Poštnina plačana v gotovInL
KRALJEVINA ffl« JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—. celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toii se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25*52.
36. kos.	V LJUBLJANI dne 4. maja 1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
214. Finančni zakon za loto 1938./:!!).
215. Spremembo v ntuležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
216. Razne objave iz Službenih nov in .
Zakoni in kraljevske uredbe.
214.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
objavljajo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 18. oktobra 1937. na redno zasedanje za dan .20. oktobra 1937., v svoji XXXV. redni seji, ki jo je imela dne 15. marca 1938. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 18. oktobra 1937. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1937., v svoji XV. redni seji, ki jo je imel dne 26. marca 1938. v Beogradu, sklenila in da smo mi potrdili in razglašamo
finančni zakon za leto 1938./39.,*
ki se glasi:
I.	del: Osnovne dQlofbe.
§ 1.
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1.938./39. je sestavljen takole:
Redni in izredni razliodki in dohodki.
Redni in izredni razhodki skupaj din 12.180,000.000’— Redni in izredni dohodki skupaj din 12.180,000.000’—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1938., št. 73/XXV/178. — Upoštevan' je tudi že popravek, objavljen v »Službenih ncvinah« z dne 16. aprila 1938., št. 86/XXVlll/21L
§ 2.
Proračuna razhodkov pod A. in dohodkov pod B. sta sestavni del lega zakona.
Kljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zaradi tehnične nemož-nosti v »Službenih novinah« kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938./39.
§ 2.
1. O vseh razhodkih iz skladov ali ustanbv po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v zaključnem računu za to proračunsko leto.
2. Vsi izdatki iz skladov ali ustanov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega so izvzeti izdatki iz kreditov po členu 22. zakona o državnem računovodstvu.
3. Vse državne blagajne in vse vrste skladoy, katerih upravitelji prejemajo in izdajajo na kateri koli osnovi denar, vrednostne papirje in raznovrsten material, spadajo pod kontrolo nunistra za finance.
Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih in po finančnih direkcijah. Za kontrolo po odposlancu izda minister za finance ali organ, ki ga pooblasti, pooblastilo, po katerem se odposlanec povsem ravna. Za kontrolo po finančnih direkcijah izda pooblastilo finančni direktor.
Odposlanci ministra za finance in finančnih direkcij imajo, ko zahtevajo zavarovanje škode, iste pravice, ki jih imajo komisarji glavne kontrole po predpisih člena 69. zakona o glavni kontroli.
Sodišča, pri katerih zahtevajo odposlanci ministra za finance ali finančnih direkcij zavarovanje škode na irno-vini tistih oseb, ki so državo oškodovale, ali državnih organov, ki so po členu 109. zakona o glavni kontroli odgovorni za povračilo škode državi, morajo smatrati
take zahtevke za nujne in jih takoj vzeti v postopek in je zanje obvezno računsko stanje tako, kakor so ga odposlanci ugotovili.
Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko in mornarico zasebne ustanove (zadužbine) in skladi, ki ne spadajo pod kontrolo glavne kontrole.
Ministri ostalih resorov vrše poleg ministra za finance kontrolno službo pri njim podrejenih uradih in napravah glede poslovanja z denarjem, stvarmi in materialom po svojih odposlancih, katerim izdajo za to potrebna pooblastila.
S temi pregledi ugotovljene škode se morajo sodno zavarovati.
§ 4.
Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Ta kredit kakor tudi krediti za izdajanje publikacij in podatkov v državi in v inozemstvu radi obveščanja se porabljajo po naredbah predsednika ministrskega sveta, odrejena izplačila pa ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
§ 5.
1. Vsi odobreni krediti za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1938./39. se smejo angažirati in porabiti samo o izmeri do 90%, in to po njih predhodno opravljeni predpisni otvoritvi. Angažiranje in porabo tel) kreditov čez to izmero odobruje minister za finance glede na gibanje državnih dohodkov v .v jiroračunskem letu 1938./39.
2. Materialni razhodki in razhodki za mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in naprav, katerih vršenje je pogoj, da se dosezajo večji dohodki, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh naprav, in sicer do 5°/o zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo resornega ministra, do 10% z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog resornega ministra in ministra za finance.
3. Državna rudniška podjetja smejo, da bi dosegla kar moči velike dohodke, opravljati izdatke za materialne potrebščine tudi čez zneske, določene s proračunom, če ne zadoščajo predvideni razhodki za ©stvaritev tiste proizvodnje, ki jo je moči razpečati, in sicer do 5°/o zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo ministra za gozdove in rudnike, do 10°/o z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog ministra za gozdove in rudnike in ministra za finance.
4. Minister za pravosodje sme uporabiti po soglasnosti ministra za finance presežke pri čistih dohodkih produktivnih panog gospodarstva in industrije v kazenskih zavodih za zvišanje materialnih razhodkov teh zavodov. Prav tako sme porabiti minister za pravosodje sredstva osrednjega sklada za gradnjo kazenskih in podobnih zavodov tudi za vzdrževanje kazenskih in podobnih zavodov, če ne bi zadoščali preliminirani proračunski krediti.
§ G.
1.	Izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se v teh letih niso mogle likvidirati, se izkažejo v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
2. Razhodki v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po posebnih pooblastitvah tega zakona se ne smejo angažirati brez predhodne odobritve ministra za finance ne glede na to, ali pooblastitev izrečno predpisuje predhodno soglasnost ministra za finance in iz-knjižbo v breme obratne glavnice ali ne. Za postopke, ki nasprotujejo tej določbi, so odgovorni nakazovalci prav tako, kakor za angažiranje razhodkov brez predhodnega otvorjenega proračunskega kredita.
Vsa izplačila, opravljena po pooblastitvah tega zakona, se izknjižujejo, kolikor so razhodek za državno blagajno, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki so nastale v času od dne 1. januarja 1919. do vštetega dne 3l. marca 1937., se odpišejo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva. Kolikor se pa te terjatve ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se vodijo samo v računskih knjigah, jih je treba na podstavi odobritve pristojnih nakazovalcev v teh računskih knjigah odpisati, ne da bi se še dalje izterjevale.
4. Eventualni presežek razhodkov, ki se pokaže po izteku proračunskega leta v proračunski partiji za plačilo obresti, provizije, tečajnih razlik in stroškov Narodni banki in drugim dopisnikom po tekočih računih za to in za prejšnja leta kakor tudi plačilo obresti za ostale državne obveznosti in bone, se izknjižuje po tej pooblastitvi v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
5. Pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, morajo pokriti nakazovalci iz zavzetega (angažiranega) kredita razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike od časa, ko je bil kredit zavzet, pa do dne izplačila. V ta namen morajo rezervirati nakazovalci v vsakem primeru najmanj 5°/o zneska zavzetega kredita.
Od tega se izvzemajo nabave ministrstva za vojsko in mornarico, ki se vrše v breme partije 521. Tečajno razliko plača v tem primeru ministrstvo za finance v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
6. Pri pozicijah tistih proračunskih partij, kjer so virmani dopustni, se pozicija, v katere breme se druga pozicija zvišuje, ne more več zviševati ne z virmanom ne iz proračunskih rezervnih kreditov in tudi ne z naknadnim kreditom.
7. Ni dopustno virmiranje za druge potrebščine:
a) iz kreditov, odobrenih za prehrano bolnikov in nabavo zdravil in ostalega sanitetnega materiala, in
b) iz kredita, odobrenega za izplačilo anuitet, iz-vzemši anuitete, ki so odobrene v razdelku državnih dolgov za anuitete.
8. Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno virmiranje s partij, odobrenih za osebne izdatke, na partijo, določeno za prejemke pogodbenih poštarjev v istem proračunskem poglavju razhodkov ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
9. Virmani med pozicijami partij 741, 742, 743, 744 in 745 se opravljajo po soglasnosti ministra za finance.
10. Da se pospeši likvidacija končnih računov ministrstva za zunanje posle do vštetega leta 1934./35., se morajo računi priznati in razrešiti tudi brez vseh predpisanih zakonskih obličnosti, če organi glavne kontrole spoznajo, da po njih ni bilo zlorabe.
§ 7.
1.	Za ustvarjanje novih obveznosti v nasprotju s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu 60
nakazovalci in računodajniki odgovorni po Členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
2. Obveznosti katere koli druge državne naprave pri državnih podjetjih se smejo ustvarjati samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Po teh obveznostih se vrši obračun samo preko ministrstva za finance. Nadrobnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finance.
§ 8.
1. Po izteku proračunskega leta se krediti ne morejo otvarjati niti razhodki angažirati.
Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati naredbe in izplačilni nalogi do konca tretjega, izplačila pa opravljati najdalj do konca četrtega meseca naslednjega proračunskega leta, toda samo po pravilnih likvidnih dokumentih.
Po tem roku se ne morejo opravljati izplačila iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.
To velja tudi za računsko leto 1937./38.
Ta določba se nanaša tudi na banovinske proračune.
2. Pravilno in skladno s členom 30. zakona o državnem računovodstvu med proračunskim letom zavzeti (angažirani) izdatki, ki iz katerega koli vzroka niso mogli biti izvršeni v določenih rokih dotičnega računskega leta, se opravljajo po odobritvi ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne spolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Odločbe o teh izplačilih izdaja minister za finance.
§ o.
1. Vse dohodke od carin, monopolov, taks in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki te dohodke zbirajo, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke za račun ministrstva za finance. Državni uradi in podružnice Narodne banke obveste o vsaki izročeni vsoti tudi glavno državno blagajno.
2. Na račun dohodka, ostvarjenega iz vozninske takse po tar. post. 101. taksne tarife v zakonu o taksah, polaga generalna direkcija državnih železnic pri glavni državni blagajni vsak mesec dvanajstino dohodka, ostvarjenega skupaj od te takse v predhodnem proračunskem letu; po izteku vsakega tromesečja pa se vrši dokončni obračun med finančnim oddelkom generalne direkcije državnih železnic in oddelkom za državno računovodstvo ministrstva za finance.
Tako je ravnati tudi direkciji rečne plovitve.
3. Ministrstvo za promet in ministrstvo za gozdove In rudnike morata izplačevati glavni državni blagajni na račun presežkov dohodkov iz svojih tekočih sredstev poleg izplačila rednih prejemkov svojih uslužbencev pripadajočo mesečno kvoto za osebne in rodbinske pokojninske prejemke svojih bivših uslužbencev in njih rodbin, in sicer vsak mesec najkasneje do 25. dne v mesecu za prihodnji mesec.
4. Delež, ki pristoji državi od dobička Narodne banke po členu 37. zakona o Narodni banki z dne 17. junija 1931., se vknjižuje po isti zakonski določbi na znižanje računa prejšnjih državnih predjemov pri Narodni banki.
5. Vsi neporabljeni ostanki iz donosa 7%nega državnega zunanjega posojila v zlatu iz 1. 1922., druge transe, tako dela, namenjenega za gradnjo »Jadranske proge«, kakor tudi dela, namenjenega za »občne potrebe vlade«, se morajo izročiti kot dohodek obratne glavnice glavne državne blagajne.
6. Dohodki »Finansijskega zbornika«, službenega organa ministrstva za finance, se uporabljajo za pokritje razhodkov lista. Iz presežka dohodkov se ustanovi pri Državni hipotekarni banki »rezervni sklad Finansijskega zbornika«, iz katerega se krijejo morebitni primanjkljaji. Če bi se primanjkljaj ne mogel pokriti iz sklada, se pokrije iz posebnega računa ministrstva za finance pri Narodni banki.
Natančnejše določbe o poslovanju lista predpiše minister za finance s pravilnikom.
II.	del: Določbe za posamezna ministrstva.
A. Ministrstvo za finance.
1.	Pooblastitve za ministra za finance in določbe za računsko službo. *
§ 10.
Minister za finance se pooblašča:
1. da izdaja po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih po členih 103. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja od din 400,000.000'— in z obrestmi, ki ne smejo biti večje od 6%. V to vsoto ne spadajo boni, izdani Narodni banki kraljevine Jugoslavije kot podloga za prejšnje predjeme državi po členu 4., prvem odstavku, pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, uzakonjene dne 17. junija 1931., in tudi ne boni, izdani na podstavi posebnih zakonov in pogodbenih določb;
2. da sme plačevati obveznosti po materialnih raz-hodkih, ki spolnjujejo tudi pogoje iz člena 64. zakona o državnem računovodstvu, kljub predpisom člena 109. zakona o državnem računovodstvu tudi z blagajniškimi zapisi s plačilnim rokom do 2 let in z obrestmi, ki ne smejo biti višje od 6°/o, in to do zneska 50 milijonov dinarjev. Ta znesek ne spada v kontingent blagajniških zapisov, ki se izdajo na podstavi prednje določbe;
3. da sme vsa tista posojila in državne terjatve, za katere ugotovi državno pravobranilstvo po rednih zakonitih dokumentih, da se ne dajo izterjati, izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne; toda imeti jih je še nadalje v posebnem razvidu in če jih je mogoče izterjati, je vložiti izterjane vsote v državno blagajno;
4. da sme sporazumno z Državno hipotekarno banko urediti način odplačevanja njene terjatve proti državi po zakonu z dne 22. decembra 1904. o podpori tistim, ki jim nedoslaje hrane;
5. da sme izknjižiti razliko med borznim tečajem in vrednostjo kupljenih deviz v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. O tem odloča minister za finance;
6. da občasno odreja vrednost državnim in po državi zajamčenim obveznicam, če jih je treba na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejeli kot jamstvo (varščino) po borznem tečaju.
Odrejena vrednost teh obveznic ne sme biti višja od njiliove imenske vrednosti in velja za ves čas, dokler traja jamstvo (varščina), obračunano po tej vrednosti;
7. da po dokončani izdaji vseh emisij 6°/onih obveznic za finančno likvidacijo odškodnine za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini izdela skupen amortizacijski načrt za skupni znesek dolga tako, da teče amortizacijski rok za vse emisije od dne 2. novembra 1930. do dne
1.	novembra 1972., t. j. 43 let, kot je določeno v zakonu;
8. da sme vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni od zapadlih varščin ali po kateri koli drugi osnovi, porabiti za večjo amortizacijo dotič-nega -posojila, kateremu obveznica pripada;
9. da sme po soglasnosti ministrskega sveta sklepati sporazume vseh vrst, tako glede opravljanja obrestne in amortizacijske službe po državnih in od države zajamčenih posojilih v inozemstvu kakor tudi glede plačilnih pogojev po sklenjenih pogodbah z inozemskimi tvrdkami in vseh ostalih državnih obveznostih v inozemstvu.
10. da izplačuje skladno z odstavkom 2. člena 12. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov M. P. št. 70.380/V z dne 25. septembra 1936* v breme obratne glavnice glavne državne blagajne Privilegirani agrarni banki po-Irebne vsote za pokritje anuitet iz člena 14. uredbe, kolikor se pokaže potreba po takem pokritju;
11. da predloži odločbe, ki se izdajo skladno s členom 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in poznejšimi njegovimi spremembami potem, ko je stopil ta zakon v moč, obenem z uveljavitvijo narodnemu predstavništvu v odobritev. Ce narodno predstavništvo ne odobri carin, odrejenih s temi odločbami, razlike ni moči zahtevati, ne vrniti;
12. da sme odobriti upravi državnih monopolov za materialne potrebe tudi večje izdatke od zneskov, določenih s proračunom za leto 1938./39., če razhodki, pre-liminirani za potrošek potrebnih monopoliziranih predmetov in za stroške, ki so v zvezi z vsoto dohodkov od teh predmetov, ne zadoščajo po dejanški potrebi teh razhodkov za ostvaritev dohodkov od ustreznih monopoliziranih predmetov;
13. da sme odobriti upravi državnih monopolov potrebne izdatke za oddajo petroleja in materiala za njegovo prodajo, izplačilo potrebne delovne moči za prevoz in prenos petroleja, za nabavo tehtnic in za ostale skladiščne in druge stroške, če uvede uprava državnih monopolov dobavo in prodajo petroleja v svoji režiji; ti izdatki se morajo vknjiževati v breme dohodkov, ostvar-jeni dohodek pa izkazati v zaključnem računu v čistem (neto) znesku;
14. da sme skleniti pri Državni hipotekarni banki posojilo za nakup potrebnih plovnih etiot in radijskih postaj za finančno kontrolo v znesku največ 20,000.000'— dinarjev;
15. da sme dovoliti, da se vsi tisti skladi, ki so naloženi donosno pri Državni hipotekarni banki še iz časa pred vojno, ki pa so bili ustanovljeni v drugih razmerah in so zgubili sčasoma svoj osnovni razlog za obstanek ali svojo namembo, izroče kot izreden državni dohodek glavni državni blagajni. Ce bi se pozneje javil kateri izmed lastnikov teh skladov z rednimi dokazi o lastnini dotičnega sklada, se mu mora izplačati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne;
16. da sme iz ostanka čistega dobička Državne hipotekarne banke, ki pristoji glavni državni blagajni na
podstavi člena 101. zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, porabiti vsoto do največ 2,000.000'— dinarjev na leto za postavljanje novih zgradb, potrebnih za nastanitev davčnih uprav v notranjosti;
17. da odobri Poštni hranilnici, da sme nabavljati v tem proračunskem letu inventarne predmete do zneska din 2,500.000'—. Ti nabavljeni predmeti se vknjižijo v. bilanco kot aktiva in se odpisuje po 10% na leto;
18. da sme opravljati osebne in materialne izdatke za ustanovitev in poslovanje novih podružnic Poštne hranilnice v Dubrovniku, Splitu, na Sušaku in v Podgorici v breme tekočih dohodkov Poštne hranilnice;
19. da da ministru za prosveto na razpolago znesek do 500.000'— dinarjev kot obratno glavnico za izdajanje učnih knjig državne izdaje (nagrade piscem učnih knjig državne izdaje in komisijam za pregled rokopisov učnih knjig po zakonu o učnih knjigah). Ta vsota se vrne glavni državni blagajni, ko se učne knjige državne izdaje dovr.šč in dajo v promet;
20. da sme sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo podaljšati desetletni rok iz člena 117.g zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke do dne 1. aprila 1939. Ta podaljšava se sme vezati na pogoje, ki jih določi minister za finance;
21. da sme na predlog ministra za promet izknji-ževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne dolgove naprav in uradov bivše avstro-ogrske monarhije, ki se vodijo po knjigah državnih železnic kot aktiva, katerih obveznosti je oproščena Avstrija na podstavi člena 3. haaškega sporazuma z dne 20. januarja 1934., Madžarska pa na podstavi pariškega sporazuma z dne
28.	aprila 1930.;
22. da sem po členu 62. finančnega zakona za leto
1928./29., podaljšanega s členom 40. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, priznati zaključne račune oblastnih direkcij drž. železnic za čas od osvoboditve do vštetega proračunskega leta 1922./23. tudi brez predpisanih zakonskih obličnosti, kolikor organi glavne kontrole najdejo, da po teh računih ni bilo zlorab;
23. da premesti mehanično-tehnično delavnico finančne kontrole, ki je sedaj v Sarajevu, v Beograd v sestav oddelka za tehnično kontrolo in trošarinsko cenzuro oddelka za davke pri ministrstvu za finance. Natančnejše določbe o tem predpiše minister za finance.
2.	Določbe o državnih posestvih.
§ 11.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da sme dati na javno prodajo državne nepremičnine, ki ne dajejo dohodkov in se ne dajo ukoristiti za kakršno koli državno potrebo ali ne prinašajo dohodka, sorazmernega z njih prometno vrednostjo; dalje nepremičnine, katerih vzdrževanje je spojeno s stroški, ki niso v razmerju z dohodkom, in nepremičnine, ki so že več let nepretrgoma v posesti drugih oseb in se brezplačno ukoriščajo.
Glede nepremičnin, katerih prometna vrednost je manjša od 100.000'— dinarjev, odloči končno o prodaji minister za finance, glede nepremičnin, katerih vrednost znaša do 1,000.000'— dinarjev, odloči ministrski svet na predlog ministra za finance, nad 1,000.000'— dinarjev pa ministrski svet po predhodni soglasnosti finančnih odborov narodnega predstavništva.
Državne nepremičnine v vrednosti nad 100.000'— dinarjev se prodajajo po javni dražbi. Nepremičnine pod to vrednostjo se lahko prodajo tudi z neposrednim dogovorom (neposredno pogodbo), če je kupec samoupravno telo, človekoljubno društvo ali naprava, ki vrši posle javne koristi, ali če se dajo doseči z neposrednim dogovorom ugodnejši uspehi ali če je izključena možnost javne prodaje (n. pr. nepremičnine, ki so dolgo vrsto let v posesti drugih oseb);
2. da sme odobriti izplačilo kupnine za nepremičnine, označene v prednjem odstavku, do največ 5 let v enakih polletnih obrokih, tako da se prenese lastninska pravica šele po popolnem izplačilu;
3. da sme, če se pokaže potreba, da se zamenja državna nepremičnina z drugo nepremičnino v zasebni lasti ali lasti javnega telesa iste ali višje vrednosti, odobriti take menje na predlog oblastva, za čigar potrebo se menja vrši;
4. da sme odobriti kljub členu 85. zakona o državnem računovodstvu zakupe manjših državnih posestev, in to do treh let, če ne presega enoletna zakupnina vsote 100.000'— dinarjev;
5. da sme prepustiti po odobritvi ministrskega sveta posamezna državna zemljišča v last sokolskim društvom za gradnjo sokolskih domov in telovadnic, toda s pogojem, da ne smejo sokolska društva odstopljena zemljišča odsvojiti in da jih morajo vrniti državi z zgrajenimi objekti vred, brez pravice do kakršne koli nagrade, če bi prenehala Zveza sokolskih društev kraljevine Jugoslavije; .
6. da sme po odobritvi ministrskega sveta kljub točki 1. tega paragrafa odstopiti v last posamezne državne nepremičnine (zemljišča, poslopja, zemljišča s poslopji) občinam za potrebe ljudskih šol. Ta odstop se vrši s pogojem, da občine odstopljeno zemljišče ne smejo odsvojiti niti obremeniti in da se vrnejo te odstopljene nepremičnine z vsemi postavljenimi objekti vred v last države brez pravice do kakršne koli odškodnine, če se ne bi uporabljale za osnovni pouk. I)a je namenjena uporaba prenehala, ugotovijo organi državne finančne uprave.
Določbe točk 1., 2., 3., 4., 5. in (3. veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremenijo ali ne razveljavijo;
7. da podaja predloge po odstavku 2. § 1. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930. za vpis javnega dobra v zemljiško knjigo po soglasnosti s tistimi državnimi uradi in ustanovami, ki dotična javna dobra upravljajo. V smislu predloga obdrži javno dobro svoj značaj ali pa se vpiše kot državno posestvo.
§ 12.
Glede vaških, občinskih, samostanskih, državnih in zasebnih pašnikov in gozdov, večjih od 25 ha v enem kosu, v krajinah, kjer je bil opravljen katastrski popi3 zemljišč po določbah členov 20. in 21. zakona o neposrednih davkih, kjer pa še ni opravljena katastrska izmeritev, se smejo, dokler se ne opravi katastrska izme-ritev in se zemljišča ne klasificirajo iznova, uporabljati glede revizije kulture in razredov na vloženo prošnjo določbe členov 56. do vštetega 59. zakona o zemljiškem katastru z veljavnostjo od dne 1. januarja 1929.
Ob postopku po prednjem odstavku tega paragrafa je preceniti in izločiti približno površino neplodnega
zemljišča, ki je oproščeno zemljarine po točki 10. čl. 10. zakona o neposrednih davkili.
Razlike pri davku se odpišejo, če niso že izterjane.
§ 13.
1. Vsi državni uradi in naprave, ki upravljajo državne nepremičnine, ki jim pa celoma ali v posameznih delih niso potrebne, morajo te nepremičnine ali njih dele dati na razpolago ministrstvu za finance.
2. V sklad za nakup nepremičnin, gradnjo in popravo državnih poslopij pri ministrstvu za finance se steka denar, ki se dobi s prodajo državnih nepremičnin; izdatki iz tega sklada pa se opravljajo za označene namene po pravilniku, ki ga predpiše minister za finance.
O stanju sklada in o izplačilih, opravljenih med proračunskim letom, je finančnima odboroma narodnega predstavništva podati v vednost poročilo obenem z vložitvijo proračunskega predloga državnih razhodkov in dohodkov za naslednje proračunsko leto.
Določbe točk 1. in 2. veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremenijo ali ne razveljavijo.
§ 14.
1. Pri delih detajlne katastrske izmeritve in vzdrževanju katastra se sme kljub § 80. zakona o uradnikih obdržati strokovno tehnično osebje ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva, dokler bo to terjala službena potreba in vrsta službe, ki jo osebje opravlja, s pravico do prejemkov po draginjskem razredu, v katerem je sedež sreske katastrske sekcije ali katastrske uprave, kateri so dotični uslužbenci prideljeni.
Za ves čas tega dela in za potovanja v delovnem letu iz ene v drugo katastrsko sekcijo jim ne gre povračilo za selitev pohištva in rodbinskih članov, ker jim je s pravilnikom št. 9810—V—1932 priznana doklada za terensko delo.
2. Občine in mestne občine smejo izročati pooblaščenim inženirjem in geometrom obnovo izmeritve, re-ambulacijo in izdelavo novega katastrskega operata za zemljišča svojega območja ob stroških zemljiških lastnikov. Pogodbe o teh delih odobruje ministrstvo za finance.
§ 15.
Obveznice 2!4%tie državne rente za vojno škodo, ki se zamenjujejo na podstavi pooblastitve iz točke 16. S 12. finančnega zakona za proračunsko leto 1933./34., se zamenjujejo do dne 31. julija 1939., obveznice 7%nega investicijskega posojila iz leta 1921. pa na podstavi pooblastitve iz točke 7. § 12. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./38. do dne 15. septembra 1942.; od tega dne dalje zgubijo obveznice stare izdaje teh posojil pravico, biti zamenjane, in bodo že s tem brez vsake vrednosti.
3.	Določbe o državnih monopolih.
§ 16.
1.	Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da izloči iz svoje obratne glavnice znesek din 80,000.000'— za investicijske potrebe: nakup zemljišč in zgradb, gradnjo skladišč in poslopij kakor tudi za nabavo strojev in ostalih investicijskih potrebščin in za izdatke zaradi izsledovanja in pridobivanja rudninskih olj (kamenega olja, petroleja, nafte).
2. Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da porabi iz svojega sklada za postavljanje tobačnih sušilnic, ki je ustanovljen po odstavku V. tj 4. zakona o državnih monopolih, znesek 5,000.000'— dinarjev, da poveča svoj sklad za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj.
3. V odstavku 3. § 19. zakona o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931.* je za besedo »primorski« črtati: »in« in postaviti vejico, za besedo »zetski« pa postaviti besede: »in v goratih krajih drinske banovine«.
§ 17.
Minister za finance se pooblašča, da dovoli samo-slalni upravi državnih monopolov, da sme po uredbi o samostalni upravi državnih monopolov postaviti poleg števila uradniških pripravnikov in zvaničnikov, določenega v proračunu razhodkov uprave državnih monopolov za leto 1938./39.:
a) pri tobačnih postajah za strokovne skladiščne posle 40 uradniških pripravnikov k IX. položajni skupini s kvalifikacijo srednje kmetijske šole in
b) za terensko kontrolno službo in skladiščno službo pri proizvodnji tobaka 80 zvaničnikov s kvalifikacijo nižje kmetijske šole, ne glede na pogoje, predpisane v § 10. zakona o uradnikih.
Vsem spredaj navedenim uslužbencem se bodo izplačevali prejemki v denarju in prirodninah v breme sklada za pospeševanje izvoza tobaka ali pa v breme stroškov za sortiranje nepredelanega tobaka.
4.	Določbe o davkih, taksah trošarini in carina h.
§ 18-
1. Na državna zemljišča in zgradbe se neposredni 'davki za 1. 1938. ne predpišejo.
2. Davčna olajšava za zemljarino, določena za davčno leto 1936. v § 48. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935. — marec 1936., velja tudi za davčno leto 1938.
3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za 1. 1938. znaša 10% katastrskega čistega dohodka.
4. Kot izredni prispevek za proračunsko leto 1938./39. plačajo zavezanci iislužbenskega davka 1% svojih prejemkov, zavezanih uslužbenskemu davku, izvzemši ponavljajoče se prejemke iz tistega službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom. Izjemoma se ta izredni prispevek ne pobira od hišnega služabništva, orožnikov, graničarjev, podčastnikov in upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne
31.	julija 1923., zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
5. Predposlednji odstavek pod II. člena 37. zakona o neposrednih davkih se črta.
Da je bila ta določba puščena v zakonu še po spremembi, izdani v § 9. zakona z dne 26. decembra 1932. o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./33. (»Službene tio-vine« št. 300/CXII z dne 26. decembra 1932.), je treba razumeti tako, da je bila obdržana samo, da bi rabila za rešitev morda še ne obravnavanih predmetov po prejšnjih zakonskih določbah iz časa pred izdajo omenjene
spremembe, in je potemtakem davek tudi za takšne zgradbe po tej spremembi pravilno odmerjen, pa se že izterjani davek ne vrne.
6. V sedmem odstavku pod I. člena 86. zakona o neposrednih davkih se za besedo »dopolnilnega« vrivata besedi: »in minimalnega«, namesto besed »dobička, zaradi katerega« pa se postavlja: »osnove, zaradi katere«.
7. Enajsti odstavek pod 1. člena 86. zakona o neposrednih davkih se spreminja in se glasi:
»Vzame se, da znaša donosnost 10%: a) pri pridobitnih podjetjih države in samoupravnih teles, in b) pri ostalih podjetjih, ki nimajo ne enega od elementov vložene glavnice (deveti odstavek pod I. člena 86.).«
Ta določba se uporablja že pri odmeri za davčno leto 1938.
§ 19.
1. V točki 5. člena 5. zakona o taksah se črta poslednji odstavek in se namesto njega postavlja:
»Minister za finance sme gospodarske zadruge, ki so spravile svoja pravila v sklad z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. (»Službene novine« z dne 24. septembra 1937., št. 217/LXI1), oprostiti plačevanja takse z odločbo, v kateri morajo biti take oprostitve natančno določene.«
Vse zadruge, ki so bile ustanovljene pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. in so uživale oprostitev po prejšnjem besedilu v poslednjem odstavku točke 5. člena 5. zakona o taksah, uživajo to oprostitev še dalje, dokler ne spravijo svojih pravil v sklad z zakonom o gospodarskih zadrugah, toda najdalj do dne 24. septembra 1939., skladno s § 117. zgoraj navedenega zakona.
2. Za členom 56. zakona o taksah se doda je:
»Člen 56.a
Kazni zaradi taksnih kaznivih dejanj, za katere je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse, ni, če ustvari krivec iz proste volje zakonu ustrezno stanje, preden oblastvo zanje kakor koli zve. Krivec, ki se na ta način oprosti kazni, nima pravice do ovaditeljske nagrade od kazni, na katero bi bili obsojeni njegovi sokrivci.
Ta predpis se ne uporablja, če se je kršitev taksnih predpisov storila na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.«
3. Za novim členom 56.a zakona o taksah se dodaje:
»Člen 56.b
Če zaradi taksnega kaznivega dejanja obdolžena oseba pismeno izjavi, da je poleg redne takse voljna takoj plačati ali popolnoma zavarovati tudi še dvakratni, pri dedni in darilni pristojbini (tar. post. 23.) trikratni, pri taksi na račune (tar. post. 34.) pa pet in dvajset-kratni znesek redne takse kot kazen kakor tudi morebitne stroške in takso iz tar. post. 229., in če se hkrati odpove vsem pravnim sredstvom, se sme na obdolženčevo prošnjo, vloženo najkasneje pred izdajo prvostopne sodbe, odobriti opustitev nadaljnjega kazenskega pregona.
Odločbo o opustitvi izda, če zatajena taksa ne presega 50.000'— dinarjev, davčna uprava, nad ta znesek pa finančna direkcija. Izjemoma pa izda po taksah iz tar. post. 23. tega zakona ne glede na višino zatajene redne dedne in darilne pristojbine in v isti stvari morda tudi zatajenih drugih taks odločbo o opustitvi finančna direkcija. Vendar postane odločba o opustitvi vselej izvršna šele, ko jo predhodno odobri pristojno višje oblastvo.
Opustitev kazenskega pregona se ne odobri, če je bila dotična obdolžena oseba tudi le enkrat že pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja, pri čemer se morda že kateri krat odobrena opustitev kazenskega pregona ne šteje za obsodbo.
Prav tako se opustitev ne odobri, če je bila storjena kršitev taksnih predpisov na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.
