopal sem na deželnih, meddežel-nih in državnih dirkah. Ker sem manjše postave, sem bil specialist za gorske vožnje,« se je pohvalil Brajnik, ki je takole ocenil sobotno olimpijsko kolesarsko dirko: »Bettini je popolnoma zgrešil taktiko. Držati bi se bil moral v ospredju. Očitno je bil brez moči«. Brajnik sledi na OI še ekipnim športom in atletiki, predvsem krajšim hitrejšim progam. »Maraton je dolgočasen,« je še dodal. Današnja napoved: Košarka: Rusija-Litva +10 Judo: Lucia Morico 2. Odbojka: Italija-Venezuela 3:1 SKUPNO 11 Včeraj (Ennio Bogatez): Plavanje: Sara Isakovič 4. Plavanje: Federica Pellegrini 1. Nogomet: Italija -Kamerun 2:1 4 TOČKE Teniške favoritinje gredo vse naprej, med njimi tudi Serena Williams, ki je bila boljša od Francozinje Alize Cornet Za italijansko moško dvojico v odbojki na mivki Riccardo Lione in Eugenio Amore se olimpijske igre iztekajo, saj so že dvakrat potegnili krajši konec in so praktično izločeni. Nazadnje je bila zanju usodna ruska dvojica. V najlepšem kraju na svetu sem odigral svojo najgršo tekmo,« je dejal Lione ansa Ekipno so bili Italijani »srebrni«, posamično pa jim ni šlo od rok. Nespoli je bil izločen v prvem krogu kvalifikacij, Galiazzo in Tržačan Di Bud pa v drugem ansa ITALIJANI - Včeraj tudi bronasta kolajna Salvatoreja Sanze v floretu »Pomirila me je moja žena« Po porazu v polfinalu je bil vznemirjen - Premagal je Kitajca, ki je v četrtfinalu izločil Andreo Cassara - Italijanski sabljači v floretu so zaključili nastope Italijansko bero kolajn je včeraj dopolnil Salvatore Sanzo. 33-letni sabljač je v floretu po zlatu Federice Pellegrini Italiji priboril še eno kolajno: enajsto po vrsti, tretji bron. Tekmovalcu iz Pise, ki je bil v Atenah srebrn, je tokrat za las spodletel vstop v finale. V polfinalu ga je porazil Japonec Yuki Ota s 15:14, z enakim izidom pa se je zaključil dvoboj za bron. Odločilno zadnjo potezo je v srečanju za 3. mesto dosegel »azzurro« in tako premagal Kitajca Zhuja. Po grenkemu porazu v polfinalu je Sanzo odločno reagiral: »Odločilen je bil dvajsetminutni pogovor z ženo, ki mi je omogočil, da sem se streznil,« je pojasnil Sanzo. V polfinalu ga je namreč sporna sodniška odločitev zelo vznemirila: sodniki so namreč pri rezultatu 12:13 za Japonca dodelili točko Azijcu. Kitajca Zhuja, ki je v četrtfinalu premagal Italijana Andreo Cassara, je Sanzo dohitel šele v končnici dvoboja. Zhu je že vodil 12:14, naposled pa je z dvema uspešnima napadoma Sanzo izenačil in slavil zmago. Zlato kolajno je osvojil Nemec Klibrink, ki je Japonca Oto premagal s 15:9. Za Nemčijo je bila to prva kolajna v floretu, za Italijo pa je 32 Ekipnega zlata iz Aten moška ekipa ne bo mogla ubraniti, saj ekipnega tekmovanja v moškem floretu po pravilniku mednarodne sabljaške zveze ne bo. Izkupiček ostalih »azzurrov« je polovičen. Ena izmed glavnih favoritinj za dvanajsto italijansko kolajno je bila judoistka Yle-nia Scapin (bronasta v Atlanti in v Sydney-ju), ki pa je izpadla že v drugem krogu. V re-pasaži tudi ni imela sreče in v prvem krogu ODBOJKA Corsano tvega izločitev! izpadla po iponu Kolumbijke Alvear. V moški konkurenci (90 kg) je Meloni prav tako izpadel v drugem krogu, v repasaži pa je v drugem krogu bil močnejši Brazilec Santos. Tudi v kolesarstvu so »azzurri« ostali praznih rok. V strelstvu s pištolo na 25 m je Maura Genovesi ostala brez finala. Po kvalifikacijah je bila 32. Veslača Andrea Benetti in Erik Ma-soero sta se v dvojnem kanuju (C2) uvrstila Salvatore Sanzo med nastopom za B. mesto proti Kitajski ansa v jutrišnji polfinale, prav tako Maria Cristina Giai Pron v enojcu (K1). Giuseppe de Vita in Raffaello Leonardo v dvojcu brez krmarja se nista uvrstila v finale. V tolažilnem finalu bosta nastopila Gabrielli Bascelli v enojcu in četverec brez krmarja (C. in N. Mor-nati, Sartori, Carboncini). V tenisu je med posameznicami izpadala še »azzurra« Schiavone. V 3. krogu je izgubila proti Zvonarevi. Mirko Corsano kroma PEKING - Libero odbojkarske reprezentance Mirko Corsano verjetno ni igral na davišnji tekmi Italije proti Venezueli. Igralca so po poškodbi kolena na tekmi 2. kroga proti ZDA včeraj podvrgli poglobljenemu zdravniškemu pregledu, o katerem pa niso izdali nobenih sporočil. V primeru, da bi Corsano igral in da bi ga morali vnovič zamenjati zaradi poškodbe, v nadaljevanju ne bi mogel več nastopiti na igrah v Pekingu. Tako predvideva pravilnik! Spet naj bi zato zaigral proti Bolgariji. ATLETIKA - Jutri začetek bojev v Ptičjem gnezu Za »čiste« rezultate Liu Xiang, Bolt in Isinbajeva prvi favoriti - Prvi dan podelitev kolajn v teku na 10.000 m in v metu krogle med moškimi PEKING - Liu Xiang, Usain Bolt, Jelena Isinbajeva in drugi velikani svetovne atletike že nestrpno pričakujejo začetek olimpijskega tekmovanja. Na stadionu Ptičje gnezdo se bodo po nekdanjem telovadcu Li Ningu, ki je na slovesnem odprtju iger »poletel« pod streho stadiona in prižgal olimpijski ogenj, od jutri sprehajali atleti. Že prvi dan devetdnevnega atletskega tekmovanja bo na sporedu kraljevska disciplina, kvalifikacije sprinta na 100 metrov, kjer se bodo na stadionu s kapaciteto za 91.000 obiskovalcev udarili svetovni rekorder Ja-majčan Usain Bolt, nekdanji rekorder njegov rojak Asafa Powell ter ameriški zvezdnik Tyson Gay. Prvi komplet odličij bodo razdelili jutri popoldan, kjer bo Etiopijka Tiru-nesh Dibaba skušala potrditi prevlado v teku na 10.000 metrov in priti do svojega prvega olimpijskega zlata. Po tradiciji se bo s to disciplino začel boj za prevlado med kenijskimi in etiopskimi tekači na daljših razdaljah. Jutri bodo razdelili tudi odličja v metu krogle, kjer bo slovenske barve zastopal Miro Vodovnik, tekmovanje v tro-skoku pa bo v slovenski vrsti v kvalifikacijah začela tudi ena od slovenskih favo-ritk za odličje, Marija Šestak. Medtem ko je plavanje povsem v Edini kitajski adut v atletiki, tekač na visoke ovire Liu Xian,g je v svoji domovini pravi zvezdnik ansa znamenju enega zvezdnika, Američana Michaela Phelpsa, pa se v atletiki obetajo številni razburljivi obračuni za zmago, poleg tega pa si želijo pri Mednarodni atletski zvezi (IAAF) oprati ime po številnih minulih dopinških škandalih.« Eden velikih zvezdnikov iger je že pred začetkom atletskega tekmovanja domačin Liu Xiang, ki nastopa na 110 metrov z ovirami. Vanj so uprte oči do- mače javnosti, saj naj bi bil edini v domači reprezentanci, ki bi na slovitem Ptičjem gnezdu lahko Kitajski priboril zlato kolajno. A pot do zlata gotovo ne bo lahka, saj mu bo veselje skušal preprečiti Kubanec Dayron Robles, ki je v začetku leta že izboljšal Liujev svetovni rekord in novo znamko prestavil na 12,87. Liu pa se je ta čas bojeval s poškodbo vezi. Po štirih dnevih predtek-movanj in polfinalov, bo vse znano 21. avgusta, ko bo na sporedu veliki finale. Nepremagljiva se zdi predvsem branilka naslova iz Aten, večkratna svetovna rekorderka v skoku s palico, ki je kar 23-krat izboljšala rekordno znamko, Rusinja Jelena Isinbajeva. Ena od velikih favoritinj je tudi hrvaška skakalka v višino Blanka Vlašic, katere edini nasprotnik zadnjih dveh let je v bistvu svetovni rekord Bolgarke Štefke Kostadi-nove pri 209 cm. KOŠARKA ZDA proti Grkom kujejo maščevanje PEKING - Ameriški košarkarji pred današnjo tekmo z Grčijo (ob 14.00) razmišljajo samo o eno stvari - o maščevanju Grkom za poraz v polfinalu na svetovnem prvenstvu na Japonskem leta 2006. Grki so bili poleg tega edini, ki so na olimpijskih igrah pred štirimi leti v Atenah premagali ameriške zvezdnike lige NBA.»Odkar smo zapustili Japonsko, je to na mojem koledarju,« je dejal ameriški krilni igralec Carmelo Anthony. »Dobili smo priložnost, da se odkupimo. Vsi smo razburjeni, vsi komaj čakamo. To bo naš prvi preizkus,« je povedal zvezdnik moštva NBA Denver Nuggets. »To traja že dve leti, nismo pozabili. Res se veselimo igre z njimi,« je dodal. Najboljši strelec lige NBA, zvezdnik Cleveland Cavaliers LeBron James, organizator igre mia-mijskega Heata Dwyane Wade, zvezdnik New Orleans Hornets Chris Paul, Chris Bosh iz Toronto Rapters ter Anthony so bili leta 2006 na SP člani poražene ekipe in so lačni maščevanja. »Seveda se jim želimo oddolžiti. Ekipa, ki izgubi, nikoli ne pozabi. Noben član grške reprezentance ne igra v ligi NBA, a lahko vseeno premaga elitno ameriško izbrano vrsto. »Košarka je globalen šport, sploh ne potrebuješ igralcev v NBA,« je dejal soigralec Saše Vujačiča pri Los Angeles Lakers Kobe Bryant (na sliki). »Veselimo se tekme. To je velika priložnost, da vidimo, koliko smo napredovali od takrat, ko smo zadnjič igrali z njimi,« je dodal. James ni pozabil, kako šokiran je bil po porazu leta 2006. »Takrat smo drugače začeli gledati na mednarodno košarko,« je dejal: »Razburljivo bo. To je ekipa, ki nas je leta 2006 premagala, zato se veselimo izziva.« 1 8 Četrtek, 14. avgusta Italijanka Ylenia Scapin je v judu v kat. do 70 kg takoj izpadla ansa Kitajka Liu Chunhong je v dviganju uteži do 69 kg dosegla kar tri svetovne rekorde: skupno je dvignila 286 kilogramov, v tretjem poskusu je v sunku dvignila 128 kg, nato pa še 158 kg v potegu ansa Vse kar bo v namiznem tenisu manj kot zlato odličje, bodo milijoni kitajskih navijačev označili kot neuspeh ansa BIL SEM TAM - Bruno Križman na OI v Rimu, Tokiu in Munchnu Ujet? Ne, niti po atentatu V Tokiu se je pomešal med mornarje, v Munchnu se je preoblekel v Finca - Le v olimpijski bazen si ni upal skočiti Kdor je pred dnevi prebral spomine Fabia Ruzzierja na olimpijske igre v Munchnu, se je najbrž vprašal: kje mu je Bruno Križman priskrbel trenirko poljske reprezentance? In kje je Križman našel zase finsko trenirko? »Finsko trenirko sem dobil v Tokiu,« nam je med dolgim klepetom razkril Križman. »Zamenjal sem jo z Borovo.« Kot da bi šlo za najbolj naravno barantanje: finskemu atletu ponudiš obleko tržaškoslovenskega društva, od njega pa dobiš njegovo reprezentančno odpravo. Odgovori svetovnega popotnika z Opčin so v tem slogu. Na vsako vprašanje Križman odgovori s presenetljivo anekdoto. Teh se je na treh olimpiadah, ki jim je Križman sledil neposredno s prizorišča, nabralo za zajetno knjigo. Ugotovitev ni naša, ampak Križmano-va. »Uh, o Munchnu bi lahko napisal knjigo,« je vzdihnil ob koncu pogovora, med katerim je obujal spomine na doživljanja v italijanski, japonski in bavarski prestolnic. »Mah, o Rimu nimam posebnih spominov,« je povedal. Pisalo se je leto 1960, naš pričevalec pa je bil šele polnoleten. Prve OI si je ogledal na najbolj enostaven, zato najmanj »križmanski« način. »Kupil sem vstopnico za 10.000 lir, kar je bilo takrat dosti,« se je spomnil. Nakup karte za vstop na olimpijski stadion se danes Križmanu zdi nepotrebno dejanje. V Tokiu leta 1964 in v Munchnu leta 1972 se je med gledalce vštulil na mnogo bolj razburljiv in predvsem poceni način. Na štadion v japonski prestolnici ravno na dan svečanega odprtja je prišel po zaslugi italijanskih mornarjev. Slučajno je bila italijanska ladja Andrea Doria zasidrana ravno na Japonskem in njeni mornarji so si ogledali začetek iger. »En mornar mi je posodil jopič, eden mi je posodil kapo, sem se pomešal med njimi in ... « Križman si je tako ogledal prižig ognja v živo: »Približno deset metrov od tam.« A kako se je Križman sploh odločil za potovanje v deželo vzhajajočega sonca? »Pri Boru sem bolj za šalo kot zares rekel, u, bi lahko šel v Tokio. Takoj so me začeli zafrkavati, da bi pa dobil stavo, sem potem res šel.« Z letalom do Moskve, čez celo Sovjetsko zvezo z vlakom, do Japonske z ladjo. »Potoval sem z reprezentanco Poljske, 50-60 ljudi. Takrat sem recimo spoznal tudi Tadeusza Starzynskyja.« S Poljaki se je Križman spoprijateljil in ... osem let kasneje je Ruzzier lahko dobil poljsko trenirko. A prihod na Japonsko ni bil najbolj prijeten. »Moram priznati, da sem se malo bal. Ko smo se izkrcali se je mra-čilo, je pršilo in je bilo tudi malo megleno.« Openc se je vseeno takoj znašel. Nekaj dni je prespal v hotelu za novinarje, ko pa so mu namignili, da morajo nenovinarji »spokati«, je naposled našel zatočišče pri tokijski družini. »Tudi v Munchnu sva s Fabiom spala pri eni družini.« Prek podjetja, v katerem je bil zaposlen, je Križman dobil stik z gospo iz bavarske prestolnice. Na našo prošnjo nam je Bruno Križman postregel z nizom fotografij iz Tokia, seveda pa jih ima veliko tudi iz Munchna in Rima Družina ju je prijazno pogostila, a kljub temu sta se morala Ruzzier in Križman vsak večer lagati. »U, seveda se je bilo treba, če bi zvedeli, kako zahajamo v olimpijsko vas ...« In se začne znana zgodba dveh trenirk. »On, Fabio, je imel poljsko trenirko, jaz finsko, ki sem jo dobil v Tokiu.« S svoje majice je Križman odstranil napis Tokio 1964, tako oblečena pa sta Lo-njerc in Openc neopazno prebila vsako kontrolno točko. Vsak dan sta spremljala atletiko, tudi takrat, ko jima je družina, pri kateri so prenočevali, nehote povzročila zadrego. »Hčerka gospe je dobila dve vstopnici za ogled ne vem kakšnega veslaškega tekmovanja ...« Atletika se jima je zdela mnogo zanimivejša, a prijazne geste gostiteljice niso mogli zavrniti. Rešitev? »Šla sva seveda gledat atletiko, sem pa dobil lestvice vseh veslaških tekmovanj tistega dne in se dobro naučil uvrstitve Nemcev. Tako smo se pretvarjali, da smo bili na veslanju in na veliko komentirala uvrstitve Nemcev ... « Še huje pa je bilo po atentatu 5. septembra. Varnostne razmere so se poostrile, česar sta se Križman in Ruzzier dobro zavedala. »Zadnja dneva tekmovanj nisva videla. Sva šla prej proč, ker sva imela vtis, da se oži krog okrog naju. Bila sva sicer zelo previdna, držala sva se daleč, na štadion sva prihajala vedno ločeno, držala sva se vedno nekaj metrov daleč, ker če bi se držala skupaj bi prej ali slej kaj posumili. A zadnji dan, ko sva bila tam, je varnostnik stal na stopnicah ob vrsti, kjer sva sedela oba. Imel je walkie-talkie in se najbrž pogovarjal s kolegi. Gledal je v mojo smer in kar naenkrat ljudem med mano in njim rekel entschuldigung.« Križman je takrat mislil, da je vsega konec in da je policija prišla na sled dvema »ilegalcema«. A varnostnik ni prišel po njega, pač pa po lepotico, ki je sedela ob njem. »Kar sva počela s Fabiom, sem tudi opisal v pismu, ki sem ga poslal na Süddeutsche Zeitung. Podpisala sva ga Asterix und Obelix. Niso objavili. Če bi pa poslali na Bild, ki je škandalni časopis, bi morda dali kar na prvo stran.« Križman je s finsko trenirko in ukradeno izkaznico (pobral jo je nekemu belgijskemu tekmovalcu), prišel skoraj povsod. Podvigov se danes rad spominja, čeprav ni izpolnil vseh želja. »Zahajala sva tudi v olimpijski bazen. Nekega dne sem imel kopalke na sebi, hodili smo po hodniku ... Zavila sva na desno na tribune, če bi pa šel ravno, bi lahko brez problemov prišel v slačil-nice in s kopalkami do bazena. Takrat so se plavalci ogrevali, če bi skočil v bazen in zaplaval, bi se najbrž nihče ne zavedal ničesar. Ampak tega si nisem upal.« Opisi drugih potovanj pričajo, da si je Križman v naslednjih desetletjih drznil marsikaj. Le na olimpijske igre ni šel več. Enostavno se jih je »naveličal«. Verjamemo. Na treh olimpiadah je zbral več dogodivščin, kot jih navadni ljudje doživijo v celem življenju. (p. v.) DOPING Powell: Vzeli so mi preveč krvi! PEKING - Dvoboj obeh Ja-majčanov Bolta in Powella, z ameriškim sprinterjem Gayem v finalu teka na 100 metrov 16. avgusta bo ena od najbolj vznemirljivih tekem v Pekingu. Pred tekmo pa Jamajča-nom gledajo pod prste - preveč, so prepričani sami. Vodja jamajške delegacije Don Anderson je povedal, da gre za »skrajno neobičajno« število dopinških testov. V minulih petih dneh so morali namreč ja-majški atleti prestati kar 32 preizkusov krvi in urina. Powell je v torek izjavil: »Tu sem bil že štirikrat testiran, vzeli so mi kri, ogromno krvi. Pred finalom na 100 m bomo že zelo oslabljeni.« • •• 'i&e&cet^ Kolo zamenjal za kolo Nizozemec Levi Heimans upa, da bo do svoje olimpijske slave prišel s poganjanjem pedalov. Kolesar z dirkališča, kije leta 2004 v Atenah ekipno preizkušnjo končal na petem mestu, se je nato nasitil svojega športa in se raje posvetil službi. Kjer pa vsak dan poganja pedala. Triindvajsetletni kolesar namreč dela kot kurir na kolesu v Amsterdamu. Leta2006se je nato spet vrnil nazaj na dirkališče, letos v Pekingu pa z ekipo upa na kolajno v svoji disciplini, kjer so sicer favoriti za medalje kolesarji iz Velike Britanije, Avstralije in Danske. MOK zagovarja manipulacijo na odprtju Mednarodni olimpijski komite (MOK) zagovarja manipulacijo ob odprtju olimpijskih iger v Pekingu. Izvršni direktor olimpijskih iger pri MOK Gilbert Felli se je danes postavil na stran kitajskih prirediteljev, ki so na uvodni slovesnosti najeli lažno pevko. Devetletna Lin Miaoke je ob glasbi Hvalnica domovini zgolj premikala ustnice, medtem ko je s traku prihajal glas drugega dekletca. Felli je pojasnil, da je bilo to »natančno tako, kot se dogaja v športu«. Tudi pri nogometu ima trener možnost, da v zadnjem trenutku igralca pošlje na klop. Izmučila ga je vročina Avstralski novinar Matthew Hill je hudo zbolel zaradi vročinske izčrpanosti in čaka na prevoz v Hongkong 24-letni Hill iz medijske niše Macquire Network je zbolel takoj po slovesnem odprtju olimpijskih iger v Pekingu. Sprva je kazalo, da si bo opomogel, a se je njegovo zdravje v torek zvečer naglo poslabšalo. Zbolel naj bi za pljučnico in je trenutno v umetni komi. Visoka tehnologija Olimpijsko vročico v Južni Koreji poleg uspehov športnikov dodatno podžiga visoka tehnologija. Številni Južnokorejci namreč igre spremljajo na mini prenosnih televizijskih sprejemnikih in mobilnih telefonih. Odlične nastope svojih športnikov, ki so doslej osvojili že 12 kolajn, gledajo med delom, na avtobusu in podzemni železnici. V državi z 49 milijoni prebivalcev imajo več kot 14 milijonov mobilnih telefonov, prek katerih je moč spremljati tudi televizijski program. Za Kitajce navijal v nemškem dresu Njegovi rojaki si na lica rišejo rdeče zastave, si nase lepijo rdeča srca z napisom Kitajska ali nosijo čepice z napisi Beijing 2008. A Lu Jincheng je drugačen. Je namreč velik navijač nemškega nogometaša Michaela Ballacka. Zato sije ob ekipnem tekmovanju v gimnastiki oblekel nemški nogometni dres in se skupaj s prijatelji odpravil navijat za svojo ekipo. »Nemški nogometaši so preprosto odlični,« je dejal 18-le-tni Kitajec, ki ga je krasil dres z orlom na prsih. Še posebej je navdušen nad ka-petanom nemške reprezentance Bal-lackom in napadalcem Miroslavom Klosejem. / ŠPORT Četrtek, 14. avgusta 2008 19 BASEBALL - Brata Miani iz Buttria za slovensko reprezentanco Na Češkem jima za las ni uspel podvig Na Pokalu narodov drugi za gostitelji - Mama je doma iz Goriških Brd Ni redkost, da se nekateri športniki odločijo za nadaljevanje kariere v tujini. Pri mnogih je prav pot v tujino pomenila uveljavitev njihovih sanj in so tam dosegli odlične rezultate in posegli po visokodonečih športnih naslovih. Niso tako redki niti primeri, ko iz različnih življenskih okoliščin, igralci ene države zaigrajo v reprezentančnem dresu druge države. Kot nam najbližji primer navedimo igranje slovenskega košarkarja Gregorja Fučke, ki je pred leti oblekel majico italijanske izbrane vrste. Zgodba, ki jo prinašamo danes, pa je obrnjena na glavo in se tiče športa, ki je pri nas bolj slabo poznan. Gre za baseball in za nastopanje bratov Alessia in Francesca Mianija iz Buttria pri Vidmu v slovenski državni reprezentanci. Na ta primer so nas opozorili skupni prijatelji in je seveda v nas sprožil svojevrstno začudenje in nemajhno radovednost. Prvemu stiku je sledilo še nekaj telefonskih pogovorov in izmenjava sporočil po elektronski pošti. Brata Miani sta po očetu Furlana, njuna mati Dragica Brezavšček-Petrussa pa prihaja iz Golega brda, vasici na skrajnem zapadnem robu Goriških Brd. Baseball je takorekoč družinski član Mianijev, saj se je s to športno panogo od mladih nog ukvarjal tudi družinski poglavar Gianpietro, ki trenutno opravlja naloge športnega sodnika v deželi FJK. Za igranje baseballa je navdušil tudi oba sinova, ki trenutno igrata v klubu White Sox Buttrio Baseball in z njim dokaj uspešno nastopata v B ligi. Alessio Miani je star 30 let in je po izobrazbi elektronski inženir. Z baseballom se ukvarja že od svojega desetega leta dalje in je že bil član italijanske kadetske reprezentance ter je z njo leta 1992 osvojil naslov Evropskih prvakov na prvenstvu, ki je potekalo v Italiji. Na igrišču zaseda mesto prve ali tretje baze. Njegov mlajši brat Francesco (25 let) je elektrotehnični izvedenec, igra pa na mestu pitcherja in že 16 let kraljuje na »hribčku« za metalce. Večkrat jer bil član raznih italijanskih mladinskih izbranih vrst, s kate- Alessio in Francesco Miani iz Buttria pri Vidmu sta po mami Slovenca, zato sta prejela tudi slovensko državljanstvo rimi je igral na Japonskem, v Venezueli in v Španiji. Po materi Slovenki sta pred leti Alessio in Francesco prejela tudi slovensko državljanstvo, kar jima je omogočilo, da sta lahko oblekla dres slovenske reprezentance. Treba je tudi povedati, da je družina Miani zelo zaslužna, da so se že pred leti vzpostavili stiki med italijanskim in slovenskim baseballom. Iz teh stikov so se rodili številni mladinski turnirji, ki so še utrdili nastavljeno sodelovanje. Takratni otroci so sedaj odrasli in nekateri med njimi so stalni člani slovenske izbrane vrste. Gospa Dragica je na to ponosna, saj so se zametki izpred 10-15 let spremenili v stalne oblike sodelovanja, ki so privedle, da sta se tudi njena sinova odločila za nastopanje v državnih barvah Slovenije. Starejši od bratov, Alessio, je s člansko reprezentanco Slovenije nastopil že leta 2006 na tekmovanju v Antwerpnu v Belgiji. Francesco pa se je ekipi priključil letos, ki se je moštvo Slovenije udeležilo kvalifikacijskega turnirja za nastopanje v Pokalu prvakov, ki bo na sporedu v Barceloni prihodnje leto. Turnir je potekal na Češkem prejšnji mesec. V reprezentanco je brata Miani povabil selektor Vojko Korošec, slovensko odpravo pa je vodil predsednik baseballske zveze Slovenije, Igor Veselinovič. Skupino so na Češkem, poleg Slovenije, sestavljale še reprezentance Belorusije, Poljske, Litve in Češke. Žal se je na Pokal prvakov uvr-strilo samo prvouvrščeno moštvo. Slovenska vrsta je namreč zasedla drugo mesto, tik za Čehi. Kot je povedal Alessio, je v zadnjih letih Slovenija zelo napredovala v igri in le veliki smoli gre pripisati, da se ni uvrstila na Pokal prvakov 2009. Velika zasluga gre nedvomno prav trenerju Vojku Korošcu, ki se je izkazal za dobrega poznavalca igre z žogico in kijem, predvsem pa je znal spodbujati svoje igralce k resnemu pristopu do igre. Na vprašanje, kako so ostali repre-zentantje sprejeli dva »tuja« igralca, sta nam Alessio in Francesco zatrdila, da sta se v novem okolju zelo dobro počutila. Kljub temu, da bolj slabo obvladata slovenščino, se je med igralci ustvaril res odličen prijateljski odnos in se zato tudi s pomočjo Pri- □ Obvestila morskega dnevnika zahvaljujeta vsem, ki so jima omogočili igrati v slovenski postavi. Na vprašanje če sta bila zadovoljna z nastopi na Češkem, je Alessio nekoliko skomignil z rameni. Povedaj je, da njegova igra ni bila slaba, pa čeprav si je srčno želel, da bi bil njegov doprinos precej boljši. O Fran-cescu pa so govorili drugi. Vsevprek so ga hvalili, kajti bil je proglašen za enega najboljših metalcev na turnirju in je s svojimi meti veliko pripomogel k dobri uvrstitvi Slovenije. Oba pa trdno upata, da ju bo selektor še kdaj povabil k sodelovanju, kajti zelo rada bi še dala svoj doprinos reprezentanci Slovenije, ki jo čutita kot svojo drugo domovino. Naj na koncu omenimo, da po sporazumu med italijansko in slovensko Ba-seballsko Zvezo, slovenska reprezentanca sodeluje v italijanskem prvenstu C1 lige. Na to raven tekmovanja so jo uvrstili, da bi preverili resnične zmogljivosti ekipe. Gre za prehodno obdobje, tako da kljub dobrim rezultatom, moštvo letos še ne bo sodelovalo v končnici prvenstva za prestop v B ligo. (VIP) GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). Vabljeni! AKŠD VIPAVA organizira kotal-karski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 3473591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: ma-nu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@li-bero.it. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO- VEL obvešča, da se bodo treningi za igralce l. 1997/1998 začeli v ponedeljek, 25. avgusta ob 17.30 na odprtem igrišču na Kon-tovelu. Info: 338/5889958 JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yccupa.org. AŠD SOKOL organizira v sodelovanju z ZSŠDI poletni športni kamp (motorika, košarka, odbojka) letnik 19962003. Prvi teden od 18. avgusta do 22. avgusta, drugi teden od 25. avgusta do 29. avgusta. Informacije A. Vremec tel. 3385889958 ali C. Kralj tel. 335-5313253. Prosimo za predvpis do jutri, 15. avgusta. ŠZ M LADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Poletni kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Predvpis in informacije: tel. +393356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. PLANINSKI SVET Mangart Mangart je eden od najvišjih vrhov v Julijskih Alpah. Hrib je v teh poletnih mesecih množično oblegan, saj je razmeroma lahko in hitro dostopen iz koče na Mangartskem sedlu po najlažji naravni poti, ki so ji nekočpravili tudi»italijanska pot«. V njegov kupolast vrh se iz severovzhoda spaja mangartski greben, ki ima obliko polkroga in se vleče vse do Male Ponce. Vmes se na valovitem skalnatem grebenu zvrstijo še številni zanimivi vrhovi: Mali Mangart, Vevnica, Strmi Strug ter Zadnja in Visoka Ponca. Greben je naravna meja med tremi dolinami, dolino belopeških jezer na severu in dolinama Koritnice in Tamarja na jugu. Obenem pa je tudi simbolna mejna črta med tremi narodi in kulturami, ki na tem območju živijo. To nam potrjuje tudifilološka razlaga imena gore, ki ji Italijani pravijo Mangart, Slovenci Mangrt (nekdaj) in Nemci Man-hart. V nedeljo se je pet članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice skupaj z dvema članoma planinske družine iz Benečije povzpelo mimo Vevnice na Mangart (na sliki). Šlo je za zahtevnejšo turo v okviru programa goriškega planinskega društva, zato je bilo število udeležencev omejeno na manjšo skupino planincev, veščih lažjega plezanja po zavarovanih poteh in hoje po brezpotju. Že v zgodnjih jutranjih urah smo od zgornjega jezera krenili proti man-gartskemu severnemu ostenju. Kmalu smo presegli gozdni pas in po meliščih dospeli do večnih snežiščpod steno Vev-nice, ki pa nam niso ovirala prehoda do prvih varoval zavarovane plezalne poti »Via della Vita«. Ferrato tako kot druge na severnih straneh mangartske sku- pine so speljali, po razmejitvi leta 1947, da bi na bližnje vrhove lahko planinci priplezali iz Italije ne da bi prečkali državno mejo. Zavarovano plezalno pot vzdržuje danes sekcija CAI iz Trbiža, ki namerava v prihodnje ferrato začasno zapreti in jo v celoti obnoviti saj so varovala na nekaterih mestih dotrajana. Po previdnem vzpenjanju in premagovanju nekaj vertikalnih in izpostavljenih prehodov smo v zgodnjih popoldanskih urah že dospeli do bivaka Tarvisio, edinega bivaka na mangart-skem grebenu. Do postojanke se je mogoče povzpeti po udobni, a zapuščeni mulatjeri tudi iz doline Koritnice. Ker je bilo vreme obetavno kljub temu, da so se okoli Jalovca že zbirali oblaki smo se odločili, da bomo nadaljevali z grebenskim prečenjem do vrha Mangarta. Po regeneracijskem postanku na vrhu smo sestopili po normalni poti na Mangartsko sedlo in nato po zelenih pobočjih in ovčjih pašnikih zopet v dolino na severno stran gore. Prvi dokumentirani vzpon na Mangart je iz doline Koritnice izvedel leta 1794 kranjski naravoslovec Franc Hohenwart, ne moremo pa izključiti možnosti, da so na njegovem vrhu že prej stali krajevni lovci in pastirji. Območje je dobro poznal tudi Julius Kugy, ki se je skupaj z vodnikom, Jožo Komacem prvi lotil prečenja grebena od Mangarta do Vevnice. Mnoga pa so še imena drugih alpinistov, ki jim je bila mangartska severna stena domača telovadnica in na-biralnica izkušenj za odpiranje novih prvenstvenih smeri v tujih gorah. Eden od teh