Določbe tega člena veljajo samo za tista taksna kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse.«
4. V tar. post. 8. se v točki 3. zakona o taksah v drugem odstavku drugi stavek, glaseč se: »Isto velja tudi za vse tednike«, črta in se dodaje namesto njega nov odstavek, ki se glasi:
»Publikacije, ki izhajajo tedensko ali v presledkih, daljših od tedna dni, plačujejo samo polovico takse iz prednjih dveh odstavkov.«
5. Tar. post. 26. zakona o taksah se spreminja in se razširja na vso kraljevino s temle novim besedilom:
»Za izvensodne poravnave se plača taksa:
a) če se predmet poravnave ne da oceniti din 20'—
b) če se prenese s poravnavo lastninska pravica ali posest kake nepremičnine z ene stranke na drugo, se plača na listino taksa po tar. post. 12., črki c), praviji posel o poravnavi pa je zavezan taksi, iz tar. post. 12., črke b), tega zakona;
c) v vseh ostalih primerih se plača 1% od vrednosti, na katero se je poravnava sklenila.«
6. V tar. post. 59. zakona o taksah se dodaje tale:
»Pripomba. Minister za notranje posle se pooblašča, da pobere v posebnega ozira vrednih primerih to takso samo po polovici zneska ali da oprosti posameznike plačila te takse.«
7. Na koncu tar. post. 95. zakona o taksah se dodaje nova točka, ki se glasi:
»5. Za potrdila o strokovni izobrazbi (§§ 19. in 78. zakona o obrtih).................................din	20'—«
8. V tar. post. 96. zakona o taksah se v točki 3. za besedama »na ulicah« dodajo besede: »ali na javnih krajih«.
9. V tar. post. 99.a pod 1. zakona o taksah se za besedo »vstopnice«, toda pred točko 2. dodaje: »Od vseh pobranih taks za javne vaje viteških in športnih društev se položi 25% pri Državni hipotekarni banki v poseben sklad za postavljanje stadionov in športnih telovadišč v državi, o čemer predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva po odobritvi ministrskega sveta pravilnik;«.
10. V tar. post. 100. zakona o taksah se črtajo pripombe 1., 2., 4., 6. in 9.
V isti tarifni postavki postane pripomba 3. — pripomba 1.; v njej, in sicer v drugem odstavku, se pa črtata besedi: »in letno« in se črta pod črko a) tole besedilo: »Ce je letna taksa za prekupljeno vozilo za tekoče leto že pobrana od prodajalca, plača novi lastnik samo prijavno takso«; v tretjem odstavku se za besedama »prijavo samo« postavlja namesto vejice pika, za tem pa se sledeče besedilo, ki se glasi: »letna taksa pa se plačuje v gotovini in se polaga pri pristojni davčni upravi.«, črta, v četrtem odstavku se črtajo besede: »in letna taksa«, v petem odstavku pa se v tretjem stavku črtata besedi: »in letno«.
Pripomba 5. postane pripomba 2.; v točki 1. v drugem odstavku se pa za besedo »listinami« postavi pika, za tem pa črta vse besedilo do konca te točke 1.; v točki 2. se črtata besedi »in letni«; črta se vsa točka 3.
Pripomba 7. postane pripomba 3.
Pripomba 8. postane pripomba 4.; v točki a) se pa izpustita besedi: »in letne«.
Pripomba 10. postane pripomba 5.
11.	V tar. post. 101. zakona o taksah se pod c) točke
1.	prvi odstavek spreminja in se glasi:
»c) pri avtobusih, od vsakega avtobusa in prevoženega kilometra:
I. na progah, ki se proglase za konkurenčne državnim železnicam.......................din 0'20
II. na progah, ki se proglase za deloma konkurenčne državnim železnicam ....	„ 0'10
III. na progah, ki se proglase za nekonkurenčne državnim železnicam, se ta taksa ne pobira;
IV. v lokalnem mestnem prometu ...	„ 0'05«
V isti tarifni postavki se v predposlednjem odstavku točke 1. prvi stavek spreminja in se glasi:
»Te takse po točki 1. pod c) kakor tudi takse po točki 2. pod b) odmerjajo in pobirajo davčne uprave.«
V isti tarifni postavki se točka 2. spreminja in se glasi:
»2. za prenos prtljage in blaga:
a) pri železnicah, ladjah in tramvajih, od vrednosti voznine...........................din 15%
b) pri motornih vozilih:
I.	pri rednem blagovnem prevozu veljajo določbe iz prednje točke 1., črke c), te tarifne postavke;
II.	pri nerednem blagovnem prevozu, t. j. kjer se ne da ugotoviti število prevoženih kilometrov, se plačuje pavšalno na leto od
nosilnosti vozila: do 0'5 tone	• • •	din	400'-
nad 0'5 „ 1 „	• • •	99	800'—
„1 „2 ton	• • •	99	1.400'—
0 H 99 M 99 ° 9>	• • •	99	2.000'—
99 ^ 9* 4 ,,	• • •	99	2.600'-
99 ^ 99 ^ 99	• • •	99	3.200'—
99 ^ 99 99	•	99	4.200'-
za vsako, četudi le nadaljnjo tono se po	začeto	99	800'-
za vsak priklopni voz pavšalno na leto še po . . .		99	800'-
Za podjetja, ki se bavijo s prevozom blaga obrtoma, se znižujejo gorenje vsote za 25%.«
V isti tarifni postavki se v pripombi 3. v drugem stavku za besedama »mora biti« vrivajo tele besede: »pri železnicah, ladjah in tramvajih«.
V isti tarifni postavki se v pripombi 4. v prvem stavku namesto besed »Za potniške vozovnice« postavljajo besede: »V železniškem, ladijskem in tramvajskem prometu«.
12. Tar. post. 202. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za carinsko (občno) prijavo, ki jo predloži voznik, kakor tudi za carinsko prijavo blaga, prinesenega s seboj, izvzemši poštno din 10'—«
13. Tar. post. 203. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za uvozno spremnico (> popratuico«) ali odpremnico (»uputnico«).............................  3'—
za nakladnico (»stovarnico«), od tovorka po din 0'50
Pripomba. Taksa za nakladnico se plačuje od tovorka ne glede na to, ali gre za vagonsko ali kosovno blago; vendar ne sme biti taksa za vagonsko blago
manjša od 10 (doselili) dinarjev od vagona, laksa za kosovno blago ne manjša od 2 (dveh) dinarjev.
Če se predloži nakladnica za razsuto blago — alla rinfusa —, se pobira za vse količine nad 10.000 (desel tisoč) kg še po I (en) dinar od 1000 (tisoč) kg.
Tej taksi je zavezana tudi listina, ki nadomešča nakladnico.«
14. Tar. post. 205. zakona o laksali se spreminja in se glasi:
>Za vsako carinsko-deklaracijo .... din 10'—
Za vsak vložek deklaracije..................................................  5'—
Za vsako prilogo k deklaraciji, za katero
ni določena posebna taksa.......................................................  4*—
P r i p o m b a. Za deklaracijo, v kateri presega skupna kosmata teža 10.000 (deset tisoč) kg, se plača še po 1 (en) dinar od 1000 (tisoč) kg.«
15. Tar. post. 206. zakona o taksali se spreminja in se glasi:
>1. Za prošnjo in odobritev, da se pokvarjeni in obrabljeni predmeti ob uvoznikovih stroških store neporabni, se plača .	din	100'—
2. za prošnjo in odobritev oprostitve od
plačila carine za selitveno blago..............................................  30'—
3. za prošnjo in odobritev oprostitve od
plačila carine za zapuščinske predmete	.	.	„	200'—
4. za prošnjo in odobritev oprostitve od plačila carine za že nošeno obleko in perilo,
ki se pošilja v dar siromašnim osebam	.	.	„	5 —
5. za prošnjo in odobritev oprostitve od carine za živež, perilo, kmetijske priprave in orodje in druge predmete, ki se pošiljajo po vojni ali vremenskih nezgodah oškodo-	.
vanim ali se uvažajo v dobrodelne namene	„	5	—
6. za prošnjo in odobritev za izvoz predmetov v dovršitev, popravo ali obdelavo	.	.	„	100*—
7. za prošnjo in odobritev uvoza predmetov v dovršitev, popravo ali obdelavo	.	,,	30'—
8. za prošnjo in odobritev prevoza domačega blaga iz ene naše domače luke v
drugo čez tuje vode  ......................................»	30*—
P ripom ba. Priloge k prošnjam iz točk 4. in 5. niso zavezane taksi.«
16. Tar. post. 209. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za potrditev prenosa pravice iz tovornega lista:
za prvi prenos na drugega.............................din	30*—
za vsak nadaljnji prenos...........................  30	—	«
17. Tar. post. 210. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
>Za potrdilo o izvoru inozemskega blaga din 10'— Tej taksi je zavezana tudi vsaka druga listina, ki nadomešča potrdilo o izvoru blaga.«
18. V tar. post. 214. zakona o taksah se na koncu dodaje tole novo besedilo:
»Za odobritev razširitve obstoječih skladišč ali shraniš;; se plača polovica takse, določene za dovolitev otvoritve.
Pripomba. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje tudi za privatna trošarinska shranišča. Za meša-lišča bencina s špiritom se plača polovična taksa iz te tarifne postavke.
Taksa iz te tarifne postavke za dovolitev otvovitve privatnega trošarinskega shranišča kakor tudi letna taksa za obratovanje shranišča se pobira v vseh primerih,
ko je bila prošnja za dovolitev otvoritve privatnega fro* šarinskega shranišča vložena po 31. marcu 1937.
19. Tar. post. 221. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
Za prošnjo in rešitev, s katerima se zahteva uporaba ugodnejše carinske stopnje po pripombah in opazkah uvozne carinske tarife..........................................din 50'—
Za prošnjo in rešitev, s katerima se zahteva uporaba določb iz pripomb in opazk uvozne carinske tarife radi oprostitve od plačila uvozne carine............... ...	„	100'—
Za prošnjo in rešitev, s katerima se zahteva ugotovitev zmogljivosti..................... 200*—
Prehodnice, ki jih izdajo carinska oblastva dvolastnikom, niso zavezane taksi. Kakršni koli predhodni posli za izposlovanje prehodnic niso zavezani taksi.«
20. V tar. post. 226. zakona o taksah se besede »carinskega urada (biroja)« nadomeščajo z besedama: »carinskega zavoda«.
21. Za tar. post. 260. zakona o taksah se postavlja nova tarifna postavka, ki se glasi:
»Tar. post. 260.a
Pri prodaji* tehničnih elaboratov za udeležbo pri licitacijah se plača poleg takse na prošnjo po tar. post. 1. tega zakona še:
I-a) za prepise ali izpiske iz proračunov in drugih tehničnih in računskih listin, od
pol pole izvirnika (kanci, formata) . . . din 5"—
b) za kopije (oleate) risbe ali platna,
za vsako polo velikosti 21/34 cm ... .	„	5'—
c) za overitev prepisanih ali kopiranih tehničnih ali računskih listin, za vsako polo „	5*—
Pripomba, Ce bi bil urad s kopiranjem večjega števila načrtov za zasebnike prikrajšan v svojih rednih potrebščinah, mora prosilec sam material nabaviti in plača samo za izdelavo kopije od vsake pole din 2*—
II-a) za overjeni prepis iz proračuna in drugih tehničnih računskih listin, ki ga mora urad sam opraviti, se pobira od pole izvirnika (kanci, formata)...............................  5'—
b)	za overjeno heliografsko kopijo načrta (risbe) s platna, za vsako polo 1 ma .	„	20'—
P r i p o m b a. Za izpiske podatkov se ne plačuje nič, ker je prizadetemu podjetniku na izvolji, da si pri pregledu elaborata sam izpiše potrebne podatke.«
22. Tar. post. 262. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za prošnje za tehnični pregled izvršenih poslov, da bi se izdala začasna situacija, se plača taksa:
a) na vrednost poslov do 20.000 din din 20’—
b) na vrednost poslov nad 20.000 do
lOO.O(K) dinarjev.......................................  50'—
c) za vsakih, nadaljnjih tudi le začetih
100.000	dinarjev vrednosti, poleg takse iz
točke b) te tarifne postavke, še po . . . .	„	50'—«
23. Prvi odstavek tar. post. 263. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
* Tako prav po popravku, objavljenem v »Službenih novinah« z dne 16. aprila 1938., št. 86/XXVIII/214. To objavlja ministrstvo za finance, oddelek za davke, z dne
9.	aprila 1938., št. 24.666/111 s pristavkom, da se takse iz te tar. postavke prilepljajo v kolkih na prošnji, s katero podjetnik izjavlja, da bi elaborat kupil.
Za prošnje, naj se ugolove izvršeni posili, se plačuje taksa:
j. za kolavdacije:
a) na vrednost poslov do ‘20.000 din din ‘25 —
b) na vrednost poslov nad 20.000
do 100.000 dinarjev.................,,	50'—
c) za vsakih nadaljnjih tudi le začetih 100.000 dinarjev vrednosti, poleg takse iz točke I-b) te tarifne postavke, še po..............................  50'—
II.	za superkolavdacije:
a) na vrednost poslov do 20.000 din „	20'—
b) na vrednost poslov nad 20.000 do
100.000	dinarjev...........................  30'—
c) za vsakih nadaljnjih tudi le začetih 100.000 dinarjev vrednosti, poleg takse iz točke Il-b) te tarifne postavke, še po ....	„	30'—«
V pripombi te tarifne postavke se namesto /presežkov« postavlja: »čistih presežkov«, namesto presežki« pa se postavlja: »čisti presežki«.
' 24. Na koncu tar. post. 265. zakona o taksah se dodaje pripomba, ki se glasi:
»Pripomba. Tej taksi niso zavezane naknadne dispozicije, ki jih povzroče motnje pri prevozu.«
‘25 V tar post. 271. zakona o taksah se namesto taksnega zneska »5« postavlja: »10«.
26. Tar. post. 307. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za izpričevalo o praktičnem učiteljskem izpitu za učitelje ljudskih šol in otroške vrtnarice, o praktičnem učiteljskem izpitu za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev in o državnem strokovnem izpitu za učitelje meščanskih šol.....................................din	50'—«
27. Za tar. post. 307. zakona o taksah se vnaša nova tarifna postavka, ki se glasi:
»Tar. post. 307.a
Za izpričevalo o opravljenem nadzorni-škem izpitu in izpitu za učitelje šol za nezadostno razvite in defektne otroke ...	„	100'—«
28. Tar. post. 331. zakona o taksah se ukinja.
29. Vse stalne takse po zakonu o sodnih taksah,* dokler se izrečno z zakonom ne spremene ali ne ukinejo, se zvišujejo za 50% in se postavlja v tar. št. 1. v odstavku 3., in sicer: a) pod točko 1. namesto besede »štirikratnem« beseda: »trikratnem«, b) pod točko 3. namesto besede »desetkratnem« beseda: »sedemkratnem« in c) pod točko 4. namesto besede »petkratnem« beseda: »štirikratnem«.
V zakonu o sodnih taksah se v tar. št. 6. v odstavku
1.	dodaje v točki 4. na koncu prvega odstavka tole besedilo:
»nad 3000	do 5000 din...................din 100'—
nad 5000	do 8000 din	......	„ 120’—«
V isti tar. št. 6. se v začetku odstavka 1. črta lole besedilo: »3000 din, za vsakih nadaljnjih 1000 din še po 10 din. Vsakih	začetih 1000	din se	računa za	celih tisoč.«,
in se namesto	tega postavlja	tole	besedilo:
»8000 din............................................ 1%«
V pripombi II. k 'tar. št. 6. zakona o sodnih taksah je namesto »3000« postaviti: »8000«.
30. Kljub določbam zakona o taksah se na račune, pobotnice in ostale dokumente, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za svoje nabave in potrebščine, izvršene v inozemstvu, na pobira nikakršna taksa.
31. Člen 21. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921.* se spreminja in se glasi:
»Pri odmeri vseh procentualnih taks se zaokroža taksna osnova na cele dinarske stotice tako, d$ se zaokrožijo ostanki do 50 dinarjev na nižjo, ostanki nad 50 dinarjev pa na višjo dinarsko stotico.
V tem kakor tudi v vseh drugih primerih plačila takse v gotovini je vzeti taksni znesek pod 25 par za 25 par.«
32. Oproščeni so vseh taks, tako državnih kakor samoupravnih, vsi pravni posli, uradna dejanja in spisi, ki se nanašajo na preselitev kmetov iz poplavljene vasi Vitovjevca v rumskem srezu in na zameno zemljišč njih dosedanjega okoliša z zemljiščem Petrovaradinske imo-vinske občine. Prav tako so oproščeni ti kmetje tudi vseh stroškov v zvezi z izmeritvijo tega zemljišča in njegovim zemljiškoknjižnim prenosom.
33. Po taksnih kaznivih dejanjih, storjenih do dne 31. marca 1936. s tem, da se niso plačale takse za račune iz tar. št. 34. zakona o taksah, je treba, ne da bi to posegalo v pravico države do plačila redne takse, ravnali takole: a) za tiste, za katere kazni še niso izrečene, se ustavlja nadaljnji kazenski postopek; b) za tiste, za katere so sodbe izrečene, kazni pa še niso plačane, se ustavi izterjava kazni; c) kazni, ki so že izterjane, se ne vrnejo.
34. Vse prijave-prošnje za nakup lesa po § 52. zakona o gozdih z dne 31. decembra 1929. so oproščene plačila vsakršne takse iz zakona o taksah.
§ 20.
1.	Na koncu člena 11. zakona o državni trošarini** se dodaje nov stavek, ki se glasi:
»Ce se trošarina v določenem roku (člen 5.) ne plača, se zaračunajo 6%ne zamudne obresti, in sicer od dne, ko je bilo treba trošarino plačati, pa do dne plačila.«
‘2. Za točko 13.b člena 72. zakona o državni trošarini*** se dodaje nova točka, ki se glasi:
»13.c — (‘) Na surovo in neprečiščeno nafto iz št. 171. uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi, ki se uvaža v druge namene, ne pa za predelovanje v tvornicah za destilacijo rudninskih olj, se plačuje po 40'— dinarjev od 100 kg.
(“) Surova, črna in neprečiščena nafta, ki se pridobiva v državi in uporablja za nadaljnje predelovanje v tvornicah za destilacijo rudninskih olj, ni zavezana plačilu državne trošarine; če se pa uporablja za druge namene, se pobere trošarina po odstavku 1. ali pa po kvalifikaciji blaga.
(:l) Na ostanke od nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja iz št. 171. uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi in na proizvode s sestavo in svojstvi ostankov od nafte, najsi imajo kakršen koli trgovinski naziv, če se uvažajo v druge namene, ne pa za predelovanje v tvornicah za destilacijo rudninskih olj, ali pa
* »Uradni list« št. 259/100 iz 1. 1921.
** »Službeni list« št. 151/25 iz 1. 1930.
*** »Službeni list« št. 151/17 iz i. 1934.
če se ti proizvodi dajejo v promet iz domačih tvornic za destilacijo rudninskih olj, se plačuje po 40,— dinarjev od 100 kg.
Pripomba. (‘) Za dokaz, da se uporabi surova nafta ali ostanki od nafte za nadaljnje predelovanje v tvornicah za destilacijo rudninskih olj, morajo predložiti uvozniki carinskim oblastvom ob uvozu:
a) potrdilo pristojne industrijske zbornice, da imajo tvornico za destilacijo rudninskih olj za' predelovanje surove nafte in njenih proizvodov; in
b) odobrilo oddelka za davke pri ministrstvu za finance za uvoz surove nafte in ostankov od nafte radi predelovanja.
(*) Za dokaz, da je surova nafta pridobljena v državi in da se uporabi za nadaljnje predelovanje, služi potrdilo krajevnih finančnih oblastev tistih krajev, kjer se je nafta pridobila.
(3) Ostanki od nafte ali proizvodi s sestavo in svoj-stvi ostankov od nafte, najsi imajo kakršen koli trgovinski naziv, niso zavezani plačevanju državne trošarine, če služijo za kurjenje ladij, parnih kotlov v industrijah, za proizvodnjo umetnih gnojil, saj, ko lom a za, tovotne masti, za pripravljanje dezinfekcijskih in dezinsekcijskih preparatov emulzijskih olj, asfalta, cestnega olja in v druge namene, razen kot gorivo za pogon motorjev. ?,a to oprostitev si je treba prej izposlovati odobritev oddelka za davke pri ministrstvu za finance.
(*) Ce je kaj obrtnih delavnic, pooblaščenih za nadaljnje predelovanje surove nafte in ostankov od nafte, veljajo zanje iste določbe, kakor za tvorniee za destilacijo rudninskih olj.«
§ 21.
1. Drugemu odstavku člena 1. v predlogu zakona o občni carinski tarifi* se daje tole avtentično tolmačenje:
Drugi odstavek člena 1. v predlogu zakona o občni carinski tarifi ureja vprašanje pobiranja notranjih davščin na uvozno blago in veljajo za pobiranje reli davščin samo zakonski predpisi o teh notranjih davščinah ne glede na to, iz katere države se blago uvaža.
2. Točka 4.a člena 9. v predlogu zakona o občni carinski tarifi** se spreminja in se glasi:
»a) predmetov, namenjenih za neposredno uporabo diplomatskih oseb, akreditiranih pri Njegovem Veličanstvu kralju Jugoslavije, kakor tudi njih diplomatskega osebja po meri ugodnosti, ki jih uživa tudi kraljevsko diplomatsko osebje v dotičnih državah.«
3. Členu 18. v predlogu zakona o občni carinski tarifi se dodaje nova točka 3., ki se glasi:
»3. Blago, prejeto pri carinskem oddelku na sejmu, se sme oprostiti ležnine po pogojih, ki jih predpiše minister za finance.«
§ 22.
1.	Železniška vozila, lokomotive, motorna vozila, vagoni, stroji vseh vrst in železniški material za tire in vozila, ki se nabavljajo v inozemstvu po kompenzacijskih pogodbah za tobak (monopolna režija), rudo, pragove in dr., kakor tudi v breme kliringov pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, se opraščajo plačila carine in vseh državnih in samoupravnih davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah, in to po predhodni odobritvi ministra za finance.
* »Uradni list« št. 231/72 iz 1. 1925.
** »Uradni list« št. 249/75 iz 1. 1925.
2. Popolni tirni material za železniške proge [tračnice, spojke, rebraste, zagozdne ploščice, pričvrstilne ploščice, vijaki, tirfoni (tirefonds) in tirni žeblji, Groverjevi (vzmetni) obročki, navadni in dvojni, popolne kretnice, preproste, angleške in polangleške, kakor tudi križišča z železnimi pragovi ali brez teh, rezervni deli za kretnice, in sicer popolne ostrice, srca, krilne ali upognjene tračnice, železni pragovi in drugi sestavni deli kretnic, strojne naprave za pogon kamnolomov, drobilnic za tol-čenec ali pesek in njih sestavni deli, parni valji, vozovne tehtnice, drezine in progovni vozički], orodje in stroji za vzdrževanje proge, vodovodne cevi s fasonskimi deli in potrebščinami, ki jih nabavlja ministrstvo za promet (generalna direkcija državnih železnic) po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozemstva, so oproščeni plačila carine in carinskih davščin, kjer to minister za finance odobri.
3. Aeroklub kraljevine Jugoslavije »Naša krila« in njegovi člani, če nabavljajo po dobljeni soglasnosti z aeroklubom »Naša krila«, se opraščajo plačevanja uvozne carine in ostalih državnih in samoupravnih davščin na tisti material in rezervne dele, potrebne za izdelavo, popravo in vzdrževanje aeroplanov in motorjev, ki se ne izdelujejo v državi in ki jih uvažajo aeroklub »Naša krila« in njegovi člani zgolj za turistične aeroplane.
Aeroklub kraljevine Jugoslavije »Naša krila« in njegovi člani, če nabavljajo po dobljeni soglasnosti z aeroklubom »Naša krila , se opraščajo plačevanja uvozne carine in ostalih državnih in samoupravnih davščin na aeroplanske motorje, ki se ne izdelujejo v državi in ki jih uvažajo aeroklub »Naša krila« in njegovi člahi zgolj za turistične aeroplane.
Način kontrole glede izvrševanja te določbe predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno no spremeni ali ne razveljavi.
4. Oproščene so izvozne carine tvorniške instalacije in njih deli, ki jih tvornica avionskih motorjev Vlajkovič in comp. iz Rakovice s privolitvijo ministrstva za vojsko in mornarico vrača v Češkoslovaško tvrdki A. S. Walter v Pragi.
5. Štirimotorni avion tipa Renaud-Codron 140 konjskih sil, ki ga je oblastni odbor kraljevskega jugoslovanskega Aero-kluba v Skoplju uvozil iz inozemstva, se oprašča plačila uvozne carine in vseh davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah.
6. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je oproščeno plačila carine, skupnega davka na poslovni promet, davka na luksus in drugih državnih in samoupravnih davščin za ves material, uvožen iz inozemstva in uporabljen za zgraditev nove državne kratkovalovne radijske oddajne postaje 10 kW antenske jakosti v Beogradu, in to po specifikacijah, overjenih od ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
7. Ustavlja se izvršitev zaporne kazni, prisojene po členu 153. carinskega zakona, v primerih, ko znaša denarna kazen do 10.000 dinarjev, za dejanja, storjena po naših državljanih do dne 31. decembra 1937.
Pri denarnih kaznih, večjih od 10.000 dinarjev, se ta znesek odbije; za ostanek denarne kazni pa naj prebije krivec zaporno kazen.
Danska skupina Hojgard in Schulz d. d. iz Kodanja’ in Kampsaks d. d. iz Kodanja, kateri je odstopila mestna občiua Beograd v izvršitev zboljševalna dela z nasipa-
•
njem zemljišča in utrjevanjem bregov na zemljišču, ki leži med rekama Savo in Donavo in državno cesto Beograd—Zemun, se oprašča začasno uvozne carine in ostalih davščin, izvzemši postranske pristojbine (žigovino, poslovnino, tlakovino), ki se pobirajo pri carinarnicah, in sicer za vse plovne objekte, stroje, priprave, zajezevalne cevi in vse ostalo orodje in potrebščine za delovanje teh objektov pri izvrševanju njej odstopljenih del. Ta oprostitev velja, če izvozi omenjena skupina v šestih mesecih po dokončanih delih vse uvožene objekte,/stroje, priprave in drugo v inozemstvo ali če postanejo nerabne.
Ta skupina se pri izvrševanju njej za račun mestne občine Beograda odstopljenih del oprašča vseh pristaniških, trebilniških in ostalih taks po tar. post. 101. in 303. zakona o taksah.
Dalje se oprašča skupina vseh državnih in samoupravnih davščin, ki se pobirajo*pri uvozu, izvzemši postranske pristojbine, na pogonski material in maziva, ki se uvažajo iz inozemstva in služijo za pogon in mazanje plovnih objektov in strojev, ki jih uporablja skupina pri izvrševanju zgoraj omenjenih del, prav tako tudi na železne konstrukcije, Larzenove pragove in drug material, ki bi ga uporabljala danska skupina za gradnjo nabrežja ali za druga dela v zvezi z glavnim poslom, če se niso do dne razglasitve tega zakona izdelovali v državi.
Kateri od omenjenega materiala in ostalih predmetov so za izvrševanje teh del potrebni in v kakšni količini, določi in overja ministrstvo za gradbe.
Omenjena danska skupina se oprašča za pogojeni posel plačila pogodbene takse po tar. post. ‘24., prizna-nične takse po tar. post. 33. zakona o taksah in splošnega davka na poslovni promet za vsote, ki jih prejme od mestne občine Beograda kot odmeno za zgoraj omenjene izvršene posle, kakor tudi davka na dohodek od podjetij, obratov in samostalnik poklicev glede dohodkov od tega posla.
§ 24.
Minister za finance se pooblašča, da izda sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za kmetijstvo po odobritvi ministrskega sveta uredbi z zakonsko močjo:
1. o poravnavi samoupravnih: občinskih in banovinskih doklad, dolgovanih do dne 1. januarja 1938. za zemljišča agrarnih subjektov, kakor tudi o odmeri teh davščin od dne 1. januarja 1938. dalje; te samoupravne doklade smejo znašati največ 50 % odobrenih stopenj teh samoupravnih doklad;
2. o ureditvi davčnih in dopolnilno-taksnih dolgov tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane.
§ 25.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti kljub določbi odstavka 2. člena 19. uredbe o izvajanju javnih del št. 30.271 z dne 22. novembra 1934.* na predlog posameznih banovin: da se plačuje na ozemlju dotične banovine banovinska trošarina na vino in žganje, ko se dajeta v promet in potrošnjo; da jo plača, kdor vino ali žganje od proizvajalca kupi ali po kateri koli drugi osnovi (darilo, ujem, posodba itd.) dobi; da ne plačujejo vinski proizvajalci banovinske trošarine na vino, ki ga uporabljajo za hišno potrebo, in sicer za vsakega odraslega rodbinskega člana in služinčad po 1001 vina na leto, če znaša število rodbinskih članov s služinčadjo vred do 8 članov, če pa je število članov večje, za vsa-
kega nadaljnjega člana po 501 na leto; da ne plačujejo proizvajalci žganja trošarine na žganje za hišno potrebo, in sicer do 5 rodbinskih članov in služinčadi, starejših od 18 let, 25 hektolitrskih stopenj alkohola, nad 5 članov pa 50 hektolitrskih stopenj alkohola na leto; da ne plačujejo tisti, ki proizvajajo vino ali žganje iz surovin, dobljenih z lastnega zemljišča, če se ne bavijo s trgovino ali s točenjem alkoholnih pijač, banovinske trošarine na vino ali žganje, proizvedeno za hišno potrebo-
Minister za finance predpiše na predlog banov pravilnike o načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, ki bo veljal za vsako banovino, kateri se odobri pobiranje trošarine po tej določbi.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno no spremeni ali ne razveljavi.
H.	Ministrstvo za pravosodje.
§ 26.
Minister za finance se pooblašča, da na predlog ministra za pravosodje izplačuje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriarhijsko doklado za plače parohijskemu duhovništvu v skupnem letnem znesku
60,000.000 (šestdeset milijonov).
Za kritje izplačil, ki se opravljajo po prednjem odstavku, se uporablja po členu 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi ustanovljena 10%na patriarhijska doklada, vplačana na neposredni davek (brez dopolnilnega davka in posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižuje v glavni davčni knjigi, kakor tudi na uslužbenski davek vseh davčnih zavezancev, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi.
Ce se pobere te doklade več, kot znaša prednja skupna vsota, se izplača srbski pravoslavni cerkvi; če pa se pobere te doklade manj, kot znaša prednja skupna vsota, se izterja od srbske pravoslavne cerkve. To je obračunati na koncu proračunskega leta 1938./39.
§ 27.
1. Rimskokatoliška duhovska oblastva imajo pravico razpisati doklado na neposredni davek, ki ga plačujejo rimskokatoliški obdačenci v državi, po škofijah in župnijah v smislu cerkvene organizacije, vsako za svoje potrebe, in sicer po župnijah v lastnem področju za doklado do 10% na neposredni državni davek (brez dopolnilnega davka in brez posebnega davčnega dodatka), če ne morejo pokrivati svoje razhodite v tej višini iz drugih razpoložljivih sredstev. Za župnijsko doklado nad 10% na državni neposredni davek kakor tudi za škofijsko doklado vobče ije potrebna odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za pravosodje.
Cerkvene doklade pobirajo organi državne uprave hkrati in povsem po predpisih za državne davščine in jih izročajo v trimesečnih obrokih pristojnemu verskemu organu, ki je to doklado predpisal.
2. Za uradna dejanja rimskokatoliških cerkvenih oblastev v hierarhičnem in samoupravnem področju se plačuje samo tista taksa, ki jo predpise predsedništvo škofovskih konferenc s posebnim pravilnikom, ki ga odobri minister za pravosodje z ministrom za finance. Ta taksa se pobira v korist rimskokatoliške cerkve.
§ 28.
Minister za finance se pooblašča, da izplača po razporedu ministra za pravosodje v mesečnih obrokih
biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski, zetski, donavski, moravski m vardarski banovini, v skupni vsoti din 2,100.000'—. To biro daje minister za pravosodje na razpolago vaknfsko-mearifski direkciji v Skopijo v globalnem znesku in v mesečnih obrokih.
V mejah teh skupnih vsot odrejajo pristojna verska oblastva islamske verske zajednice velikost bire vsakega džemata po predpisu obdačenim glavam za leto 1936. Ce ni predpisa, velja za to leto predpis za leto 1935.
Biia po din 12'— na leto, plačana od vsake obdačene glave islamske veroizpovedi v omenjenih banovinah, kjer se je že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki se opravljajo po tej odredbi.
§ 29.
Minister za pravosodje se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. z uredbo z zakonsko močjo spremeniti in dopolniti uredbo o ureditvi ministrstva za pravosodje. S to uredbo se pa ne smejo zvišati osebni in materialni raz-hodki niti spreminjati zakon o uradnikih;
2. z odobritvijo ministrskega sveta z uredbami z zakonsko močjo spremeniti in dopolniti uredbo o ureditvi kazenskih zavodov, uredbo o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov, uredbo o organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne sile obsojencev, uredbo o uniformiranju in oborožitvi pravosodne straže, uredbo o posebnih dokladah v denarju in prirodninah za državne uslužbence kazenskih in podobnih zavodov in uredbo o ustanavljanju in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikov.
S temi uredbami se ne smejo zvišati dosedanji osebni in materialni razhodki niti spreminjati zakon o uradnikih.
§ 30.