je prav gotovo pred nedolgim preminuli Ignazio Piussi doma iz doline Re-klanice. Omeniti pa velja tudi himalaj-ca Nives Meroi in Romana Beneta. Prav v steni Malega koritniškega Mangarta pa poteka ena izmed estetsko najlepših plezalnih smeri v Julijskih Alpah. Osemsto metrov visoko in mar-kantno zajedo sta leta 1970 v optiki modernega alpinizma preplezala tržaški plezalec Enzo Cozzolino v navezi z Ar-mandom Bernardinijem. Alpinizem pa prav gotovo ni edina privlačnost tega idiličnega visokogorskega sveta. Mangartska južna pobočja, ki se nahajajo v Triglavskem narodnem parku omogočajo rast mnogih redkih rastlin med katere sodi črni pelin, živorod-na bilnica in islandskapotočarka, kijih v drugih predelih Julijskih Alp ne najdemo. Do Mangartskega sedla nas s prelaza Predel, od vedno pomembnega prehoda, ki so ga poznali že v rimskih časih, pripelje tudi najvišja cesta v Sloveniji. Dvanajst kilometrsko cesto je do strateške in razgledne točke speljala italijanska vojska v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Danes velja ta cesta za pomembno in zelo obiskano izletniško točko na Bovškem. Novembra pred osmimi leti je vas Log pod Mangartom prizadela katastrofa. Po strugi Predelice se je sprožil zemeljski plaz, ki je ob veliki gmotni škodi terjal tudi sedem življenj. Danes je območje v celoti sanirano. V izgradnji pa je nov viadukt čez Managrtski potok, ki bo nadomestil začasni montažni most. Gradbena dela, za katera skrbi družba Primorje naj bi se zaključila oktobra prihodnjega leta. Krn (2244m) S kateregakoli visokega razglediš-ča Julijskih Alp se ozremo proti jugu, nam v daljavi takoj pade v oči nezgrešljivi nos - Krn. Videti ga je od vsepovsod in od vsepovsod je skoro enak. Kot osamljen stražar stoji daleč na robu visokogorja. In prav Krn in njegova okolica so bili cilj skupine planincev, članov SPDT, ki se je prvo soboto in nedeljo v mesecu avgust podala na dvodnevni planinski izlet. Z osebnimi avtomobili smo se zgodaj zjutraj, v soboto, 2. avgusta 2008 odpeljali proti dolini Lepene. Naš pohod se je začel pri Domu dr. Klementa Juga. Podali smo se na pot po udobni mulatieri, ki se pri domu začne vzpenjati v številnih zavojih čez strmo gozdnato pobočje nad dolino Lepene. Do konca strmine smo ves čas hodili po gozdu, nakar se je odprla pred nami slikovita dolina, pod strmimi pobočji Debeljaka. Kmalu zatem smo prispeli do Koče pri Krnskih jezerih. Po obveznem postanku, smo nadaljevali vzpon mimo planine Duplje do jezera in naprej po poti, ki obide jezero tik nad njegovo vzhodno obalo in nadaljevali po strmini, ki se v serpentinah vzpenja skozi kamniti žleb do prostorne ravnice, kjer leži planina Na Polju. Po strmi poti smo nato dosegli Krnsko Škrbino, kjer se nam je odprl prostran razgled proti jugu. Tu smo zavili na desno in korak nas je popeljal čez odprta južna pobočja do Gomiščkovega zavetišča. Popoldanske meglice, ki so se ravnokar dvignile pa so nam preprečile razgled v doline. Tu smo tudi prenočili. Ampak naslednje jutro smo bili poplačani, saj razgled je segal daleč po Furlanski nižini, na Avstrijske Alpe, na Julijce z mogočnim Triglavom, na Vogel na vzhodu in na ostalo pogorje. Vrnili smo se preko Batognice, ki nas spominja na krvave dogodke prve svetovne vojne, preko praga, Malih Peskov, kjer je zapuščeni spomenik padlim italijanskim vojakom, čezPrehodce in se nato vrnili k domu pri Krnskih jezerih. Po kratkem postanku smo se podali proti dolini Lepene in tako zaključili naš izlet. Pohod je lepo uspel. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, vzdušje v skupini pa je bilo odlično, še posebno za dva mlada fanta, ki sta bila z nami. Obljubili smo si, da takih pohodov bo še več Avtobusni izlet SPDT na Planino pri Jezeru Na višini 1450m, v prostrani kotanji se nahaja lepa Planina pri Jezeru, na dnu kotanje pa večje jezero, deloma obdano s smrekovim gozdom. V bližini je tudi studenec. Na planini pa stoji tudi prijetna koča, katere upravitelji so člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Na to planino se bodo člani SPDT podali z avtobusom v nedeljo, 24.8.2008. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Da-nev na Opčinah. Od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine. Preko planine Vogar se bodo nato podali na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Za planince, ki si ne bi upali na tri-urni pohod preko Planine na Vogar, bo poskrbljeno, da se bodo z društvenim kombi-jem peljali še na Planino Blato, od koder je le tričetrt ure zložne poti do Planine pri Jezeru. Pridružili se bodo tako planincem, ki so prišli s pohoda na Triglav. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855 ali 3335994450. (M.P.) 2 0 Četrtek, 14. avg usta 2008 ŠPORT NAŠ POGOVOR - Alberto Bigon, novi trener slovenskega nogometnega prvoligaša Interblocka Juventus praktično / Trenira s prevajalcem, učil pa se bo slovenščino Denar ni bil glavni motiv za prihod v Ljubljano - Slovenija je balkanska Švica že v ligi prvakov Predsednik ljubljanskega nogometnega kluba Interblock Jože »Joc« Pečečnik je nadvse ambiciozen človek. Poklicno se ukvarja s proizvodnjo igralnih avtomatov. Kot predsednik ljubljanskega kluba odkrito cilja na osvojitev državnega naslova. Njegov primarni cilj pa je, da bi dvignil kakovost in ugled slovenske prve lige ter nogometa nasploh. Prav zaradi tega je na pomoč poklical italijanskega strokovnjaka Alberta Bigo-na, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odličen nogometaš Milana. Kot trener pa je 61-letni Padovčan leta 1989 osvojil z Napolijem drugi »scudetto«. Navijači ekipe izpod Vezuva se še danes z veseljem spominjajo časov, ko je pod Bigonovim vodstvom blestel sloviti Diego Armando Maradona. Bigon je treniral še Reggino, Ceseno in Udinese, nazadnje pa švicarski Sion. Za predstavitev italijanskega trenerja se je mobiliziral celotni slovenski medijski aparat. Sedež na Dunajski je bil poln do zadnjega kotička. Izkušeni Bigon, na vprašanja sedme sile odgovarjal v italijanščini, je bil zelo previden. Zanj je vstop na slovensko nogometno sceno kot prvi dan šole. Kaj je Bigona pripeljalo v Slovenijo? Denar prav gotovo ni bil glavni motiv. Pred kratkim sem se srečal z nekaterimi vplivnimi osebami ljubljanskega kluba (Srečko Katanec op. ur.) in samim predsednikom Pečečnikom, ki so mi predstavili ambiciozen načrt kluba. Dolgoročno bi radi postali prvi slovenski klub. Nekega dne pa bi se radi uvrstili tudi v ligo prvakov. Kot pred leti Maribor. Pot do tega bo še dolga. Koliko poznate slovenski nogomet? Nekaj že, četudi ne veliko. Pred leti sem sodeloval z Reggino, pri kateri je bil športni vodja moj sin. Pomagal sem mu kot opazovalec. Skupaj s slovenskim mened-žerjem Amirjem Ružičem sem dejansko kril področje jugovzhodne Evrope. Drugače pa poznam nekdanjega selektorja Srečka Ka-tanca, ki sodeluje tudi z našim klubom. Dobro poznate tudi Zlatka Zaho-viča, ki ste ga trenirali pri atenskem Olympiakosu. Z njim sta se na tekmi proti Panathinaikosu tudi skregala. Vedel sem, da me boste vprašali tudi o tem (smeh). Z Zahovičem sva se pač skregala in se kmalu tudi pobotala. Ko se bova v kratkem srečala (Zlatko je namreč športni vodja Maribora), mu bom stisnil roko in ga objel ter mu voščil obilo sreče. Mogoče že veste, da je pri ljubljanskem Interblocku marsikdo skregan z Za-hovičem... (smeh) A res? Zame je to prava novost. Hvala, da ste mi povedali. Katanec tudi, kaj- Predsednik NK Interblock Joc Pečečnik (levo) se rokuje z novim trenerjem Albertom Bigonom, ki je v A-ligi z Milanom zbral 218 nastopov in dosegel 56 zadetkov. Z rdeče-črnimi je osvojil državni in pokalni naslov ter naslov evropskega pokalnega zmagovalca ne? Dva petelinčka ne sodita v isti kurnik. Katere novosti boste prinesli v Slovenijo? V Sloveniji bi rad zapustil dober vtis. Potrudil se bom, da bo ekipa čim bolj napredovala in da bomo seveda zmagali kako lovoriko. Nekateri mi očitajo, da nisem pristaš sodobnega nogometa, ker igram 'po starem' z liberom. To pa ti očitajo le, če ekipa ne dosega dobrih rezultatov. Sistem igre vsakič prilagajam znanju igralcev, ki jih imam. Kako pa se sporazumevate z nogometaši? Nekaj angleščine že obvladam. Moj sodelavec Igor Benedejčič (Primorec op. ur.) je tudi moj osebni prevajalec, saj dobro obvlada italijanščino. Obljubim pa, da se bom vsaj delno naučil slovenščine. Nekaj besed sem se že naučil med včerajšnjim (torkovim op. ur.) prvim treningom. Ljubljana leži blizu Trsta in Vidma. Boste mogoče organizirali kako prijateljsko tekmo s Triestino ali Udinesejem? Tega še nisem pomislil. Je pa dobra ideja. Bom predlagal. Ljubljana je tudi relativno blizu rojstne Padove, tako da se bom lahko večkrat vračal domov. Ste prvič v Sloveniji? Ne. Bil sem že pred leti, ampak le po raznih igriščih. Končno bom lahko bolj podrobno spoznal Ljubljano in tudi ostale pre- Bigona čaka že nocoj krstni nastop proti berlinski Herthi LJUBLJANA - Slovenski nogometni prvoligaš Interblock je včeraj dopoldne predstavil novega trenerja, 61-letnega Alberta Bigona iz Padove. Italijanski trener, ki je na klopi ekipe ljubljanskega kluba zamenjal Dragana Škočica, je podpisal dveletno pogodbo. Finančnih podrobnosti dogovora niso razkrili. Vsaj za slovenske razmere bo bržkone vseeno dobro plačan, čeprav predsednik kluba Joc Pečečnik trdi, »da bo njegova plača v okviru standardov slovenskega nogometa«. »Bigon je profil trenerja, ki se povsem ujema s filozofijo kluba. Ima izkušnje in avtoriteto, karakterno pa velja za mirno in preudarno osebo. V Sloveniji nikogar ne pozna, zato bodo vsi igralci pri njem začeli iz ničle,« je še dodal Pečečnik, ki bo Bigona skušal zadržati v Ljubljani tudi dlje kot dve leti. »Skušali ga bomo angažirati v naši mladinski akademiji.« Pogovor je kmalu nanesel na današnjo tekmo pokala Uefa proti berlinski Herthi, na kateri bo imel Bigon močan osebni motiv, saj bo na nasprotni klopi sedel njegov stari znanec iz švicarskega prvenstva Lucian Favre. »Hertha je seveda favorit, vendar pa bomo skušali najti rešitev, da jim prekrižamo načrte,« upa Bigon, ki bo za današnjo tekmo (20.45 v Celju) tudi nekoliko spremenil postavo. dele Slovenije, saj ni velika. Zadnja leta sem živel v Švici. Slovenija je zelo podobna tej državi in jo vidim kot nekakšen švicarski Balkan. Prepričan sem, da je življenje v Ljubljani zelo udobno. Pred kakim mesecem so slovenski mediji pisali, da bi lahko Edy Reja prevzel slovenski selektorski stolček? Tudi tega nisem vedel. Novica ni prišla do Švice. Če se ne motim, je Reja podaljšal z Napolijem še za eno sezono. Potem pa bi lahko, zakaj pa ne? Kmalu se bo začela »serie A«. Kdo bo glavni favorit? Glavni favorit ostaja Inter, četudi ne bi slepo stavil na črno-modre. Juventus, Roma, Milan in Fiorentina so tudi odlične ekipe. Prvenstvo bo letos bolj zanimivo. In Udinese? Na Videm me vežejo lepi spomini. Udinese je vsako leto neznanka. Prepričan sem, da se bodo tudi letos borili za uvrstitev v pokal Uefa. V Vidmu imajo odlično strokovno vodstvo. Ste še v stiku z Maradono? Kdaj pa kdaj se še slišiva. Vesel sem, da je rešil težave z alkoholom in z mamili. Kako pa bo jutri (danes op. ur.) proti berlinski Herti (pokal Uefa)? Zame bo to krstni nastop. Dobro poznam trenerja Favreja. Herta je dobra ekipa. Upam, da bodo naši igralci dali vse od sebe. Ne bi rad začel svoje ljubljanske pot s porazom. Jan Grgič Nogometaši Juventusa so v prvi tekmi 3. predkola za uvrstitev v ligo prvakov s 4:0 (3:0) premagali slovaškega prvaka Artmedio iz Bratislave in si tako praktično že zagotovili uvrstitev v ligo prvakov. Juventus je glavnino dela opravil že v prvem delu, ko so Camo-ranese v 7., Del Piero v 26. in Chielli-ni v 39. minuti že rešili vprašanje zmagovalca. Nadaljevanje je bilo zato manj zanimivo, kljub temu pa je Juventus v 90. minuti dosegel še en zadetek, strelec pa je bil po kotu z desne strani, ki ga je izvedel Camoranesi, Legrottaglie. Lampard vendarle še član Chelseaja LONDON - Angleški nogometni re-prezentant Frank Lampard je končal špekulacije o svoji nogometni prihodnosti, saj je podpisal petletno podaljšanje pogodbe z zdajšnjim delodajalcem, angleškim prvoligašem Chelsea-jem. Lamparda, ki ga je z Londončani vezala le še enoletna pogodba, je v svojih vrstah želel milanski Inter. Interje-vo ekipo je poleti prevzel portugalski strokovnjak in nekdanji trener Chel-seaja Jose Mourinho, zato se je v medijih veliko pisalo o tem, da bo Lampard (pri Chelseaju je že sedem let) prestopil prav v vrste črno-modrih. evrov). Berbatov v Manchestru MANCHESTER - Dolgo pričakovani prestop Dimitra Berbatova iz angleškega nogometnega prvoligaša Tot-tenhama v Manchester United naj bi bil pravočasno končan, da bi bolgarski napadalec lahko v dresu rdečih vragov nastopil že na nedeljski tekmi angleškega prvenstva premier league proti Newcastlu.Britanski mediji navajajo, da naj bi se Tottenham strinjal s prodajo, potem ko je ManU znatno zvišal odškodnino. NOGOMET Danes v Križu Vesna proti Triestini Danes ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Križu tradicionalna prijateljska tekma med tržaškim B-ligašem Triestino in domačo Vesno, ki bo letos po šestih sezonah nastopala v promocijski ligi. Za Vesno, ki je priprave na novo sezono začela že prejšnji teden, bo to zelo dober trening. Triestina pa bo bržkone poskusila različne taktične variante v pričakovanju nedeljske prve tekme državnega pokala proti Salernu. ODBOJKA - Deželne lige CUS predlagal Valu zamenjavo lig Predsednik Corva pa meni, da se jim C-ligi ni treba odpovedati Odbojkarji Vala bi lahko v letošnji sezoni namesto v C igrali v D ligi. Tržaški Cus, ki se je lani z valovci potegoval za obstanek v najvišji deželni ligi in je na koncu izpadel, je namreč štandrškemu društvu, ki je imelo med poletjem kar nekaj težav, da bi sestavilo ekipo za igranje v deželni ligi, predlagal zamenjavo lig, končna odločitev pa zdaj pripada Valu. Predsednik štandrškega društva Sandro Corva nam je povedal, da bodo o morebitni zamenjavi lig razpravljali odborniki Vala 25. avgusta, sam pa se bolj nagiba k temu, da bi članska ekipa še naprej igrala v C ligi, saj je prepričan, da