Minister za pravosodje se pooblašča:
1. da sme sporazumno z ministrom za notranje posle prevesti iz resora ministrstva za notranje posle v resor ministrstva za pravosodje 63 uradnikov (§ 45., odst. 1., uradniškega zakona) v ustrezna zvanja po razporedbi zvanj, določeni v zakonu o uradnikih za resor ministrstva za pravosodje;
2. da sme sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance po odobritvi ministrskega sveta premestiti ali združiti zavori za maloletnike v Glini s kakim drugim zavodom te vrste v državi, in to tako, da se uporabi posestvo glinskega zavoda za državno živinsko postajo, ki naj se ustanovi v Glini. Sredstva, potrebna za prenos in združitev zavoda, da minister za finance na razpolago ministru za pravosodje, sredstva za ureditev živinske postaje pa ministru za kmetijstvo, v breme obratne glavnice.
§ 31.
Minister za pravosodje se pooblašča:
1. da postavi po soglasni pritrditvi ministrskega sveta na račun sklada »zaslužnih za domovino« spominsko kostnico srbskim vojakom, ki so umrli na Krfu, in črnogorskim in srbskim vojakom, padlim pri obleganju in osvajanju Skadra 1. 1912./13., v skupnem znesku 2,000.000 dinarjev;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta za odkup zemljišča in zidanje sodne zgradbe v Beogradu za nastanitev, vseh sodišč z zapori in tožilstvi in za vse
stroške zaradi razpisa "natečaja in nagrad za izdelavo idejnih skic za to zgradbo porabiti 40,000.000 dinarjev.
Občina mesta Beograda trpi četrtino vseli stroškov za zidavo te zgradbe.
Donavska banovina mora za odstop zgradbe v kralja Aleksandra ulici št. 5, v kateri je nastanjeno okrožno sodišče za beograjsko okrožje z zapori in državnim tožilstvom in okrajno sodišče za vračarski srez, v svobodno razpolago dati, če se ta objekt proda, od prodajne cene vsoto 3,000.000 dinarjev za gorenji namen.
Ostanek skupnih stroškov ža zidanje te zgradbe dobi minister za pravosodje iz sredstev, ki mu jih da na razpolago ministrski svet iz velikega investicijskega posojila za javna dela;
3.	da uporabi za zidanje sodnega poslopja v Splitu in za ostala dela pri izdelavi načrtov in za natečaj vsoto 2,300 000 dinarjev iz sklada za kritje stroškov kazenskega postopka, kakor tudi vsote, ki se dobe s prodajo sodnih zaporov.
Ce ne bodo te vsoto zadoščale, se ministrski svet pooblašča, da da ministru za pravosodje ostanek skupnih stroškov za zidanje te zgradbe iz sredstev velikega investicijskega posojila za javna dela.
T. Minister za pravosodje se pooblašča, da sme predpisovati sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za notranje posle in ministrom za vojsko in mornarico z uredbami z zakonsko močjo za posamezna obmejna območja okrožnih sodišč utesnitve glede od-svojevanja nepremične invovine in dotični postopek.
IT. Državljani tujih držav ne morejo nikakor ne z odplatnimi ne z neodplatnimi pogodbami ali volili pridobivati pravico lastnine, posesti in rabe na nepremičninah, ki leže na ozemlju kraljevine Jugoslavije do 50 km od njene meje ali od morske obale, brez predhodne odobritve ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje posle. Brez te predhodne pritrditve ne smejo opraviti sodišča in ostala pristojna oblastva prenos takih pravic na ime tujega državljana niti sploh sodelovali pri takem pravnem poslu.
Ta prepoved se ne nanaša na rabokupni prevzem ali najem skladišč in nepokritih odkladališč za spravljanje blaga v okolišu pomorskih pristanišč kakor tudi ne na najem zgradb, namenjenih edinole za stanovanja, isto-tako tudi ne na nepremičnine, ki jih dobe tuji državljani po zakonitem dedovanju.
Državljani držav, ki odrejajo proti jugoslovanskim državljanom ukrepe, da jim onemogočijo pridobivanj© lastninske pravice na nepremičninah, ne morejo brez predhodne odobritve ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje posle pridobivati lastninsko pravico na nepremičninah v kraljevini Jugoslaviji, če ne izvira ta pravica iz dedovanja.
Državni uslužbenec, ki odobri omenjene prepovedane posle, se kaznuje po zakonu; druge osebe pa, ki sodelujejo vedoma in zlonamerno pri pravnih dejanjih, ki so s terni predpisi prepovedana; kaznujejo občna upravna oblastva v denarju od din 100.000'— do din 500.000'— v korist državne blagajne.
Vsa pravna dejanja, ki bi bila v opreki z gorenjimi predpisi, je smatrati za nična in nimajo nikakega pravnega učinka.
Te določbe ne veljajo za tuje državljane jugoslovanske narodnosti, ki so v omenjenih krajinah stalno nastanjeni.
§ 33.
1. Minister za pravosodje sme, kolikor se območja okrajnih sodišč ne skladajo z območji občnih upravnih oblastev, z uredbami z zakonsko močjo izločiti posamezne občine ali dele občin iz dosedanjega območja okrajnega sodišča in jih pripojiti območju drugega okrajnega sodišča. Tudi se minister za pravosodje pooblašča, da predpiše s temi uredbami potrebne naredbe za izvršitev teh izločitev, pripojitev in prenosa poslov.
2. V območju apelacijskega sodišča v Zagrebu se ustanavlja novo apelacijsko sodišče v Osijeku. Osebni in materialni razhodki za to sodišče se postavijo v državni proračun za prihodnje proračunsko leto.
Minister za pravosodje se pooblašča, da sme z uredbo določiti dan ustanovitve tega sodišča kakor tudi njegovo teritorialno pristojnost.
3. Če se katero redno sodišče ukine ali se del območja katerega rednega sodišča izloči, se dajo vsi sodniki dotičnega sodišča na razpoloženje, toda samo radi premestitve v katero novo sodišče.
4. Dokler se ne izenači državljanski zakonik za vso državo, se opravljata v pravnem območju kasacijskega sodišča v Beogradu sodniški in odvetniški izpit po dosedanjih predpisih.
5. Če ije zahtevajoči upnik pri rubežu bona fide mogel sklepati iz obstoječih okolnosti, zlasti ker so predmeti, ki se rubijo, v posesti zavezanca, da so ti predmeti zavezančeva last, trpi v sporu o lastnini zarubljenih predmetov vsaka stranka svoje pravdne stroške.
G. V odstavku 1. § 245. zakona o izvršbi in zavarovanju se za besedo »odpravnine« dodajajo besede: »razen osebne in rodbinske doklade«.
7. V smislu zakona o ureditvi vojaških grobov se minister za pravosodje pooblašča, da sme sporazumno z mestno občino ljubljansko v tem proračunskem letu započeti ureditev vojaških grobov v Ljubljani v meijah za take namene razpoložljive vsote, odobrene v državnem proračunu za leto 1938./39.
8. Za voditev poslov glede vojaških grobov v domovini in v inozemstvu se ustanavlja pri ministrstvu za pravosodje v oddelku za vere zvanje generalnega inšpektorja, ki se razporeja v III. položajno skupino,
2.	stopnjo, in v III. položajno skupino, 1. stopnjo, in zvanje inšpektorja, ki se razporeja v IV. položajno skupino, 1. stopnjo, in v III. položajno skupino, 2. stopnjo.
Kljub §§ 45. in 49. zakona o uradnikih sme biti na ta zvanja postavljena tudi duhovniška oseba ali oseba, ki je bila duhovnik, z dovršeno srednjo bogoslovno šolo, in to tako, da se ji štejejo leta, prebita v duhovniški parohijski službi, za dejansko državno službo po §§ 113.,
116., 120. in 124. zakona o uradnikih z dne 31. marca
1931., kakor tudi oseba z dovršenim bogoslovjem, ki je že v državni službi.
Prejemki za ta zvanja se izplačujejo za leto 1938./39. iz prihrankov po vseh partijah proračuna razhodkov ministrstva za pravosodje za leto 1938./39.
§ 34.
V smislu razsodbe državnega sveta kraljevine Jugoslavije št. 21.099 z dne 12. oktobra 1937. izvrši okrajno sodišče za mesto Beograd na zahtevo Jugoslovanske
radikalne zajednice prenos nepremičnine, vpisane na ime bivše Narodne radikalne stranke v zemljiškoknjižnem vložku št. 317 k. o. Beograd 5 (Prestolonaslednikov trg št. 23 in Dečanska ulica št. 18), na Jugoslovansko radikalno zajednico.
C. Ministrstvo za prosveto.
§ 35.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme z odobritvijo ministrskega sveta skleniti pri Državni hipotekarni banki posojilo:
1. v znesku 4,000.000 dinarjev za dovršitev zgradbe dečje klinike v Beogradu in za nabavo instalacij in opreme zanjo;
2. v znesku 5,000.000 dinarjev za dovršitev in notranjo ureditev zgradbe pravne fakultete v Beogradu;
3. v znesku 4,000.000 dinarjev za dovršitev in notranjo ureditev zgradbe strojnega laboratorija pri tehnični fakulteti v Beogradu, za zidanje zgradbe in nabavo instalacij;
4. v znesku 5,500.000 dinarjev za dovršitev in notranjo ureditev započete univerzitetne knjižnice v Ljubljani;
5. v znesku 8,000.000 dinarjev za zidanje in notranjo ureditev nove zgradbe ginekološko-porodniške klinike v Beogradu;
6. v znesku 8,000.000 dinarjev za zidanje dermato-loško-venerološke klinike v Beogradu;
7. v znesku 4,000.000 dinarjev za zidanje in notranjo ureditev zavoda za preučevanje in zdravljenje raka pri medicinski fakulteti v Beogradu;
8. v znesku 8,000.000 dinarjev za gradnjo in ureditev strojnega instituta pri tehnični fakulteti v Ljubljani;
9. v znesku 4,(XX).000 dinarjev za zgraditev in notranjo ureditev akademskih menz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki se njih ureditev in upravljanje predpišeta z uredbo z zakonsko močjo po ministrskem svetu na predlog ministra za prosveto;
10. v znesku 5,000.000 dinarjev za zidanje in notranjo ureditev nove zgradbe za eno državno moško gimnazijo v Beogradu.
§ 3G.
Minister za prosveto se pooblašča:
1. da sme z odlokom razdeljevati kredite, odobrene za podpore in pomoči, do zneska din 50.000'—;
2. da sme preostale vsote od posojil, iz katerih sta bile postavljeni zgradbi za žensko realno gimnazijo kraljice Marije v Beogradu (bivša 11. ženska realna gimnazija) in moško gimnazijo kralja Aleksandra I. v Beogradu, v skupnem znesku 2,310.000 dinarjev uporabiti za popravilo starih državnih gimnazijskih poslopij v Beogradu in Zemunu.
§ 37.
Minister za prosveto se pooblašča, da po odobritvi ministrskega sveta:
1. predpiše uredbo z zakonsko močjo o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih in se tudi ne smejo povečati osebni razhodki, odobreni s proračunom;
2. da predpiše uredbo z zakonsko močjo o umetniških šolah. S to uredbo se morajo določiti ustroj in vsi odnošaji umetniških šol v vsej kraljevini kakor tudi kvalifikacija, zvanja in razporedba zvanj vseh uslužbencev teh šolj
3. da predpise uredbo z. zakonsko močijo o umetniškem svetu pri ministrstvu za prosveto; s tem se pa ne smejo spreminjati določbe zakona o uradnikih in tudi ne povečati osebni in materialni razhodki;
4. da predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o učnih knjigah z dne
27.	septembra 1929.;
5. da predpiše uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. S to uredbo se mimo drugega določi: da ima akademija značaj pravne osebe po javnem in zasebnem pravu, da se postavlja predsednik z ukazom na predlog ministra za prosveto izmed treh rednih članov, ki jih izvolijo redni člani akademije na glavni skupščini, da se postavijo prvi redni člani z ukazom na predlog ministra za prosveto, da pa ostale člane voli akademija na glavni skupščini;
G. da sme izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se prizna popolni frančiškanski gimnaziji v Sinju pravica javnosti s pogojem, da se povsem prilagodi predpisom zakona o srednjih šolali z dne 31. avgusta 1929.
§ 38.
1.	Učitelji ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol in gospodinjskih tečajev kakor tudi šolski nadzorniki se smejo prideljevati na delo drugim šolam, ministrstvu za prosveto, ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva, banskim upravam, sreskim načelnikom za prosvetni referat in mestnim šolskim nadzornikom; dalje se smejo pošiljati za prosvetne referente, delegate, lektorje in učitelje v inozemstvo kakor tudi v kulturno-prosvetne družbe, ki imajo svoje šole in internate. Prav tako se smejo pošiljati učitelji univerz po njih privolitvi in v soglasju z univerzitetnimi oblastvi na delo v ministrstvo za prosveto in kot prosvetni referenti, delegati, lektorji in učitelji v inozemstvo. To pošiljanje na delo sme trajati kljub § 80. zakona o uradnikih dalj ko tri mesece. Tako prideljeni uslužbenci nimajo pravice do dnevnic po predpisih uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, razen če se jim izrečno prizna ta pravica, ko se pošiljajo na delo, do treh mesecev v odloku, s katerim se pošiljajo na delo. S tem se pa ne smejo povečati odobreni proračunski krediti.
Šolski nadzorniki, dodeljeni po tem paragrafu, nimajo pravice do nadzorniške doklade po § 293. zakona o uradnikih.
Učitelji ljudskih šol se smejo tako pošiljati na delo v meščanske, srednje in strokovne šole in ostale urade in naprave samo v kraju, kjer službujejo, učitelji drugih šol pa tudi izven kraja, kijer službujejo. Od tega se izvzemajo učitelji ljudskih šol, ki se pošiljajo na delo v inozemstvo.
Učitelji ljudskih šol, prideljeni na delo ministrstvu za prosveto, imajo pravico do stanarine iz državnega proračuna ministrstva za prosveto; na delu pri banskih upravah pa prejemajo stanarino iz banovinskega proračuna dotične banovine.
Učitelji ljudskih šol, prideljeni na delo meščanskim šolam, sreskemu načelniku za prosvetni referat in mestnim šolskim nadzornikom, obdrže pravico do stanarine iz proračuna, iz katerega prejemajo stanarino učitelji • ljudskih šol v istem kraju.
Učitelji ljudskih šol, ki so si pridobili kvalifikacijo za učitelje meščanskih šol, se smejo ne glede na pogoje iz § 101. zakona o ljudskih šolah premeščati x kraje,
kjer so meščanske šole, poskusne šole ali vadnice uči* teljskih šol, radi prideljevanja na delo v te šole.
Šolski tajniki se smejo pošiljati po potrebi tudi na delo v šoli.
2. Sreski in mestni šolski nadzorniki s fakultetno iz* obrazbo in opravljenim profesorskim izpitom napredujejo po skupinah kakor profesorji srednjih šol, nadzorniki s kvalifikacijo učitelja meščanske šole pa kakor učitelji meščanskih šol.
3. Kljub členoma 1. in 2. uredbe št. 84.GOO z dne
12.	decembra 1931. se izplačujejo sreskim šolskim nad* zornikom, vršilcem dolžnosti sreskih šolskih nadzornikov in odposlancem ministra za prosveto, ki se odrede za pregled ljudskih šol, potni stroški in dnevnice za redne preglede šol s povprečnino po točki 2. § 117. zakona o ljudskih šolah.
Povprečnina za dva letna pregleda se določi po terenskih razmerah in številu šol in oddelkov z odlokom ministrstva za prosveto v mejah odobrenih kreditov.
Prav tako odredi minister za prosveto povprečnino inšpektorjem ministrstva za prosveto, ki opravljajo stalno redni pregled srednjih, učiteljskih in meščanskih šol. Ta povprečnina se izplačuje iz pozicije »za strokovne inšpekcije« v poglavju ministrstva za prosveto; odobreni proračunski kredit pa se ne sme prestopiti.
4. V območju mest, ki so posebne upravne enote in kot take niso pod upravo sreskih načelnikov, smejo obstajati posebni šolski srezi in se smejo zanie postavljati mestni šolski nadzorniki s kvalifikacijo in pravicami sreskih šolskih nadzornikov.
Mestna šolska nadzorništva poslujejo kot posebni državni uradi v smislu odločbe ministra za prosveto
O.	N. št. 29.057/31.
Vzdrževanje teh uradov obremenja proračun pristojne banske uprave, na ozemlju uprave mesta Beograda pa proračun mestnega poglavarstva.
5. Za osebje srednjih, učiteljskih in meščanskih šol veljajo predpisi zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Določbe točk 1., 2., 3., 4. in 5. veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali ne razveljavijo.
G.	V § 43. zakona o srednjih šolah, spremenjenega in dopolnjenega s § 12. zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah,* se dodaje na koncu točke 4. nov stavek, ki se glasi:* »Zoper to odločbo ni pravnega sredstva«.
7. V § 60. zakona o srednjih šolah se za tretjim odstavkom (§ 24. zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929.)* dodaje nov stavek, ki se glasi: »Ostali privatni kandidati smejo privatno opravljati izpite največ iz dveh razredov ali k tem tudi še tečajni izpit.«
Na koncu § GO. islega zakona se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Za opravljanje privatnih in dopolnilnih izpitov plača kandidat direktorju in članom izpraševalnega odbora honorar. Višina tega honorarja se določi s pravili o privatnih in dopolnilnih izpitih, ki jih predpiše minister za prosveto.«
8. Za § 69. zakona o srednjih šolah se dodaje nov § G9.a, ki se glasi:
»Na srednjih šolah sme postavljati minister za prosveto suplente-volonterje, in sicer največ po 5 na eni
* »Uradni list« št. 398/98 iz 1. 1929. in »Službeni listi št. 273/44 iz 1. 1931,
šoli, brez pravice do prejemkov. Suplent-volonter sme ostati v tem zvanju največ tri leta.
Cas, prebit v zvanju suplenta-volonterja, se priznava za pokojnino, napredovanje in pripravljalno službo kot čas, prebit v državni službi, če stopi suplent-volonter pozneje v državno službo iste stroke.
Ce učijo suplenti-volonterji več ko 6 ur na teden, se jim sme za delo čez to število ur določiti honorar od ure, kakor honorarnim učiteljem srednjih šol, ki se izplačuje iz partije za honorarne učitelje srednjih šol.
Natančnejše določbe o dolžnostih suplentov-volon-terjev predpiše minister za prosveto.«
9. Ukinja se odstavek 11. oddelka II. § 24. finančnega zakona za leto 1932./33., s katerim in kolikor je bil razveljavljen drugi odstavek § 34. zakona o učiteljiščih,* in se mora ta odstavek glasiti takole:
»Učenci, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, se smejo sprejeti v I. razred učiteljišča, če opravijo poseben izpit za sprejem na učiteljišče po pravilniku, ki ga predpiše minister za prosveto.«
10. Ko stopi ta zakon v moč, preneha veljati točka 5. § 34. finančnega zakona za leto 1937./38.**
Redni profesorji univerz in ekonomsko-komercialnih visokih šol se razporejajo po § 346. zakona o uradnikih in člena 21. uredbe z zakonsko močjo o ustanovitvi eko-nomsko-komercialne visoke šole v Beogradu v 111. položajno skupino, 1. stopnjo, II. položajno skupino, 2. stopnjo, in II. položajno skupino, 1. stopnjo. Izredni profesorji univerz in ekonomsko-komercialnih visokih šol se razporejajo v IV. položajno skupino, 1. stopnjo, III. položajno skupino, 2. stopnjo, in III. položajno skupino,
1.	stopnjo.
Redni profesorji univerz in ekonomsko-komercialnih visokih šol, ki so bili postavljeni med proračunskim letom 1937./38. v III. položajno skupino, 2. stopnjo, se prevedejo z dnem 1. aprila 1938. v III. položajno skupino,
1.	stopnjo, in to tako, da tečejo tistim, ki so prišli v zvanje rednega profesorja III. položajne skupine, 2. stopnje, iz svobodnega poklica, prejemki III. položajne skupine, 1. stopnje, od dne 1. aprila 1938.; ostalim pa tečejo prejemki III. položajne skupine, 1. stopnje, čez 12 mesecev po dnevu, ko so dobili zvanje rednega profesorja
III. položajne skupine, 2. stopnje. Izredni profesorji univerz in ekonomsko-komercialnih visokih šol, ki so bili postavljeni med proračunskim letom 1937./38. v IV. položajno skupino, 2. stopnjo, se prevedejo z dnem 1. aprila 1938. v IV. položajno skupino, 1. stopnjo, in to tako, da tečejo tistim, ki so prišli v zvanje izrednega profesorja
IV. položajne skupine, 2. stopnje, iz svobodnega poklica, prejemki IV. položajne skupine, 1. stopnje, od dne
1.	aprila 1938., ostalim pa tečejo prejemki	IV.	položajne
skupine, 1. stopnje, čez dvanajst mesecev	po	dnevu,	ko
so dobili zvanje izrednega profesorja IV. položajne skupine, 2. stopnje.
Razlika kredita za to napredovanje obremenja obratno glavnico glavne državne blagajne. Prav tako se tudi razlika pri tem napredovanju izplačuje iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
11. Prvi odstavek § 15. zakona o glavnem prosvetnem svetu z dne 2. julija 1931.*** se spreminja in se glasi:
»Stalni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in sedemnajst članov.«
* »Uradni list« št. 414/103 iz 1. 1929.
** »Službeni list« št. 210/31 iz 1. 1937.
*** »Službeni list« št. 326/51 iz \ 1931.
12. Direktorji, profesorji in učitelji srednjih, učiteljskih in meščanskih šol, učitelji ljudskih in gospodinjskih šol, dodeljeni na delo ministrstvu za prosveto, banskim upravam in sreskim načelnikom za prosvetni referat, kakor tudi sreski in mestni šolski nadzorniki, katerih mesta so predvidena v državnem proračunu za leto 1938./39. v poglavju ministrstva za prosveto kot uradniška mesta, prejemajo svoje prejemke od dne 1. aprila 1938. iz tega poglavja tudi že pred formalno postavitvijo na predvidena zvanja.
13. Državna knjižnica v Ljubljani se pretvarja v knjižnico univerze v Ljubljani. Sedanje osebje državne knjižnice v Ljubljani preide v sestav univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Krediti, določeni s proračunom za leto 1938./39. za državno knjižnico v Ljubljani, se porabijo za novo osnovano univerzitetno knjižnico v Ljubljani.
14. Državljani kraljevine Jugoslavije, bodisi v državi ali zunaj nje, ki se želijo učiti na kaki šoli v inozemstvu, morajo imeti za to predhodno odobritev ministrstva, v čigar pristojnost spadajo šole te vrste.
Tistim, ki bi se učili na kaki šoli v inozemstvu brez odobritve pristojnega ministrstva, se v kraljevini Jugoslaviji to šolanje ne prizna. O izjemnem priznanju glede otrok naših državljanov, ki živijo stalno ali dalij časa v inozemstvu, odloči minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi.
15. Na državnem posestvu v Miloša Velikega ulici St. 15 v Beogradu, zapuščini pok. Stevče Mihailoviča, bivšega ministra, na katerem stoji poslopje Etnografskega muzeja, kakor tudi na odkupljenem sosednjem zemljišču v Miloša Velikega ulici št. 17 se postavi zgradba Etnografskega muzeja v Beogradu. Minister za prosveto se pooblašča, da iz kredita, ki je dobljen na podstavi pooblastitve iz točke 2. § 31. finančnega zakona za leto 1987./38. s posojilom pri Državni hipotekarni banki v znesku 20,000.000'— dinarjev za postavitev zgradbe ministrstva za prosveto, porabi potrebni znesek za postavitev te zgradbe Etnografskega muzeja v Beogradu in ureditev tega muzeja. Ostanek celotnega kredita iz tega posojila 20,000.000'— dinarjev sme porabiti minister za prosveto za pripravljalna dela radi postavitve zgradbe državne opere v Beogradu. Odobrujejo se izdatki, ki so bili opravljeni za pripravljalna dela in nakup zemljišča v Miloša Velikega ulici št. 17 za postavitev zgradbe ministrstva za prosveto, kakor je bilo določeno v § 35. finančnega zakona za leto -1937-/38.
§ 39.
1.	Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno podporo za kritje osebnih izdatkov, preliminiranih v državnem proračunu, in za zavarovanje zgradb in inventarja; vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenjajo celotni dohodek teh gledališč po posebnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblastna gledališča: v Skoplju, v Sarajevu, v Osijeku in v Mariboru, se vzdržujejo s svojimi dohodki in podporo, po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto.
To velja tudi za banovinska gledališča; njih proračun dohodkov, in razhodkov odobruje pristojni ban.
Vsa ta gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. št. 99.a, točke 1., zakona o taksah.
Prav tako so oproščena te takse zasebna (povlaščena in potujoča) gledališča, ki so povlaščena po ministru za prosveto.
2. Na vstopnice za kinematografske prireditve v krajih, kjer delujejo državna in banovinska narodna gledališča, se pobira v korist teh gledališč taksa po 07>0 din na vstopnice do C din, preko tega pa po 1 din od vstopnice. Minister za finance in minister za prosveto določita tem gledališčem policijski krajevni okoliš, način pobiranja, predaje in uporabe vsot od teh taks.
3. Pogodbe, ki jih sklepajo uprave državnih narodnih gledališč z igralskim in ostalini tehničnim osebjem, je imeli rie glede na predpise X. poglavja zakona 'o uradnikih za pogodbe zasebno-pravnega značaja na podstavi svobodnega vzajemnega dogovora, proračunskih možnosti gledališča in svojskih umetniških sposobnosti člana.
4. Člani gledališča se smejo kljub § 80. zakona o uradnikih iz I. 1931. prideljevati za več ko tri mesece na delo drugemu gledališču.
Določbe tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom Izrečno ne spremene ali ne razveljavijo.
C1. Ministrstvo za zunanji? posle.
§ 40.
Izplačilo prejemkov državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in duevničarjev pri naših zastopništvih v inozemstvu se opravlja po odločbah ministrskega sveta M. S. št. 911 z dne 5. novembra 1936., M. S. št. 331 z dne 30. marca 1937. in M. S. št. 570 z dne 21. julija 1937., po katerih je imeti, da obsega skupni znesek prejemkov v tuji valuti po tabelarnem pregledu, ki je sestavni del teh odločb, vse prejemke državnih uslužbencev na službovanju v Beogradu in razen tega onerozno doklado za reprezentacijo; švicarski franki pa se izvzemajo in vknji-ždjejo po tečaju 100'— šv. frankov = 1000'— dinarjev.
Znesek prejemkov po prednjem odstavku in pa tečaj in denarna vrsta, v kateri se ti prejemki izplačujejo, se lahko spremenijo na predlog ministra za zunanje posle in po odobritvi ministrskega sveta v mejah proračunsko odobrenih kreditov.
§ 41.
1.	Kljub odstavku 3. § 30. zakona o uradnikih z dne 3l<-marca 1931. velja nastopno:
a) Državni uslužbenci ministrstva za zunanje posle, ki se premeste iz ministrstva k zastopništvom v inozemstvo, dobivajo prejemke v dinarjih do dne, ko se javijo, oz. ko prevzamejo dolžnost pri zastopništvu, od tega dne dalje pa v dolarjih po prednji določbi tega zakona.
b) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništev k ministrstvu za zunanje posle, dobivajo prejemke v dolarjih po prednji določbi tega zakona do dne razrešitve oz. predaje dolžnosti, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenci pri ministrstvu.
To velja tudi ob uporabi § 18. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
c) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništva v eni državi k zastopništvu v drugi državi, dobi-
vajo prejemke za državo, iz katere so premeščeni, do dne razrešitve oz. predaje dolžnosti, če je znesek dolarja za to državo iz prednje določbe tega zakona enak ali višji od zneska dolarja za državo, v katero so premeščeni. Ce pa je znesek dolarja iz prednje določbe tega zakona za državo, v katero so premeščeni, višji, dobivajo prejemke, določene za to državo, od dne, ko se javijo, oz. ko prevzamejo dolžnost v kraju, kamor so premeščeni.
2. Določbe prvega odstavka tega paragrafa veljajo analogno tudi pri uporabi: t?§ 80. in 101. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 28., poslednjega odstavka, in t? 43. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in § 21. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, z dne
31.	julija 1929., če se odreja diplomatsko-konzularni uradnik iz ministrstva ati iz drugega zastopništva za oprav-nika poslov.
3. Kljub prvemu stavku § 101. zakona o uradnikih se Smejo 'uradniki ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev v inozemstvu po soglasnosti predsednika ministrskega sveta dati na raz-, položenje tudi po potrebi službe; toda v lem položaju ti uradniki ne smejo ostati dalj ko tri mesece.
S 42.
1. Kredita za izredne stroške, dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora imeti, da je v dinarjih 1,000.000'—, v zl. švicarskih frankih pa 1,088.160'—. Specialnega zaupnega kredita se mora imeti, da je v dinarjih 10,300.000' -, v zl. švicarskih frankih pa 2,500.000'—.
2. Za kredite, odobrene za materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, velja, da so v švicarskih frankih, denarna vrsta izplačila in obračunavanje pa se vrši, po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle glede na posebne razmere v vsaki posamezni državi.
3. Ministrstvo za zunanje posle zalaga zastopništva z denarjem in pregleduje njih račune po pravilniku z dne 11. oktobra 1926., K. B. št. 9129, in vnaša vse izdatke zastopništev za glavno kontrolo v svoj letni račun. Potemtakem organi glavne kontrole niti odslej ne pregledujejo preventivno izdatkov ministrstva za zunanje posle in zastopništev, temveč pošlje ministrstvo, kakor doslej, glavni kontroli svoj letni zaključni račun v pregled.
4. Podpore in priznanja prosvetnim in nacionalnim delavcem, ki so odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle.
§ 43.
Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme skleniti posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku
10,000.000'— dinarjev za zidanje potrebnih zgradb za naše poslanstvo v Tirani in za nakup oprave zanje.
Dela za zidanje zgradb se opravijo po režijskem odboru, sestavljenem iz dveh predstavnikov ministrstva za zunanje posle in po enega predstavnika glavne kontrole, ministrstva za finance in ministrstva za gradbe. Nadrobnejše dolžnosti tega odbora predpiše ministrski svet na predlog ministra za gradbe.
§ 44.
Veljavnost zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932.* se podaljšuje tudi za proračunsko leto 1938./39.
1>. Ministrstvo za notranje posle.
§ 45.
Minister za notranje posle se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta, ne da bi spremenil določbe zakona o ureditvi vrhovne državne uprave,- izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se uravnava celotna služba požarne obrambe v kraljevini Jugoslaviji. S to .uredbo se ne sinejo povečati osebni razhodki, odobreni s proračunom;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta razveljaviti poslovnik za občna upravna oblastva z dne 23. oktobra 1931. in predpisati novega;
3. da izda sporazumno s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za zunanje posle uredbo z zakonsko močijo: 1. o izdajanju in vidiranju potnih listin, in 2. o policijski kontroli tujcev;
4. da sme spreminjati in dopolnjevali uredbe, izdane na podstavi členov 55., 56. in 58. zakona o notranji upravi;
5. da sme med tem proračunskim letom ustanoviti z uredbo z zakonsko močjo nova sreza s sedežem na Vrhniki in v Okučanih in jima določiti teritorialno pristojnost.
§ 46.
1. Nagrade, podeljene posameznikom za usluge, storjene v službi javne varnosti, kakor tudi razpisane nagrade, da se primejo ali ovadijo hajduki-razbojniki, so oproščene ob izplačilu vseh državnih in drugih davščin.
2. Z dnem 30. junija 1938. se razveljavlja odločba ministrskega sveta J. B. št. 10.253 z dne 21. maja 1920. Do tega dne ne porabljeni krediti se smejo virmirati za poravnavo potnih in selitvenih stroškov v resoru ministrstva za notranje posle.
3. Banski inšpektorji, sreski načelniki, starešine četrti in višji policijski komisarji se sinejo postavljati kljub § 98. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. tudi v druga zvanja v resoru ministrstva za notranje posle, ki ustrezajo položajni skupini, v kateri so in za katera spolnjujejo z zakonom predpisane pogoje.
4. V § 37. zakona o občinah** se za drugim odstavkom dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ce se po določbi v prednjem odstavku ne more predložiti nobena kandidatna lista, ker posamezni člani občine iz posebnega dela občine nočejo ali ne morejo biti kandidati ali namestniki, sme biti kandidatna lista tudi brez kandidatov za ta posebni del občine, ako število upravičenih volivcev iz takšnih posebnih delov ne presega tretjino skupnega števila upravičenih volivcev cele občine. Ce je v občini več posebnih delov, kot ima občina odborniških mest, se nadštevilni kandidati ne vpišejo v kandidatno listo in obsega kandidatna 1 ista samo toliko kandidatov iz posebnih delov občine, kolikor ima ta občina po zakonu odbornikov.«
5. Ukinjajo se omejitve v § 52. finančnega zakona za leto 1936./37. in se ves ta paragraf razveljavlja.
6. V §31. zakona o državljanstvu*** se črtajo besede >v treh letih« in pika za prvim odstavkom, na koncu
* »Službeni list« št. 335/33 iz 1. 1932.
** »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1983.
*** »Uradni list« št. 365/109 iz 1. 1928.
prvega odstavka pa se dodajejo besede: »ali so pridobili državljanstvo le države«.