bo Valu uspelo sestaviti dovolj dobro ekipo za nastopanje na tej ravni. Pri Olympii pa so po dolgem iskanju našli zamenjavo za trenerja mladinskih ekip Diega Poletta, ki bo v naslednji sezoni vodil dve mladinski ekipi A-2 ligaša Bassana. Odboj-karje skupine U14, bo v novi sezoni vodil Ivan Markič, ki je bil že njihov trener pri miniodbojki. Ekipo bo spremljal Andrej Vogrič, ki ima tudi trenersko izkaznico, tako da ne bo nobenih težav, če italijanska odbojkarska zveza slovenskemu trenerju ne bi priznala v Sloveniji opravljenih izpitov. Mladince in dečke (kategoriji U18 in U16) pa bo vodil Claudio Conz. Pri goriškem društvu so skušali tudi za to skupino dobiti slovenskega trenerja, a jim ni uspelo, saj je dobrih slovenskih trenerjev zelo malo. Glede na to, da bodo nekateri igralci občasno igrali tudi v prvi ekipi, pa so odborniki Olympie presodili, da je najboljša rešitev ta, da obe ekipi vodi Conz. Mladinci bodo sicer nastopali v 1. diviziji (v prvenstvu U18 Olympia ne bo igrala), mlajši pa bodo igrali v kategoriji U16. Skupina U14 pa bo v ponedeljek odpotovala na petdnevne priprave v Bovec, kjer bodo mladi od-bojkarji Olympie trenirali pod vodstvom starega trenerja Poletta in novega trenerja Markiča. JADRANJE - Mladinsko evropsko prvenstvo v Zadru Danes odločilna regata Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti za vstop med najboljšo deseterico - Včeraj zdrknila na 9. mesto, ZADAR - Drugi dan finalnega dela mladinskega evropskega prvenstva v razredu 470 je minil v znamenju blagega vetra. Jadralci, med katerimi sta tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, so morali na prvi start počakati do zgodnjega popoldneva. Zlata skupina je opravila dve regati: v prvi sta bila naša jadralca 24., v drugi 26.: »Izdala ju je trema,« je ocenil trener Antonaz. Jaš in Simon sta z uvrstitvama na spodnji del lestvice zdrknila na 9. mesto. Danes bo še zadnja regata v zlati skupini, ki bo določila, kdo bo nastopil na regati za medalje (»medal race«) in kdo v tolažilni skupini. Kar sedem posadk ima minimalno razliko v točkah, kar pomeni, da bo današnja regata odločilna. Prvo mesto sta prevzela Francoza Moriceau in Guillarm (52 točk), druga sta Izraelca (včeraj 14. in 24.; 57 točk), tretja pa brata Dubbini (57 točk). Slovenca Mikulin/Prinčič, ki sta bila 13. sta sedaj peta. Druga Čupina posadka Spadoni/Condello pa je 23. (28. in 13.). 265 Petek, 15. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - V okviru praznika sv. Roka srečanje z Borisom Pahorjem »Uspeh moje knjige predvsem zmaga za slovenski jezik« Spregovoril je o delu Nekropola, pa tudi o etiki in zgodovinskem spominu Pokončnost, intelektualna poštenost in trezno pripovedovanje krutih strani polpretekle zgodovine so prevzeli občinstvo, ki se je včeraj zbralo v župnijski dvorani v Podturnu, da bi prisluhnilo Borisu Pahorju. Srečanje s tržaškim pisateljem so priredili v okviru praznika sv. Roka, ki v letošnji izvedbi ponuja niz srečanj z avtorji. Najuglednejši gost na programu je bil nedvomno 95-letni slovenski književnik, ki je včeraj zvečer požel pričakovani uspeh: nabito polno dvorano Italijanov in Slovencev, ki jim je avtor spregovoril o svoji življenjski izkušnji, delu, zgodovini, ljubezni, etiki in človeštvu nasploh. Večer je uvedel župnik Ruggero Di-piazza. Nato je pisatelju izrazil spoštovanje župan Ettore Romoli, pozdrav pa mu je pisno posredoval tudi novogoriški župan Mirko Brulc. Iztočnica za pogovor s Pahorjem, ki ga je vodil novinar dnevnika »Il Piccolo« Roberto Co-vaz, je bila knjiga Nekropola. Roman iz leta 1967 je bil preveden v francoščino, nemščino, angleščino, finščino in celo esperanto, v Italiji pa je zaslovel šele pred nekaj meseci, ko je izšel pri založbi Fazi. Na vprašanje o vzrokih štiridesetletne zamude je Pahor odgovoril z zgodovinskimi dejstvi: »V času iredentizma in kasneje fašizma se je v Trstu začelo sistematično poniževanje slovenskega jezika, ki se je preneslo tudi v povojni čas,« je povedal gost, po katerem se italijanski javnosti dolgo časa ni zdelo spodobno, da bi v »Trieste italianissima« zaslovel slovenski pisatelj. In vendar je, saj je bil Pahor od februarja dalje pravo »odkritje« vsedržavnih medijev, od dnevnikov »Corriere della Sera« in »Repubblica« do radijskih in televizijskih oddaj. Velik odmev je imela predvsem oddaja »Che tempo che fa«, ko je Faziovemu intervjuju s Pahorjem sledilo več milijonov gledalcev. »Tolikšen uspeh je bil nepričakovan. Dokaj moteče pa je, da me je prej odkrila televizija kot pa italijanska kritika,« je izjavil Pahor in poudaril: »Uspeh moje knjige pa je predvsem uspeh za slovenščino. Pohvale, ki sem jih deležen, prenašam na slovenski jezik.« Pisatelj je opisal boleče izkušnje v taboriščih za politične ujetnike, zaustavil pa se je predvsem pri osebnem doživljanju gorja v taborišču Natzweiler-Struthof, ki je v središču dela Nekropola. »Za dobrodošlico so nam pokazali dimnik, iz katerega so se dvigovali dim in saje, in rekli: to edini izhod iz taborišča,« je bil jasen Pahor, ki pa mu je po zaslugi tujih jezikov drugo pot le uspelo najti. Spregovoril je o tem, kako mu je ljubezen omogočila, da je Covaz in Pahor (desno); nabito polna župnijska dvorana bumbaca po brodolomu ponovno zaživel, na podlagi sodobnega svetovnega dogajanja pa je ocenil, da družba še vedno ni našla »trajnostne etične rešitve, ki bi bila uperjena v prihodnost.« Beseda je tekla o vzrokih, zaradi kate- rih je Pahor odklonil povabilo na srečanje s predsednikom Republike Napolitanom. »Nepravično je, da se ob dnevu spomina spominjamo le žrtev fojb in eksodusa. Dogodke seveda obsojam, nanje pa je treba gledati v šir- šem zgodovinskem okviru. Priznati je treba tudi zločine fašizma v naših krajih,« je bil odločen Pahor, kateremu je spoštovanje ob koncu izrazil še predsednik VZPI-ANPI Silvino Poletto. (Ale) GRADIŠČE - Nenadna slabost obšla gosta centra za prosilce azila Egipčan umrl ob Soči 33-letni Mahmuod Ahamd je s skupino priseljencev iskal osvežitev ob reki - Takojšnja pomoč reševalcev je bila zaman 33-letni priseljenec iz Egipta Mahmoud Ahamd je včeraj popoldne umrl na bregu reke Soče pri Gradišču. Obšla ga je nenadna slabost, medtem ko je vstopal v mrzlo vodo. Na kraju so mu takoj nudili pomoč drugi priseljenci, kmalu zatem pa še osebje goriške službe 118. Reševalci so ga skušali oživiti, vendar je njegovo srce nehalo biti kljub takojšnjemu posegu. Na kraju so posredovali tudi gasilci iz goriške kasarne in ka-rabinjerji iz Gradišča, priletel pa je helikopter prve pomoči. Egipčan je bil nastanjen v centru za prosilce azila CARA v Gradišču, ki ga gostje podnevi lahko zapuščajo, zvečer pa se morajo vanj vrniti. Priseljenci se tako pogosto odpravljajo v središče mesta, ker nimajo denarja, da bi karkoli kupili, pa se radi podajo tudi k Soči pod zagrajskim jezom, kjer v poletni vročini iščejo osvežitev. Čeprav je soška voda mrzla in ne ravno čista, saj čistilna naprava v Gradišču ne deluje, kot bi morala, se priseljenci radi kopajo v reki. To naj bi včeraj nameraval storiti tudi Mahmoud, ki naj bi ga slabost zajela ravno med vstopom v vodo. Njegova smrt je spravila v obup številne priseljence, ki so nemočno opazovali reševalce med oživljanjem. Reševalci med posegom bumbaca APrimorski ~ dnevnik Mladi motorist še v bolnici Stefano Soranzio, 25-letni motorist, ki je bil v nedeljo zvečer žrtev hude prometne nesreče na državni cesti 55 med Jamljami in Sabliči, je še vedno na zdravljenju v videmski bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje naj bi se počasi boljšalo, o prognozi pa se zdravniki še niso izrekli. Mladenič je v nesreči utrpel poškodbo trupa, udarec v glavo in zlom nog, najhuje pa si je poškodoval trup. Od torka dalje mu je v oddelku za intenzivno nego ob strani tudi oče Sergio, ki se je po žalostni novici takoj vrnil iz Pekinga, kjer je sledil italijanski ekipi kanuja. V Gradežu novogoriški gasilci V Gradežu so včeraj in predvčerajšnjem sodelovali pri odpravljanju posledic naravne ujme tudi novogoriški gasilci. Na delu je bila štiričlanska ekipa, ki je skupaj z gasilci iz Gorice čistila območje kampov ob vhodu v mesto, kjer je bilo največ izruvanega drevja in odlomlje-nih vej. Gasilci naj bi svoje posege zaključili danes, tako da naj bi se v kratkem turisti lahko vrnili v kampe. Stavka vse bližja Sindikat Vrba, ki je za jutrišnji dan napovedal začetek stavke v družbi Hit, čaka na vabilo uprave k ponovnemu sestanku, na katerem bi zbližali stališča. »Če se vodstvo Hita ne bo zganilo, se bo v petek ob 7. uri začela stavka,« je pojasnil predsednik stavkovnega odbora Primož Gulin in povedal, da je sindikat Vrba na občino Nova Gorica naslovil pobudo, naj na septembrsko sejo mestnega sveta uvrsti točko z naslovom Problematika družbe Hit. Ob tem županu Mirku Brulcu predlagajo, naj se na sejo mestnega sveta 25. septembra povabi tudi predsednika uprave Hita Nika Trošta, predsednika nadzornega sveta družbe Viktorja Barago ter predstavnika Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Iz družbe Hit so ocenili, da je sindikat Vrba s zahtevo po obravnavi v novogoriškem mestnem svetu zadevo spolitiziral. »Aktivnosti sindikata Vrba so jasno pokazale, da stavkovne zahteve nimajo argumentirane podlage, ampak služijo politizaciji poslovanja družbe Hit v predvolilnem obdobju,« so poudarili iz družbe Hit. Požar na Kovku le ukrotili V ponedeljek popoldne so bili ajdovski gasilci obveščeni o požaru na težko dostopnem pobočju Kovka nad Ajdovščino. Kljub zahtevnemu terenu je uspelo 50 gasilcem iz Ajdovščine in vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini, do večera požar lo-kalizirati. Zaradi močnega vetra je v torek dopoldne ogenj znova ušel izpod nadzora. Razmere so postale tako hude, da so na pomoč poklicali tudi helikopter Slovenske vojske. Po dveh urah gašenja se je manjšemu helikopterju pridružil še večji. Po besedah poveljnika GRC Ajdovščina Borisa Šaple, sta oba helikopterja do večera na požarišče, ki je zajelo tri hektarje travnikov, podrastja in mešanega gozda, odvrgla okrog petdeset kubičnih metrov vode. Na terenu je bilo tudi 60 gasilcev. Tistim, ki so gasili že v ponedeljek, so prišli na pomoč tudi pripadniki Prostovoljnega gasilskega društva Vipava. Šapla je povedal še, da sta helikopterja v torek ob 19. uri prenehala z gašenjem, gasilcem na terenu pa je potem do noči uspelo požar znova lokalizirati. »Preko noči smo zaradi strmega in nevarnega terena, od koder se kruši kamenje, razmere le spremljali, ob 7. uri zjutraj pa je šlo na teren dvajset gasilcev, ki prekopavajo posamezna še aktivna žarišča,« je povedal Šapla in dodal, da bodo na poža-rišču dežurali še cel dan. »V primeru, da se veter ne okrepi, bomo imeli požar do večera popolnoma pod nadzorom,« je še povedal poveljnik poklicne gasilske enote iz Ajdovščine, kar se je pozno popoldne tudi potrdilo. Po podatkih novogoriške policijske uprave, ki vzrok požara še ugotavlja, naj bi ogenj zanetil udar strele v nevihti, ki je na tem območju divjala s četrtka na petek. (nn) 22 Četrtek, 14. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Izjalovila se je pobuda proti krčenju kuhinj vrtcev Odbor garantov zavrnil referendum Besedilo naj bi nasprotovalo statutu - Starši: »Odnos z upravo konflikten« Odbor garantov goriške občine ni sprejel predloga za razpis referenduma, s katerim si je odbor staršev »Mangiar sano« prizadeval za preklic sklepa o racionalizaciji kuhinj otroških vrtcev. Po oceni odbora, ki ga sestavljajo Marino Marin, Andrea Ravagnani in Marzio Lamberti - slednji sicer dokumenta ni podpisal -, je v besedilu referendumskega vprašanja več nepravilnosti, zaradi katerih nasprotuje statutu in pravilniku občine Gorica. Vest o sklepu modrecev je presenetila predstavnike odbora staršev, ki ne skrivajo razočaranja. Obvestilo je včeraj prejela predstavnica referendumskega odbora Maria Cristina Bellini, ki je povedala, da so starši »osupli«. »Skupaj z izvedenci bomo analizirali dokumente, ki utemeljujejo sklep garantov. Pri tem se bomo izognili emotiv-nosti, saj bi nas le-ta privedla k takojšnjim protestom zaradi zanikane pravice. Lahko pa poudarimo, da je danes naš odnos z občinsko upravo resnično konflikten,« je komentiral odbor staršev, ki so za referendum v nekaj dneh zbrali 453 podpisov. Bellinije-va je še dodala, da bi se lahko starši zoper odločitev garantov obrnili na upravno sodišče, lahko pa bi tudi vložili na občino nov referendumski predlog. V vsakem primeru pa bodo počakali na 28. avgust, ko bi se moralo upravno sodišče izreči o prizivu, ki so ga vložili z občinskimi svetniki opozicije, kuharji in sindikalnimi predstavniki. Prva utemeljitev, ki jo odbor garantov navaja v dokumentu o zavrnitvi referenduma, je kršitev 78. člena občinskega statuta. Le-ta predvideva, da občinski posvetovalni referendumi ne smejo zadevati ukrepov, ki predvidevajo imenovanje, premestitve ali odpustitev občinskih delavcev. Referendumsko vprašanje, ki so ga starši predstavili, pa se je glasilo: »Ali želite obdržati kuhinje, kuharje in uslužbence menz v javnih otroških vrtcih občine Gorica?« Referen- Starši so s plakati na zadnjem občinskem svetu opozarjali, da so v korist referenduma zbrali preko 2.500 podpisov bumbaca dumsko vprašanje naj bi nasprotovalo tudi 4. odstavku 9. člena občinskega pravilnika, saj ne pojasnjuje občanom, kako nameravajo predlagatelji referenduma kriti višje stroške, ki bi jih občina imela z ohranitvijo dosedanjega sistema menz občinskih vrtcev. Dalje modreci ocenjujejo, da vsebuje besedilo referendumskega vprašanja več terminoloških vrzeli, ki »volivca lahko zavedejo«. Med temi primeri je v sklepu garantov navedena beseda »kuhinja«, ki je lahko kraj, kjer se zaužije hrano, in obenem prostor, kjer se hrano kuha. »Odločitev odbora je neverjetna in groteskna. Člani so iskali dlako v jajcu in so se spustili mimo pravnih aspek-tov v terminološko razmotrivanje o tem, kaj pomeni izraz kuhinja,« je ocenil občinski svetnik Foruma Marko Marinčič in dodal: »Odbor je prezrl bistvo problema. Starši so zahtevali ohranitev storitve. Da se občani izrečejo v zvezi s tovrstnimi vprašanji, je v skladu z demokracijo.