7. Iz »specialnega občinskega gradbenega fonda«, zbranega po § 55. uredbe o ustroju in poslovanju uprave mesta Beograda, se posebej ne morejo opravljali nikakršni izdatki, marveč se morajo tako gotovina kakor tudi pozneje prispele vsote uporabljati izključno za zidanje in ureditev zgradbe za upravo mesta Beograda, za kar se fond s tem daje pristojnemu oblastvu na razpolago. Iz tega fonda se morajo izplačati ludi nagrade za natečaj za izdelavo načrtov za to zgradbo.
Istotako se morajo iz »specialnega občinskega gradbenega fonda;, ustanovljenega po členu 21. uredbe o izvajanju javnih del, tako gotovina, ki je sedaj, v fondu, kakor tudi bodoči presežki dohodkov, ki ostanejo po izplačilu najemnine za urade uprave mesta Beograda, uporabiti izključno le za zidanje in ureditev zgradbe za upravo mesta Beograda, za kar se la sklad daje pristojnemu oblastvu na razpolago.
8. Noben film, najsi je uvožen	v državo	iz tujine ali
pa	proizvod domače	izdelave, se	ne sme	prikazovati,
dokler se ne opravi cenzura po ministrstvu za notranje posle.
Kdo naj vrši to cenzuro in na kakšen način, predpiše minister za notranje posle z uredbo z zakonsko močjo po odobritvi ministrskega sveta. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih.
Dokler ne izda	minister za	notranje	posle nove
uredbe, se opravlja	cenzuriranje	po dosedanjih pred-
pisih.
E. Ministrstvo za vojsko in mornarico,
§ 47.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme oddati ministrstvu za finance na svobodno razpolago vse vojski ne potrebne vojaške zgradbe, zemljišča in material,
2. da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v rabokup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico za obstoječi sklad, ki se uporablja za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarici, kjer je to potrenno;
3. da sme porabiti od vsote, določene častnikom kot doklada za konja, po ustrezni proračunski partiji državnih razhodkov potrebni znesek za dotacijo remontno-koinorskega fonda za nabavo kon.j za državo, a za službeno rabo častnikov;
4. da sme nabavljali po potrebi kljub členu 82. zakona o državnem računovodstvu hrano, drva, premog in druge proizvode od državnih gospodarskih podjetij brez javne dražbe;
5. da vlaga dohodke za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske dele in nerabne avtomobilske sestavine kakor tudi dohodke, vplačane po raznih osebah za uničene dele avtomobilov, v blagajno remontno-komorskega fonda za obnavljanje avtomobilskega parka, skladno s členom 242., točko 2., zakona o ustroju vojske in mornarice;
6. da sme porabiti za fond vojnega muzeja: dotacije, odobrene s proračunom, darila in volila posameznih oseb, društev in naprav, kolikor se ne porabijo za muzejske
namene, in dohodke od vstopnic, razstav in prodaj kakor tudi druge izredne dohodke.
Minister za vojsko in mornarico predpiše sporazumno z ministrom za finance uredbo, s katero se uredi postopek za uporabljanje in upravljanje vojnega muzeja in uredbo o dohodkih iz točke 5.;
7.	da sme ustanoviti zdravstveni sklad za zatiranje tuberkuloze pri vojski in mornarici in za zidanje in vzdrževanje vojaških zdravilišč. V ta sklad se stekajo tile dohodki: 1. del dohodkov stanovanjskega sklada po členu 358. zakona o ustroju vojske in mornarice; 2. redni mesečni vlogi častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in glasbenikov; 3. letni prihranki, ki se napravijo v kreditu za izvrševanje člena 5. zakona o zavarovanju letalskega osebja vojske in mornarice.
Vse ostalo o tem skladu se predpiše z uredbo.
Na podstavi dohodkov zdravstvenega sklada sme skleniti minister za vojsko in mornarico posojilo do
20,000.000'-- dinarjev za zidavo in ureditev vojaških zdravilišč v državi.
§ 48.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. a) da sme izplačati vsem novo imenovanim podporočnikom iz nižje šole vojaške akademije, nižje šole in-tendantške akademije, korvetnim poročnikom iz pomorske vojaške akademije kakor tudi novo imenovanim podporočnikom iz vojske in mornarice po 4.000'— dinarjev za nabavo najpotrebnejše častniške opreme.
Te doklade se izplačujejo v breme dotičnih partij proračuna razhodkov za ministrstvo za vojsko in mornarico;
b)	da sme. izplačevati po 100'— dinarjev na mesec kot doklado za opremo vsem častnikom pri pehoti, artileriji, konjiči in inženiriji, ki so pri četi na položajih vodnika, komandirja, komandanta bataljona-diviziona in njim enakih.
Ta doklada se izplačuje v breme dotičnih partij proračuna razhodkov za ministrstvo za vojsko in mornarico;
2. da sme v smislu člena 374. zakona o ustroju vojske in mornarice postaviti v tem proračunskem letu v službo pri vojski, zrakoplovstvu vojske in mornarici, oziroma prevesti za inženirske častnike najpotrebnejše število stalnih in pogodbenih uradnikov in uradniških pripravnikov, inženirjev-strokovnjakov z večletno prakso, najsi na dan, ko je dobila določba tega člena zakona o ustroju vojske in mornarice moč, niso bili v službi pri vojski ali mornarici. ,
Stopnja in prejemki sprejetih in prevedenih oseb se morajo povsem uravnati po točki 2. člena 374. zakona o ustroju vojske in mornarice in pokrivati iz kreditov za prejemke, določenih v proračunu ministrstva za vojsko in mornarico;
3. da sme kljub določbam točke 5. člena 28. zakona o ustroju vojske in mornarice v. smislu določb člena 374. tega zakona postaviti v tem proračunskem letu v mejah proračunske možnosti za nižje vojaško-tehnične uradnike zrakoplovno-tehnične stroke potrebno število oseb z dovršeno srednjo strokovno tehnično šolo z završnim izpitom v državi ali v inozemstvu, enako popolni srednji šoli, ki so bile dne 1. aprila 1938. že v službi pri vojaškem zrakoplovstvu kot stalni ali pogodbeni uradniki.
Smejo se postaviti najviše v razred nižjega vojaško-tehničnega uradnika zrakoplovno-tehnične stroke, ki bi ga mogli dobiti skladno z določbami točke 5. člena 28. zakona o ustroju vojske in mornarice, če bi bili sprejeti v razred nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda zrakoplovno-tehnične stroke takoj po dovršeni šoli in po
odsluženem obveznem roku, toda po odbitku dveh let za pripravljalno službo, in če bi bili prebili v posameznih razredih tisto število let, ki je predpisano z zakonom o ustroju vojske in mornarice, ako opravijo predhodno izpit za ustrezni razred ali prvi predhodni razred, za katerega je izpit predpisan;
4.	a) da sme po potrebi službe v primerih nujne državne potrebe (t. j. nikakor ne na prošnjo) premeščati dnevničarje, ki jim pri tem gredo dejanska povračila po zakonu o povračilu potnih in selitvenih stroškov in doklad na posebne službe pri vojski in mornarici D. št. 30.540 z dne 5. decembra 1931., predpisane za podčastnike, in da sme kljub poslednjemu odstavku člena 44. tega zakona po službeni potrebi uporabljati dnevničarje za opravljanje službenega posla tudi zunaj kraja, kjer stalno službujejo, pri čemer jim gredo: dnevnica po 40'— dinarjev do 15 dni, Vt te dnevnice nad 15 do 30 dni in % te dnevnice nad 30 dni, kakor tudi povračilo dejanskih prevoznih stroškov po pogojih za neukazno osebje, Prav tako sme po posebni službeni potrebi pošiljati v inozemstvo za opravljanje Strokovnih poslov dnevničarje, katerim poleg redne dnevnice pristoje tudi posebna povračila, določena za narednike po odločbi o povračilu stroškov za službena potovanja v inozemstvo št. 12.798/1 z dne 11. aprila 1934.;
b)	da sme po službeni potrebi v primerih nujne državne potrebe (t. j. nikakor ne na prošnjo) premeščati in uporabljati v drugem kraju — izven kraja, kjer stalno službujejo — strokovne pogodbene uradnike, katerim gredo pri tem dejanska povračila potnih in selitvenih stroškov in dnevnice, ki jih imajo častniki ustrezne stopnje skladno s členom 44. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah na posebne službe pri vojski in mornarici.
§ 49.
Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarico na razpolago posojilo 15.000.000'— dinarjev za plačevanje dela in nabavo surovin za izdelovanje proizvodov, predvidenih za proizvodnjo v tvomicah vojno-tehničnega zavoda; to posojilo pa mora vrniti glavni državni blagajni konec tega proračunskega leta.
§ 50.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih radi razvoja in zavarovanja zračnega prometa.
S to uredbo se ne smejo povečati osebni in materialni razhodki, odobreni s proračunom. Razen tega se s to uredbo ne smejo spreminjati določbe zakona o uradnikih;
2. da sme kljub določbam zakona o državnem računovodstvu po odobritvi ministrskega sveta skleniti novo pogodbo z družbo za zračni promet d. d. »Aeroput« z rokom trajanja do 10 let, dosedanjo pa razdreti.
Razhodki, odobreni v proračunu za leto 1938./39., se s to pogodbo ne sinejo povečati;
3. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se uravna položaj državne tvornice avionov v Kraljevu in postavijo na indu-strijsko-komercialno osnovo obstoječe delavnice za izdelovanje avionov pri zrakoplovno-tehničnem zavodu v Kraljevu.
S to uredbo se predpišejo ustroj, uprava in poslovanje te državne tvornice avionov.
§ BI.
1. Ministrstvo za vojsko in mornarico mora oddati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za gozdove in rudnike, ministrstva za pravosodje in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč, za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založišč in skladišč nepredelanega tobaka neoporečno orožje, orožno opremo in strelivo.
2. Ministrstvo za vojsko in mornarico trpi, ne da bi smelo zahtevati povračilo, vse izdatke v sanitetni, veterinami in artilerijski stroki za orožništvo in ga opremlja n svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh strokah.
3. Pri izvajanju vojaških del in nastanjevanju v obmejnih pasovih državnega ozemlja do 20 km od državne meje veljala glede razlastitve zemljišč in poslopij člena
4.	in 37. zakona o razlaščevanju (ekspropriaciji) nepremičnin za potrebe železniške gradnje z dne 15. januarja
1880.,	z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami, ne glede na to, v katerem pravnem območju države se delo izvaja.
Vendar spada v tem primeru poleg določenih članov v komisijo za začasno cenitev razlaščenih zemljišč in poslopij tudi vojaška oseba, ki jo odredi minister za vojsko in mornarico.
Isti predpisi veljajo tudi za vse potrebe vojaškega zrakoplovstva na vsem državnem ozemlju, le da izdaja odločbe o razlastitvi minister za vojsko in mornarico.
Te razlastitve se vrše samo v mejah vnaprej odobrenih proračunskih kreditov.
4. Dela, ki jih izvaja ministrstvo za vojsko in mornarico v lastni režiji za državno obrambo, se ne morejo šteti za obrt (podjetje) po zakonu o obrtih, ker ne spolnjujejo pogojev iz odstavka 1. S 1* tega zakona. Potemtakem se niti določbe tega zakona o pomožnem osebju, ki veljajo po 206. in odstavku 1. § 433. tega zakona samo za pomožno osebje, zaposleno v obrtih (podjetjih) in izrečno navedenih poklicih, zavodih in napravah, ne morejo nanašati na pomožno osebje, zaposleno pri teh delih.
5. Mehanikom-dnevničarjem, kadar se morajo, ker ni podčastnikov in vojakov mehanikov, postaviti za eska-drilske mehanike pri zrakoplovstvu vojske (mornarice), se priznava pravica do mehaničarske doklade po razpredelnici VI. pod 6. »mehaniku na ponovnem roku« zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in doklad za posebne službe pri vojski in mornarici, s pravico do poviškov po tretjem odstavku člena 33. tega zakona.
S temi pooblastitvami se ne smejo prestopiti za te potrebe že odobreni proračunski krediti.
6. Kljub določbi člena 290. zakona o ustroju vojske iu mornarice komandanti armijskih oblasti niso zavezani plačevali najemnino za stanovanja v državnih ali od države za njih nastanitev najetih poslopjih.
Določbe točk 1., 2., 3., 4., 5. in 6. tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom ne spremene ali ne razveljavijo.
7. Kljub členu 2. zakona o dobrovoljcih se sprejemajo prošnje dobrovoljcev glede vprašanja dobrovoljske-ga svojstva še šest mesecev, računši od dne 1. aprila 1938.
8. Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno virmiranje med vsemi partijami, odobrenimi za materialne razhodke proračuna ministrstva Za vojsko in mornarico. Virmane odobruje na predlog ministra za vojsko in mornarico minister za finance,
§ 52.
1. Osebe, odlikovane s črnogorsko zlato svetinjo :Obilica« za hrabrost v vojnah od dne 0. oktobra 1912. do dne 20. januarja 1916., se izenačujejo z odlikovanci Karadordeve zvezde z meči glede vseh pravic in'ugodnosti po zakonu o odlikovancih reda Karadordeve zvezde z meči.
Ne morejo pa imeti pravic in ugodnosti tudi za to zlato svetinjo »Obilica« tisti, ki že imajo pravice in ugodnosti za Karadordevo zvezdo z meči.
2. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da sme ustanoviti spominsko svetinjo za vse liste udeležence vojake in civiliste, ki so se po končani svetovni vojni od premirja dne 11. novembra 1918. pa do demobilizacije dne 5. maja 1920. požrtvovalno udeležiti osvoboditve Prekmurja, Medjimurja, Štajerske in Koroške in zavarovanja Slovenije kakor tudi zatora neredov in vzdrževanja reda v teh krajinah.
Obliko spominske svetinje in ostale nadrobnosti o tem predpiše minister za vojsko in mornarico, stroški zaradi izdelave pa obremenjajo obratno glavnico glavne državne blagajne.
F.	Ministrstvo za gradbe.
§ 53.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na predlog ministra za gradbe tele uredbe z zakonsko močjo:
1. uredbo o državnih in banovinskih cestnih skladih za oskrbovanje cest s sodobnim cestiščem, gradnjo novih državnih cest in dovršitev še ne dovršenih oddelkov dl* žavnih in banovinskih cest;
2. uredbo o melioracijskem skladu za izvedbo hidro-tehničnih del za zboljšanje zemljišč in obrambo od poplav kakor tudi za uravnavo vodnih tokov in preskrbo z vodo.
S temi določbami se določijo tudi dohodki teh skladov.
§ 54.
Minister za gradbe se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. predpisati uredbo z zakonsko močjo o nadzoru iu pobiranju taks in povračil za preglede parnih kotlov iu posod pod pritiskom;
2. predpisati uredbo z zakonsko močjo o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanja električne energije;
3. predpisati uredbo z zakonsko močjo o uporabi in zaščiti javnih cest, s katero se nadomesti sedanja uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne
6.	junija 1929., izdana na podstavi § 26. zakona o državnih cestah.
§ 55.
Minister za gradbe se pooblašča:
1. da sme ustanoviti v okoliših, ki so bili zboljšani z deli, izvedenimi v breme državnih ali samoupravnih kreditov, vodne zadruge za vzdrževanje izvedenih objektov in jim predpisati osnovna pravila;
2. da sme odrediti za izvedbo obrambnih nasipov in uravnavo rek in potokov uporabo ljudskega dela, kadar je izvedba teh del neobhodno potrebna za javno varnost in asanacijo poplavljenih ali nezdravih krajin.
Z uporabo ljudskega dela se razume osebno delo zavezancev in njih namestnikov ali pa plačevanje ustrezne povprečnine dnine navadnega delavca. V teh primerih se uporabljajo predpisi §§ 38. do 47. zakona o n»*
državnih cestah, tako da se sme določiti za ta dela v enem letu uporaba ljudskega dela ali plačilo ustreznih dnin največ za tri enote;
3. da sme za sanacijo finančnega stanja in znižanje režijskih stroškov vodnih zadrug odrediti, da se dve ali več vodnih zadrug v tehničnem in upravnem pogledu združi;
4. da sme podaljšati še za eno leto rok, določen v § 74. zakona o izkoriščanju vodnih sil iz 1. 1931. za vložitev prošenj za podelitev ugodnosti glede primitivnih naprav jakosti do vštetih 15 kosmatih konjskih sil, t. j. s tremi mlinskimi kamni, ob vseh rekah, izvzemši plovne in splavne reke;
5. da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo uredbe, pravilnike in predpise:
a) za instalacije plinskih in kanalizacijskih naprav in vseh vrst osebnih in tovornih dvigal;
b) za instalacije parne, vodne in zračne kurjave in prezračevanja zgradb, katere instalacije opravljajo inštalaterji iz točk 81. in 82. odstavka 1. § 23. zakona o obrtih;
c) za električne instalacije vsake vrste, za normaliziranje in izdelavo elektrotehničnega materiala v zvezi, s § 59. zakona o obrtih in za kontrolo nad izdelavo in uporabo normaliziranega elektrotehničnega materiala s kazenskimi odredbami za prekršitve, ki nasprotujejo izdanim predpisom;
6. da sme z uredbo z zakonsko močjo za prekršitve predpisov uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih poleg postopka, določenega v § 37. te uredbe, pooblastiti legitimirane cestne nadzornike in cestarje, da smejo z mesta izvesti postopek in izreči in takoj izterjati denarne kazni.
Višina tako izrečene kazni sme znašati največ 20'— »dinarjev brez plačila takse, predpisane z zakonom o taksah. Kazni se izrekajo in iztenjujejo v korist državne blagajne ha posebno predpisane bloke-priznanice. Obliko in postopek uredi ista uredba.
Ta pooblastitev se nanaša na vse državne in nedržavne ceste;
7. da izdela del dosedanje državne ceste od Rumen-ke do Pašičeva v novosadskem srezu iz kreditov, ki so mu na razpolago; po izvršitvi tega posla se pretvori dosedanja državna cesta Novi Sad—Crno brdo v banovinsko cesto I. reda in se izroči donavski banovini v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje;
8. da sme odobriti kljub zakonu o samoupravnih cestah in pravilniku o uporabi ljudskega dela za upravna območja mest Beograda, Zemuna in Pančeva mestnemu poglavarstvu v Beogradu potrošek 60°/o ubrane odkupnine za osebno delo pri občinskih cestah za gradnjo in popravila mestnih ulic v Beogradu;
9. da predpiše v soglasnosti z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredi način uporabljanja dohodkov od taks, pobranih za preskušanje materiala, ki ga opravlja zavod za preskušanje gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe. Ti dohodki se uporabljajo samo za obnovo naprav tega zavoda.
§ 56.
1.	Minister za gradbe se pooblašča, da sme skleniti posojilo 6,000.000'— dinarjev pri Državni hipotekarni banki za že izvedena, pa tudi za zaključna dela pri novi zgradbi narodne skupščine in za nakup oprave; dospela anuiteta za proračunsko leto 1938./39. se izplača iz poso-
jila samega. Za izplačilo nadaljnje anuitete se postavi vsako leto potrebni kredit v državni proračun.
2.	Minister za finance se pooblašča, da da iz obratne glavnice državne blagajne ministru za gradbe na raz- . polago vsoto 1,000.000'— dinarjev za izvajanje začetnih del pri gradnji črpalne postaje in odvodnega bazena v^ vasi Dubočcu sreza Slavonski brod.
§ 57.
1 Del dosedanje državne ceste Mitroviča—Kuzmin— Šid—Vukovar—Osijek—Našice—Požega—Kamensko-Pa-krac—Banova Jaruga se vzdržuje iz kredita za vzdrževanje državnih cest, dokler se ne zgradi cesta Sremska Mitroviča—Slavonski Brod; nato se pretvori v banovinsko cesto I. reda in preda donavski in savski banovini v. nadaljnje upravljanje in vzdrževanje.
Dokler se ne zgradi cesta Slavonski Brod—Nova Gradiška—Banova Jaruga, vzdržuje sedanjo cesto savska banovina po določbah zakona o nedržavnih cestah.
2. Banovinska cesta I. reda (št. 30) — Razbojna (zveza z državno cesto št. 54) — Jankova Klisura—Kur-šumiija (zveza z državno cesto št. 14) se proglaša za državno cesto št. 56.
3. Ukinja se predpis točke 4. § 58. finančnega zakona za leto 1937./38. o oprostitvi od plačila izrednega cestnega prispevka in veljajo poslej oprostitve od cestnega prispevka samo za tiste primere, ki jih predvideva čl. 5. uredbe o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje javnih cest M. g. št. 35.000, natisnjene v »Službenih novi-nah« št. 232 z dne 13. oktobra 1937.
4. Členu 12. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. se pred dopolnitvami po zakonu z dne 5. decembra 1931* dodajejo novi odstavki, ki se glasijo:
»Poleg cest s sodobnim cestiščem kakor tudi poleg novo zgrajenih šosiranih cest morajo lastniki posestev, če hočejo zgraditi prehode na svoja posestva, graditi te prehode po tipih, odobrenih od ministrstva za gradbe.
Za čistočo sodobnih cestišč na cestah skozi naseljene kraje morajo skrbeti lastniki posameznih posestev vzdolž ceste, in sicer vsak po vsej širini svojega posestva, do osi cestišča.
To čiščenje sme opravljati dotična občina po svojih pometačih, vendar se mora opraviti vsaj enkrat na teden.
Opustitev izvrševanja teh določb se kaznuje po členih 36. in 37. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.«
5. § 34. zakona o nedržavnih cestah** se dopolnjuje takole:
»Če se glasijo koncesije ali pogodbe na nedoločen rok iz katerega koli razloga (koncesije, privilegiji in temu pod.), prenehajo take koncesije veljati in se smejo mitnine (mostnine) pobirati samo toliko časa, dokler se ne odplačajo morebitna posojila, Sklenjena za postavitev objekta, za katerega se mitnina (mostnina) pobira. Mit-nina (mostnina) nikakor ne sme biti vir posebnega dohodka ali zaslužka. Izvrševanje teh določb nadzira ban, v spornih primerih pa izda dokončno odločbo o višini mitnine (mostnine) minister za gradbe.
Če so ti objekti tuja last, mora lastnik ceste (država, banovina, sreski cestni odbor, občina) takoj prevzeti ob-
* »Uradni list« št. 273/64 (popr. št. 247/49) iz leta
1929./30. in »Službeni list« št. 616/81 iz 1. 1931.
** »Uradni list« št. 246/60 iz 1. 1929. Prim. § 54. fin. zakona 1931./32. »Službeni list« št. 150/29 iz 1. 1931.
jekt v svojo last brez kakršne koli odškodnine obenem z vsemi obveznostmi, ki izvirajo iz postavitve in vzdrževanja tega objekta; če obstoji mostninski sklad, se iz njega predvsem poravnajo obveznosti, ki izvirajo iz posojil za postavitev mosta, dalje stroški, da se spravi most v brezhibno stanje, ostanek pa, če bi ga bilo kaj, ostane dosedanjemu lastniku na prosto razpolago.
Kljub prvemu odstavku tega paragrafa sme dovoliti ministrski svet banovini, sreskemu cestnemu odboru ali občini, da postavi na svoji cesti namesto obstoječega bro-da most s pravico pobiranja mostnine, ki pa nikakor ne sme biti vir dohodka in tudi ne sme biti večja od dosedanje brodnine, pa se sme pobirati samo do amortizacije stroškov za gradnjo mostu. Pri določitvi višine mostnine je gledati na gospodarsko moč koncesionarja v zgoraj navedenih mejah. Višino mostnine odobruje minister za gradbe in nadzira opravljanje obveznosti, ki izvirajo iz dane koncesije.«
6. Dovoljuje se razlastitev zasebnih nepremičnin oz. odobritev služnostne pravice v breme zasebnih ne-
, premičnin radi postavitve in vzdrževanja elektrovodov s pripadajočimi pripravami dovodnih in transformatorskih naprav v korist države, samoupravnih in zasebnih občekoristnih električnih podjetij, če to odobri pristojno oblastvo.
Glede izvedbe razlastitve in določitve odškodnine, ki jo mora plačati električno podjetje, se uporabljajo določbe veljavnih zakonov o razlaščanju, ki so v raznih pravnih območjih države v veljavi; izvedba del po pravnomočnosti razlastitvenega odloka se pa ne sme ovirati, brž ko je položen pri pristojnem sodišču znesek odškodnine, določene z odločbo po prvem odstavku te določbe.
7. Namesto inženirjev in tehnikov, vzetih iz resora ministrstva za gradbe za potrebe v sekcijah za izvrševanje velikih javnih del po uredbi ministrskega sveta št. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935. o finansiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma* sme ministrstvo za gradbe začasno postavljati inženirje in tehnike z dnevnicami in jih plačevati iz kredita, odobrenega za ta dela.
8. Med proračunskim letom 1938./39. se ne smejo ustanavljati novi tehnični razdelki.
G.	Ministrstvo za promet.
• § 58.
Minister za promet se pooblašča:
1. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustroju ministrstva za promet, področne prometne službe in državnih prometnih podjetij. S to uredbo se ne smejo povečati osebni razhodki, odobreni s proračunom, niti spreminjati določbe zakona o uradnikih in zakona o prometnem osebju;
2. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o državnem brodarskem osebju in razvrsti po njej vse osebje Rečne plovitve kraljevine Jugoslavije;
3. da izda uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o pristaniških kapetanijah. S to uredbo se ne smejo povečati osebni razhodki niti spreminjati določbe zakona o uradnikih in zakona o državnem prometnem osebju;
4.	da sme izdati uredbo z zakonsko močjo, ki naj nadomesti naredbo ministra za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode z dne 30. maja 1922., M. S. št. 16.276/22.
§ 59.
Minister za promet se pooblašča, da sme po odobrilvi ministrskega sveta:
1. urediti pravna in finančna razmerja s predstavniki zasebnih družb lokalnih (vicinalnih) železnic in ustanovitvi s kupnoprodajnimi pogodbami čisto odkupno ceno. Družbe so oproščene pogodbene takse in vseh ostalih državnih in samoupravnih taks, davkov in doklad katere koli vrste glede prejemkov, ustanovljenih s temi kupnoprodajnimi pogodbami;
2. izdati uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o železnicah javnega prometa;
3. predpisati uredbo z zakonsko močjo o pomorskem ijavnem dobru;
4. za zboljšanje naših rečnih pristanišč predpisati' uredbo z zakonsko močjo za gradnjo in ureditev teh pristanišč in o ustanovitvi posebnega sklada v ta namen iz tehle dohodkov:
a)	iz dohodkov od pristaniščnih taks iz naslova obalnine in kazukarine, ki jo določi minister za promet v smislu pooblastitve pod VIII. tar. post. 303. zakona o taksah;
h) iz čistega dohodka od eksploatacije urejenih pristanišč;
c)	iz obresti na sredstva sklada.
§ 60.
Minister za promet se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance in ministrom za pošto, telegraf in telefon po odobritvi ministrskega sveta skleniti nove pogodbe s paroplovnimi družbami za ustroj in opravljanje rednega obalnega prometa kakor tudi za ustroj in opravljanje interbalkanske proge.
§ 61.
Minister za promet se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. sklepati v zvezi z uredbo o trasiraniju in gradnji novih železniških prog in o načinu njih finansiranja št. 11.690 z dne 10. julija 1936. posojila in pogodbe za gradnjo na kredit v znesku do din 500,000.000-—; krediti za izplačilo anuitet in del se postavljajo redno v proračun za gradnjo novih železnic;
2. da sme skleniti radi obnove investicijskih objektov in voznega parka državnih železnic posojilo ali izvršiti nabave in dela na kredit v znesku do 400,000.000 dinarjev; kredite za izplačilo anuitet in bonov je zagotoviti s tem, da se postavijo v proračun uprave državnih železnic;
3. da sme sporazumno z ministrom za finance v zvezi z uredbo o trasiranju in gradnji železniških prog in o njih finansiranju iz meseca julija 1936., točko g) člena 4., odobriti na račun prihrankov po vseh partijah proračunskih razhodkov oddelka za gradnjo železnic za proračunsko leto 1937./38.. izdatke, osebne in materialne, za delovno moč, nabave in državni nadzor pri gradnji ozkotirne proge Štip—Strumica do skupne vsote 9,000.000 dinarjev.
§ 62.
Minister za promet se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta sklepati pogodtie o prodaji voznih listin'doma in na tujem s podjetji, ki se bavijo s tako prodajo in s propagando turizma;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta spremeniti in dopolniti uredbo o trasi ran ju in gradnji novih železniških prog št. 11.690 z dne 10. julija 1936. radi umnejše gradnje in eksploatacije z gorenjo uredbo predvidenih prog;
3. da sme kljub členu 118. gradbenega zakona podaljšali prepoved novih gradenj na zemljišču, pridržanem v gradbenem okolišu mesta Beograda z odločbo ministra za promet G, št. 2706/37; ta prepoved obsega tudi tisti del zemljišča, ki se razlasti za potrebe gradnje železniških naprav po detajlnem projektu za rekonstrukcijo beograjskega železniškega vozla.
Za delno izplačilo lega zemljišča kakor tudi zemljišča, ki je upoštevno za izvršitev gorenje odločbe, in za delno • izplačilo odškodnine za razlastitev zgradb, postavljenih na teh zemljiščih, sme porabiti minister za promet v proračunskem letu 1938./39. iz prebitka železniških dohodkov vsoto 15,000.000’— dinarjev.
Iz kredita, odobrenega v prednjem odstavku, sme •minister za promet izplačati »Dunavskemu kolu jahačev Knez Mihajlo« v Beogradu vsoto 5,000.000‘— dinarjev kot odškodnino za razlastitev dirkališča pri Carevi Cupriiji in preložitev vseh naprav, ki so na dirkališču;
4. da sme kljub § 1. zakona o posebni pooblastitvi ministra za promet za nabavljanje lesenih pragov in členu 95.c zakona o državnem računovodstvu objavljati licitacije in sklepati pogodbe po predhodni soglasnosti ministra za finance in odobritvi ministrskega sveta o nabavi pragov, mostnega in posebnega stavbenega lesa kakor tudi za antiseptika za njih prepajanje na račun naslednjega proračunskega leta do zneska 60,000.000.— dinarjev; dolžan pa je zagotoviti ustrezno vsoto v proračunu za naslednje proračunsko leto;
5. da sme objavljati kljub § 95.c zakona o državnem računovodstvu licitacije in sklepati pogodbe po predhodni odobritvi ministra za finance in ministrskega sveta za nabavo kreozota, cinkovega klorida in drugega materiala za prepajanje pragov in stavbenega lesa na račun naslednjega proračunskega leta v znesku 10,000.000’— dinarjev, zagotoviti pa mora ustrezni kredit v proračunu za naslednje proračunsko leto;
0.	da sme kljub členu 85, zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati pogodbe z lastniki kamnolomov na dobo, daljšo od enega leta; finančni efekt tega posla pa ne sme presegati vsoto
3,000.000'— dinarjev;
7.	da sme kljub predpisom člena 85, zakona o državnem računovodstvu sklepati |>ogodbe o povlaščeni reekspediciji na rok, daljši od enega leta;
H.	da sme kljub predpisom člena 85, zakona o državnem računovodstvu sklepati pogodbe z železniškimi prevozniki o dostavljanju blaga na dom (§ 78, železnlško-prometne uredbe) na rok, daljši od enega leta;
9.	da sme kljub predpisom člena 15. zakona o železniški imovini in člena 85. zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati enakoglasne pogodbe o eksploataciji Industrijskih tirov zasebne lasti na rok, daljši od enega oziroma treh let, na podstavi pravilnika o gradnji in eksploataciji industrijskih tirov in prog v kraljevini Jugoslaviji;
10.	da sme kljub predpisom Člena 15. zakona o železniški imovini in člena 85. zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati f>o.;odbe o oddajanju v zakup za rok, daljši od enega oziroma treh let, glede posameznih industrijskih tirov in prog državnih železnic po (predpisanih) enakoglasnih normah;
Tl. da sme izdati uredbo o načinu računanja razdalj virtualne dolžine na progah z višjim vzponom kot IZ% kakor tudi na daljših mostovih in tunelih;
12. da sme izdati uredbo o načinu razglašanja železniških tarif za potniški in blagovni promet in njihovih sprememb;
13. da izda glede na novi zakon o mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah in mednarodni konvenciji o prevozu potnikov in prtljage na železnicah
z dne 2. oktobra 1937., »Službene novine« št. 235/LXX, novo uredbo z zakonsko močjo o prevozu potnikov, prtljage in blaga, ki naj nadomesti sedanjo železniško-prometno uredbo iz 1. 1925.;
14. da sme nalično po določbi člena 8. zakona o vračanju, pobiranju in stornlranju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah dovoljevati storniranjc kontrolnih pripomb iz dobe od 1. 1918. do dne 1. avgusta
1929.,	kolikor »e ugotovi, da so se kontrolne pripombe nepravilno izdale ali se ob vplačilu pogrcšno vknjižile ali se izdale prepozno in se niso dale Izterjati ne od strank ne od računodajnikov, ali pa se ne more dokazali materialna odgovornost obremenjenih oseb, ker so se zgubile prevozne in ostale listine;
15. da sme dovoljevati storniranje zneskov, za katere so se izdale začasne priznanice od kontrole dohodkov generalne direkcije državnih Železnic ob ugotavljanju postajnih saldov 1. 1928. v območju beograjske in subo-tiške direkcije, v breme računa postajnih neobračunanih dohodkov; o njih je pa voditi še dalje posebno evidenco in se morda ubrane vsote vnesejo v državno blagajno;
16. da sme odobriti direkciji rečne plovitve:
a) da sme vršiti povračila preveč plačane voznine in drugih taks zaradi pogreŠno uporabljene tarife in predpisov kakor tudi povračila voznin na podstavi danih refakcij, kolikor niso zastarale, iz tekočih dohodkov iste vrste ne glede na to, v katerem računskem letu je bil vplačan dohodek, ki se vrača;
b) da sme stornirati kontrolne pripombe, kolikor se ugotovi, da so se kontrolne pripombe nepravilno izdale ali se izdale prepozno in se niso mogle izterjati ali se ne more dokazati materialna odgovornost obremenjenih oseb, ker so se zgubile prevozne in ostale listine, v breme tekočih dohodkov Iste vrste. Tako je ravnati tudi z vsemi primeri iz prejšnjih let, kolikor niso bili doslej izterjani.
Odločbe po prednjem izdajajo pristojni uakazovalci. To velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali nc razveljavi;
17. da sme postavljati za računodajnlke po členu 62. zakona o državnem računovodstvu tudi regulirane zva-ničnike in služitelje po zakonu o državnem prometnem osebju kakor tudi regulirano osebje III. skupine po pravilniku o uslužbencih rečne plovitve, kolikor določa ustroj železniške in brodarske prometne službe po veljavnih predpisih uporabo teh organov na mestih, s katerimi je združena tudi dolžnost, sprejemati, hraniti ali izdajati državni denar ali matcgials
18. da sme prodati sporazumno z ministrom za finance vse posestvo direkcije državnih železnic v Beogradu, ki sestavlja blok med ulico kralja Petra, Gra-čaniško, Ivan-Begovo in Cubrino ulico, z vsemi stoječimi poslopji vred mimo določb zakona o državnem računovodstvu in zakona o železniški imovini.
Od prodaje dobljeni denar je dati Državni hipotekarni banki na tekoči račun generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
S tem denarjem se smejo kupiti poslopja in zemljišče in na tem zidati zgradbe za eno ali dve oblastni direkciji v Beogradu;
19. da sme kljub predpisom člena 10. zakona o železniški imovini in člena 82. zakona o državnem računovodstvu prodati tiste proge brez javnega prometa s pripadajočim zemljiščem in vsemi objekti in materialom vred, ki niso donosne, so brez komercialne vrednosti za državne železnice in služijo žgolj le enemu interesentu ali majhni skupini interesentov; te proge sme prodati tudi brez javne dražbe po predhodni komisijski ocenitvi stvarne vrednosti;
20. da sme nabaviti za potrebe podmorskih del, ki jih izvršuje direkcija pomorskega prometa v Splitu, do
20.000	hektolitrov santorinske zemlje brez plačila uvoznih carinskih davščin;
21. da s pravilnikom predpiše način in pogoje za dajanje posojil iz stavbenega sklada osebju državnih železnic in zadrugam državnih uslužbencev za priskrbo stanovanj, da si zidajo stanovanjske hiše;
22. da opravi revizijo razvrstitve luških čuvajev, poveljnikov državnih plovnih objektov, luških višjih pilotov, luških pilotov, ribarskih čuvajev, nadzornikov pomorske razsvetljave, upravnikov semafornih postaj, upravnikov svetilnikov, svetilničarjev, potapljavcev, gradbenih nadzornikov, vodij palube, ladij in bagrov, administrativnih skladiščnih zvaničnikov, kurjačev, po-služevalcev parnih ladijskih strojev, ladijskih motorjev, šoferjev, dezinfektorjev, čuvajev mostov in nasipov plovnih rek po predpisih členov 199. in 200., II. odstavka, točke 3., 201., 203., 204., 206., 208., 211. in po ostalih predpisih zakona o državnem prometnem osebju z dne
28.	oktobra 1923. in členov 1., 4., 6., 7. in 9. uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi uslužbencev državnih prometnih naprav z dne 31. decembra 1923., ne da bi upošteval pri tem določbo točke d) člena 8. omenjenega zakona glede inteligenčnega izpita.
Zvanje ribarskega čuvaja je enako zvanju luškega pilota, zvanje čuvaja nasipov plovnih rek pa zvanju čuvajev mostov.
Pomorska kvalifikacija upravnika male obalne plo-vitve z dovolitvijo za poveljevanje parnikov do 100 b. t. n. in strojnika tretjega razreda ustreza izobrazbi III. uradniške kategorije po točki 2. člena 7. uredbe, izobrazba upravnika male obalne plovitve, vodje palube, krmarja, kurjača, potapljavca in šoferja pa ustreza šolski izobrazbi za zvaničnika I. kategorije po točki 3. člena 7. uredbe.
Luški Čuvaji, upravniki luških zastopništev, luški višji piloti, poveljniki državnih plovnih objektov, gradbeni nadzorniki, nadzorniki pomorske razsvetljave, strojniki in upravniki semafornih postaj s strokovnimi izpiti in z 10 leti dejanske prometne službe spadajo v III. uradniško kategorijo ne glede na šolsko izobrazbo.
Luški piloti, upravniki svetilnikov, svetilničarji, ri-barski čuvaji, potapljavci, vodje palube, ladje in bagra, kurjači in šoferji motornih ladij s strokovnimi izpiti in
z 10 leti dejanske prometne službe spadajo v I. zvanič-niško kategorijo ne glede na šolsko izobrazbo.
Ta revizija razvrstitve ima za posledico redno napredovanje razvrščenih uslužbencev v višjo skupino po dovršitvi predpisanih let in spolnitvi ostalih pogojev po zakonu o državnem prometnem osebju iz 1. 1923. kakor tudi njih, ponovno razporeditev in napredovanje po zakonu z dne 22. junija 1931.
Prejemki po tej novi razvrstitvi stopijo v veljavo z dnem 1. aprila 1938.
§ 63.
1. Določba točke 3. § 69. finančnega zakona za leto 1936./37. se razširja tudi na ladje izpod 5000 neto registrskih ton kakor tudi na vse ladje svobodne plovbe.
2. Za § 13. zakona o državnem prometnem osebju* se dodaje nova določba, ki se glasi:
>§ 13. a
Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijami, ki se sestavijo po strokah za vsako leto vnaprej.
V izpitnih pravilih, ki jih predpiše minister za promet, če bi ne bilo to s posebnim zakonom že predpisano, se določijo izpitni program, roki za pridobitev pravice, opravljati izpit, postopek, kraj kakor tudi sestava in čas poslovanja izpraševalnih komisij.
Strokovni izpit se sme v isti stroki dvakrat ponavljati, toda presledek med izpiti mora znašati najmanj tri mesece. Dnevničar, ki tudi v tretje ne opravi strokovnega izpita, se mora odpustiti iz dotične stroke.«
3. V členu 1. uredbe o gradnji in ureditvi beograjskega pristanišča in o pospeševanju rečnega brodarstva, odobrene s § 112. finančnega zakona za leto 1936./1937., se dodaje v drugem odstavku za točko 4. nova točka: >5. iz obresti za glavnico sklada in iz obresti po tekočih računih pri Državni hipotekarni banki, na katere se nalaga denar iz sredstev sklada kakor tudi denar od posojil in dotacij, dovoljenih za gradnjo in ureditev beograjskega pristanišča.«
4. Podaljšuje se veljavnost določbe člena 4. uredbe o gradnji, ureditvi in popravilih luk in pristanišč ob morju z dne 24. marca 1937. za proračunsko leto 1938./39.
5. Clen 13. zakona o razlaščanju nepremičnin (eks-propriaciji) za potrebe gradnje železnic iz 1. 1880., ki se glasi: »Cenilcev mora biti najmanj pet. Dva izbere za vsako okrožje minister za notranje posle izmed višjih državnih uradnikov«, se spreminja in se glasi takole: »Cenilcev mora biti najmanj pet. Dva izbere za vsako progo minister za promet izmed državnih aktivnih ali upokojenih uradnikov ...«.
6. Določbe člena 4. zakona o razlaščanju nepremičnin za potrebe gradnje železnic z dne 15. januarja 1880., s spremembami in dopolnitvami z dne 12. junija 1909., prenehajo veljati zn gradbeni okoliš mesta glede brezplačnega razlaščanja občinskih zemljišč in se mora marveč za občinska zemljišča v gradbenem okolišu mesta Beograda poslej plačevati odškodnina, kakor za zasebna zemljišča.
Zemljišča v sedanjem gradbenem okolišu Beograda, ki jih je odvzela država občini brezplačno po členu 4. spredaj pavedenega zakona o razlaščanju za gradnjo železnic, se morajo vrniti občini v last, če in kolikor niso bila doslej uporabljena za gradnjo železnic.
§ 64.
Minister za promet se pooblašča, da sme po členu 14. zakona o železniški imovini ob sklepanju računov za leto 1937./38. dotirati sklad za obnovo stalne glavnice državnih železnic s presežkom ostvarjenih dohodkov nad razhodki uprave državnih železnic za leto 1937./38., ko poprej iz tega presežka pokrije: razhodko ministrstva samega, presežke razhodkov za upravo pomorstva in rečnega prometa in direkcije pomorskega prometa kakor tudi redne razhodke oddelka za gradnjo novih železnic, ko nadalje poravna iz tega presežka svoje obveznosti proti ministrstvu za finance po § 10. Finančnega zakona za leto 1937./38. in izroči še znesek 100,000.000'— dinarjev glavni državni blagajni za kritje splošnih državnih potreb.
H.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
§ 65.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta izvršili na kredit nabavo in polaganje telefonskega kabla v smeri Beograd—Zagreb—Maribor—avstrijska meja;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta skleniti v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva z družbami Radio A. D. Beograd, Radio D. D. Zagreb in Radio Ljubljana d. z o. z. v Ljubljani, za vsako družbo posebej, pogodbe o gradnji in eksploataciji novih radijskih oddajnih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani v dosedanjih pogodbenih okrožjih radijskih družb v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in z relejskimi postajami v Skoplju, Sarajevu, Splitu in Mariboru;
3. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi bolniškega sklada za osebje ministrstva za pošto, telegraf in telefon. Za izvrševanje te uredbe izda minister za pošto, telegraf in telefon potrebne pravilnike in pripravi vse, da stopi uredba dne 1. aprila 1939. v veljavo;
4. da sme opravljati v tem proračunskem letu na račun dohodkov, ostvarjenih s poštno-telegrafsko-telefon-sko službo, izplačila odškodnine za zgubljene in uničene poštne pošiljke vseli vrst kakor tudi za pokritje manj-kov, nastalih pri ravnanju z njimi, in za pokritje blagajniških primanjkljajev, prevzetih v breme države, kolikor ne bi dotična partija v proračunu razhodkov za poštno-telegrafsko-telefonsko službo zadoščala; prav tako tudi, da sme vse tiste zneske, ki so prijavljeni kot prebitki v blagajnah in se vodijo kol taki v knjigah, a se njih povračilo ne opravi v zakonitem roku, porabiti s pritrditvijo ministra za finance za pokritje zgoraj omenjenih odškodnin in manjkov;
5. da sme odslej iz sredstev, ki jih dobiva od državnih uradov, samoupravnih teles in diugih naprav ali od posameznikov za gradnjo njih telegrafsko-telefonskih naprav in naročniških telefonskih naprav v širšem krajevnem okolišu in za njih vzdrževanje, nabavljali material, potreben za ta dela, in vršiti vse potrebne izdatke za postavitev in vzdrževanje teh naprav.
Denar, dobljen na ta način, kakor tudi material, ki se odtod nabavi, se vknjižujeta posebej, nabave in izplačila pa se vrše po veljavnih predpisih;
6. da sme dajati v predelavo staro izknjiženo in nerabno bronasto in bakreno žico kakor tudi bakrene elektrode in druge bakrene odpadke v zameno za novo bronasto žico;
7. da sme dati stari izknjiženi in nerabni železni telegrafski in telefonski material predelovati v nov telegrafski in telefonski material;
8. da sme pri Poštni hranilnici v Beogradu skleniti posojilo v znesku 3,500.000'— dinarjev za dovršitev državne kratkovalovne radijske oddajne postaje v Beogradu in njeno usposobitev za delo, za dovršitev in postavitev potrebnih zgradb, za napravo ograje, ureditev sveta in za vzdrževanje in pogon postaje do vštetega dne 31. marca 1939.
Odplačila tega posojila z obrestmi vred se postavljajo do končnega poplačila redno v proračun razhodkov ministrstva za pošto, telegraf in telefon, začenši z dnem
1.	aprila 1939.
Za vzdrževanje te postaje in za poslovanje v njej se predpiše poseben pravilnik, ki ga izda minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance po odobritvi predsednika ministrskega sveta;
9. da sme opraviti vse priprave in odrediti ukrepe za ustanovitev direkcije pošte, telegrafa in telefona za vrbasko banovino v Banjaluki, no da bi' obremenjeval proračun državnih razhodkov za to proračunsko leto.
§ 66.
V členu 2. uredbe o oprostitvi od poštnih laks z dne
13.	junija 1932.* se za točko 12. dodaje pod oddelkom »L.-Ostale ustanove« nova točka 13., ki se glasi:
»Društvo p. t. t. uradnikov, društvo p. t. t. zvanični-kov in služiteljev in društvo državnih pogodbenih poštarjev se opraščajo plačila poštnih taks za navadna pisma, dopisnice, tiskovine in čekovna vplačila v vzajemnem razmerju s svojimi njim podrejenimi banovinskimi sekcijami edinole v društvenih poslih. Prav tako se opraščajo ta društva plačila poštnih taks za navadna pisma, dopisnice, tiskovine in čekovna vplačila banovinske sekcije teh društev v vzajemnem razmerju s svojimi njim podrejenimi pododbori in poverjeništvi edinole v društvenih poslih.«
1.	Ministrstvo za kmetijstvo.
§ 67.
Minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme postavljati sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo radi zboljšanja kakovosti in lažjega izvoza deželnih pridelkov kakor tudi radi olajšave kreditiranja na podstavi lombarda deželnih pridelkov v izvoznih središčih silose in elevalorje, in sicer na podstavi posojila ali jamstva za posojilo do največ 60,000.000'— dinarjev z odplačilnimi roki do največ 10 let. Pogoje posojila ali jamstva za posojilo odobri ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance. Ustroj poslovanja teh naprav se predpiše z uredbo na predlog ministra za trgovino in industrijo in sporazumno z ministrom za kmetijstvo.
§ 68.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na sporazumni predlog ministra za kmetijstvo in ministra za finance poveriti obstoječim gospodarskim ali denarnim ustanovam prodajo in nakup nepremičnin ali pa v ta namen ustanoviti posebne nove ustanove.
To ustanovo so oproščene plačevanja državnih in samoupravnih prenosnih taks i/. tar. post. 12. taksne tarifo za nepremičnine, ki jih kupijo na javni dražbi v pasu, širokem 50 kilometrov ob državni meji ali morski obali, če prodajo te nepremičnine kmetom v dveh letih.
§ 69.
Minister ža finance se pooblašča, da sme izplačati na predlog ministra za kmetijstvo po razporedbi ministrstva za gradbe Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu vsoto
5,600.000	dinarjev kot neporavnani zaostanek vodnih prispevkov do konca 1. 1937. za zemljišča, privzeta v agrarno reformo. Poplavne prispevke, pobrane v 1. 1938. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in razhodkih v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925. od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v okolišu tiste vodne zadruge, ki je članica Zveze vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu do skupne vsote njili terjatev, presežek pa vlagajo v državno blagajno kot povračilo izplačanih akontacij omenjeni zvezi.
Pobiranje in nadzor nad pobiranjem vodnih prispevkov kakor tudi vseh ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki (»obirajo in nadzirajo pobiranje davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim dodeljena zemljišča j v poplavnem okolišu listih vodnih zadrug, ki niso članice Zveze vodnih zadrug v Novem Sadu, morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, ubrani od lastnikov zemljišč dotičnega poplavnega okoliša po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotah, izplačanih Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu, mora donavska finančna direkcija v Novem Sadu zbirati podatke od davčnih uprav in predložiti o tem ministrstvu za kmetijstvo vsake tri mesece poročilo.
§ 70.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1. da sme nabaviti po odobritvi ministrskega sveta za uspešnejšo povzdigo narodne konjereje nove objekte radi premestitve nepripravnih kobilarn v druge primernejše kraje, in sicer za okrepitev poslovanja obstoječih kobilarn ter za postavitev in ustanovitev velikih žrebčar-skih postaj in žrebišč, da sme porabiti v proračunu za leto 1938./39. določene kredite za kobilarne ob teh novih objektih kobilarn, žrebčarskih postaj in žrebišč in uporabljati za izvedbo teh poslov sredstva državnega kmetijskega sklada po part. 910, poz. 14, in part. 913, poz. 5, proračuna za leto 1938./39.;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o pospeševanju narodne konjereje.
§ 71.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1. da sme ustanoviti ovčarsko selekcijsko postajo v Gospiču in predpisati pravilnik za njeno poslovanje in ustroj;
2. da sme sporazumno z ministrom za finance določiti in predpisati višino taks, ki jih pobira preskuše-
vališče za volno od zasebnikov in podjetij za preskušanje in kondicioniranje volne nalično s taksami, ki jih pobirajo obstoječe kmetijske ogledne in kontrolne postaje za opravljanje podobnih poslov. Dohodki od teh taks se stekajo v sklad za pospeševanje ovčarstva. Iz tega sklada se ne smejo opravljati izdatki za osebne razhodke;
3. da zamenja radi zaokrožitve državnega posestva »Tešič« posamezne parcele z okolnimi posestvi posameznih zasebnikov, postavi na tako zaokroženem posestvu kmetijsko napravo v smislu volila pok. Tešiča in predpiše pravilnik o upravljanju in okoriščanju »ustanove Akscntija Tešiča za kmetijstvo«;
4. da sme sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi zavoda za preskušanje kmetijskega orodja in strojev in o kontroli tega orodja in strojev, ki se dajo v promet v državi. S to uredbo se ne sme odrediti uporaba kredita za kakršne koli osebne razhodke niti povečati sedanji materialni razhodki;
5. da sme v mejah razpoložljivih kreditov znižati cene najvažnejšega kmetijskega orodja na način, ki ga določi sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo po odobritvi ministrskega sveta. V ta namen se smejo uporabiti krediti, določeni v proračunu za nakup kmetijskega orodja in strojev, kakor tudi drugi krediti, predvideni v državnem kmetijskem skladu, kolikor se ne bi zavzeli (angažirali) za namenjene izdatke;
6. da sme sporazumno z ministrom za finance ustanoviti pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Skop-Iju odsek za gojitev riža s sedežem v Kočanu. S to ustanovitvijo se ne smejo povečati sedanji osebni in materialni razhodki;
7. da sine sporazumno z ministrom za finance po izvršeni in odobreni katastrski parcelaciji državnega posestva kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Splitu prodati nove katastrske parcele kot stavbišča zasebnikom, poglavarstvu mesta Splita ali banski upravi in uporabiti dobljene vsote za nakup večjega in pri-kladnejšega zemljišča za poskusno delo te postaje v okolici mesta Splita kakor tudi za gradnjo najpotrebnejših postajnih zgradb.
Od teh prodaj dobljene vsote se stekajo v kmetijski sklad in se morajo po odobritvi ministrskega sveta uporabljati za te namene;
8. da sme po odobritvi ministrskega sveta od neporabljenih prebitkov državnega kmetijskega sklada iz prejšnjih let uporabiti za potrebe državne kobilarno »Petrovo« v savski banovini do 4,300.000’— dinarjev, in sicer za nakup posestva, ’ živega in mrtvega inventarja, potrebnega živeža in semenja, za popravila in preureditev zgradb in za stroške preselitve s prejšnjega posestva na novo; ostanek pa sme porabiti za nakup zemljišč za kmetijske poskusne in kontrolne postaje kakor tudi za zidanje potrebnih zgradb na teh postajah in na srednjih kmetijskih šolah;
9. da sme dati kot odškodnino za zasebna zemljišča, razlaščena za gradnjo državne ceste Beograd—Pančevo, banovinske ceste I. reda Beograd—Opovo in drugih cest v zvezi s parcelacijo pančevaške ceste, za dovršitev železniške proge Beograd—Pančevo in za zboljševalne objekte Donavsko-tamiške vodne zadruge lastnikom teh zemljišč v last zemljišče kolonizacijskega sklada ministrstva za kmetijstvo v okolišu te zadruge, in sicer v obsežnosti površine razlaščenega zemljišča. Kljub predpisu § 36. zakona o zemljiških knjigah se overjajo podpisi
na listinah, potrebnih za zemljiškoknjižni prenos lastnine. tako za razlaščena zemljišča kakor tudi za zemljišča, dana v zameno, pri krajevno pristojnih občinskih upravah ali mestnih poglavarstvih po predpisanem postopku.
Ti pravni posli so oproščeni taks iz tar. št. 17. in
29.	zakona o sodnih taksah; pri zakonitem postopku za razlastitev teh zemljišč in pri zemljiškoknjižnem prenosu pa se ne plačujejo prenosna taksa po tar. št. 42. zakona o sodnih taksah in po tar. post. 17. ali 12. zakona o taksah in tudi ne banovinske takse.
§ 72.
Minister za finance se pooblašča, da sme po soglasnosti z ministrskim svetom povrniti škodo našim državljanom, ki so jo imeli, ko se jim je v Bolgariji odvzela zemlja za tamkajšnjo agrarno reformo.
§ 73.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na sporazumni predlog ministra za kmetijstvo in ministra za finance uredbo z zakonsko močjo, po kateri:
I. se razrešijo odnošaji iz prvega odstavka § 3. zakona o likvjdaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930., ki obstoje na zemljiščih na Neretvanskem polju v metkoviškem srezu, kljub določbi drugega odstavka istega paragrafa tudi tedaj, če traja odnošaj najmanj 20 let od dne uveljavitve tega zakona.
Odškodnina za ta	zemljišča se ne izplačuje	po določbi § 44. naredbe	o izvajanju	zakona o likvidaciji
agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije št. 67.100 z dne 22. novembra 1930., marveč jo plačajo težaki-obdelovalci lastnikom neposredno in v gotovini;
II. kljub določbi	točke a) §	2. in § 12.a	zakona
o	likvidaciji agrarne	reforme na	veleposestvih	z dne
19.	junija 1931., s spremembami in dopolnitvami z dne
5.	decembra 1931. in 24. junija 1933., se smejo s privolitvijo lastnikov odvzeti za agrarno reformo tudi občinski pašniki in ostala neobdelana občinska zemljišča na Neretvanskem polju v metkoviškem srezu, ki ležijo ob reki Neretvi.
Kot agrarni subjekti za ta zemljišča se upoštevajo samo osebe iz drugega odstavka točke a) § 19. tega zakona.
Višina odškodnine za gorenja zemljišča se določa po predpisih spredaj navedenega zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, izplačilo samo pa opravijo interesenti neposredno lastnikom, in sicer v gotovini.
§ 74.
1. Čisti dohodek državno razredne loterije in ostali dohodki, označeni v § 44. zakona o pospeševanju kmetijstva, se morajo vplačevati pri Privilegirani agrarni banki v dobro tekočega računa »Državni kmetijski sklad« in se morajo uporabljati za pokrivanje razhodkov državnega kmetijskega sklada v mejah odobrenega in na šest mesecev odprtega kredita.
2. Na zahtevo agrarnih oblastev vpišejo pristojna zemljiškoknjižna sodišča zemljišča-javno dobro, ki doslej vobče niso bila vpisana v zemljiške knjige, a so določena po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na vele-
posestvih s pravnomočnimi odločbami za agrarne namene, v zemljiške knjige na ime občine, v katere območju tako zemljišče leži, ali pa na ime države, če je to zemljišče sestavina državnega posestva, določenega za razlastitev.
3. Člen 49., poslednji odstavek, uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 28.000/VI z dne 26. septembra 1933.* se spreminja in se glasi:
2Če je pa kupec posestva agrarni subjekt iz § 18. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, ga Privilegirana agrarna banka ne glede na to, ali že ima kaj agrarne zemlje ali ne, na predhodni predlog banske uprave in poročilo zveze agrarnih zadrug (zajed-nic) sprejme glede ostanka vknjiženega dolga zp dolžnika po predpisih te uredbe.«
4. Zemljiški zajednici v Markušici se priznava, da se sme glede svojih dolgov vlastelinstvu Kujen-Belasi iz Nuštra koristiti z roki, določenimi z uredbo o razdolžitvi kmetov.
5. Državni bakteriološki in serološki zavod v Križevcih sme svoje dohodke od prodanih oepiv v tem proračunskem letu uporabiti za obratno glavnico in trošiti na materialne razhodke in potrebno delovno moč za kar moči veliko in ceneno proizvodnjo cepiv in drugih preparatov za zatiranje živalskih kužnih in invazijskih bolezni.
6. Osebje novo ustanovljenih in premeščenih državnih kmetijskih naprav: kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj v Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju, državne sadjarske poskusne postaje v Goraždi, državne poskusne postaje za južne kulture v Topolici pri Baru, državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki, državne kobilarne v Ponovičah pri Litiji, preskuševališča za volno v Topči-deru, velerinarnih zavodov in bodočih državnih novo ustanovljenih kmetijskih naprav, ima iste pravice glede stanovanja, kurjave in razsvetljave, kakor osebje kmetijskih naprav, omenjenih v uredbi o prejemkih v naravi ministrstva za finance št. 68.000/1 z dne 26. septembra 1931. in njenih sprememb št. 200/1 z dne 26. januarja 1935., če imajo zgoraj omenjene naprave stanovanjske prostore.
7. Agronomom, ki so po dovršeni srednji kmetijski šoli do 1. aprila 1938. redno dovršili kmetijsko fakulteto ali visoko kmetijsko šolo v inozemstvu, se priznava visokošolska izobrazba in diploma fakultete ali visoke šole, če profesorski svet domače kmetijske fakultete po predpisih zakona o nostrifikaciji diplom tujih univerz in visokih šol prizna, da daje dotična inozemska fakulteta ali visoka šola izobrazbo, enako izobrazbi domačih kmetijskih fakultet.
J. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 75.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča da izda po odobritvi ministrskega sveta:
1. uredbo z zakonsko močjo, s katero spremeni in dopolni zakon o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih niti osebni razhodki povečati;
2. uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za trgovino in'industrijo. S to uredbo se zakon o uradnikih ne sme spreminjati niti se smejo osebni razhodki povečati;
3. uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi instituta za proučevanje gospodarstva.
Institut za proučevanje gospodarstva ima kot samostojna državna naprava nalogo, da proučuje sistematično v sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi napravami gospodarsko življenje in daje obvestila o stanju gospodarstva in njegovem razvoju;
4. uredbo z zakonsko močjo, s katero se spremeni in dopolni zakon o opojnih drogah z dne 30. novembra 1031. S to uredbo se ne smejo povečati osebni razhodki in tudi ne spreminjati zakon o uradnikih;
5. da sme spremeniti in dopolniti uredbo o pospeševanju turizma. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih niti povečati odobreni proračunski krediti.
§ 76.
Minister za trgovino in industrijo so pooblašča:
1. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke stalnemu osebju na srednjih tehničnih šolah in moških obrtnih šolah, honorarno strokovno učiteljsko osebje; število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih zakonitih prejemkov in kreditov se pa s temi postavitvami ne smejo prestopati.
Te postavitve vrše po pristojnosti za postavljanje minister in bani po predhodnem angažiranju proračunskih mest na podstavi Člena 66. zakona o državnem računovodstvu pri računovodstvenih odsekih ministrstva;
2. da sine v proračunskem letu 1038./39. državno dvorazredno. trgovinsko šolo v Požarevcu postopno pretvoriti v državno trgovinsko akademijo in da postavi potrebne kredite za osebne in materialne izdatke v proračun ca leto 1930./40.;
3. da sme dohodke, ki mu gredo po določbah § 26. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, uporabiti za pospeševanje obrta in industrije in za pospeševanje izvoza in gospodarske propagande v inozemstvu, in to v osebnem in materialnem pogledu.
Tisti zidarji, ki so ustanovili svoj obrt po uveljavitvi te uredbe in pravilnika, smejo opravljati posle, določene v odstavku 3. člena 9. tega pravilnika, če opravijo omenjeni izpit.«
3. Ukinja se in preneha veljati zakon z dne 17. marca 1907., drž. zak. št. 102, o oznamenilu, iz katerega kraja
je hmelj.
4. Predpis točke 25. § 62. finančnega zakona za leto 1932./33. se uporablja od 1. aprila 1932. dalje tudi na inšpektorje, direktorje in učitelje strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo ne glede tia predpis prvega odstavka § 46. istega zakona, ki ne vpliva na to uporabo.
5. Učitelji na srednjih in strokovnih šolah ministrstva za trgovino in industrijo smejo ne glede na naziv zvanja napredovati kakor učitelji v resoru ministrstva za prosveto, če imajo isto kvalifikacijo.
6. Zakon o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931.,* s spremembami in dopolnitvami v točki
7.	§ 57. finančnega zakona za leto 1933./84., se takole spreminja in dopolnjuje:
V prvem odstavku § 4. se v točki 1. namesto »določeni v § 8.« postavljajo besede: »od registriranja, odrejenega v ^ 6.« in se dodaje nova točka: »4. dohodki od kontrolnih obrazcev«.
V drugem odstavku tega paragrafa se namesto »1, in
2.« postavlja: »1., 2. in 4,«.
V § 6. »e dodaje na koncu nov stavek: »Lastniki filmov morajo plačati pri registraciji vsakega reklamnega in zabavnega filma registracijski prispevek, ki mu določa višino minister za trgovino in industrijo.«
7. V členu 3. zakona o valorizaciji bilančne vrednosti investicij pri družbah, zavezanih javnemu polaganju računov, z dne 7. avgusta 1926.** se črta prvi stavek, ki se glasi:
»Družba mora vložiti v vsakem prltneru najmanj 25% te razlike v specialni rezervni fond, namenjen za pokrivanje Škode, ki bi utegnila nastati zaradi spremembe valutarne vrednosti.
Vsaka poraba teh skladov v kateri koli namen, razen v namene, za katere so bili dotirahl, je zavezana obdačbi z davkom na dohodek.«
K. Ministrstvo za gozdove in rudnike,
§ 78.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero predpiše radi vzdrževanja trajnega in umnega gospodarstva vse potrebne ukrepe upravnega, gospodarskega in finančnega značaja za preureditev, sanacijo in olajšanje stanja krajiških imovinskih občin.
§ 79.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da sme ob reambulaciji mej državnih gozdov in posestev v Srbiji, Južni Srbiji in Črni gori opraviti reambu-lacijo po dejanskem stanju na samem kraju v vseli listih primerih, kjer se ne da ugotoviti pravo stanj* z obstoječimi listinami o zamejničevanju ali lastnini zaradi njih netočnosti, V lakih primerih se movajo spraviti obstoječe lastninske listine (mejni zapisniki, risb« in tapije) v sklad a tako izvršeno reambulftcijo«
§ 77.
1. Združbe po zakonih o obrtlh, ki so ustanovile po določbah zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega reda z dne 5. februarja 1907. zavarovanje svojih članov, obdrže pravico opravljati to zavarovanje po določbah tega zakona, dokler se ne izvede zavarovanje obrtnikov in trgovcev po $ 384. zakona o obrtlh.
2. Členu 9. pravilnika o obsegu In razmejitvi gradbenih obrtov* se za odstavkom 3. dodajo Četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zidarski mojstri, ki so imeli dne*9. marca 1932. pooblaščene obrte, smejo izvajati posle iz točke 3. člena 9. pravilnika o razmejitvi gradbenih obrtov, le da smejo izdelovali betonske armirane plošče (nosilec kvadratnega premera) do največ 5 metrov čiste razprtine, betonske armirane stebre s centrično obtežbo pa do 5 metrov višine, ne da bi opravljali izpit iz odstavka 2. člena 20. tega pravilnika, toda pod nadzorstvom in z osebno odgovornostjo projektanta.	i
Tisti zidarski mojstri pa, bi so ustanovili svoj obrt po 9, marcu 1932., toda pred razglasitvijo uredbe in pravilnika, smejo opravljati vse posle, ki jih smejo voditi zgoraj označene osebe, morajo pa opraviti dopolnilni izpit, določen v odstavku 2. člena 20. tega pravilnika,
* »Službeni list« Št. 71/0 h 1. 1932.
** »Uradni list« st. 356/84 iz 1. 1920,
§ 80.
Minister za finance se pooblašča:
1. da sme odobriti ministru za gozdove in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ din 80,000.000'— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudniških in gozdno-industrijskih podjetij in za lastno režijo, ki ga morajo vrniti konec proračunskega leta;
2. da sme iz tekočih gozdnih dohodkov za I. 1938./39. dati ministru za gozdove in rudnike kot obratno glavnico gozdnega industrijskega podjetja Dobrljin-Drvar na razpolago din 15,000 000'—; podjetje pa mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva za gozdove in rudnike.