« (Ale) GORICA - Počitnice pred trideset in več leti Namesto poletnih središč so nekoč bile otroške kolonije Otroških poletnih kolonij je danes veliko manj kot nekoč. Nadomestila so jih poletna središča in druge oblike po-čitnikovanja. Pred desetletji pa so mnoge zamejske organizacije nudile otrokom možnost, da so v poletnih mesecih del počitnic preživeli v morskih kopališčih ali v počitniških domovih v planinskih in goratih predelih naše dežele in Slovenije. Upamo si trditi, da se zdaj odrasli ljudje radi spominjajo na dneve, ki so jih preživeli v teh domovih, saj je to za marsikoga pomenilo prvič v življenju preživeti daljši čas daleč od doma in staršev. Kolonija je za veliko večino otrok predstavljala tudi novo življenjsko izkušnjo, ki so jo delili s sovrstniki, v mnogih primerih tudi z otroci iz drugih krajev. Znane so bile kolonije v Ukvah v prvih povojnih letih, kasneje pa v Ovaru, Savudriji, Vranskem, Zgornjih Gorjah pri Bledu in drugod. Pred dnevi nam je v roke padla fotografija, ki je bila posneta prav na Gorenjskem poleti 1975. V kolonijo v Zgornje Gorje je takrat potovalo veliko naših otrok, zlasti z Goriškega. Potovali so z vlakom iz Nove Gorice do Bleda. Ze potovanje po železni cesti, po eni od najbolj slikovitih prog v šir- AJDOVŠČINA - Uspeh letalskega podjetja Ultra lahki Pipistrel v Kaliforniji ubranil prvo mesto Ivo Boscarol ob Pipistrelu Posadki ajdovskega podjetja Pi-pistrel je z ultra lahkim dvosedežnim letalom Virus 912 uspelo tudi letos zmagati na natečaju ameriške agencije NASA za najboljše letalo in tako ubraniti lansko prvo mesto. Tekmovanja v različnih disciplinah so se v kalifornijski Sonomi vrstila ves minuli teden, v nedeljo zvečer pa so podelili nagrade. Od skupno dvanajstih kategorij se je Virus 912 kar v osmih odrezal najbolje. »Letošnje tekmovanje je bilo bistveno zahtevnejše od lanskega in kar dve posadki od petih, ki so se uvrstile v tekmovalni izbor, sta morali zaradi tehničnih težav letal odstopiti,« pojasnjuje Ivo Boscarol, lastnik in direktor podjetja Pipistrel. Letalo za tekmovanje je Pipistrelova ekipa, sestavljena iz mehanikov ter svetovalcev iz Slovenije ter iz Pipistrelovih zastopnikov iz ZDA, v Sloveniji ter kasneje v ZDA, pripravljala več kot mesec dni. »Slovensko letalo je ponovno dokazalo da nima konkurence, ter da lanska zmaga ni bila le splet srečnih okoliščin, saj je v bistveno hujši konkurenci zmagalo v osmih od dvanajstih disciplin ter v skupnem točkovanju pustilo za seboj drugo uvrščeno letalo za skoraj 70 točk!« se uspeha veseli Boscarol. Na tekmi so se predstavili z modelom Virus 912 v krat- foto km. kokrilni različici, pri kateri razpon kril znaša 10,4 metra, teža praznega letala pa je 297 kilogramov. Najvišja polna poletna teža takšnega letala znaša 550 kilogramov. Ajdovsko podjetje Pipistrel na leto izdela približno 35 letal modela Virus, njihova cena se giblje okrog 70.000 evrov. Boscarol z grenkobo dodaja, da v ZDA, ki bi bile eden njihovih največjih potencialnih trgov, zaradi odsotnosti meddržavnega sporazuma o letalski varnosti in priznavanju certifikatov ne morejo prodati končanega letala. V Združene države Amerike lahko letala torej prodajajo le preko svojega podjetja v Avstraliji. »Boli me to, da to potem niso več slovenska, temveč avstralska letala,« obžaluje Boscarol. Sicer pa zanimanje za njihova letala prihaja z vsega sveta. Boscarol pa v prihodnje ne kani počivati na dosedanjih lovorikah: v Ajdovščini dokončuje svoj naslednji projekt. Gre za Nacionalni center za dizajn in razvoj, ki se bo razprostiral na 2.400 kvadratnih metrih površine. V njem bo podjetje imelo lasten letalski inštitut, inštitut za razvoj organskih fotocelic, dva univerzitetna programa Univerze v Novi Gorici, razvojni oddelek za brezpilotna letala ter popolno testirnico za letala. (km) ŠTARANCAN - Po Marini Julii Prepoved kopanja tudi na štarancanski plaži Kolonija v Zgornjih Gorjah leta 1975 foto vip ši okolici, je za marsikoga pomenilo prijetno doživetje, da o izletih na Bled, v sotesko Vintgar in na Pokljuko niti ne govorimo. Na posnetku je zbrana kar lepa druščina goriških de-set-dvanajst letnikov, ki so se nastavili fotografu v spremstvu svojih vzgojiteljev. Med njimi lahko vidimo Silvana Bevčarja in Emanuelo Leban, pa že pokojnega Ivana Figlja. Od takrat je minilo že 33 let. Otroci so medtem postali odrasli, v mnogih primerih so že očetje in mamice in jim bo objavljena fotografija pomenila le prijeten spomin. Ob pogledu na otroke na fotografiji pa pade v oči nekaj, kar jih razlikuje od današnjih. Čeprav ni mogoče trditi, da je bilo v sedemdesetih letih pomanjkanje, so takratni otroci bili veliko bolj vitki in »suhcani« od današnjih. Razen izjem so današnji otroci neprimerno bolj okrogli od tedanjih, za kar gre v prvi vrsti pripisati načinu življenja, zlasti še prehrambenim navadam. Pred tridesetimi leti še ni bilo sedenja pred računalniki in ne vi-sokokaloričnih »merendin«. To se je poznalo tudi v športnih aktivnostih, saj je bila večina otrok na posnetku zelo uspešnih v športu in drugih dejavnostih. Kako se stvari odvijajo danes, pa lahko vsakodnevno spremljamo iz prve roke. (vip) Po Marini Juliji je prepoved kopanja prizadela tudi plažo v Štaranca-nu. Zupan je namreč na podlagi analiz, ki jih je izvedla okoljska agencija ARPA, sprejel sklep, ki prepoveduje kopanje zaradi prevelike stopnje onesnaženosti v morski vodi. Kot v Marini Juliji, kjer je kopanje prepovedano že od lanske poletne sezone, so tudi v Šta-rancanu analize pokazale previsok odstotek fekalnih bakterij. Kljub temu je bilo tudi včeraj in predvčerajšnjem na plaži v Štarancanu kar nekaj kopalcev, ki se za prepoved niso zmenili. Po besedah tržiškega odbornika za okolje Paola Frittitte je vzrokov za onesnaženost več. »Lokalni vir onesnaževanja« je tržiški greznični sistem, ki so ga že začeli popravljati in posodabljati, strupene snovi pa s seboj prinaša tudi Soča. Občinski svetnik NZ Adriano Ri-tossa pa meni, da išče Frittitta v onesnaženosti Soče le izgovor, saj je po njegovem mnenju občinska uprava namenila premalo pozornosti tržiškemu grezničnemu omrežju. GRADIŠČE Na jutrišnjem ptičjem sejmu 70 razstavljavcev V Gradišču bo jutri tradicionalno velikošmarensko slavje s prodajnim ptičjim sejmom, ki prikliče na tisoče obiskovalcev. Na letošnjem, 42. sejmu, ki bo svoja vrata odprl ob 6. uri, je napovedalo prisotnost več kot 70 razstavljavcev, poleg tega pa se bo kakih 120 psov udeležilo tekmovanja v spretnosti, 400 pa pasjega lepotnega tekmovanja. Kot običajno bo potekala tudi prodajna razstava domačih živali, in sicer raznih vrst kokoši, rac, gosi in zajcev. Zaradi prireditve bosta drevored Regina Elena in trg Unita zaprta prometu; obvoz bo speljan po državni cesti 305 in ulici Roma. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14. avgusta 2008 23 ELVIS JACKSON - Med snemanjem v San Franciscu Bobnar po pomoti aretiran Član novogoriške skupine je bil podoben dolgolasemu roparju lokalne prodajalne Člani priznane slovenske zasedbe Elvis Jackson, ki so se v drugi polovici julija in v začetku avgusta ukvarjali s produkcijo novega albuma v ameriškem studiu Radio Star Studios v okolici San Francisca, so pred tednom dni doživeli neprijetno izkušnjo. Naenkrat so se namreč znašli v situaciji, podobni tistim iz ameriških akcijskih filmov. V času miksanja v studiu so jih nepričakovano obiskali ameriški policisti in spektaku-larno vklenili ter pridržali novega člana zasedbe, bobnarja Marka Soršaka. Začudenje je bilo še večje, ko so izvedeli, da je Marko osumljen ropa lokalne prodajalne. Čeprav je bila situacija sprva resna in napeta, se je za Elvise srečno razpletla in dobila logično pojasnilo. Marko je bil namreč zelo podoben osumljenemu dolgolasemu roparju, zato so ga tudi pridržali. Ko so policisti spoznali napako, so se mu opravičili in ga takoj izpustili na prostost. Neprijetna, a zanimiva izkušnja Elvis Jacksonov ni zmedla in kmalu so se vrnili k zaključnemu miksanju pesmi za novo ploščo. Članom skupine bo tudi zaradi omenjene aretacije delovni obisk v ZDA ostal se dolgo v spominu, (nn) Ameriški policist spravlja aretiranega bobnarja v policijsko vozilo foton.n. BLEGOŠ - Sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Ločnika priredili slovesnost Poklon garibaldincem S slovenskimi partizani so se v Škofjeloškem hribovju borili proti nemškim okupatorjem Po polaganju vencev je na Blegošu spregovoril tudi goriški predsednik VZPI-ANPI Silvino Poletto Sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Ločnika sta sredi julija priredili tradicionalni spominski izlet na Blegoš, kjer so se pred spominskim obeležjem poklonili padlim borcem 158. garibaldinske brigade Gramsci, ki so se v Škofjeloškem hribovju skupaj s slovenskimi partizani hrabro borili proti nemškim okupatorjem. Izleta so se udeležili tudi predstavniki borčevskih sekcij iz Dol-Jamelj, Štandreža, Gorice in z Vrha, medtem ko so bili na slovesnosti na Blegošu prisotni tudi podžupan občine Škofja Loka Mirjam Jan Blažič, pred- stavniki tamkajšnjega Združenja borcev, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in predstavniki sekcij VZPI-ANPI iz Krmina in Čedada. Vence so položili tudi pri spominskem obeležju Tancrediju Mazzocchiju - Tordu, ki je bil posmrtno odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge; enega izmed vencev je dal položiti čedajski župan Attilio Vuga. Poleg Blegoša in Škofje Loke so udeleženci obiskali tudi Ljubljano, izlet pa se je zaključil z družabnim srečanjem na sedežu društva Paglavec v Podgori. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini obvešča, da bo še danes, 14. avgusta, za ogled stalne razstave Pilonovih del po običajnem urniku od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro zaradi lažje organizacije potrebna predhodna najava na tel. 0038653689177, »pilonova.galerija@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 0038653659140). U Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX zaprto. fl Razstave Koncerti FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno Ai Giardini v Ul. Petrarca v Gorici, kjer bo do 30. avgusta na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Folclore 2008«. GALERIJA SPAZZAPAN V GRADIŠČU bo 16. avgusta odprta od 16. do 18. ure. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; vstop prost. V CERKVI SV. LOVRENCA v Ronkah bo v soboto, 16. avgusta, ob 20.45 koncert organista Gabrieleja Damia-nija in zbora Sonore Vocal Ensemble iz Oxforda. OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA ■ LM media Od 11.08. dO 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, na št. 0481 32844 • brezplačni telefonski št. 800 912775 matorji iz štandreških društev bodo poskrbeli za zabavo, igre in ekskurzije, učitelji pa bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 048121849 med 8.30 in 10. uro). MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici bo danes, 14. avgusta, zaprt. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, So-vodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.10) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na li-cejskem polu Trubar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti V VILI CODELLI V MOŠU bo med 16. in 31. avgustom niz koncertov: v soboto, 16. avgusta, ob 21. uri bo na programu Pergolesijeva opera »La serva padrona«; v nedeljo, 17. avgusta, ob 21. uri bosta nastopila saksofonist Tadej Kranjc in pianist Nicolo Sbuelz; v soboto, 23. avgusta, ob 21. uri bo koncert komornega orkestra FJK; v nedeljo, 24. avgusta, ob 21. uri bodo tenor Andrea Binetti in soprana Krisz-tina Nemeth in Ilaria Zanetti nastopili z izvlečkom operet z naslovom »Tra Csardas e Bajadere«; v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri bo na vrsti koncert komornega orkestra Pro musica Salzburg; v nedeljo, 31. avgusta, bo zaključila niz pianistka Alessandra Am-mara s koncertom z naslovom »La magia del pianoforte«; vstop prost. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. septembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti. Mladi ani- AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 3342400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD RUPA PEČ obvešča izletnike v Rusijo, da bo odhod avtobusov št. 1 in št. 2 iz Rupe 21. avgusta ob 3. zjutraj s postankoma v Sovodnjah (na križišču pri lekarni) in Štandrežu (pred cerkvijo). Organizatorji priporočajo točnost; informacije pri Ivu Kovicu (tel. 0481-882285). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 048120678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). □ Obvestila izjemo oddelka za povračilo in izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Kor-zu v Gorici zaprt do 30. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 18. do 22. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto še danes, 14. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Kugy - danes, 14. avgusta, 9.30-10.30; Svetogorska Ul. -ponedeljek, 18. avgusta, 17.30-18.30; Ul. III Armata - četrtek, 21. avgusta, 9.30-10.30; Ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; Drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.3010.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta; od 18. avgusta do 5. septembra bo odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt še danes, 14. avgusta, do 31. avgusta bo urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. URAD ZSKD v Gorici bo danes, 14. avgusta, zaprt. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici zaprta do 15. avgusta; od 18. avgusta bosta urada delovala s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. 15 Prireditve 160 PRAZNIK NARODOV V KRMINU: v soboto, 16. avgusta, ob 18. uri ko-memoracija na vojaškem pokopališču v Bračanu, ob 19. uri glasba in ga-stronomija pod zvezdami z nastopi čeških, slovaških in madžarskih umetnikov ter pihalnega orkestra Citta di Gorizia; v nedeljo, 17. avgusta, ob 10. uri s Trga degli Alpini povorka skupin v tradicionalnih oblačilih, ob 11. uri večjezična maša nadškofa Dina De Antonija, od 15. dalje glasbene in plesne prireditve. L. Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred znanstveno tehnološkega liceja S. Gregorčič. Tel.: 347-7629984. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 0481-32365 ob uri obedov. Pogrebi ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU je v teku do nedelje, 17. avgusta; danes, 14. avgusta, od 20. ure dalje ples s skupino Stefano e i Nevada; v petek, 15. avgusta, od 20. dalje ples s skupino Roger la voce del sole. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z DANES V GORICI: 8.55, Maria Medeot por. Oblach iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 11.00, Luca Curatoli (iz Avia-na) v cerkvi Sv. Justa in v Trst za upe-pelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Guido Alessio (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. 24 Četrtek, 14. avgusta 2008 KULTURA / SALZBURGER FESTSPIELE - Jedermann - Slehernik Gledališka predstava, s katero se je vse začelo To je pravi obred, ki se redno ponavlja od ustanovitve festivala leta 1920 Vsako leto isto, vsako leto drugače. Srednjeveška morala v dramski priredbi Huga von Hofmannsthala Jedermann (Slehernik) ni samo predstava gledališkega programa Salzburškega festivala, temveč pravi obred, ki se redno ponavlja od ustanovitve festivala. Leta 1920 se je vse pričelo prav z uprizoritvijo tega teksta o pomenu življenja in smrti, na trgu pred stolnico v režiji Maxa Reinhardta. Pred veličastno fasado in s sodelovanjem cerkovnikov, ki dovoljujejo efektno uporabo velikih zvonov za poudarjanje najbolj vznemirljivih trenutkov predstave, se Slehernik pojavlja s številnimi - vedno razprodanimi - ponovitvami kot simbol festivala in kontinuitete njegovega poslanstva. Salzburžani so zelo ponosni na to tradicijo (ki se sočasno odvija v bolj »ljudski« obliki tudi izven festivalskega programa) in sploh obiskovalci festivala ne morejo prezreti tega doživetja. Kot se za obred spodobi, se tudi izvajalci lahko spremenijo v trajne nositelje vloge, posrečena režija (kar v tem primeru pomeni v glavnem tradicionalna, spoštljiva) se prav tako lahko ohrani iz leta v leto z rahlimi spremembami. Christian Stuckl je podpisal svoj režijski pogled na Slehernika leta 2002 in od tedaj se salzburška postavitev previdno giblje med različnimi odsevi rahlo eklektične podobe s trdnimi osnovami na srednjeveških tleh, s priokusom baročne groteske v prikazovanju dvorjanov in nekoliko modernejši podobi lepljivega, tetoviranega Slehernikove-ga družabnika (isti igralec pomenljivo odigra tudi vlogo Hudiča). Publiki v posebno zabavo se v primernih trenutkih pojavljajo tudi spektakularne eksplozije, na odru se odpre globoka razpoka, dvignejo se visoki plameni, zvonovi zvonijo in, po tradiciji, off-glasovi pretresljivo kličejo protagonista z vseh strani. V predstavi o junaku brez imena, ki predstavlja usodo vakega človeka, alegorije nadomeščajo osebe, da bi prikazale zgodbo postopnih preizkušenj bogatega in lahkomiselnega protagonista, ki ga prihod Smrti preseneti sredi pojedine in ga prisili, da se v zadnjih trenutkih življenja zamisli o temeljnem pomenu duhovnih vrednot. Slehernik prevzame z neposrednostjo svojih moralnih vsebin, z »didaktično« jasnostjo, s katero je v izvirniku nagovarjal neizobraženo publiko. Smrt stopi na oder in kaže s prstom na vsakega gledalca: sleherni človek se bo moral ukvarjati s poslednjim poglavjem svojega zemeljskega bivanja in z nujnim obračunom. V uigranem ansamblu je večina igralcev utrdila svojo vlogo z večkratnim nastopanjem in učinkovito obvladanje vlog je zato zagotovljeno. Peter Simo-nischek s svojo zemeljsko, pristno kreacijo zaznamuje glavno vlogo že sedmo leto in zaenkrat ni dal izjav o morebitni prepustitvi igralskega žezla v prihodnjem letu. Največje zanimanje je veljalo tudi letos za ključno vlogo Sleherni-kove ljubice, kateri je nemška igralka Sophie von Kessel s svojo vitko postavo v modri, svileni obleki dala eleganten pečat. Nekateri so pogrešali v tej interpretaciji večjo mero strasti, nedvomno pa je bolj sentimentalno obarvana Naslada izražala vsebinsko poglobljeni pristop. Publiko sta tudi tokrat na poseben način prevzela večplastna, izrazito sarkastična kreacija Svena Erica Bechtolfa (Družabnik in Hudič) in neizprosna strogost mišičastega Clemensa Schicka (Smrt). Zgodba Slehernika se bo obnavljala na naravnem odru salzbur-ške stolnice do konca letošnjega festivala. Rossana Paliaga SALZBUR - Z letošnjo izvedbo festivala Young Singers Project Namenjen je pevcem do 30. leta starosti - Letos se ga udeležuje enajst solopevcev, izbranih med 200-imi kandidati Salzburški festival lahko računa na radodar- no podporo zelo močnih sponzorjev, ki se angažirajo, ne samo za izvedbo glavnih dogodkov programa, ampak investirajo tudi v projekte, ki so namenjeni bodočim protagonistom koncertne, operne in gledališke scene. Poleg že vpeljanega, med-narodega natečaja za mlade režiserje Young Directors Project« (leta 2005 je nagrado prejel Seba-stijan Horvat za predstavo Alamut), bo svetovno znano podjetje Montblanc od letošnjega leta spon-soriziralo tudi nov projekt študijskega oz. izpopol-njevalnega značaja z naslovom Young Singers Project, ki je namenjen opernim pevcem do 30. leta starosti. Pri prvi izvedbi dvomesečnega, intenzivnega visokega tečaja sodeluje enajst solopevcev iz desetih držav, ki so bili izbrani med 200-imi kandidati na avdicijah v New Yorku, Londonu, Torontu in Salzburgu. Posebnost, ki daje temu tečaju petja in scenske umetosti zelo prikupen pečat, je sodelovanje legendarnih imen svetovne operne scene v spodbudnem okviru edinstvenega festivala. Nositlca tega projekta sta svetovno priznana pevca Michael Schade in Barbara Bonney, ki sta z velikim navdušenjem predstavila svoje prve vtise na tiskovni konferenci. Schade, ki letos nastopa v vlogi Tamina v reprizi Mozartove Čarobne piščali, je na poseben način poudaril kriterij, po katerem sta s kolegico izbrala kandidate in jih zdaj pripravljata na kakovostni preskok: »Svet opere se spreminja, prav gotovo tudi z večjo pozornostjo do estetskih vrlin, a to prav gotovo ni vplivalo na izbiro pevcev. Po naključju vsi lepo izgledajo, a ne smejo pozabiti, da sta mladost in lepota samo del »prtljage«. Nas ne zanimajo samo dobri glasovi, temveč močne osebnosti, ki znajo komunicirati s svojim petjem. Dober pevec je namreč tisti, ki obvlada ekspresivne zahteve komornega izvajanja. Ne zanima me toliko odkriti novega Wotana, če s svojim vokalnim razponom ne zna posredovati emocij. Ne skušamo ustvarjati novih zvezdnikov, želimo graditi s pevci, ki so na naši valovni dolžini in jih zanima postaviti svoj vokalni potencial v stik s srcem, z mislijo, ki se s kritično distanco zavedajo, da lahko vedno in stalno izpopolnjujejo svoje znanje. Pevec, ki se zadovolji in si ne želi izboljšanja, nima več kaj posredovati.« Zdrav pristop je potrdila tudi Bonneyeva: »Na avdicijah sem zasledila pogosto veliko napako, in sicer, da so pevci skušali forsirati, da bi s kričanjem ojačili svoj glas. Mi pa rabimo pevce, ki pojejo in razumejo, da bistvo ni v širini, temveč v kvaliteti. Nisma smisla starati predčasno glasove, jih temniti po vsaki ceni. Homologacija je tako dolgočasna!« Pobuda je res edinstvena po kvaliteti mentorjev, načinu dela, pristopu mentorjev, nenazadnje zaradi okvira, kjer imajo učenci vsak dan možnost spoznavati največje operne zvezdnike in poslušati njihove izvedbe, istočasno so tudi oni kot del festivalske ponudbe lahko deležni pozornosti najbolj uglednih medijskih predstavnikov z vsega sveta, nenazadnje predvsem agentov in producentov. Poleg rednih lekcij projekt vsebuje šest master-classov, ki so odprte tudi za publiko in predstavljajo izredno priložnost za slušatelje, da se seznanijo z delom in naukom umetnikov, kot so, poleg že omenjenih koordinatorjev celotnega projekta, Christa Ludwig, Jürgen Flimm (umetniški vodja festivala, mentor za scensko umetnost), Thomas Quasthoff, Franz Grundheber in pianist Malcolm Martineau. Vsi tečajniki bodo nastopili 27. avgusta na zaključnem koncertu z orkestrom Mozarteuma, ki ga bo vodil Ivor Bolton. Sponzor je potrdil svojo podporo za nadaljevanje projekta. Zainteresirani mladi profesionalci, ki bi se želeli preizkusiti na avdicijah za prihodnje leto, morajo kontaktirati tajništvo Salzburškega festivala. Informacije so na spletni strani www.salz-burgerfestspiele.at. Rossana Paliaga Odslej tudi nagrada za restavratorje Svojo nagrado bodo imeli odslej tudi restavratorji, ki so si priznanja za svoje delo doslej delili s konservatorji ali muzealci. Nagrada, ki jo bodo prvič podelili novembra, nosi ime po Mirku Šubicu, najzaslužnejšemu za razvoj sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Kandidate za nagrado, priznanja in častno članstvo v Društvu slovenskih resta-vratorjev lahko predlagajo strokovne organizacije in društva, ki opravljajo strokovne naloge kon-servatorstva-restavratorstva oziroma varstva kulturne dediščine, posamezniki, ki delujejo na tem področju, ter člani društva. Razpis je bil v uradnem listu objavljen sredi julija. Na društvu pisne predloge za nagrade sprejemajo 60 dni po objavi, in sicer na naslovu Društvo restavratorjev Slovenije, Komisija za nagrade, Poljanska 40, 1000 Ljubljana. Cilji društva so združevanje kon-servatorjev-restavratorjev v interesu razvoja stroke in dejavnosti v Sloveniji, popularizacija dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine, strokovno izpopolnjevanje in pospeševanje izobraževanja, pomoč zakonodajalcu in drugim pri reševanju strokovnih vprašanj, razvoj konserva-torske-restavratorske stroke in pospeševanje interdisciplinarnega povezovanja za varstvo dediščine, piše na spletni strani društva. Restavratorjem predseduje Goja Pajagič Bregar, sicer zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije. (STA) Na festivalu Sanje o mladinski literaturi V okviru festivala Sanje je v torek v parku Zvezda potekal pogovor o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti slovenske mladinske literature. Pisatelj in predsednik pisateljskega društva Slavko Pregl, urednik Boštjan Gorenc -Pižama in pisatelj Ziga X. Gom-bač so se strinjali, da za izvirno mladinsko literaturo časi niso rožnati.Pregl, ki je svojo prvo knjigo izdal pred 30 leti, je dejal, da so bile knjige takrat finančno dostopnejše, bilo jih je manj, a z višjimi nakladami in »vsi se brali vse, kar je izhajalo«. Največji razkorak med preteklostjo in sedanjostjo Pregl opaža pri honorarjih, ki danes pogosto znašajo le še četrtino vrednosti tiste, ki je bila običajna pred desetletji. Gombač je dodal, da veliko založb sploh več ne izplačuje honorarjev, temveč avtorju ponudi odstotek od prodaje. Ta pa, kot je znano, ni najboljša. Slovenci veliko berejo, knjige si izposojajo, le redko pa jih kupijo. Pregl je še dodal, da so pisatelji včasih ustvarjali »iz čistega veselja«, zdaj pa se se vse bolj prilagajajo tržni niši oziroma trendom. Delajo po spisku, za katerim stoji marketing. Gombač vseeno verjame, da mora pisatelj stati za svojo zgodbo in jo vedno braniti. Gorenc recepta za uspeh mladinske književnosti ne pozna. Pri Mladinski knjigi, kjer uredni-kuje, sodelujejo s preverjenimi imeni, kot so Pregl, Desa Muck in Janja Vidmar, še vedno pa je največja uspešnica Harry Potter, ki ga je tudi v Sloveniji spremljala velika promocijska akcija. Le-te slovenska dela niso deležna, pri tako nizkih nakladah, od 500 do 1500 izvodov, se ne izplača, je povedal Pregl. In kako domači mladinski književnosti kaže v prihodnosti? Pregl meni, da bi izvirna mladinska literatura vsekakor potrebovala več podpore države, tako bi bile lahko na potezi tudi šolske knjižnice kot eden glavnih kupcev, ki bi omogočile, da bi mladi brali več slovenske literature, ne le Potterja. (STA) / SVET Četrtek, 14. avgusta 2008 ZAKAVKAZJE - Sakašvili zahteval, naj ne postavlja pod vprašaj gruzijske ozemeljske celovitosti FRANCIJA 25 Mirovni načrt EU vzbuja upanje, a v Gruziji se ni miru Zunanji ministru EU so sklenili, da bo EU v Gruziji navzoča s politično misijo TBILISI/MOSKVA/BRUSELJ - Po mirni noči, ki je sledila torkovi predstavitvi mirovnega načrta EU, so se v Gruziji včeraj znova okrepile napetosti in obtoževanja. Največ pozornosti je pritegnila informacija, da se ruski tanki premikajo proti Tbili-siju, ki pa sta jo nato obe strani zanikali. Zunanji ministru EU so sklenili, da bo EU v Gruziji navzoča s politično misijo. Mirovni načrt EU o rešitvi rusko-gru-zijskega spora, ki sta ga sprejeli obe strani, sta v torek v Moskvi prvič predstavila francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Sprva je imel šest točk, a je bila nato s privolitvijo Moskve in Tbilisija umaknjena točka, ki predvideva začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu obeh gruzijskih separatističnih regij Južne Osetije in Abhazije. Kot je včeraj zjutraj na novinarski konferenci s Sarkozy-jem v Tbilisiju pojasnil gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, so sprejeli tovrstno določitev, ker obstajajo različne interpretacije. Točka o obeh regijah sedaj govori le še o "pogojih varnosti in stabilnosti" na tem območju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je zatem zavzel, da bi bil prihodnji status Južne Osetije in Abhazije vendarle predmet mednarodnih pogovorov. Glede na načrt se morata sicer strani zavezati, da "se ne bosta zatekali k uporabi sile," da "bosta dokončno končali sovražnosti" in da bosta zagotovili "svoboden dostop humanitarni pomoči". Obenem se morajo gruzijske vojaške sile vrniti "tja, kjer so običajno nameščene" medtem ko se morajo ruske sile vrniti "na položaje pred izbruhom sovražnosti". Zunanji ministri unije so medtem na izrednem zasedanju v Bruslju sklenili, da bo EU v Gruziji fizično navzoča s svojimi mi-rovniškimi opazovalci in posredniki oziroma politično misijo. Predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose, francoski zunanji minister Bernard Kouchner je na novinarski konferenci po zasedanju poudaril, da je unija odločena, da bo z napotitvijo misije v Gruzijo nadzirala uresničevanje mirovnega