§ 81.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1. da sme v soglasnosti z ministrom za finance v Izvršenem izdelku prejšnjih sodišč za zamejničevanje državnih gozdov opraviti potrebne korekture v zamej-ničevanju državnih gozdov Tare, Črnega vrha in Zvezde kot obmejnih krajinah v minulih vojnah in da sme priznati lastnino prejšnjim lastnikom gozdnega in ornega zemljišča samo v tistih opravičenih primerih, ko interesenti dokažejo: ali da jim je pred vojnami komisija ali sodišče priznalo svojstvo z rešitvami in razsodbami, ki so med vojno prešle, ali pa da so imeli druge verodostojne dokaze, ki so bili med vojnami uničeni, ali da so plačevali pred vojnami na te površine dalj časa državni davek in ta hribovita in planinska zemljišča uživali;
2. da v soglasnosti z ministrom za finance odredi, da se dodeli vasi N^salcu levosojske občine v prešev-skem srezu in vasi Biljincu v gnjilanskem srezu po 100 hektarov gozda, ki ga jim je odvzela državna komisija za zamejničevanje v letu 1925.;
3. da sme opraviti korekturo mejne črte gozdnega kompleksa »Dragišec« v kruševskem srezu vardarske banovine;
4. da sme prodati lastnikom domačih žag, ki niso preskrbljeni po zakonu o zaščiti domače lesne industrije, potrebni les za preskrbo njih žag v mejah njih zmogljivosti, toda največ do 1.000 polnih m* v okroglem lesu proti plačilu kalkulirane gozdne takse, ki ne sme biti nižja od cene po gozdnem cenovniku. Za ta namen se sinejo oddajati samo bukev, jelka in smreka, boro-vina pa samo izjemoma, kadar drevja te vrste sploh ni.
To svojo pravico sme prenesti minister za gozdove in rudnike na gozdna ravnateljstva;
5. da sme oddajati brezplačno iz državnih gozdov neobhodno potrebni stavbeni les in drva liškim in dalmatinskim naselnikom-kmetom tako, kakor ostalim služnostnim upravičencem;
6. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o ureditvi služnostne pravice paše na liško-dalmatinskih pašnikih po nagodbi iz
1.	1887.;
7. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne naprave, privatne osebe) brezplačno sadike, vzgojene v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah, in sicer predvsem za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za na-pravljanje gajev okoli malih kmetskih posestev, šol, občin in mest. V ta namen sme razdeljevati brezplačno med interesente semenje iz državnih gozdov in vzgojeno
v državnih semenogojnicah, kakor tudi znanstvenim napravam, zavodom in poskusnim postajam doma in na tujem za znanstvena raziskavanja;
8. da sme iz državnih gozdov in semenogojnic brezplačno oddajati gozdno semenje znanstvenim napravam, zavodom in poskusnim postajam doma in na tujem za znanstvena raziskavanja;
9. da proda stoječa in ležeča bukova debla v državnih gozdovih, ki so se posušila zaradi elementarnih nezgod, kljub predpisom zakona o gozdih, zakona o državnem računovodstvu in uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike v večjih ali manjših oddelkih z neposrednimi dogovori po dejanski vrednosti na podstavi ocenitve brez licitacije;
10. da sme mimo zakona o državnem računovodstvu oddajati posamezne parcele »Deliblaiskega peska« radi obdelave in lažjega pogozdovanja okolnim kmetovalcem v brezplačen zakup za štiri leta s pogojem, da mora zakupnik po načelu prehodnega gozdno-poljskega gospodarjenja dotično parcelo pogozditi in jo po preteku zakupa državi pogozdeno izročiti. Sadike, potrebne za to pogozdovanje, daje država brezplačno;
11. da sme brezplačno prenesti v last tisto zemljišče državnega erarja, ki je bilo dano s pogodbo posameznikom in posameznim napravam radi pogozditve in zasaditve po pogojih za notranjo kolonizacijo v bivši mostarski oblasti in livanjskem in duvanjskem srezu (danes Tomislav Grad);
12. da v bivši mostarski oblasti in v livanjskem in duvanjskem srezu (danes Tomislav Grad) državno absolutno gozdno zemljišče, golo ali nepopolnoma obraslo z nizkim grmovjem, ki ni potrebno za notranjo kolonizacijo in izločitev mere in sečine, izloči in podeli posameznim osebam in napravam za pogozdovanje in zasaditev po predpisih uredbe z zakonsko močjo, ki jo izda po odobritvi ministrskega sveta;
13. da sme izjemoma in v posebno opravičenih in nujnih primerih odobriti, da se začno pogozdovati goličave in kraščine v breme sklada za pogozdovanje še preden izda komisija v smislu zakona o gozdih odločbo o izločitvi in o generalni osnovi za pogozdovanje. Nadaljnje pogozdovanje v prihodnjih letih se sme izvajati samo na podstavi odločbe komisije;
14. da sme po zaslišanju vrhovnega državnega pravobranilstva in glavne kontrole in po odobritvi ministrskega sveta kljub predpisom § 112. zakona o gozdih v posebno opravičenih primerih radi zaokrožbe posestva in pocenitve uprave zamenjati državna gozdna zemljišča z zemljišči imovinske občine enake vrednosti;
15. da sme do posebnega zakona o ureditvi državnih gozdov v biv^i Bosni in Hercegovini, obremenjenih s služnostmi, ki je predviden v § 184. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., oddajati iz državnih gozdov potrebni les, kamenje, gramoz, pesek in zemljo za gradnjo kakor tudi dovoljevati kurivo in pašo služnostnim upravičencem na ozemlju bivše Bosne in Hercegovine na način in v obsegu, kakor se je to godilo pred omenjenim zakonom o gozdih;
16. a) da sme služnostnim upravičencem ene katastrske občinč dati služnostno pravico tudi v sosednji katastrski občini, kolikor ne morejo zadostiti svojim potrebam v svoji katastrski občini, a je v sosednji občini kaj prebitkov; toda s tem se ne smejo prikrajševati pridobljene pravice upravičencev sosednje občine, niti ne pridobe oni trajne služnostne pravice v tej katastrski občini;
b)	da sme prenesti pravico prelaganja upravičencev iz ene katastrske občine v drugo na ravnatelje gozdnih ravnateljstev;	. >
17.	da odloži za tekoče proračunsko leto izvrševanje § 123. zakona o gozdih; v tem času morajo povsem veljati predpisi pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje št. 855 z dne 11. januarja 1928., s spremembami in dopolnitvami št. 20.886/1928, 25.507/1929 in 17.525/1930, in uredbe o olajšavah pri pobiranju prispevka za sklad za pogozdovanje od posestnikov -nedržavnih gozdov.
§ 82.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1. da sme po pristojnih oblastvih z izvršbo izterjevati od rudarskih podjetnikov, t. j. lastnikov rudnikov in imetnikov rudoslednih in prostoslednih pravic:
a) vse dolžne državne rudarske davščine iz tekočega kakor tudi iz prejšnjih let;
b) izvršne kazni, izrečene po rudarskem zakonu;
c) vse dolgove rudarskih podjetnikov bratovskim skladnicam za zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, veljavne v kraljevini Jugoslaviji, tako za tekoče kakor iz prejšnjih let;
č) vse dolgove rudarskih podjetnikov za delavski zaslužek.
Dokler se ne poravnajo vsi zgoraj navedeni dolgovi, ne morejo rudarski podjetniki in rudo(prosto-)sledci pridobivati ali dobiti:
1. nove rudosledne pravice (proste in izključne, prostoslede, samorove, rudosledne dovolitve in drugo, rudarske povlastice), koncesije (jamska polja, nadnevne mere in drugo);
2. podaljšavo že izdanih rudarskih pravic, navedenih pod 1.;
3. odobritev njih prenosa, vpisovanje bremen in zaznamb nanje;
4. potrdilo rudarskih oblastev katere koli vrste.
Vse njih prošnje (vloge) o takih predmetih morajo
rudarska oblastva zavračati, rudosledne in prostosledne pravice pod 1. pa razveljaviti;
2. da sme po soglasnosti ministrskega sveta po potrebi dovoljevati obročna odplačila dolgov za kupljene proizvode državnih rudniških podjetij;
3. da sme skleniti posojilo pri glavni bratovski skladnici v Beogradu v znesku 350.000'— dinarjev za dovršitev zgradbe za rudarsko šolo v Knjaževcu.
To posojilo se mora vrniti v 10 letih glavni bratovski skladnici v letnih obrokih, ki se postavijo v proračun razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike.
za gozdno ravnateljstvo v Novem Sadu, za popravila obstoječih gozdnih uprav in logarskih hiš in gradnjo novih, kjer se kaže potreba po njih postavitvi.
§ 84.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1. da da banskim upravam na razpolago državno gozdarsko osebje za delo v banovinskih napravah, dokler delo traja; temu osebju se izplačujejo v tem času prejemki iz banovinske blagajne, njih prejemki po državnem proračunu pa olajšajo dotične partije proračuna razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike;
2. da postavlja diplomirane rudarske inženirje za uradniške pripravnike-volonterje brez prejemkov.
Cas, prebit v taki lastnosti, se jim šteje kot čas pripravljalne službe za opravljanje državnega strokovnega izpita in izpita za samostalno upravljanje gozdov.
S tem ne prevzema država nikake obveznosti, da jih sprejme v državno službo; na mesta, ki se normalno izpraznijo, pa je postavljati predvsem te pripravnike volonterje;
3. da sme v mejah številčnega stanja in kredita za osebne razhodke premeščati inšpektorje ministrstva III. skupine, 2. stopnje, h gozdarskim odsekom banskih uprav;
4. da predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o povračilu potnih stroškov državnim rudarskim uslužbencem za potovanja ob stroških privatne stranke po določbah rudarskih zakonov in za terenska dela radi rudarskih ali geoloških raziskavanj;
5. da opravi sporazumno z ministrom za finance revizijo denarnih prejemkov državnih uslužbencev, določenih s pravilnikom DR št. 87.000/26 v odstavku 1. člena 2., da se spravijo v sklad z novim ustrojem rudarske službe ministrstva za gozdove in rudnike M. S. št. 268/36.
§ 85.
1. Prvi odstavek § 63. zakona o gozdih* se razveljavlja, namesto njega pa stopi nov odstavek, ki se glasi:
»Ban določi rok, v katerem se mora izdelati gospodarski načrt oziroma ureditveni elaborat in ki ne sme biti daljši od 10 let. Do tega roka se mora vršiti gospodarjenje na podstavi odobrenih predlogov za sečnjo in vzgojo. Ban sme določiti, kateri del vsakoletnih dohodkov gozda in kje se mora položiti za poravnavo stroškov za izdelavo ureditvenega elaborata.«
2. V § 41. uredbe o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in o likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni
. in Hercegovini M. S. št. 472/36 se dodaje za točko 4. nova točka 5., ki se glasi: »Dohodek po § 47.«.
3. V tistih zamejničenih državnih gozdovih, za katere še ni dokončno rešeno lastninsko vprašanje po uvedenih pravdah, se dovoljuje pravdnim strankam, da smejo do končne rešitve lastninskega vprašanja po teti svojih pravdali uživati na njih, kolikor so za obdelovanje sposobna zemljišča, vse pravice, ki so jih uživali do začetka zamejničevanja in nastanka spora.
4. Inozemski lovci, povabljeni od lovskih organizacij v državi, dobe po predhodni odobritvi ministrstva za gozdove in rudnike brezplačno lovsko karto in jim ja dovoljeno prinesti v kraljevino Jugoslavijo carine prosto dve lovski puški in 500 nabojev na osebo.
§ 83.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
, 1. da sme depozit liške imovinske občine do njegove dokončne porabe uporabljati za gradnjo novih in popravila in vzdrževanje obstoječih cest v območju te imovinske občine;
2. da proda odvišna stavbišča, zunaj naselij, zgradbe in material od porušenih zgradb in porabi od tega dobljeni denar mimo proračuna neposredno za nakup stav-bišč ali zgradb ali za zidanje zgradb;
3. da sme denar, dobljen iz prodaje državnega gozd-, nega zemljišča, imenovanega »Gaj« v davčni občini Svi-lojevo v apatinskem srezu, porabiti za postavitev zgradbe
Brezplačne lovske karte izdaje ministrstvo za gozdove in rudnike.
5. V § 4. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931., »Službene novine« št. 697*, se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Fizične osebe, katere so imele pred uveljavitvijo tega zakona v dravski banovini lovsko pravico na svojem posestvu z najmanj 115 ha, obdrže to pravico.«
V § 110. tega zakona se dodajejo novi odstavki, ki se glase:
»A. Ce je bilo lastno lovišče že priključeno občinskemu lovišču in na javni dražbi dano v zakup, se sme izločiti po predpisih § 6. tega zakona po izteku veljavne zakupne pogodbe. Do izteka veljavne zakupne pogodbe gre lastnikom teh lovišč pravica do izplačila sorazmernega dela letne zakupnine.
B. Ce je odstrel posameznih vrst divjadi v občinskem lovišču po dražbenih pogojih omejen, se mora omejiti tudi v dotičnem lastnem lovišču, ki je bilo po prednji določbi lastniku vrnjeno. Odstrel odreja upravno obia-stvo prve stopnje po zaslišanju lastnika lovišča in banovinske zveze lovskih društev.
C. Prekršitev dovoljenega odstrela se kaznuje po § 89. zakona o lovu. Po trikratnem kaznovanju zaradi take prekršitve sme upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju banovinske zveze lovskih društev izreči zgubo pravice do lastnega lovišča in to lovišče priključiti do izteka veljavne zakupne pogodbe občinskemu lovišču.«
.V § 45. se dodaje četrti odstavek, ki se glasi:
»Upravno oblastvo prve stopnje sme po zaslišanju pristojnega lovskega društva dovoliti zanesljivim lovskim čuvajem lov zaščitene divjadi ludi brez prisotnosti njih gospodarja.«
V § 91. tega zakona se dodaje četrti odstavek, ki se
glasi:	_ v.
»Krivolovstvo v zverinjakih, v lastnih in občinskih loviščih kaznujejo redna sodišča kot tatvino po § 314. kazenskega zakona.«
6. Ukinja se člen 43. rudarskega zakona za kraljevino Črno goro in stopi na njegovo mesto nov člen, ki se glasi: »Koncesije izdaja minister za gozdove in rudnike na 50 let. Prejšnje omejene koncesije po določbah rudarskega zakona za Crno goro ije spraviti v sklad s to zakonsko določbo.«
7. Bratovske skladnice se izenačujejo z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in z zdravstvenimi zadrugami glede pravice, imeti in zalagati lekarne, priročne lekarne in bolnice, da bi se oddajala zavarovanim članom zdravila brezplačno.
8. Za službojemnike pri rudniško-topilniških podjetjih, zavarovanih pri bratovski skladnici, velja § 219. zakona o obrtih, le da obdrže svojo pravico do plače za 8 dni, če nimajo pravice do hranarine.
9. Nalično s § 189. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. so oproščena plačila taks po zakonu o taksah vsa potrdila o imovinskih razmerah, ki jih predlagajo zavarovanci pristojnim bratovskim skladnicam, da urede svoje podpore in invalidnine.
10. V uredbi o osrednjem skladu bratovskih sklad-nic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic M. S. št. 342 z dne 13. maja 1937.** se v odstavku 4. člena
14.	namesto besed »po uredbi o ustanovitvi osrednjega
sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic R. št. 6963/35« postavljajo besede: »po uredbi o spremembi veljavne uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic R. št. 2030 z dne
5.	februarja 1936.«
L. Ministrstvo zn socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 86.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na sporazumni predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance z uredbo z zakonsko močjo ustanoviti pri Državni hipotekarni banki ljudski zdravstveni sklad kraljevine Jugoslavije, ki služi za zidanje, ureditev in zalaganje bolnic, zdravilišč, kopališč in vseh ostalih zdravstvenih naprav kakor tudi za higiensko asanacijo vasi.
V ta sklad se stekajo sredstva narodnega sanitetnega sklada kraljevine Srbije in vsi dosedanji dohodki in odplačila sklada za asanacijo vasi.
Določbe zakona o narodnem sanitetnem skladu kraljevine Srbije in zakona o podpori za asanacijo vasi, ki se tičejo dohodkov in njih porazdelitve, prenehajo veljati, ko stopi ta uredba v veljavo.
Z uredbo se predpišejo namen sklada, druga sredstva sklada in način njih zbiranja in uporabljanja in sploh ustroj in področje sklada.
§ 87.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora.
Da se ostvari ta naloga v tem proračunskem letu, morajo dati ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje najdalj v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vsa ministrstva, vse banske uprave in vse občine na razpolago sredstva, dovoljena v njih proračunih za te namene, v popolnem znesku, vse naprave socialnega zavarovanja pa po 1 dinar od vsakega zavarovanega Člana in po 0'50 dinarja od vsakega člana zavarovančeve rodbino, in to po številčnem stanju na dan 30. junija 1937., in iz sklada za zdravstveno zaščito učencev po 1 dinar od vsakega učenea-člana sklada.
Zbrana sredstva razporedi na proizvajalne zavode, kjer se ta sredstva izdelujejo, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, kolikor so potrebna za povečanje proizvodnje, pripravljanje zalog teh zdravil in nakup rezervnega materiala, posod, priprav in ostalega za to delo, kakor tudi za investicijska dela.
§ 88.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da sme izdati sporazumno z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo o obračunjanju in izterjevanju bolniških stroš-kov v javnih bolnicah. S to uredbo se odredi oprostitev siromašnih oseb od plačevanja bolnič-nih stroškov in se uredi izterjava bolničnih stroškov od tistih oseb, ki so bile z drugimi zakoni tega oproščene;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta državno posestvo v Washingtonovi ulici št. 19, parcela št. 2552 k. o. Beograd št. 1, in posestvo v Cvijičevi ulici, parcela št. 1138 k. o. Beograd št. 2, prodati po komisijski ocenitvi
na javni dražbi ali pa ju odstopiti po ocenitvi mešane komisije državi ali občini za njune potrebe. Denar, dobljen od te prodaje se sme porabiti samo za zidanje potrebnih bolničnih zgradb pri občni državni bolnici v Beogradu.
§ 89.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da sme izdati po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o socialnem institutu. Socialni institut se ustroji kot samoupravno telo pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in mu je naloga, da se bavi s proučevanjem socialnih vprašanj. Sredstva za njegovo vzdrževanje dajo osrednji urad za zavarovanje delavcev, pokojninski zavodi za nameščence, osrednja uprava za posredovanje dela in javne borze dela, glavne bratovske skladnice, humanitarni fond državnega prometnega osebja, osrednje tajništvo delavskih zbornic in delavske zbornice od svojih prispevkov v znesku do 3°/oo (tri od tisoč). Natančnejše predpise o organizaciji in področju socialnega instituta izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 90.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje uredbo z zakonsko močjo o delavskih zbornicah. Z dnem, ko stopi ta uredba v moč, prenehajo veljati določbe tretjega dela (§§ 36. do 69.a) zakona o zaščiti delavcev, ki se nanašajo na delavske zbornice.
Dokler se ne izda ta uredba, sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje podaljšati mandat dosedanjih članov samoupravnih organov delavskih zbornic. Ce pade število članov skupščine delavske zbornice do izdaje nove uredbe pod število, ki je potrebno za veljavno sklepanje, razreši minister za socialno politiko dn ljudsko zdravje preostale člane njih dolžnosti in imenuje pri delavski zbornici nove Člane skupščine na predlog pristojnega bana (upravnika mesta Beograda) in po zaslišanju delavskih in nameščenskih organizacij z do-tičnega ozemlja. Imenovana skupščina delavske zbornice ima iste pravice, kakor redna skupščina po zakonu o zaščiti delavcev.
§ 91.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da	predpiše	po	odobritvi	ministrskega	sveta
uredbo z zakonsko močjo o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov;
2. da	predpiše	po	odobritvi	ministrskega	sveta
uredbo z zakonsko močjo o izvedbi posebnega pokojninskega zavarovanja novinarjev mimo predpisov prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
3. da	predpiše	po	odobritvi	ministrskega	sveta
uredbo z zakonsko močjo o razširitvi pokojninskega zavarovanja	po predpisih	prečiščenega besedila zakona
o pokojninskem zavarovanju nameščencev tudi na novinarje, če se uredba, predvidena pod 2., ne izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Dokler se ne izdajo te' uredbe, veljajo za novinarje glede delovnega razmerja in pokojninskega zavarovanja predpisi uredbe o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov z dne 25, septembra 1926. (^Službene no-
vine« št. 219/CV11 z dne 28. septembra 1926.), s spremembami in dopolnitvami z dne 28. marca 1928., kakor tudi obstoječi predpisi zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in zakona o obrtih.
§ 92.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko veljavnostjo za Vrnjačko banje, ki določi ureditev, upravno območje in pristojnost, gradbene predpise, higienske in zdravstvene predpise, način razlaščanja in pravice in dolžnosti uprave po posebnih potrebah tega kopališča.
S to uredbo se ne smejo povečati ne osebni ne materialni razhodki, odobreni po sedanjem državnem proračunu, in se tudi ne sme spreminjati zakon o uradnikih.
§ 93.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se
pooblašča:
1. da sme odobriti in ukinjati higienikom (zdravnikom, biologom, sanitetnim inženirjem, bakteriologom, kemikom in veterinarjem) v higienski službi doklade za epidemijsko službo;
2. da sme ob strokovno obrazloženi potrebi zato, da bi se zatirale epidemije in socialne bolezni ali raziska-valo higiensko življenje, ali pa v zameno na izpraznjeno mesto kljub § 80. uradniškega zakona pošiljati na začasno delo strokovno osebje za dalj ko tri mesece. Minister ga sme z odlokom odrejati na to začasno delo tudi brez pravice do dnevnic, če se s tem začasnim delom uslužbenec ne obremenja z izrednimi stroški, kar oceni starešina naprave;
3. da oprosti zdravstveno zadrugo v Aleksandrovcu odplačevanja posojila, ki ji je bilo podeljeno za zidanje zadružnega zdravstvenega doma iz sklada za asanacijo vasi;
4. da sme pri osrednji upravi humanitarnih skladov državnega prometnega osebja najeti posojilo 1,500.000'— dinarjev za zidanje upravne zgradbe in parne kuhinje v državnem zdravilišču Strmac-Sumetlica;
5. da uredi po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo položaj zobnih tehnikov s spremembo člena 18. zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930.;
6. da sme razmeščati v mejah celotnega odobrenega proračuna osebje po vsem območju kraljevine ne glede na skupine, določene v proračunu za napravo ali urad kraljevskih banskih uprav; ne sme pa s tem povečati števila osebja v napravah in uradih v območju uprave mesta Beograda in na sedežu kraljevskih banskih uprav.
§ 94.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da izda sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico in ministrom za finance uredbo o ureditvi pravice do pokojnine ali odpravnine oseb, ki so bile člani oskr-bovalnice za civilne uslužbence vojaške uprave bivše avstroogrske monarhije na Dunaju;
2. da sme z naredbo spremeniti način volitev delegatov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani (§§ 25. in 26. statuta Pokojninskega zavoda
za nameščence v Ljubljani, »Službene novine« z dne
29.	novembra 1922., št. 2G8/XXVII);
3. da sme za čas, dokler se ne opravijo volitve za samoupravne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov po § 179. zakona o zavarovanju delavcev tudi že pred iztekom trajanja mandata članov ravnateljstva in nadzornega odbora razrešiti imenovane člane ravnateljstva in nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, in sicer v celoti ali posamič, in imenovati na njih mesto nove člane ravnateljstva in nadzornega odbora.
Na isti način sme minister po izkazani potrebi na mesto razrešenega ravnateljstva in nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovili krajevnih organov imenovati komisarje, ki naj do nadaljnje njegove odredbe oziroma do njih zmene ali imenovanja novih članov ravnateljstva in nadzornega odbora opravljajo vse posle, ki so le-tčm naloženi;
4. da sme opraščati plačevanja dolžne najemnine tiste najemnike v koloniji ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v ulici Franchet d’Esperay in v Pro-kupski ulici, za katere nedvomno ugotovi, da je zaradi siromašnega stanja in nezaposlenosti nikakor ne morejo plačati.
§ 95.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da sme ustanoviti kljub predpisom §§ G3. in 90. invalidskega zakona več oddelkov pri tistih invalidskih sodiščih, ki imajo veliko število nerešenih invalidskih stvari. Nezadostne proračunske kredite za osebne in materialne izdatke invalidskih sodišč sme dopolnjevati iz dohodkov narodnega invalidskega sklada;
2'. da dovoli iz dohodkov narodnega invalidskega sklada kraljevski banski upravi v Zagrebu 1,000.900'— dinarjev za zgraditev in ureditev paviljona za zdravljenje tuberkuloznih invalidov pri banovinskem zdravilišču na Brestovcu pri Zagrebu; brezplačno zdravljenje in vzdrževanje vojnih invalidov v tem paviljonu uredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z banom savske banovine. Ta paviljon bo last narodnega invalidskega sklada;
3. da sme odrejati posebno doklado poslovodjem delavnic in mojstrom, zaposlenim v državnih ortopedskih zavodih (delavnicah) in napravah za nastanitev slepih, gluhonemih in invalidov: prvim do 540 dinarjev, drugim do 350 dinarjev na mesec, poleg rednih prejemkov, za strokovno prekočasno delo v breme proračuna teh naprav.
§ 96-
1. Za točko 3. v § 8. zakona o bolnicah* je treba dodati tole: »4. za gobavost (lepro)«.
2. Razveljavljata se točka 4. § 55. finančnega zakona za leto 1931./32.** in § 74. finančnega zakona za leto 1932./33.***; mestne občine so po tem dolžne prispevati, začenši z dnem 1. aprila 1938. Že izplačani prispevki se ne vrnejo.
3. V § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencevf se drugi odstavek spreminja in se glasi:
’	* Uradni list« št. 186/41 iz 1. 1929./30.
** »Službeni list« št. 150/29 iz 1. 1931,
*** »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932.
j- »Službeni list« St. 197/34 iz L 1930,
»Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določa sporazumno z ministrom za prosveto velikost vplačil, ki jih mora pri vpisovanju v kateri koli semester vsak slušatelj, redni ali izredni, na kateri izmed univerz ali visokih šol (pedagoških, ekonomsko-komercialnih in drugih) vnaprej plačati v sklad za zdravstveno zaščito učencev.«
V tj 32. zakona o zdravstveni zaščiti učencev se spreminja drugi stavek in se glasi:
»Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določa sporazumno z ministrom za prosveto odstotek, ki ga od pobranih dijaških vlog pridrže univerze in s to vsoto ustanove poseben univerzitetni zdravstveni sklad, in koliki odstotek teh vlog gre osrednjemu skladu za zdravstveno zaščito učencev v Beogradu.«
4. členu 37. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije* se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme iz zdravstvene, higienske ali bolnične službe postavljati stalne zdravnike, in sicer pri glavnem odboru 2, pri oblastnih odborih društva Rdečega križa pa po enega, z najmanj 10 leti zdravniške službe, ki se odlikujejo po posebnem poznavanju ustroja javne pomoči.
Mesta se lahko popolnjujejo z natečajem.
O poslovanju teh zdravnikov predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje uredbo po zaslišanju glavnega odbora društva Rdečega križa in mnenju glavnega sanitetnega sveta.
Tem zdravnikom določi društvo Rdečega križa lahko posebno doklado iz svojih sredstev s pogojem, da ne izvršujejo privatne prakse.«
5. V uredbi o obveznem praktičnem stažu za medi-cince in zdravnike** se dodaje členu 7. nov odstavek, ki se glasi:
»Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme, dokler se ne izobrazi zadostno število specialistov za sodno medicino, ustanoviti sporazumno z ministrom za pravosodje sodne zdravnike za območje enega ali več okrožnih sodišč.
Na ta mesta postavi izkušenejše in starejše sreske sanitetne referente ali zdravnike iz bolnične in higienske službe, če jih je po številu kaj več nego je potrebno. Ta dolžnost se opravlja poleg redne dolžnosti.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme za njih strokovno spopolnjevanje ustanoviti posebne tečaje na sodno-medicinskih zavodih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, trajajoče 6 do 12 mesecev, na katere se povabijo izbrani zdravniki s pravico do potnih stroškov in vseh prejemkov.
Ti zdravniki se ne smejo baviti s privatno prakso in tudi ne imeti postransko službo. Za nadomestilo jim določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za pravosodje in ministrom za finance posebno doklado ali pa jim določi posebne nagrade za oddajanje sodno-medicinskih mnenj. Te doklade in nagrade se izplačujejo iz proračunskih kreditov, kolikor so za to že odobreni.
O področju, poslovanju, dolžnostih in ustroju sodnomedicinske službe in pravicah sodnih zdravnikov predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje posebno uredbo sporazumno z ministrom za finance.«
6. Podpora iz § 13G. zakona o zavarovanju delavcev se ukinja.
” * »Službeni list« št. 563/88 iz 1. 1933.
*♦ »Uradni list« št. 398/94 iz 1. 1927.
7. Določbe §§ 6., 8., 10., 12., 14., 15., 21., 87., 102.,
103.,	prvega odstavka, 108. do 115. in 119. zakona o zaščiti delavcev* ne veljajo za dela, ki jih izvaja ministrstvo za vojsko in mornarico v lastni režiji za obrambo države.
Razmerje med državo in delavstvom, zaposlenim pri izvajanju teh del, se uredi s posebno pogodbo.
8. V zakonu o zaščiti delavcev se § 108. spreminja in se glasi:
»V vseh podjetjih, navedenih v § 1. tega zakona, izvzemši vojaška državna podjetja za oborožitev in aero-plansko industrijo, ima pomožno osebje, ki je zaposleno v njih, pravico, izvoliti svoje zaupnike.«
9. Odpuščajo se vse kazni iz izvršnih razsodb, ki so bile izrečene na podstavi točke 2. § 124. zakona o zaščiti delavcev v zvezi z odstavkom 1. člena 8. uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) St. št. 41.(503 z dne 27. maja
1936.	( Službene novine« št. 129/XXX z dne 9. junija 19:36.**), in ki do uveljavitve tega zakona še niso izvršene.
Prav tako se mora postopek, uveden zaradi kaznivih dejanj iz odstavka 1. člena 8. omenjene uredbe do uveljavitve tega zakona, najsi se vodi pri prvostopnem ali pa pri drugostopnem oblastvu, popolnoma ustaviti.
10. Ustanovitev vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, predvidenega v §§ 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev, se odlaga; pristojnost tega sodišča po lem zakonu preide na kasacijsko sodišče na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
11. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sme dohodke od kazni, ki se ubirajo po § 200. zakona o zavarovanju delavcev, porabiti ne samo za izredne podpore rentnikom po drugem odstavku omenjenega paragrafa, marveč tudi za izredne pomoči obolelim članom urada, ki so izčrpali 26 tednov podpore po S 45. zakona o zavarovanju delavcev.
12. Začasna delavska zbornica v Skoplju odmeri za pokrivanje svojih ustanovnih, upravnih in ostalih stroškov v zvezi s poslovanjem zbornice kakor tudi volivnih stroškov ob volit vi definitivne uprave kljub predpisom šestega odstavka S 6(5. zakona o zaščiti delavcev redno doklado po §62. tega zakona v znesku 0'8"/oo (tri od tisoč) enodnevne zavarovane mezde, ki služi kot osnova predpisu zavarovalnih prispevkov za bolezen, in sicer od dne 1. novembra 1936. kol dne začetka poslovanja te zbornice dalje. Doklada se ne odmerja osebam, ki spadajo v
I.	mezdni razred po § 21. zakona o zavarovanju delavcev.
13. Uslužbenci delavskih zbornic, naprav javne službe za posredovanje dela in naprav socialnega zavarovanja smejo kljub doslej veljavnim predpisom kandidirati za člane samoupravnih organov javne službe za posredovanje dela in naprav socialnega zavarovanja (pokojninskih zavodov za nameščence in osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov) samo po predhodni odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
14. Podpora iz § 43. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v prečiščenem besedilu v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933., gt. 285/ /LXXXIV, se ukinja.
15.	Dokup službenih let po predpisih tretjega odstavka § 37. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev je izjemoma dopusten do dne 31. decembra 1942., in to za osebe, ki so postale zavezane pokojninskemu zavarovanju po uredbi o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev z dne 25. novembra 1937. (»Službene novine« z dne 29. novembra 1937., št. 272/LXXIX), kakor tudi za osebe, ki so bile že prej zavezane pokojninskemu zavarovanju. Pokojninski zavodi zahtevajo za dokupljena leta vplačilo premijske rezerve, ki zadošča za kritje' računske rente. Za izračun te premijske rezerve se uporabi 5 % računske osnove pokojninskih zavodov. Zavarovancem se pravice, pridobljene z dokupljenimi leti, pri določanju rente ne smejo zmanjšati. S tem dokupom se ne sme staž po § 6. zakona skrajšati pod 60 mesecev.
Poslodavci, pri katerih so bili pokojninski skladi ali je bilo uvedeno pogodbeno zavarovanje pred dnem 1. januarja 1938., smejo dokupiti službena leta za svoje uslužbence v smislu prednjega odstavka; dokupljeni čas pa se všteje v staž po § 6. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, če se je opravil dokup za vse njihove nameščence.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da sme:
a) kljub točki 1. § 3. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev predpisati obveznost pokojninskega zavarovanja nameščencev, ki so na dan 31. decembra 1937. prestopili 55, niso pa Se dovršili 60 let starosti, in jiin določiti njih pravice iz tega zavarovanja, ali pa
b) ustanoviti iz sredstev pokojninskih zavodov za nameščence pri dotičnih zavodih podporni sklad za dajanje podpor nameščencem, ki niso sposobni za pridobivanje in ki zaradi nejzvedbe pokojninskega zavarovanja doslej niso mogli pridobiti pravico do rente za pridobitno nesposobnost ali za starost.