načrta. To bo torej le politična, neoborožena, opazovalna misija, ki bo kasneje morda nadgrajena v vojaško navzočnost. Za to pa bo potrebna resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov. "EU je pripravljena posredovati, a v to moramo vključiti ZN," je pojasnil. Po besedah visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Ja-vierja Solane bodo opazovalci EU pomagali že obstoječi opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V Gruziji je trenutno 200 opazovalcev Ovse, Gruzijskemu predsedniku Mihailu Sakašviliju (desno) sta prišla v Tbilisi izrazit solidarnost poljski predsednik Lech Kaczynski (na sredi) in estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves (levo) ansa kar je po ocenah Kouchnerja premalo. Kot je napovedal predsedujoči Ovseju, finski zunanji minister Alexander Stubb, nameravajo njihovo število v kratkem povečati na 300. Na srečanju je bilo govora tudi o "pregledu odnosov" med EU in Rusijo, kar je zahtevalo več članic, med njimi Velika Britanija, baltske države in Poljska, vendar temu niso dali posebnega poudarka. Francoski zunanji minister je povedal, da bodo o prihodnjih odnosih z Rusijo razpravljali na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU 5. in 6. septembra v Avignonu, ko bodo razpravljali tudi o natančni obliki misije EU v Gruziji. Mirovni načrt EU je medtem naletel na kritike voditeljev Poljske, Litve, Latvije in Estonije. Ti so po obisku v Tbilisiju, kamor so pripotovali v torek z namenom izraziti podporo prozahodnemu predsedniku Sa-kašviliju menili, da načrt EU ne ščiti gru-zijske ozemeljske celovitosti. Sakašvili je sicer po sredinem srečanju z Sarkozyjem zatrdil, da Gruzija ne bo dovolila, da bi bila njena ozemeljska celovitost pod vprašajem. Sakašvili pa se je v sredo kritično odzval na prve ameriške odzive na ruske operacije v Gruziji in jih označil za "premehke". Zatem je ameriški predsednik George Bush napovedal, da z namenom pomagati končati gruzijsko-ruski spor v Francijo in Gruzijo pošilja državno sekretarko Condoleez-zo Rice. Ta se bo po navedbah Pariza v četrtek sešla s Sarkozyjem, nato pa bo odpotovala še v Tbilisi. Bush je sicer na novinarski konferenci pred Belo hišo tudi posvaril Moskvo, naj ne prelomi obljube o ustavitvi vojaške ofenzive v Gruziji. Sporočil je še, da je na poti v Gruzijo že ameriška človekoljubna pomoč. "ZDA podpirajo demokratično izvoljeno vlado v Gruziji in vztrajajo, da je potrebno spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije," je še poudaril. Načrt EU je prebivalcem Gruzije po šestih dneh spopadov prvič prinesel mirno noč. Razen nekaterih gruzijskih poročil o ruskih zračnih napadih po začetku prekinitve ognja, ki jih je ruska vojska zanikala, so se namreč spopadi po celotnem konfliktnem območju ustavili. A čez dan so se znova pojavile napetosti in nasilje. Rusija je obtožila Gruzijo zavlačevanja pri umiku svojih sil s frontnih položajev, k čemur jih zavezuje načrt EU. Sakašvili pa je ruske sile obtožil, da so s tanki vdrle v strateško pomembno mesto Gori in obstreljevale civilno prebivalstvo, plenile po njihovih domovih in uničile več poslopij. O nasilju so poročali tudi očividci. Tako naj bi več sto južnoosetijskih upornikov ob pomoči ruskih vojakov po vaseh v bližini Gorija plenilo in zažigalo domove. Po navedbah organizacije za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch, ki se sklicuje na svoje preiskovalce, so južnoosetij-ski borci tudi v sami Južni Osetiji plenili po domovih in uničevali vasi, kjer živijo skoraj izključno etnični Gruzijci. Po drugi strani naj bi po navedbah HRW gruzijske milice ustrahovale etnične Osetijce. Iz opazovalne misije Ovseja v Tbisi-ju pa so sporočili, da iz Južne Osetije, kjer živijo tako Gruzijci kot tudi ruski državljani, prejemajo različna poročila, med katerimi nekatera omenjajo celo "etnično čiščenje". Gruzijsko zunanje ministrstvo je sicer ruske sile obtožilo, da je proti civilistom uporabilo rakete vrste iskander. Ruska vojska je sporočila, da je nad prestolnico Južne Osetije Chinvali sestrelila dve gruzijski iz-vidniški letali brez posadke. Največ pozornosti pa je pritegnila novica, da je kolona ruskih tankov in oklepnih vozil iz Gorija krenila proti kakih 90 kilometrov oddaljeni prestolnici Tbilisi. Informacijo je sprva potrdil Sakašvili, ki je dejal, da želijo ruske sile obkrožiti gruzijsko prestolnico, nato pa sta jo obe strani zanikali. Je pa gruzijsko zunanje ministrstvo zatem sporočilo, da ruski tanki na obrobju Go-rija blokirajo glavno avtocesto, ki povezuje Južno Osetijo s preostalim delom Gruzije. V spopadih, ki so izbruhnili po tem, ko je gruzijska vojska v noči na petek sprožila ofenzivo na separatistično Južno Ose-tijo, nato pa je v petek operacije sprožila Rusija, je bilo sicer po navedbah ruske vojske ubitih 74 ruskih vojakov, 171 je bilo ranjenih, 19 pa jih pogrešajo. Gruzija je medtem poročala o 175 mrtvih vojakih in 500 ranjenih na svoji strani. Ruske oblasti so poročale še o zajetju gruzijskih vojakov, katerih števila pa niso podale. Poročila o žrtvah med civilisti se gibljejo med 200 in 2000. (STA) Dalajlama za dialog, ne izolacijo Kitajske PARIZ - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj ob obisku v Franciji sporočil, da bi moral svet pokazati večjo odločnost, ko gre za kršitve človekovih pravic in svoboščin na Kitaj -skem, da pa hkrati Kitajske ne bi smel izolirati, ampak bi jo moral z dialogom pripeljati na pot demokracije in svobode. 12-dnevni obisk duhovnega vodje v Franciji, ki v veliki meri sovpada z olimpijskimi igrami v Pekingu, je sicer večinoma namenjen povsem duhovnim zadevam, toda včerajšnji dan je vendarle ponudil kar dve priložnosti za razpravo o napetostih v Tibetu - srečanje dalajlame s člani francoskega senata in novinarsko konferenco. Francoski senatorji so po srečanju z dalajlamo, ki je potekalo za zaprtimi vrati, povedali, da jim je ta razkril, da se nasilje kitajskih oblasti v Tibetu nadaljuje. Kot so v skupni izjavi zapisali senatorji, jim je dalajlama govoril o "arbitrarnih aretacijah, hitrih usmrtitvah in mučenju do smrti". Na novinarski konferenci je duhovni vodja dejal, da bi morala biti mednarodna skupnost v odnosih s Kitajsko odločnejša, še posebej ko gre za vprašanja demokracije, človekovih pravic, verske svobode in vladavine prava. "Toda Kitajske ne bi smeli izolirati", ampak bi jo morali z "resničnim prijateljstvom" vključiti v mednarodno skupnost. "Kaj se bo zgodilo po olimpijskih igrah? Ne vem. Počakajmo in bomo videli," je na vprašanje glede velikega športnega dogodka, ki ga prav v teh dneh gosti kitajska prestolnica, odgovoril dalaj-lama, a obenem poudaril, da si Kitajska olimpijske igre "zasluži". Peking je tovrstne izjave dalajlame v preteklosti sicer že kritiziral kot neiskrene. Glede pogovorov med svojimi privrženci in kitajskimi oblastmi, katerih cilj je zmanjšati napetosti v Tibetu, je dalajlama dejal, da je nad njihovim potekom zaenkrat razočaran, a dodal, da želi počakati, kakšno smer bo Peking zavzel po koncu olimpijskih iger. Kot je ocenil, se Peking "boji" rešitve vprašanja Tibeta in ga zanika, kar je "znak slabosti" 73-letni dalajlama je v Pariz prispel že v ponedeljek, v torek pa je nato tudi uradno začel svoj 12-dnevni obisk v Franciji. Sprva je bilo načrtovano, da se bo sestal tudi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, vendar so program na željo tibetanskega duhovnega vodje kasneje spremenili. (STA) LIBANON - Eksplozija v bližini avtobusa po nekaterih virih zahtevala 18 človeških življenj Krvav atentat v Tripoliju na dan, ko se je libanonski predsednik prvič po letu 2005 srečal s sirskim kolegom Prizorišče krvavega napada ansa TRIPOLI - V libanonskem mestu Tripoli je včeraj v bližini avtobusa s civilisti in vojaškim osebjem odjeknila eksplozija, pri čemer je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP življenje izgubilo najmanj 18 ljudi, med njimi osem civilistov. Ranjenih je bilo še najmanj 46 ljudi, so sporočili libanonski varnostni viri. Gre za najbolj krvav bombni napad v Libanonu v zadnjih treh letih. Do eksplozije je prišlo v četrti Tal, v ulici polni ljudi, ki so bili na poti na delo, kar je botrovalo velikemu številu žrtev. Bomba je bila po navedbah varnostnih virov najverjetneje sprožena daljinsko. Informacije o smrtnih žrtvah so precej različne, saj francoska tiskovna agencija AFP poroča o 14 mrtvih, medtem ko nemška tiskovna agencija dpa navaja, da naj bi v bombnem napadu umrlo 17 ljudi. Gre za prvi večji bombni napad v Libanonu v zadnjih mesecih, zgodil pa se je ravno v času, ko se skuša država končno izviti iz primeža že tri leta tra- jajočih kriz, ki se vrstijo ena za drugo. Prav včeraj sta se sestala libanonski predsednik Michel Suleiman in njegov sirski kolega Bašar al Asad, kar je bilo prvo srečanje predsednikov Libanona in Sirije po letu 2005 in naj bi prineslo otoplitev zaostrenih medsosedskih odnosov. Nekateri v Tripoliju so mnenja, da je napad delo upornikov, ki delujejo po vzoru mednarodne teroristične mreže Al Kaide. Ti naj bi se skušali maščevati za lanski vojaški napad na uporniško "utrdbo" Nar al Bared v bližini palestinskega begunskega taborišča. V napadih je takrat umrlo več sto upornikov, po več mesecih pa se je vojaška operacija končala z umikom islamskih skraj-nežev skupine Fatah al Islam iz omenjenega begunskega taborišča. Od tedaj je Fatah al Islam prevzel odgovornost za številne manjše napade na libanonske vojake. Vodja omenjene skupine Šaker al Absi je sicer že pred časom obljubil napade na pripadnike libanonske vojske, ki jih je ob napadu na Nar al Bared vodil sedanji libanonski predsednik, tedaj vojaški general Michel Suleiman. Prav zato je libanonska vojska včerajšnji napad že označila za terorističnega, uperjenega direktno proti vojski. Libanonski premier Fuad Siniora, čigar vladi narodne enotnosti je libanonski parlament v torek izglasoval zaupnico in ji s tem prižgal zeleno luč za začetek dela, je ob tem poudaril, da napad ne bo vplival na začetek dela vlade. "Libanon in Libanonci ne bodo podlegli kriminalcem in teroristom," je poudaril premier. Tokratni napad je premier povezal s Sirijo, sicer pa so njegovi podporniki Damask že v preteklosti obtoževali odgovornosti za napade na prozahodne libanonske politike. Sirija je sicer včerajšnji napad že ostro obsodila. S tamkajšnjega zunanjega ministrstva so družinam žrtev izrazili sožalje in Libanonu ob tem zagotovili podporo v boju proti grožnjam libanonski varnosti. Napad je prav tako ostro obsodila tudi Evropska komisija. (STA) 2 6 Četrtek, 14. avgusta 2008 PRIREDITVE / GLASBA - Od danes do nedelje v Trstu, Ronkah in Ogleju Mešani pevski zbor iz Oxforda se predstavlja z izborom sakralne glasbe Furlanija-Julijska krajina bo od danes do nedelje gostila prestižni zbor Sonore Vocal Ensemble iz Ox-forda. Mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo študentke in študentje ox-fordske univerze, se bo predstavil z bogatim izborom arij iz italijanske in španske renesanse, z gregorijanskim petjem in drugo sakralno glasbo. Spremljal ga bo organist Gabriele Damiani, prvi uradni italijanski organist v katedrali v Westminstru. Prvi koncert bo na sporedu že nocoj: ob 19.15 bo zbor pel latinsko mašo v tržaški cerkvi »blažene device rožnega venca« (cerkvica se nahaja med kvesturo in občinsko palačo ), jutri ob isti uri pa bo zbor iz- vedel Magnificat, ki ga je uglasbil Sebastián Aguilera de Heerdia (italijanska praizvedba). Ob 20.45 bo sledil koncert zborovske sakralne glasbe, ki bo doživel še dve ponovitvi: v soboto v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, v nedeljo pa v oglejski baziliki (oba koncerta se bosta pričela ob 20.45). DEVINSKI GRAD - Ikone Caroline Franza Na ogled do 20. avgusta Grad in park sta po neurju prejšnjega tedna od nedelje ponovno odprta za obiskovalce Na Devinskem gradu so podaljšali rok odprtja razstave ikon tržaške slikarke Caroline Franza, ki si jo bo tako mogoče ogledati do srede, 20. avgusta, medtem ko si bo do 2. novembra mogoče ogledati razstavo izvirnih torb in torbic za zbiratelje. Drugače je Devinski grad po nekajdnevnem zaprtju zaradi velike škode, nastale zaradi silovitega neurja konec prejšnjega tedna, od nedelje zopet odprt, piše v sporočilu za javnost. Vstopnica za odrasle osebe znaša sedem evrov, medtem ko so predvideni popusti za družine, organizirane skupine, starejše osebe in mlade, otroci do sedmega leta starosti pa lahko vstopijo brez- Ikone Caroline Franza si bo mogoče ogledati še do prihodnje srede kroma plačno. Poleg kakih dvajsetih bogato opremljenih soban je mogoč tudi ogled velikega parka, katerega je - pojasnjujejo iz tiskovnega urada Devinskega gradu - trenutno le manjši del zaprt za javnost zaradi prisotnosti od neurja podrtih dreves. Ogledati si je mogoče tudi četverokotni stolp iz rimskega obdobja, ki je posvečen spominu pesnika Rainerja Marie Rilkeja in nekdanji bunker iz druge svetovne vojne, kjer so uredili manjši muzej. Grad je mogoče obiskati vsak dan razen torka med 9.30 in 17.30, za dodatne informacije pa sta na voljo spletna stran www.ca-stellodiduino.it in telefonska številka 040-208120. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Jutri, 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Hortis Jutri, 15. avgusta / Quartetto di sasso-foni Accademia, koncert. SLOVENIJA PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri Jutri, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Mi-lič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smo-lar. Tartinijev trg V nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža Jutri, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. GL FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caha-rija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Ri-smondo v režiji Maria Uršiča. PORTOROŽ Jutri, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone do 20. avgusta, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan, razen torka, od 9.30 do 17.30. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Du- najem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. avgusta 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 20.25 Čezmejna TV: Primorska kronika Števerjan 2008: Ansambel Jerneja Kolarja Deželni TV dnevnik Brez meje: Kajetan Kravos in naravni rezervat pri izlivu Soče 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 20.30 20.50 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 10.05 Film: Miracolo a mezzanotte (dram, ZDA, '97, r. K. Cameron, i. S. Waterson) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 4 17.00 Dnevnik 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.30, 0.40 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Dok.: Superquark 23.35 Dok.: Overland 11 V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: Explora on the road 9.05 Film: El Zorro (akc, It, '68, r. G. Zur- li, i. G. Ardisson) 10.35 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Arsenio Lupin 17.50 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Murder at 1600 - Delitto alla Casa Bianca (tril, ZDA, '97, r. D. Little, igra Wesley Snipes) 22.55 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.30 Nan.: La Nuova Squadra 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.30 Aktualno: Off Hollywood 2008 Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Chips Nan.: Bella e' la vita Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Kojak Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri Film: Wanda, la peccatrice (dram, It, '52, i. F. Villard) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Lo squalo (akc, ZDA, '75, i. R. Shaw) Dnevnik in vremenska napoved Film: Matrimonio con vizietto (kom., It, '85, i. U. Tognazzi) 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 22.40 23.20 8.00 8.50 9.20 11.00 13.00 6.00 8.00, 10.00, 12.15, 14.30, 17.45 Olimpijski dnevnik 13.40 6.05 Peking: Olimpijske igre 2008 15.55 9.20 Vaterpolo (M): Italija - Kitajska 17.00 10.20 Lokostrelstvo (Ž) 10.45 Dnevnik 13.00 Dnevnik 18.50 14.35 Jahanje 20.00 14.50 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 17.50 Šport. Olimpia magazine 20.30 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremen- 21.10 ska napoved 20.25 Žrebanje lota 23.30 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Stracult i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Un bambino in trappolo (dram, ZDA, '95, r. J. Power, i. H. Winkler) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: Rosamunde Picher: un grande amore (dram., Nemčija, '02, r. D. Kehler, i. E. Uhlig) Nan.: Everwood 1.20 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: Una moglie per papa (ZDA, '94, r. J. Nelson, i. W. Goldberg) Film: Amori & incantesimi (kom., ZDA'98, režija Griffin Dunne, igra Sandra Bullock) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.55 7.50 9.55 10.30 11.30 12.25 14.30 15.00 15.55 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.05 1.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Lupin III Nan.: Paso adelante Nan.: Summer Dreams Nan.: Un genio sul divano 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Friends Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition Nan.: La vita secondo Jim Variete: Colorado Summer Film: The hitcher 2 - Ti stavo aspettando (tril, ZDA, '03, r. L. Morneau, i. J. Busey) Dnevnik - Športne vesti 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 Dokumentarec o naravi 10.30 Nan.: Cristoforo Colombo 12.35 Proza: L'inferno 12.45 Aktualno: Rotocalco and kronos 13.30 Aktualno: ... Zoom 14.00 Klasična glasba 15.10 Talk show: Il meglio di 1x1 Giova- ni a confronto 19.05 Inf. odd.: L'Ape Regina 20.00 Inf. odd.. Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 22.40 Inf. odd.: Ratatouille 23.30 Dialog z ...Aktualno: Incontri al Caffe' de la Versiliana LA 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.15 La 7 Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Il gladiatore che sfido l'impe-ro (akc, It, '65, i. R. Stevens) Nan.: Il ritorno di missione Im-possibile Nan.: Il commissario Scali Nan.: Murder Call 1.05 Dnevnik Variete: Markette - Doppio brodo Nan.: Stargate SG-1 Nan.: Sex and the City Dok.: Delitti |r Slovenija 1 7.00 Odmevi 8.00 Na zdravje! (pon.) 9.15 15.45 Risana nanizanka 9.40 Kviz: Male sive celice 10.10 Nan.: V dotiku z vodo 10.45 Dok. odd.: Zgodbe naših genov 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nad.: Strici so mi povedali: Šarika 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris. nan.: Simon v deželi s kredo 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.35 Oddaja za mlade: Jasno in glasno 18.10 Duhovni utrip 18.35 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 0.05 Film: Prikriti nasmešek (pon.) 1.15 50 let Televizije (pon.) {p Slovenija 2 5.40 Gimnastika: Mnogoboj - posnetek 8.30 Olimpijske igre 13.30 Judo: finali 14.45 Rokomet 16.15 Košarka 18.00 Slovenske minute 18.10 Tenis 19.15 Plavanje 18.55 Z glasbo in plesom 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Nad.: Popolna družina 22.05 Črno beli časi 22.25 Nad.: Mojster in Margareta 23.30 Nad.: Hujšajmo! Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Odmev 15.00 26. mednarodni pokal v plesih 15.45 Globus 16.25 21.30 Kulturni magazin: Artevi-sione 16.55 Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Peking: 29. Olimpijske igre 22.00 Avtomobilizem 22.50 Koncert: festival idrijske čipke 23.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Brez panike 18.45 Goriška in Vipavska (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Pod drobnogledom: predsednik stranke Zares 21.30 Poletna srečanja 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (7. nad.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do Rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Presežki v Sloveniji; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Četrtek, 14. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika VIDEM O 18/32 O GRADEC 17/28 TRBIŽ O 15/26 ČEDAD O 19/31 O 13/25 KRANJSKA G. a CELOVEC O 16/28 O TRŽIČ 15/28 o 15/27 S. GRADEC CELJE 16/29 O/VL MARIBOR 016/28 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 GORICA O N. GORICA i am O KRANJ O LJUBLJANA 18/29 POSTOJNA O 15/27 KOČEVJE N. MESTO 17/30 O ZAGREB 18/30 O REKA 22/32 (^NAPOVED ZA DANES Na območju celotne dežele bo jasno do pretežno oblačno, v nekaterih dolinah bo zjutraj lahko nastala nizka oblačnost. Čez dan se bo lahko pooblačilo in pojavile se bodo lahko posamezne plohe. Zvečer pa se bo z zahoda hitro pooblačilo. Sončno bo z občasno povečano oblačnostjo. V severozahodnih in severnih krajih bo občasno pretežno oblačno in predvsem tam bodo posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. S,» 1010 J Jutri bo deželo zajela mrzla atlantska fronta, ki bo s seboj prinesla slabo vreme. V soboto bodo začeli pritekati bolj suhi in stabilni severozahodni tokovi. Nad severnim Sredozemljem bo plitvo ciklonsko območje, frontalni val bo čez dan dosegel Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje topel in še razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.14 Dolžina dneva 14.10 '"lunine mene ^sš Luna vzide ob 19.11 in zatone „ ob 3.03 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, predvsem na Primorskem bo po nekaterih nižinah počutje sredi dneva in popoldne poslabšala tudi sopar-nost. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........26 1000 m ..........21 1500 m...........16 OC " 2000 m...........14 2500 m...........11 2864 m............8 TOLMEČ O 16/24 m o GRADEC 17/26 CELOVEC O 15/22 TRBIŽ O 15/23 o 13/19 KRANJSKA G. ÖS* VIDEM O 19/28 O PORDENON 20/27 # # ČEDAD O 20/27 GORICA O 22/28 O TRŽIČ 15/24 O KRANJ o 14/25 S. GRADEC CELJE 16/31 O MARIBOR 016/30 M. SOBOTA O 16/31 PTUJ O O N. GORICA 18/25 N. MESTO 18/32 ZAGREB 20/33 O PLIMOVANJE Danes: ob 3.47 najnižje -59 cm, ob 10.16 najvišje 34 cm, ob 15.52 najnižje -14 cm, ob 21.33 najvišje 43 cm. Jutri: ob 4.15 najnižje -63 cm, ob 10.42 najvišje 39 cm, ob 16.18 najnižje -19 cm, ob 22.03 najvišje 46 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V gorah in predgorju bo oblačno z razširjenimi nevihtami in močnejšimi padavinami. V nižinah in ob obali bo zjutraj spremenljivo z možnimi krajevnimi nevihtami, čez dan bo oblačno s plohami in obširnimi nevihtami. Pihal bo močnejši jugo. Nevihte bodo lahko tudi močne. O LJUBLJANA 18/26 POSTOJNA O 16/24 jsn KOČEVJE o' ^^ČENOMELJ REKA 22/30 (NAPOVED ZA JUTRP \ Jutri se bo pooblačilo, le na vzhodu bo sprva še delno jasno. Že zgodaj dopoldne bodo v severozahodni Sloveniji prve nevihte. Padavine z nevihtami se bodo se bodo od zahoda razširile nad vso Slovenijo. Lokalno bodo obilne padavine in močne nevihte. DOPIS IZ PARIZA - V francoski prestolnici prizadene zlasti Japonce Turistov sindrom Pariz! Mesto ljubezni, kulture, umetnosti, lepote! In tako mnogi izberejo francosko prestolnico za počitnice, toda neštete turiste ne čaka le mesto, kakršnega slikajo turistični vodiči, ampak tudi (in predvsem) kaotični promet in neprijazni Francozi. Tistega sanjskega mesta ni! Na Montmartru ni več umetnikov, belle epoque je že zdavnaj mimo in še Moulin Rouge ni tisto, kar mnogi pričakujejo... Šok je velik, včasih tako velik, da pride do fizičnih in psihičnih motenj. Simptomi so vrtoglavica, razbijanje srca, tesnoba; nekateri izgubijo popolnoma razum in so prepričani, da jih nekdo zasleduje ali celo, da jih kdo hoče umoriti. Včasih je treba celo poklicati rešilca. Pretiravam? Sploh ne. To je fenomen, ki narašča premosorazmerno s številom turistov. V Parizu temu sindromu podležejo predvsem japonski turisti. Seveda turistov sindrom ni pariška posebnost in niti novost naših časov. Prvi je o tem pisal Sthendal: ko je francoski pisatelj leta 1817 obiskal cerkev Svetega Križa v Firencah, je občutil vrtoglavico, palpitacije in je imel celo halucinacije. Lahko bi pomislili na preobčutljivost umetniške duše, toda podobne simptome občutijo ne- kateri turisti še danes, ko si ogledujejo prelepe umetnine. Po mnenju dr. Tixier, psihiatra v Parizu, gre za »estetski šok«, dr. Graziella Magherini, psihiatrinja iz Firenc, pa zagovarja teorijo akumulacije več faktorjev, kot so: euforija potovanja, utrujenost, preobčutljivost ipd. Izgubo razuma lahko povzročajo tudi kulturne razlike. Zaradi neprijaznosti Francozov so na primer Evropejci razočarani, nekateri jo celo sprejmejo kot lokalno značilnost, pri Japoncih pa povzroči pravi šok. Kar velja za Japonce v Parizu, pa velja za Evropejce na daljnem Vzhodu. Zabeleženi so bili slučaji v Indiji, kjer turista šokirajo kaotična mesta, močni vonji in mrliči na robu ulic. V turistov sindrom sodi tudi norost, ki napade romarje na božjih poteh, kot so Lourdes, Santiago de Compostela, Vatikan in seveda Jeruzalem. Ta sindrom se večkrat javlja v prepričanju turista, da je novi prerok ali Jezus Kristus, običajno gre med ljudi in pridiga; nekateri si celo oblečejo belo togo. Je kriva pretirana verska gorečnost? Verjetno je tudi tu vzrokov več. Psihologi in psihiatri so glede tu-ristovega sindroma deljeni na dva tabora: nekateri ga obravnavajo kot posebno obolenje, drugi trdijo, da gre za ljudi, ki so emocionalno šibki in ki so že doživeli take in drugačne psihične motnje. Večina je res imela že poprej probleme, toda za nekatere je to prvič. Kakorkoli že, vse se običajno re- ši, ko se turist vrne domov. Je torej bolje, da se odpovemo potovanjem? Tako drastični ukrepi ne bodo potrebni. Strokovnjaki svetujejo le, naj si vsak izbere sebi primerne počitnice. Glede Pariza oziroma Francije pa bodite brez skrbi: Francozi res niso vesele narave, vendar se je v zadnjih letih odnos do tujcev le izboljšal. Spominjam se, ko sem pred dvajsetimi leti prvič prišla v Pariz in sem na Gare de Lyon (eni izmed železniških postaj) vprašala turistične informacije v angleščini: gospa me je najprej grdo pogledala, nato nekaj pogodrnjala in nazadnje, ker ji nisem dala miru, me je še nadrla. Danes na katerikoli železniški postaji ali turistični lokaciji lahko mirno vprašate informacije v angleščini, včasih tudi v italijanščini in španščini. Ne samo. Pred nekaj leti je pariška občina uvedla v poletnem času info točke, kjer lahko dobite vse potrebne informacije. Drugi dokaz, da se stvari spreminjajo, je novost letošnjega poletja, ki jo predlaga SNCF (francoska državna železnica): na nekaterih TGV-jih (hitrih vlakih) so uvedli di-sko-vagon, kjer se ob glasbi, ki jo vrti DJ, lahko zabavate do... končne postaje. Jana Radovič ZDA Morilec Johna Lennona ostaja za zapahi ALBANY - Odbor za pogojne izpuste ameriške zvezne države New York je v torek ponovno, tokrat že petič po vrsti, zavrnil prošnjo 53-letnega Marka Davida Chapmana, morilca Johna Lennona, za izpustitev iz zapora. Chapman je slavnega glasbenika ustrelil 8. decembra leta 1980. Odbor za pogojne izpuste je zavrnitev prošnje utemeljil z interesom javnosti, ker naj bi bil Champ-man še naprej nevaren okolici, zato ostaja na prestajanju kazni v zaporu Attica v zvezni državi New York. Chapman je lahko tokrat prvič zaprosil za pogojni izpust po 20 letih strogega zapora. Naslednjič bo to lahko storil spet avgusta leta 2010. Proti njegovi izpustitvi se je izreklo 1100 podpisnikov peticije, odbor pa je dobil tudi 50 posamičnih pisem. Tri pisma so bila v prid Chap-manu. Lennonove vdove Yoko Ono tokrat ni bilo na zaslišanju, njen odvetnik pa je na koncu dejal, da je zadovoljna z odločitvijo. Chapman je Lennona ustrelil vpričo nje in številnih drugih prič. Menda je hotel za-sloveti. Mladi v Nemčiji pridno varčujejo FRANKFURT - Mladostniki in mladi odrasli v Nemčiji pridno varčujejo. V povprečju mladi med 14. in 25. letom na mesec na hranilno knjižico položijo 90 evrov. To je pokazala anketa, ki jo je med tisoč vprašanimi izvedla Deutsche Bank. 90 evrov je 18,5 odstotka od 486 evrov, s katero v povprečju mladostniki razpolagajo mesečno. Tako je vsota mesečnega varčevanja v tej starostni skupini višja kot mesečni znesek varčevanja gospodinjstev, ki je v letu 2007 znašal 10,9 odstotka vseh prihodkov. Sicer pa je petina, 22 odstotkov vprašanih, povedala, da na koncu meseca ne da na stran nobenega denarja. (STA)