1(5. Jemlje se v vednost in se odobruje pravilnik o dopolnilnem zavarovanju mornarjev (»Službene novine« št. 295/XXXV y. dne 25. decembra 1937.), ki ga je predpisal minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
17.	Vse osebe, ki so prejemale pomoč v hrani kot brezobrestno posojilo po zakonu z dne 3. marca 1928. o podpori tistim, ki jim nedostaje hrane, morajo, če je doslej še niso vrnili, odslužiti vrednost prejete hrane z delom pri javnih delih po maksimalni mezdi. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše sporazumno z ministrom za gradbe in ministrom za finance pravilnik, kako naj.se lo izvede in zaposlijo dolžniki pri javnih delih.
. § 97.
Osebe, zaščitene po invalidskem zakonu, imajo oil dne 1. aprila 1938. dalje pravico do invalidskih prejemkov ne glede na osnovni neposredni davek, odmerjen na zemljišče, dobljeno po zakonih o agrarni reformi, in na zgradbe, postavljene na tem zemljišču, ki služijo izključno le za kmetijske namene in za stanovanje njim samim, njih rodbini ali zadrugi, dokler ne odplačajo posameznih davčnih objektov v celoti. Ta določba se ne nanaša na zemljišče, ki so ga omenjene osebe dobile ali ga še dobe brezplačno.
Določbe člena 2. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dobrovoljcih z dne 18. septembra 1930. in odstavka 4. § 20. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne. 11. junija 1931. ostanejo še dalje v veljavi.
M. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva.
§ 98.
Redna podpora Zvezi Sokolov kraljevine Jugoslavije, za katero je odobren kredit v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva za leto 1938./39., se izplačuje zvezi v mesečnih obrokih po navedbah ministra za telesno vzgojo ljudstva.
Iz te podpore, odobrene s proračunom, se ne smejo napravljati izdatki za odkup in zakup nepremičnin in zgradb in tudi ne stroški za osebne razhodke, kakor: za plače, nagrade, honorarje, potne stroške in druge osebne potrebščine, marveč samo za tiste materialne razhodke, ki jim je namemba določena v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Ko stopi ta zakon v moč, predloži uprava Zveze Sokolov ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva v odobritev nadrobne proračune razhodkov, ki naj se izvrše iz te podpore.
Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli predloži uprava zveze na koncu državnega proračunskega leta, najkasneje pa 2 meseca po njegovem izteku, zaključni račun o razhodkih iz te podpore glavni kontroli v pregled in odobritev.
Natančnejša navodila o izvrševanju te določbe pred* piše minister za telesno vzgojo ljudstva.
§ 99.
Minister za telesno vzgojo ljudstva se pooblašča:
1. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero spremeni in dopolni uredbo o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo Ljudstva K. št. 270 z dne 19. marca 1932. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih;
2. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o šoli za telesno vzgojo v Beogradu. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih.
Dokler se ne izda ta uredba, se pooblašča minister za telesno vzgojo ljudstva, da organizira soglasno z ministrom za prosveto enoletni tečaj za izobraževanje učiteljev telesne vzgoje po šolali;
3. da sme skleniti za Zvezo Sokolov kraljevine Jugoslavije posojilo v znesku din 10,000.000'— z odplačilnim rokom 10 let zato, da se izvede sanacija sokolskih domov v državi; ustrezna anuiteta se izplačuje iz državne podpore, ki jo prejema Zveza Sokolov iz proračuna ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, in se mora izvesti ta shnacija po načrtu, ki ga odobrita na predlog Zveze Sokolov minister za telesno vzgojo ljudstva in minister za finance.
III. tlel: Ostalo določbo.
i I	§ 100.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdajati uredbe v, zakonsko močjo radi ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi in vobče radi pospeševanja gospodarske delavnosti.
Te uredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve in se morajo takoj predložiti narodnemu predstavništvu za soglasnost.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdati na isti način tudi uredbe z zakonsko močjo: o tisku, o društvih, »hodih ia posvetih iu o volitvi narodnih poslancev za
narodno skupščino v soglasnosti s posebnima odboroma narodnega predstavništva, ki se sestavita na način, določen v § 17. zakona o poslovnem redu v senatu oz. v. narodni skupščini.
§ 101.
Ministrski svet se pooblašča, da sme radi uvedbo ljudskih samouprav in radi dekoncentracije in decentralizacije državne uprave in njene uprostitve in izenačitve na predlog pristojnega resornega ministra in ministra za notranje posle po soglasnosti ministra za finance z uredbami z zakonsko močjo postopoma prenesti na bane oziroma na upravnika mesta Beograda del poslov iz pristojnosti vrhovne državne uprave.
Krediti za te prenesene posle se v tem proračunskem letu odpirajo banom oziroma upravniku mesta Beograda; prihodnje proračunsko leto pa se morajo postaviti ti krediti na ustrezno mesto.
§ 102.
Ministrski svet se pooblašča, da sme radi uprostitve administracije izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se prenaša rešitev posameznih predmetov iz pristojnosti ministrskega sveta na resorne ministre in od resornih ministrov na načelnike oziroma na šefe oddelkov, tako v ministrstvih kakor tudi v podrejenih napravah.
§ 103.
Ministrski svet se pooblašča, da sme radi izvedbe programa velikih javnih del, amelioracij, postavljanja javnih zgradb in kmetijskih naprav kakor tudi zadostitve potrebam državne obrambe skreniti na domačem trgu dolgoročno posojilo do zneska 4.000,000.000 dinarjev s 6% obresti na leto.
Iz kredita za nameravane amelioracije zemljišč se da ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje na razpolago do 10% za izvedbo vseh higiensko-asana-cijskih del v kraljevini.
Donos posojila se mora uporabljati po načrtu del, ki ga ustanovi z odločbo ministrski svet.
Emisija posojila se vrši postopno, v dobi 6 let. Višino vsake posamezne letne emisije določi ministrski svet na predlog ministra za finance glede na splošne razmere na denarnem trgu in na obseg del, ki naj se v tistem letu izvedejo. S' to odločbo se določi hkrati tudi emisijski tečaj vsake letne emisije.
Obveznice tega posojila se 10 let nikakor ne smejo konvertirati in se šteje ta rok od dne, ko se da v obtek poslednja emisija posojila, vknjižuje se pa po nabavni ceni.
Obrestna in amortizacijska služba posojila se zavaruje s krediti, ki jih postavi minister za finance v proračun državnih dolgov do njegovega končnega poplačila.
Ministrski svet se pooblašča, da sme v zavarovanje službe tega posojila uvesti bodisi državno doklado, ki bi se pobirala odstotno po višini davčne osnove, bodisi poseben prispevek, ki bi se določil pavšalno glede na višino skupnega davčnega predpisa, vendar tako, da bi ne v prvem ne v drugem primeru skupni znesek predpisane doklade ali prispevka, povečan za 10% kot kritje neizterljivega dela predpisa, ne smel presegati vsoto, potrebno za službo posojila v tistem letu, za katero se odmerja.
Minister za finance določi vsako leto v proračunu dohodkov znesek, ki ga je treb/i pobrati kot doklado ali
prispevek, ko se predhodno ugotovi, ali in v kateri meri se služba posojila za dotično leto lahko krije iz ostali!) rednih državnih dohodkov.
Uporabo tega posojila nadzirajo poleg pristojnih državnih organov tudi glavna kontrola in finančna odbora narodnega predstavništva.
§ 104.
Minister za finance se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta zalo, da bi se domači zavarovanci in vlagatelji kar najčvrsteje in najpopolneje zavarovali, kakor tudi da bi se ustvarili kar najzdravejši pogoji za povzdigo in razvoj splošne gospodarske delavnosti v državi, predpisati uredbo z zakonsko močjo o zbiranju poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, napravah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah, industrijskih in drugih podjetjih delniške oblike kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje.
§ 105.
Ministrski svet se pooblašča, da odobri na predlog ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo z uredbo sporazume s posameznimi državami o trgovini, plovitvi, nastanjevanju in plačilnem prometu, katerih trajanje ni daljše od leta dni.
§ 10G.
1. Ministrski svet se pooblašča, da ukrene in ukrepa radi zmanjšbe državnih razhodkov med proračunskim letom 1938./3D. in radi ustvaritve trajnih pogojev za sistematično in umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu vobče vse, česar je treba, in to v okviru veljavnih zakonskih določb kakor tudi z uredba mi z zakonsko močjo, ki jim je predmet določitev osnov državnih in samoupravnih razhodkov v drugem obsegu, kot so postavljene te osnove v zakonskih določbah, ki veljajo sedaj.
2. Ministrski svet izvrši tudi revizijo specialnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih posebnih predpisih poleg svojih rednih zakonitih prejemkov, in utesni te prejemke do največ 50% rednih prejemkov.
3. Da se pripravi sistemizacija mest v državni službi, pregleda ministrski svet število osebja in obseg poslovanja posameznih državnih uradov in izda po potrebi odločbe o ukinitvi ali spojitvi uradov, ki se izkažejo kot odvečni.
§ 107.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za finance izdati glede na izkazano potrebo in današnji obseg poslovanja Državne hipotekarne banke uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Uprave fondov oziroma Državne hipotekarne banke, s katero se hkrati uredi vprašanje bančnih privilegijev v zvezi z določbami zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o civilnem pravdnem postopku kakor tudi službeni položaj bančnega osebja neodvisno od zakona o uradnikih iz leta 1931.
Minister za finance se pooblašča, da izda po razglasitvi te uredbe prečiščeno besedilo zakoua o ureditvi
Državne hipotekarne banke z novo označbo členov tega zakona o njih zaporedni številki.
§ 10«.
Vsem, ki so bili za vojn od 1912. do 1920. v vojaški službi po svoji vojaški obveznosti ali pa dobrovoljno in so po tedanjih zakonih kraljevine Srbije in kraljevine Orne gore imeli pravico do dijaškega roka v kadru, pa so služili v dijaških četah, dobrovoljskih in četniških odredih ali pri kateri koli drugi vojaški enoti, se šteje ves čas, prebit v vojaški službi ali v ujetništvu, po vsem dejanskem trajanju kot'državna in samoupravna služba po 113., 116., 120. in točki 4. odstavka 1. § 270. zakona o uradnikih iz I. 1931. oziroma po ustreznih določbah posebnih zakonov.
S 109.
Za § 9. zakona o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obleka in o-kovanju novega z dne 31. julija 1937* se dodaje nov S 9.a, ki se glasi:
»Minister za finance se pooblašča, da sme skovati drobiža 20,000.000 novcev po 0'10 dinarja v skupni imenski vrednosti 2,000.000'— dinarjev.
Zlitina tega denarja je iz aluminijeve bronse v razmerju ,“0/ioo« bakra in » aluminija. Vrednost znaša v premeru 17 nun, z luknjico 4 min v premeru sredi novca. Teža tega novca je 2 g, z dovoljenim odstopkom največ do 5%.<
§ no.
Minister za zunanje posle in minister za notranje posle smeta postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev s proračunom, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in posameznih banskih upravah ali zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ati ostalih napravah.
S skupnim številom uslužbencev ministrstva za zunanje posle in skupnim kreditom po tej pooblastitvi in po enakih pooblastitvah, ki so bile dane v finančnih zakonih za prejšnja proračunska leta, se razume število celokupnega osebja ministrstva in zastopništev v inozemstvu, ne glede na posamezna zvanja in njih številčno stanje, kakor tudi celokupni znesek kreditov, <»dobreii s proračunom za osebne prejemke v resoru ministrstva za zunanje posle, ne glede na njegovo razporeditev po posameznih poglavjih in proračunskih partijah.
§ 111.
1. Članom komisij za opravljanje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer jih je kaj, ne gre nagrada ne od države ne od kandidata. Vsi predpisi posameznih zakonov, uredb in pravilnikov, ki temu nasprotujejo, se razveljavljajo. To ne velja za profesorske izpite in izpite učiteljev veščin na srednjih in strokovnih šolah in nagrade članom komisije za te izpite. Minister za prosveto določi sfmrazumno z ministrom za finance višino teh nagrad. Višina teh nagrad velja tudi za profesorske izpite v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
2. Za delovne ure čez čas, kolikor se morajo uvesti po službeni potrebi, se ne plačuje nikakršna nagrada razen nagrad za čezurno delo osebja ministrstva za li-
nance, ki izdeluje državni proračun in zaključne račune. To ne velja za primere, ko sla pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom.
3.	Starešinam in računskim preglednikom krajevnili kontrol se brez odobritve občne seje glavne kontrole ne sme izplačevati nikakršna nagrada za poslovanje pri uradih, pri katerih so postavljeni.
§ H2.
1. Odloki o sprejemu uslužbencev v državno in samoupravno službo in odloki o napredovanju in imenovanju državnih in samoupravnih uslužbencev v zvanja višje skupine se smejo izdati šele, ko je pristojni organ ugotovil, da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
Uradniki, ki so take odloke pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo solidarno za povračilo škode po zakonu o glavni kontroli, če za izdajo takih odločb ni bilo praznega proračunskega mesta in- prostega kredita. Zoper odločbo glavne kontrole se sme podati pritožba na kasacijsko sodišče v 15 dneh od dne prejema odločbe. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo kasacijsko sodišče odobri.
To, da napredovanje ali imenovanje v zvanje višje skupine ne obremenja tekočega proračuna, glede na § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1933./34. ne velja kot da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
2. V breme prostega kredita za uradnika višje skupine se sme postaviti samo uradnik nižje skupine ali pa uradniški pripravnik; ne smeta se pa prestopiti ne število ne skupna vsota kredita, odobrena po proračunu.
3. V proračunskem letu 1938./39. se ne smejo vršiti nikakršne postavitve v zvaničniška in služiteljska zvanja Za pisarniško službo.	,
Na vsako izpraznjeno zvaničniško ali služiteljsko mesto se sme postaviti samo dnevničar.
Na izpraznjena zvaničniška mesta pri davčnih upravah se smejo postavljati davčni pripravniki.
4. Prejemki, izplačani po odločbah o službenem razmerju, ki jih je državni svet z razsodbo razveljavil, se izterjajo od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša.
Uradniki, ki so take odločbe pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo za povračilo škode pred glavno kontrolo, če za izdajo takih odločb ni bilo osnovnih in jasno določenih zakonskih pogojev in če nastopi nemož-nost, izterjati jih od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo odobri kasacijsko sodišče, če se je vložila pritožba. Rok za pritožbo znaša 15 dni.
5. Uslužbencem državne bolnice v Banjaluki, ki so bili na podstavi točke 7. § 91. finančnega zakona za lelo 1936./37. s to bolnico na dan 1. aprila 1936. prevzeti iz banovinske v državno službo, se priznava čas, prebit v banovinski (samoupravni) službi do dne 31. marca
1936., kot čas, prebit dejansko v aktivni državni službi.
6. Uradnikom bivše banovinske mlekarske šole v Škofji Loki in banovinske kobilarne v Ponovičah, ki sta postali državni napravi, se priznava čas, prebit v tej službi, kot dejanska državna služba v smislu §§ 113.,
116., 120. in 124. zakona o uradnikih z dne 31t marca 1931.
7. Zvaničniki, služitelji in dnevničarji ženskega spola s kvalifikacijo za zvanja po § 45., odstavkih 1. in 2., uradniškega zakona, ki so na dan 1. aprila 1938. že bili v službi, smejo biti postavljeni po določbah zakona o uradnikih v mejah proračunske možnosti v zvanja uradniških pripravnikov in uradnikov ne glede na odstotek ženskega osebja, določenega v členu 36. uredbe o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
Služitelji in dnevničarji ženskega spola s kvalifikacijo za zvaničniško zvanje, ki so bili na dan 1. aprila 1938. že v službi, smejo kljub členu 37. uredbe o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon biti postavljeni v zvanja p. t. t. zvaničnikov po določbah zakona o uradnikih v mejah proračunske možnosti.
8. Vsi mesečni prejemki ministrov brez portfelja se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi osebni in materialni razhodki tega zvanja.
9. Določba točke d) § 103. finančnega zakona za leto 1936./37. se dopolnjuje takole: Uredba o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi se mora uporabljati tudi na stalne kmetijske delavce (pomožno osebje), ki so sprejeti na delo po členu 47. uredbe o ustroju državnega posestva Belje M. S. št. 228/37.
§ 113.
I. Osebni državni in samoupravni upokojenci no smejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih. To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo, priznani znanstveniki, na univerzi kot honorarni profesorji, in tudi ne na upokojence vojne invalide.
Te določbe veljajo, dokler se z zakonom ne spremene ali ne razveljavijo, in se ne nanašajo na primere, ki so s posebnimi predpisi drugače urejeni.
II. V členu 6. uredbe o prevedbi državnih upokojencev s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine Dr. št. 88.808 z dne 4. julija 1927* se dodaje nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbe prvega odstavka veljajo tudi za pokojninske oskrbnine (provizije) in rente, določene v kronah železniškim uslužbencem in njihovim rodbinam po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o državnem prometnem osebju z dne 20. oktobra 1923. Novo določeni prejemki po tej določbi teko od dne 1. aprila 1938.«
III. Začenši z dnem 1. aprila 1938. se ukinja § 109. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah iz
1.	1929.
IV. Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne na podstavi zakona o podpori z dne 16. februarja 1929., objavljenega v »Službenih novinah« št. 42 (pod 93) z dne 20. februarja 1929., se ne smejo jemati v izvršbo za nobeno terjatev. Ta določba se nanaša tudi na tiste izvršbe, ki so bile dovoljene do dne uveljavitve tega zakona; zahtevajoči upnik pa ni dolžan vrniti tiste zneske, ki jih je na podstavi dovoljene izvršbe že prejel pred uveljavitvijo tega zakona.
Podpore iz spredaj navedenih zakonov znašajo, če umre mati, za vsakega otroka po din 1.600 na mesec.
Ta določba velja za ves čas, za katerega se izplačujejo prednje podpore iz državne blagajne.
V. Hercegovsko-bokeškim vstašem iz vstaj 1875 do 1878 in 1881—82, ki dokažejo, da so se udeležili teh vstaj osebno, se izplačuje po odloku ministrstva za finance na predlog bana zetske banovine, in sicer izza dne 1. avgusta 1935. stalna pomoč po 200 dinarjev na leto.
Osebna doklada jim gre po razpredelnici III. člena
2.	uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1 iz 1. 1932.
VI. Učiteljem in učiteljicam srbsko-pravoslavnih šol v bivših pokrajinah Bosni in Hercegovini Dalmaciji, Vojvodini, Slavoniji in Hrvatski se računa čas, ki so ga prebili v učiteljski službi teh šol, kot dejanska državna služba tako za pridobitev pravice do pokojnine kakor tudi za določitev količine pokojnine; učiteljem in učiteljicam teh šol v Bosni in Hercegovini pa, ki so jih bivša avstro-ogrska oblastva prisilno upokojila, se všteva za spredaj navedene pravice tudi še tisti čas, ki so ga prebili v takem pokoju, in sicer od dne 1. marca 1916. pa do vstopa v državno službo po zedinjenju. Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi.
VII. Osebne pokojnine delavcev in delavk monopolnih naprav in rodbinske pokojnine vdov in otrok, ki so urejene na podstavi predpisov »pravilnika o sistemu oskrbe za delavce tobačne režije in njih dedičev« G. R. št. 29.223/1 iz 1. 1910., »predpisnika o pokojninski oskrbi pri kr. og. tobačnem dohodarstvu v staležu delavcev nameščenih oseb« št. 5466/P. M. 1912. in »pravilnika o zvišanih in izenačenih pokojninah (provizijah, podporah in miloščinah) bivšega monopolnega delavstva, njih vdov in sirot« K. št. 115 z dne 14. marca 1928.,* se povečajo z zneskom po 100'— dinarjev na mesec. To zvišanje stopi avtomatično v veljavo na dan 1. aprila 1938. Tudi rodbinske pokojnine, ki se uravnajo poslej po teh predpisih, se zvišajo za po 100'— dinarjev na mesec.
Ta razlika se izplača v proračunskem letu 1938./39. v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
VIII. V smislu § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah se morajo z virmanom v breme ostalih partij in pozicij za osebne razhodke ministrstva za vojsko in mornarico pokriti tudi izdatki za pokojnine osebam pri vojski, zrakoplovstvu vojske, mornarici in obmejni četi, ki se upokoje med proračunskim letom, kakor tudi pokojnine rodbin umrlih uslužbencev, kolikor bi vsote, odobrene s proračunom ministrstva za vojsko in mornarico ne zadoščale za te potrebščine.
TX. Pomožnemu osebju ruske narodnosti, ki je prebilo na delu v državni službi več ko 10 let, se je udeležilo svetovne vojne v ruski ali kakšni zavezniški vojski in ima več ko 65 let starosti, se izplačuje, če jim preneha služba brez njih krivde, iz državne blagajne podpora, ki znaša din 900’— na mesec.
K tej podpori ne gre ne osebna ne rodbinska doklada.
Po smrti uživalca osebne podpore ima rodbina pravico do podpore, ki znaša za enega uživalca 50%, za dva 65%, za tri ali več 75% osebne podpore, toda brez pravice do osebne in rodbinske doklade.
O osebni in rodbinski podpori odloča resorni minister po členu 95. zakona o glavni kontroli ob soglasni odločbi ministra za finance.
Podpora teče in preneha po določbah, ki veljajo v tem pogledu za osebno in rodbinsko pokojnino državnih uslužbencev po zakonu o uradnikih.
Osebne in rodbinske podpore se izplačujejo v breme kredita, ki je določen v proračunu državnih razhodkov za -izplačevanje pokojnin državnih uslužbencev.
Pravico do te podpore imajo tudi osebe iz prvega odstavka, ki so bile več ko 10 let vlagatelji po določbah uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi; nimajo pa pravice do povračila vplačanih vlogov.
Te določbe veljajo, dokler se z zakonom ne spremenč ali ne razveljavijo, in se ne nanašajo na osebe, katerim je prenehala služba pred dnem 1. junija 1937.
§ 114.
1. V § 7. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se dodajeta četrti in peti odstavek s temle besedilom:
»(*) Katere inozemske srednje in srednje strokovne šole ustrezajo popolni in nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi dveh razredov srednje šole, kakor tudi v katerem obsegu je treba opravljati dopolnilne izpite iz nacionalne predmetne skupine za priznanje te izobrazbe v kraljevini Jugoslaviji, določi z odlokom minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
(B) Katera šola in kateri izpiti ustrezajo višji strokovni izobrazbi, določi z odlokom minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.«
2. Odstavek (*) § 133. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in prvi odstavek § 139. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. se spreminjata in se glasita:
»Za rodbinske pokojnine kakor tudi za osebne in rodbinske doklade k tem pokojninam se ustanavlja ,uradniški pokojninski sklad’.«
3. § 145. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in § 151. zakona o državnem prometnem osebju z dne
22.	junija 1931. se spreminjata in se glasita:
»(’) Rodbinske pokojnine kakor tudi osebne in rodbinske doklade k tem pokojninam izplačuje ministrstvo za finance.
(-) Za kritje teh izdatkov izroča Državna hipotekarna banka ministrstvu za finance vse dohodke, ki gredo uradniškemu pokojninskemu skladu od dne
1.	aprila 1938. dalje.
(a) Presežek dohodkov nad razhodki po odstavku 1. se uporabi za povečanje osnovne glavnice. Osnovna glavnica so vsi dohodki, ki so pripadli uradniškemu pokojninskemu skladu do dne 1. aprila 1938. Osnovna glavnica in njena povečanja se nikakor ne smejo porabiti. Izjemoma pa se izplačajo pokojninski prejemki za mesec april 1938. v breme osnovne glavnice.
(') Ce bi dohodki sklada ne zadoščali za izplačilo rodbinskih pokojnin in osebnih in rodbinskih doklad, se izplača razlika v breme proračuna državnih razhodkov,
(5) Natančnejše določbe za izvrševanje tega paragrafa predpiše minister za finance.«
4. V § 143., odst. 2., zakona o uradnikih z dne
31.	marca 1931. se namesto besed: »Ce bi se priznal vlagatelju za osebno pokojnino tudi čas iz točk 3., 4.,
6.,	7. ali 8. § 116.,« postavljajo besede: »Ce bi se priznal vlagatelju za osebno pokojnino tudi čas iz točk 3., 4., 5.,
6.	ali 7. § 116.,«; namesto besed »V primeru točk 3., 4.,
6.	ali 7.« se postavljajo besede: »V primeru točk 3., 4.,
5.	ali 6.«; namesto besed »v primeru točke 8.« se po*
stavlja,jo besede: »v primeru točke 7.< in se besede: »Državna hipotekarna banka sme dovolili vplačevanje lakih vlogov v obrokih« črtajo.
5. V § 146. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1981. in § 132. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. se poslednji slavek, ki se glasi: »presežek pokojnine pa obremenja v takem primeru državno blagajno«, črta.
Prav tako se črtajo odstavek 2. člena 347. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931., odstavek 3. člena 122. zakona o orožništvu z dne 0. novembra 1931. in odstavek 2. člena 96. zakona o obmejni četi z dne 5. novembra 1931.
6. Določbe iz § 331., odstavka 2., zakona o uradnikih veljajo za osebe, ki so dovršile 3 leta nepretrgane službe v mojstrskem svojstvu pri vojski in mornarici in spolnile na dan 31. marca 1931. vse pogoje tega predpisa; v rok treh let se ne šteje služba delavca-dninarja.
7. § 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se dopolnjuje tako, da se razporejajo v resoru ministrstva ža zunanje posle zvanja: računskih uradnikov (§ 45., odst. 2.) od IX. do vštete V. položajne skupine z istimi zvanji, ki jih imajo računski uradniki ministrstva za finance, zvanje starešine pisarne (§ 45., odst. 2.) tudi v V. položajno skupino in zvanje glavnega ekspeditorja in šefa prepisovanja (§ 45., odst. 1.) tudi v VII. položajno skupino.
8. Zakon o ustroju civilne hiše Nj. V. kralja z dne 28. novembra 1931.* se takole dopolnjuje:
v § 19.: IV. skupina, 1. stopnja: agronom
IV.	skupina, 2. stopnja: agronom
V. skupina: knjigovodja kraljeve blagajne
(§ 45., odst. 2., ur. z.) ekonom (§ 45., odst. 2., ur, z.) korespondent (§ 45., odst. 2., ur. z.)
risar (45., odst. 2., ur. z.)
VI. skupina: ekonom (§ 45., odst. 2., ur. z.)
korespondent (§ 45., odst. 2., ur. z.)
risar (§ 45., odst. 2., ur. z.)
.Vil. skupina: ekonom (§ 45., odst. 1. in 2., ur. z.)
korespondent (§ 45., odst. 1. in 2., ur. z.)
risar (§ 45., odst. 2., ur. z.) državni mojster (§ 45., odstavek 1., ur. z.) šofer (§	45., odst. 1.,	ur. z.)
.VIII.	skupina:	ekonom	(§ 45,, odst.	1. in 2.,
ur. z.)
korespondent (§ 45., odst. 1. in 2., ur. z.)
risar (§ 45., odst. 2., ur. z.) državni	mojster (§	45., od-
stavek 1., ur. z.) šofer (§	45., odst. 1.,	ur. z.)
IX.	skupina:	ekonom	(§ 45., odst.	1. in 2.,
ur. z.)
korespondent (§ 45., odst. 1. in 2., ur. z.)
risar (§ 45., odst. 2., ur. z.) državni	mojster (§	45., od-
stavek 1., ur. z.) šofer (§ 45., odst. 1., ur. z.)
* »Službeni list« št. 1/1 iz 1. 1932,
X. skupinu: ekonom
državni mojster šofer
9. V zakonu o ureditvi predsednišlva ministrskega sveta1 se § 11. spreminja in so glasi:
»Osrednji tiskovni urad se deli na štiri odseke:
1. na administrativni odsek;
2. na informativni odsek;
3. na publicistični odsek;
4. na odsek za radiofonijo.«
V prvem odstavku § 12. se namesto besed »vse personalne stvari« postavlja beseda: »evidenco«.
Za § 14. se vstavlja nov § 14.a, ki se glasi:
»Dolžnost odseka za radiofonijo jo, vodili kratkovalovno radijsko postajo osrednjega tiskovnega urada kakor tudi vse posle v zvezi s programi radijskih postaj.«
V § 26., točki b), se dodaje beseda: »po« za besedo »tajniki« in za besedami »pisarji in pripravniki«; v točki c) se namesto »referentov... 5« postavlja: »referentov... 12«; namesto »tajnik... 1« se postavlja: tajnikov... 5« in namesto »dopisnikov v državi... 12 se postavlja: »dopisnikov v državi... !)«.
10. Prvi odstavek § 2. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih11 se spreminja in se glasi:
»Državni svet ima poleg predsednika, podpredsednika in članov tudi enega glavnegu tajnika, 8 referentov, 10 tajnikov, 8 pisarjev, 2 arhivarja in potrebno število prepisovalcev in služiteljev.«
11. V členu 32. pod b) zakona o ustroju vojske in mornarice D št. 23.060 z dne IM), septembra 1931. se dodaje nov odstavek kot drugi, ki se glasi:
»Če ni lekarnarskih častnikov, se smejo na mesta, določena s formacijo za lekarnarske častnike, po potrebi sprejemati pri vojski tudi absolvirani magistri farmacije kot civilni uradniki s itoložajno skupino, ki so jo imeli v civilni državni službi, če pu so bili pri vojski v pogodbeni službi lekarnarja, s tisto položajno skupino, ki bi jo imeli po zakonu o uradnikih, če bi bili čas pogodbeuo službe prebili brez prestanka pri vojski, začenši z najnižjo položajno skupino, ki jim gre po zakonu o uradnikih, toda po odbitku enega leta za pripravljalno službo.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
12. Zakon, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah,3 se takole spreminja:
V § 33. je namesto »do vštetega leta 1931./32.« postaviti: »do vštetega leta 1936./37.«
V § 40. se v tretji vrsti črta: »od dne 1. decembra 1918.«, v poslednjem stavku pa se črtajo besede: »za navedeno dobo«.
13. Člen 9.a zakona o organizaciji finančne kontrole' se spreminja in se glasi:
»Sredstva za pogon strojev-motorjev, za razsvetljavo, kurjavo in kuho hrane (premog, nafta, bencin, petrolej, olja in tolšče za mazanje itd.) na plovnih enotah finančno kontrole so oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih davščin vobČe.«
14. V pripombi 4. člena 2. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju javnih del3 se v drugem stavku črta pika za be-
I	»Službeni list« št. 578/74 iz	1. 1936.
II	»Uradni list«	št.	262/63	iz 1.	1929.
3	»Uradni list«	št.	376/91	iz 1.	1929.
«	»Uradni list«	št.	177/52	iz 1.	1925.
* »Službeni list« št. 523/82 iz 1. 1937.
sedo »mornarice« in se dodaje: »in plovnim enotam finančne kontrole«.
15. Odstavek 5. § 30. zakona o organizaciji finančne uprave’1' se spreminja in se glasi:
»Parne in motorne ladje finančne kontrole so vsaka oddelek zase. Minister za finance odredi z razporedbo, katere ladje so glavni oddelki. Eno od ladij določi minister za finance za kontrolno-nadzorno ladjo nad vsemi plovnimi enotami finančne kontrole na morju, ki bodi hkrati tudi referat za pomorsko finančno kontrolo in podrejena obenem z njej podrejenimi plovnimi enotami primorski finančni direkciji v Splitu. Pristojnost in področje kontrolne ladje in njej podrejenih enot predpiše minister za finance.
Motorne ladje in motorni čolni na jezerih in rekah so podrejeni tisti finančni direkciji, ki jo minister za finance določi. Enega izmed plovnih objektov na Skadr-skem jezeru določi minister za finance za glavni jezerski oddelek finančne kontrole«
16. § 12. uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole št. 76.660/111 z dne 19. septembra 1932.** se spreminja in se glasi:
»l. Uslužbencem finančne kontrole, vkrcanim na plovnih enotah finančne kontrole (parnih in motornih ladjah in motornih čolnih), gre doklada za vkrcanje:
Uradnikom Uradniškim Zvaničnikom pripravnikom Mesečno dinarjev
Na morju................. 800	500	350
na Skadrskem jezeru	.	1.200	850	600
na Ohridskem, Pre-spanskem in Dojran-skem jezeru in na
Savi in Donavi .	.	450	300	200
2. Motoristom (šoferjem) zvaničnikom finančne kontrole na plovnih enotah finančne kontrole, ki so opravili izpit (pri pristojnem oblastvu), predpisan za samostalno posluževanje motorja na plovnih objektih, se izplačuje za 10% zvišana doklada za vkrcanje. Tako zvišana doklada gre tudi vsem uslužbencem, vkrcanim na ladji, določeni za nadzor nad vsemi plovnimi enotami finančne kontrole na morju.
3. Doklada iz točk 1. in 2. izključuje pravico do potnih in selitvenih stroškov, dnevnic za zastopanje, povračila za hrano, prenočevanje itd., ne gre pa uslužbencu na odmoru, odsotstvu ali na bolovanju. Za vsak dan se računa trideseti del doklade.
4. Neporočenim zvaničnikom se izplačuje za 20% manjša doklada po tem paragrafu.«
17. Zakon o sladkovodnem ribarstvu*** se takole spreminja in dopolnjuje:
a) V § 18. se dodaje nova točka 4., ki se glasi:
»4. Določbe točke 1. veljajo tudi tedaj, če gre ribar-ska pravica državnemu posestvu Belje, določbe točke 2. pa veljajo tudi tedaj, če gredo ribarske pravice dvema ali več pravnim ali fizičnim osebam, katerih ena je državno posestvo Belje.«
b) V § 20., točki 4., se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi: »Kljub temu se sme tudi državno posestvo
Belje udeleževati dražb in biti zakupnik odsekov, ki so vklopljeni v posest državnega poseslva Belje in v območje gozdnega ravnateljstva v Novem Sadu.«
c)	V točki 5. § 47. se besedi »poseben pravilnik« nadomeščata z besedami: »uredbo z zakonsko močjo«.
18. a) Za odstavkom 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov* se dodaje nov odstavek:
»(8. a) Davčna osnova pri osebah, ki plačujejo davek pavšalno, se računa takole:
V krajih do 5000 prebivalcev znaša osnova za osebe, ki plačujejo 80'— dinarjev pavšalnega davka, 1333'33 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 150'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 2500'— dinarjev; za osebe, ki plačujejo 240'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 4000'— dinarjev.
V krajih nad 5000 do 10.000 prebivalcev znaša osnova za osebe, ki plačujejo 120'— dinarjev pavšalnega davka, 2000'— dinarjev; za osebe, ki plačujejo 210'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 3500'— dinarjev; za osebe, ki plačujejo 320'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 5333'33 dinarjev.
V krajih nad 10.000 do 20.000 prebivalcev znaša osnova Za osebe, ki plačujejo 200'— dinarjev pavšalnega davka, 3333'33 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 330'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 5500'— dinarjev; za osebe, ki plačujejo 480'— dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 8000' —dinarjev.«
b) Za odstavkom 8.a člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov* se dodaje nov odstavek:
»(8. b) Kot davčna osnova iz časa dolžnikove zadolžitve se vzame v primerih, ko ni davčnih knjig ali se iz njih davčne osnove ne dajo ugotoviti, davčna osnova iz najbližjega leta, za katero je ugotovljena davčna osnova.«
c) Za odstavkom l.a člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje nov odstavek:
»(1. b) Sodolžniki kmetje, katerih skupni dolg po prednjem odstavku presega 25.000'— dinarjev, se morejo do dne 1. junija 1038. obrniti do sodišča s prošnjo za znižbo dolga po členu 26. uredbe.
Ce znaša kmetov dolg glede na odstavek l.a tega člena 25.000' —dinarjev, ima dolžnik pravico do znižbe dolga po členu 22. uredbe ne glede na izdane sodne odločbe o znižbi dolga.«
č) Rok iz odstavka 2. člena 20. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov M. P. št. 70.380/V z dne 25. septembra 1936. se podaljšuje do dne 31. decembra 1939.
d) Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** se dodaje nov člen 20,a:
»Dolžniki kmetje iz odstavka 2. člena 19. in člena 20. te uredbe se morejo sporazumeti z upniškimi ustanovami, da jim plačajo svoj dolg neposredno, samo do izdaje prvostopne sodne odločbe o znižbi dolga.«
19. Določbe točke 5. pod č) § 24. finančnega zakona za leto 1937./38.*** in odstavka 2. člena 19. in člena 20. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** se ne nanašajo na odpisane terjatve iz odstavka 1. člena 9. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
* »Uradni list« št. 59/16 iz 1. 1929./30. ** »Službeni list« št. 716/89 iz 1. 1932. *** »Službeni lisi« št. 52/8 iz 1. 1938.
* »Službeni	list«	št.	628/79	iz	1. 1936.
** »Službeni	list«	št.	13/2 iz	1.	1938.
*** »Službeni	list«	št.	210/31	iz	1. 1937.
Če je ustanova iz odstavka 1. člena 7. uredbe kar koli teh terjatev izterjala, mora to nadomestiti Privilegirani agrarni banki.
20.	Členu 35. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov sc daje zakonsko tolmačenje:
»Na dolžnike Državne hipotekarne banke, katerih posestvo presega 50 oziroma 100 ha orne zemljo in katerih dolgovi presegajo maksimum iz člena 5. uredbe, se morajo uporabiti olajšave iz predpisov člena 35. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v mejah in v obsegu, kakor jih predpisuje člen 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.«
§ 115.
1. Veljali prenehajo vse zakonske določbe, po katerih je bilo dopuščeno drugačno odobrovanje glede vrednosti licitacij in pogodb za nabave, izdelave, prodaje iu dr., kot po načinu, določenem v členu 95.Č zakona o d ržavnem računovodstvu.
Od tega so izvzemajo pooblastitve, ki so odobrene v tem pogledu z uredbo o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike z dne 23. aprila 1936., M. S. št. 268.
2. Odlaga se do dne 1. aprila 1939. uveljavitev zakona o državnem računovodstvu z dne 15. julija 1934. kakor tudi izvrševanje državnega proračuna za 1.1938./39. po tem zakonu.
3. Za tiste državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se ne plačuje najemnina. Prav tako se ne plačuje najemnina za tiste banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in naprave.
4. Proračuni razhodkov in dohodkov državnih naprav, ki se po posebnih zakonskih določbah kljub § 88. zakona <> proračunskih dvanajstinah avgust-december 1935. in januar-marec 1936. ne postavljajo v državni proračun, odobruje minister za finance na obrazložen predlog pristojnega ministra. Tudi za te proračune veljajo vsi predpisi zakona o državnem računovodstvu, kakor za proračun državnih razhodkov in dohodkov. Ti proračuni se morajo predložiti ministru za finance v odobritev najkasneje do dne 1. maja tekočega leta.
5. Od državnih naprav se ne smejo zahtevati nikakršne samoupravne davščine. To se ne nanaša na državna gospodarska podjetja, ki se produktivno izkoriščajo.
Tolmačenje te določbe daje minister za finance.
§ 116.
1. Minister za finance se pooblašča, da uredi po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo, v katerih primerih in mejah sme oblastvo, ki odobruje proračune občin in mestnih občin, predlagane dohodke in razhodke povečali, zmanjšati ali črtati.
2. Proračune mestnih občin in občin za prejšnja leta do vštetega leta 1935., ki niso bili odobreni od pristojnih oblastev, sme naknadno odobrili minister za finance po soglasnosti ministra za notranje posle in na povoljno mnenje bana.
3. Posojila mestnih občin in občin, sklenjena do leta 1937., ki pa ob času sklenitve niso bila odobrena od pristojnih oblastev, sme naknadno odobriti minister za finance sporazumno z ministrom za notranje posle in na povoljno mnenje bana.
4. Občine, ki so pobirale po 1. januarju 1930. gosta-ščino (najemninski vinar), bodisi na zgradbe z davčnimi olajšavami bodisi na zgradbe brez davčnih olajšav, uiso
dolžne, pobrane zneske vrniti; odmerjene, a še ne izterjane zneske pa smejo izterjati.
Določba drugega odstavka točko 4. § 108. finančnega zakona za leto 1936./37. je razumeti tako, da se nanaša odobritev za pobiranje gostaščine tako na zgradbe z davčno olajšavo kakor tudi ^ia zgradbe brez davčne olajšave.
5. V krajih, kjer so nameščene meščanske in ljudske šole v državnih, ne pa v občinskih zgradbah, so šolske občine dolžne popravljati in vzdrževati te zgradbe iz svojih sredstev, če ne plačujejo državi nikakršne najemnine.
6. Vzdrževanje ljudskih šol v smislu §§ 22. in 23. zakona o ljudskih šolah obremenja v proračunskem letu 1936./37. občinski proračun doličuc občine.
§ 117.
Jemljejo se v vednost in se odobrujejo:
I.	ministrstva za finance:
1. odločba ministrskega sveta M. S. št. 994 z dno
23. decembra 1936., da sme skleniti vardarska banovina posojilo v znesku 7,000.000'— dinarjev pri podjetju Zle-tovo Mineš Limited ' za gradnjo banovinske ceste II. reda Stracin—Kratovo—Crni vrh—Probištip—Bučište—Krupi-šte, pri čemer je udeležena država s polovico anuitet, t. j. z 259.000'— dinarji na leto;
2. odločba ministrskega sveta M. S. št. 271 z dne
14. aprila 1937. o izplačilu kotizacije naše države za kontrolno službo odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno v znesku 2,778.412'— dinarjev;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 319 z dne 28. aprila 1937. o pokritju stroškov udeležbe naše država pri mednarodni razstavi v Parizu v znesku 4,000.000'— dinarjev;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 336 z dne
12.	maja 1937. o likvidaciji stečaja Glavne kmetijske zadruge za zavarovanje v Zemunu v znesku 995.940’— dinarjev;
5. odločba ministrskega sveta M. S', št. 368 z dne
20. maja 1937. za potrebe narodne obrambe v znesku
70,000.000'— dinarjev v zvezi z odločbo ministrskega sveta M. S. št. 850 z dne 14. oktobra 1937. o spremembi porabe tega kredita kakor tudi o podaljšavi roka za porabo tega kredita;
6. odločba ministrskega sveta M. S. št. 437 z dno
4.	junija 1937. o izplačilu prvega obroka petrolejskih derivatov, uvoženih iz Romunije, v znesku 11,000.000'— dinarjev;
7. odločba ministrskega sveta M. S. št. 464 z dne
22.	junija 1937. o izplačilu invalidskih podpor osebam, ki so se ponesrečile v službi javne varnosti, v znesku 40.000'— dinarjev;
8. odločba ministrskega sveta M. S. št. 533 z dno
15. julija 1937. o podpori družbi za zračni promet dd. »Aeroput« za vzpostavitev proge Beograd—Sarajevo— Dubrovnik v znesku 4,000.000'— dinarjev;
9. odločba ministrskega sveta M. S. št. 560 z dne
21. julija 1937. o kreditu za dozidavo nadstropja na novem poslopju ministrstva za finance v znesku 3,391.613‘05 dinarjev;
10. odločba ministrskega sveta M. S. št. 586 z dne
24. julija 1937. kakor tudi pogodba z Državno hipotekarno banko pov. št. 421/11 z dne 18. avgusta 1937. o odkupu celokupne državne obveznosti za 6J4%uo državno monopolno posojilo iz i. 1928.;
11.	odločba ministrskega sveta M. S', št. 655 z dne 21. avgusta 1937. za poravnavo potrebščin v artilerijsko-tehnični stroki v znesku 69,297.854'— dinarjev;
 42. odločba ministrskega sveta M. 8. št. 656 z dne
21. avgusta 1937. za provijantske potrebščine v znesku
25,000.000'— dinarjev;
13. odločba ministrskega sveta M. S. št. 683 z dne 21. avgusta 1937. o emisiji drugega dela 5%nih srednjeročnih obveznic v znesku 500,000.000'— dinarjev;
14. odločba ministrskega sveta M. S. št. <>67 z dne
27.	avgusta 1937. o saniranju dolgov bolnice Društva jugoslovanskih zdravnikov v Beogradu v znesku 1,665.615'— dinarjev;
15. odločba ministrskega sveta M. S. št. 668 z dne
27.	avgusta 1937. o nabavi inventarja in materiala za kemični institut univerze v Ljubljani v znesku 1,665.615'— dinarjev;
16. odločba ministrskega sveta M. S. št. 669 z dne
27.	avgusta 1937. o nabavi dopisnic s slikami v znesku 1,500.000'— dinarjev;
17. odločba ministrskega sveta M. S. št. 707 z dne
3.	septembra 1937. o'izplačilu odškodnine osebam, ki so bile oškodovane po eksploziji v Strugarjih v znesku 520.000'— dinarjev;
18. odločba ministrskega sveta M. S', št 725 z dne
18.	septembra 1937. o povečanju kredita poštnih, telegrafskih in telefonskih naprav v znesku 1,995.000'— dinarjev;
19. odločba ministrskega sveta M. S. št. 726 z dne 18, septembra 1937. o dovršitvi del pri postavitvi kratkovalovne radijske oddajne postaje osrednjega tiskovnega urada v znesku 2,000.000'— dinarjev;
20. odločba ministrskega sveta M. S. št. 748 z dne
20. septembra 1937. o kreditu za imenovanje 10 uradniških pripravnikov na trgovinskih akademijah v znesku 95.640'— dinarjev;
21. odločba ministrskega sveta M. S. št. 795 z dne
6.	oktobra 1937. o izplačilu zvišanih prejemkov državnim uslužbencem v znesku 98,605.000'— dinarjev;
22. odločba ministrskega sveta M. S. št. 799 z dne
6.	oktobra 1937. o ureditvi obveznosti Državne hipotekarne banke proti državi za 414%no posojilo Uprave fondov iz 1. 1910. in 414% no posojilo iz 1. 1911. v smislu konvencije z dne 5. aprila 1930.;
23. odločba ministrskega sveta M. S. št, 910 z dne
12.	novembra 1937. za pokritje stroškov za senatorske volitve v znesku 1,500.000'— dinarjev;
24. odločba ministrskega sveta M. S. št. 911 z dne
12.	novembra 1937. o podelitvi pomoči v hrani prebivalstvu, oškodovanemu od vremenskih nezgod, v vsoti 1,500.000'— dinarjev;
25. odločba ministrskega sveta M. S', št. 974 z dne 8. decembra 1937. o kreditu za materialne potrebo higienskih in zdravstvenih naprav v znesku 4,810.000'— dinarjev;
26. odločba ministrskega sveta M. S. št. 978 z dne 8. decembra 1937. o kreditu za popravo instalacij za osrednjo kurjavo v starem poslopju ministrstva za finance v znesku 515.615 dinarjev;
27. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1021 z dne
21. decembra 1937. o izplačilu kotizacije naše države Društvu narodov v znesku 611.582'— dinarjev;
28. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1 z dne
3.	januarja 1938. o izplačilu invalidskih podpor osebam, ki so se ponesrečile v službi javne varnosti, v znesku 30.000'— dinarjev;
29. odločba ministra za finance št. 120.077/11—37 z dne 10. januarja 1938., s katero se je uredilo plačilo državnim železnicam za prevoz moštva, materiala in živali suhozemne vojske in vojnega zrakoplovstva;
30. odločba ministrskega sveta M. S. št. 15 z dne
11.	januarja 1938. o zvišanju proračunskega rezervnega kredita po part. 1055 proračuna državnih razhodkov za leto 1937./38. v znesku 5,000.000’— dinarjev;
31. odločba ministrskega sveta M. S. št. 16 z dne JI. januarja 1938. o izplačilu pokojninskih prejemkov v znesku 300.000 dinarjev;
32. odločba ministrskega sveta M. S. št. 33 z dne 18. januarja 1938. o kreditu za stroške zaradi volitev senatorjev v znesku 200.000— dinarjev;
33. odločba ministrskega sveta M. S. st. 34 z dne
18. januarja 1938. o kreditu za zimsko pomoč revnemu prebivalstvu mesta Zagreba v znesku 100.000 dinarjev;
34. odločba ministrskega sveta M. S', št. 50 z dne
22.	januarja 1938. o spremembah in dopolnitvah uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi;
35. odločba ministra za finance št. 3291/Vl z dne
24.	januarja 1938. o podaljša vi izdajanja obveznic 214%ne loterijske državne rento za vojno škodo brez kuponov št. 17 in 18;
36. odločba ministrskega sveta M. S. št. 62 z dne
3.	februarja 1938. o zvišanju proračunskih kreditov za materialne razhodke državnih rudniških podjetij v znesku 110,030.240'— dinarjev;
37. odločba ministrskega sveta M. S. št. 67 z dne
3.	februarja 1938. o kreditu za izplačilo drugega obroka na posojilo 8,000.000'— dinarjev, sklenjeno pri Državni hipotekarni banki za sanacijo direkcije državnega svi-larstva v Novem Sadu, v znesku 2,435.932'— dinarjev;
38. odločba ministrskega sveta M. S. št. 68 z dno
3.	februarja 1938. o kreditu za pokritje raznih materialnih razhodkov v stroki ministrstva za pravosodje in ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v znesku
3,000.000'— dinarjev;
39. odločba ministrskega sveta M. S. št. 79 z dne
3.	februarja 1938. o konsolidaciji dolga glavne državne blagajne pri Državni hipotekarni banki;
40. odločba ministrskega sveta M. S. št. 80 z dne
3.	februarja 1938. o zvišanju delniške glavnice Industrije motorjev a. d. v Rakovici;
41. odločba ministrskega sveta M. S. št. 104 z dne
3.	februarja 1938. o nabavi dveh motornih ladij za okrepitev plovnega parka direkcije rečne plovitve v znesku 9,000.000' —dinarjev;
42. odločba ministrskega sveta M. S', št. 156 z dne
19. februarja 1938. za nakup potrebščin v artilerijsko-tehnični stroki v znesku 102,700.000 dinarjev;
43. odločba ministrskega sveta M. S. št. 157 z dno
19.	februarja 1938. o kreditu za stroške zaradi udeležbe naše države na sejmih v Lipskcm, Pragi, Milanu, Buda-pešti in Plovdivu v znesku 500.000 dinarjev;
44. odločba ministrskega sveta M. S. št. 159 z dne
19.	februarja 1938. o kreditu za odškodnine za šole v naši državi in podpore za vzdrževanje zasebno učiteljske šole v znesku 2,500.000'— dinarjev;
45. odločba ministrskega sveta M. S. št. 189 z dne 28. februarja 1938. o službeni razporeditvi načelnika finančnega oddelka banske uprave;
46. odločba ministrskega sveta M. S. št. 204 z dne
28.	februarja 1938., s katero je bila sprejeta konvencija s francoskimi imetniki obveznic kakor tudi ostali spo-
razum za ureditev službe po državnih dolgovih in obveznostih v inozemstvu;
47. odločba ministrskega sveta M. S. št. 199 z dne 8. marca 1938. o povračilu selitvenih stroškov opolnomo-čenih ministrov in izrednih poslanikov;
48. odločba ministrskega sveta M. S. št. 209 z dne 8. marca 1938. o kreditu za poravnavo materialnih raz-hodkov posameznih resorov v znesku 2,931.143'—■ dinarjev;
II.	ministrstvo za prosveto:
1. odločba ministrskega sveta M. S. št. 883 z dne
28.	oktobra 1937. o odobritvi, da je treba točko 3. § 43. .finančnega zakona za leto 1936./37. tolmačiti tako, da je s točko 3. § 43. finančnega zakona za leto 1936./37. minister za prosveto pooblaščen izdati po odobritvi ministrskega sveta uredbo o ustanovitvi srednjih in višjih umetniških šol v Beogradu, in da je treba uredbo o ustanovitvi srednjih in višjih umetniških šol v Beogradu M. S’. Št. 235 z dne 31. marca 1937. popolnoma izvršiti;
2. odločba ministrskega sveta M. S. št. 216 z dne 8. marca 1938. o ureditvi pokojninskih prejemkov po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931.
lil. ministrstva za vojsko in mornarico:
1. odločba ministrskega sveta M. S. št. 658 z dne 8. julija 1932. v zvezi z odločbo ministrskega sveta M.
S.	št. 668 z dne 13. julija 1932. o izplačilu prejemkov
' graničarskim pripravnikom v času od dne 1. aprila 1932. do dne razglasitve zakona o spremembah in dopolnitvah -zakona o obmejni četi D. št. 17.287 z dne 26. septembra 1932.;
2. odločba ministrskega sveta M. S. št. 543 z dne
19. julija 1937. o spremembi odločbe ministrskega sveta Str. Pov. D. št. 978 z dne 6. julija 1935. o kreditih za vojsko in mornarico;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 913 z dne 31. oktobra 1937. o odobritvi, da sme minister za vojsko in mornarico skleniti pri Državni hipotekarni banki posojilo v znesku 80,000.000 dinarjev za zgraditev potrebnih tvornic za narodno obrambo;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 39 z dne
20. januarja 1938. o civilnem zrakoplovstvu.
IV. ministrstva za promet:
1. odločba ministrskega sveta G. D. št. 23.289 z dne 8. aprila 1932. o pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav F. O. št. 7345 iz 1. 1926.;
2. odločba ministrskega sveta M. S', št. 564 z dne
21. julija 1937. o prevzemu ladijske delavnice Srbskega brodarskega društva na Cukarici v državne roke iz kredita 20,000.000'— dinarjev, določenega v členu 3. uredbe o gradnji in ureditvi beograjskega pristanišča in o pospeševanju rečnega brodarstva;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 81 z dne
3.	februarja 1938. o nakupu tirnic in tirničnega materiala od železne industrije d. d. Zenica v znesku 100 milijonov dinarjev v zvezi z odločbo ministrskega sveta M.
S.	št. 210 z dne 8. marca 1938. o spremembah in dopolnitvah te odločbe.
V. ministrstva za kmetijstvo:
odločba ministrskega sveta M. S. štev. 215 z dne 8. marca 1938.. da se z nepremičnin, ki so bile izročene nekim posestnikom, izbriše prepoved odsvojitve in obremenitve,
VI. ministrstva za trgovino in industrijo:
odločba ministrskega sveta M. S. štev. 236. z dne
14.	marca 1938. o oprostitvi upokoj. ravnatelja državne tkalnice preprog v Sarajevu plačila odškodnine, obresti, pravdnih stroškov in taks.
VII. ministrstva za gozdove in rudnike:
1. odločba ministra za gozdove in rudnike št. 37.951 z dne 27. novembra 1927., s katero je bila odobrena in po kateri je bila izvršena poprava mej državnih gozdov Strugovske planine in Bigle planine v mejah vasi Cerovo, Bojište, Smiljevo, Gopeš in Davat v bitoljskein in pre-spanskem srezu;
2. odločba ministra za gozdove in rudnike št. 51.176 z dne 26. decembra 1927., s katero je bila odobrena in po kateri je bila izvršena poprava mej državnega gozda Prostransko-Ilinskih 'planin v mejah vasi Kozica, Belica, Brzdana, Svinjište, Kladnik, Veliki Crski, Mali Crski, Prostranje, Velmavac, Mali Ilin in Bazernik v kičevskem in kruševskem srezu;
3. odločba ministrskega svela M. S. št. 133 z dne
22.	februarja 1938. o odkupu gozdne železnice llijaš— Okroglica od tvrdke Todorovič in Dohan iz Sarajeva za skupno vsoto 2,292.983'48 dinarjev brez obresti.
§ 118.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
Uredbe ministrskega sveta, izdane na podstavi § 63. finančnega zakona za leto 1934./35., podaljšanega z določbo § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december
1935.	ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov 1934/35. oziroma n;t podstavi § 98. finančnega zakona za leto 1936./37. oziroma na podstavi § 90. finančnega zakona za leto 1937./38., in sicer:
1. uredba o podalijšavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih — M. S. št. 114 z dne 25. februarja 1937. (»Službene novine« z dne 22. marca 1937., št. 64/XlX);
2. uredba o gradnji, ureditvi in popravilih luk in pristanišč ob morju — M. S. št. 207 z dne 24. marca 1937. (»Službene novinec z dne 27. marca 1937., št. 69/XX);
3. uredba o dopolnitvi člena 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. — M. S. št. 103 z dne 3. marca 1936. (»Službene novine« z dne 10. aprila 1937., št. 81/XXV);
4. uredba o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic — M. S* št. 342 z dne 13. maja 1937., (»Službene novinec z dne
18.	maja 1937., št. 110/XXXII);
5. uredba o ugodnostih višegrajski industriji inž. Stankoviča a. d. Vistad v Višegradu — M. S. št. 413 z dne
4.	juniija 1937. (»Službene novine« z dne 11. junija 1937., št. 129/XXXV1II);
6. uredba o spremembah in dopolnitvah v zakonu o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. (izvršilni po-stopnik — ip.) — M. S. št. 410 z dne 4. junija 1937. (»Službene novine« z dne 14. junija 1937., št. 131/XXXIX);
7. uredba o nagradah za zatiranje tihotapstva z monopoliziranimi predmeti — M. S. št. 423 z dne 4. junija 1937. (»Službene novine« z dne 14. junija 1937., št, 131);
8. uredba o podaljšavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih — M. S. št. 585 z dne 24. julija 1937. (»Službene novine« z dne 17. avgusta 1937., št. 185)]
9. uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1937./38. — M. S. St. 583 z dno 24. julija 1937. (»Službene novine« z dne 29. julija 1937., St. 169);
10. uredba o oddajanju sladkorja za slajenje v inskega inožta brez plačila državne trošarine — M. S. Št. 920 z dne 17. septembra 1937. ( - Službene novine : z dne 20. septembra 1937., St. 213);
11. uredba o nabavi in položitvi telefonskega kabla za velike razdalje Beograd—Zagreb—Maribor—avstrijska meja in o nabavi materiala in izvrševanju del v zvezi z izkoriščanjem gorenje naprave — M. S. St. '713 z dne 18. septembra 1937. (»Službene novine z z dne 24. septembra 1937., St. 217/LXII) v zvezi z uredbo o spremembi uredbe o nabavi in položitvi telefonskega kabla za velike razdalje Beograd—Zagreb—Maribor—avstrijska meja in o nabavi materiala in izvrševanju del v zvezi z uko-rišeanjem gorenje naprave — M. S. St. 1044 z dne 23. decembra 1937. ( Službene novinec z dne 12. februarja
1938., št. 32);
12. uredba o ustanovitvi obrtne zbornice v Nišu — M. S. St. 761 z dne 20. septembra 1937. ( Službene novinec z dne 28. septembra 1937., št. 220/LXIV);
13. uredba o zaščiti državnih gozdov in pospeševanju državnega gozdnega gospodarstva — M. S. št. 765 z dne
28.	septembra 1937. (- Službene novine« z dne 2. oktobra
1937., št. 224);
14. uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju javnih del — M. S. St. 796 z dne 6. oktobra 1937. '»Službene novinec z dne
8.	oktobra 1937., št. 229/LXVl);
15. uredba o trgovinskih obratih velikega obsega — M. S. št. 873 z dne 26, oktobra 1937. (»Službene novinec z dne 27. oktobra 1937., št. 244);
16. uredba o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. — M. S. št. 915 z dne 16. novembra 1937. (»Službene novine« z dne 18. novembra 1937., št. 203);
17. uredba o taksnih olajšavah za menične zadolžitve denarnih ustanov in zadrug po specialnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah, Narodni banki in Privilegirani agrarni banki — M. S. št. 937 z dne 25. novembra
1937.	(»Službene novine« z dne 2. decembra 1937., št. 275);
18. uredba o nacionalnem institutu za goriva in rudnine — M. S. št. 968 z dne 25. novembra 1937. (»Službene novinec-z-dne 11. decembra 1937., št. 283/LXXXI);
19. • uredba o rudarsko-geološkem odboru — M. S. St. 969 z dne 25. novembra 1937. (»Službene novine« z dne 11. decembra 1937., št. 283/LXXXI);
20. uredba o izvrševanju pogodbe o dobavi jugoslovanskega tobaka v listih direkciji poljskega tobačnega monopola — M. S. Št. 938 z dne 25. novembra 1937. (»Službene novince z dne 16. decembra 1937., št. 287);
21. uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. — M. S. št. 1049 z dne 23. decembra 1937. ( Službene novinec z dne 30. decembra 1937., št. 299/LXXXVIII);
22. uredba o spremembi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, z dne ,16. decembra 1936. — M. S. št. 1059 z dne 29. decembra 1937. (»Službene novine« z dne 31. decembra 1937. št. 300);
23. uredba o ustanovitvi železniške straže (stražnikov) — M. S. št. 1050 z dne 23. decembra 1937. (»Službene novinec z dno 5. januarja 1938., št- 4/111) j
24. uredba o sanaciji gozdno-imiuslrijskega podjetja »Dobrljin-Drvar« a. d. v korist gospodarske delavnosti — M. S. št. 1065 z dne 23. decembra 1937. (»Službene novine« z dne 15. januarja 1938., št. 10);
25. uredba o likvidaciji terjatev gozdno-industrij-skega podjetja Dobrljin-Drvar a. d. za vzdrževanje prometa na železniški progi Jajce—Mlinište — M. S. št. 1066 z dne 23. decembra 1937. (»Službene novine : z dne 15. januarja 1938, št. 10);
26. uredba o izdaji blagajniških zapisov v znesku
I.500,000;000 dinarjev — M. S. št.-94 z dne 3. februarja
1938.	(;Službene novine« z dne 15. januarja 1938., št. 34);
27. uredba o likvidaciji komasacijskih dolgov — M. S. -št. 3/38 z dne 30. decembra 1937. (»Službene novine« z dne 24. februarja 1938., št. 42/XII);
28. uredba o spremembi uredbe o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne
23.	novembra 1934., z dne 10. novembra 1937. (M. S. št. 915) — M. S. št. 169 z dne 24. februarja 1938. (»Službene novine« z dne 3. marca 1938., št. 48/XV).
8 119.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
1. uredba o električnih enotah, ki se uporabljajo v javnem prometu — M. S. št. 550 z dne 9. avgusta 1935. (»Službene novine« z dne 19. avgusta 1935., št. 191/XLIV), izdana na podstavi člena 10. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi;
2. uredba o določitvi enot za merjenje izdelanega usmja v javnem prometu — M. S. št. 624 z dne 30. januarja 1936. (»Službene novine« z dne 7. februarja 1936., št. 29/V), izdana na podstavi člena 10. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi;
3. uredba z zakonsko močjo o ureditvi Oceanografskega instituta kraljevine Jugoslavije — M. S. št. 229 z dne 27. marca 1936. (»Službene novine« z dne 29. avgusta 1936., št. 198/XLVII), Izdana na podstavi § 57. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./36.;
4. uredba o vzdrževanju ljudskih šol — M. S. št. 649 z dne 11. avgusta 1936. (»Službene novine« z dne 10. septembra 1936., št. 209), izdana na podstavi § 41. finančnega zakona za leto 1936./37.;
,5. uredba o višji pedagoški šoli — M. S. št. 648 z dne
II. avgusta 1936. (»Službene novine« z dne 15. septembra 1936., št. 213/L), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
6. uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev ljudskih šol — M. S. št. 649 z dne 11. avgusta 1936. (»Službene novine« z dne 18. septembra 1986., št. 216/LI), izdana na podstavi točke 4. § 40. finančnega zakona za leto 1936./37.;
7. uredba o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine — M. S. št. 214 z dne 29. marca 1937. ( Službene novine« z dne 30. marca 1937., št. 71//XXI), izdana na podstavi § 78. finančnega zakona za leto 1936./37.;
8. uredba o organizaciji državnega posestva Belje — M. S. St. 228 z dne 29. marca 1937. ( Službene novine« z dne 31. marca 1937., št. 72/XX11), izdana na podstavi točke 2. S 105. finančnega zakona za leto 1930./37.;
9. uredba z zakonsko močjo o Serijatski gimnaziji v Sarajevu — S. N. št. 10.221 z dne 30. marca 1987. (»Službene novine« z dne 31. marca 1937., St. 72. A), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
10. uredba o višji islamski šerijatsko-teološki šoli v Sarajevu — P. št. 12.191 z dne 30. marca 1937. (»Služ-
Pregled proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938./39, ki se objavlja skladno s § 2. fin. zakona za leto 1938./39.
I os
oJ S?
<D -4
> O	in	m
J> X	(M	”rt
■rt X	CO
So CO -rt l> <M
CM (M
24
T3
O
rH
O
p
O
o
c
I
4) bfi-o
o> JS 2S
24 24 0) 0> >
O) <D
s! S *
rt cc
bc
a
24
oj
= i > S
rt o
O t-
©
C-
c
0
1 a
bc m s3
s i
S ž£ •g c>
24
X
	20 O
	>N TJ
	a a
©	2 24
	^ O
	
1	^ N
	
	>
_	© >
	C- rt
	ec -a
	Im ._
bp	a a
©	— 03
	5 s
	5 “
	Jr, o
	2^Q
24
►
C 24 03 03 bc *-
»N ts
p. 24 O 4> C
O S
> t*
O 24
> «5
^ O p. 24
03 . G >© . 'C 2
bi)
©
v
oT oT
B •
*c«
■si
N g
m'13 § £ C *0
O •’~
24 24 »c« <£
tj a o-r
5, -5
03 03 ></> C a
24
O)
t-T
2	°
JU 24
'Č
.Sž, 22 *- e — c	tfi
a	.. ra rfl	>	~	„
^	^	O	B
■2	S5	w
i:
03
O«
bo
o
JL
03
24
CO
03
O.
, 24 N QJ 03 r“*
24 GO _ CO C
<U
B ~
O 03 -O N
O
24
TJ
O
23
S3
03
04
in »o
o o
GO O t— ©i
g
o
c«
PC
I I 1.1.M I
X GO CO ‘-rt 00 03 ‘x © -rt i> co m i> ©i
Ji CO m O 03 GO CO
■ ■ ■ ■ >£jg
> m x
£ 03
W» 0)
‘a > > <a
22 a
t« bc no 0» O) 24 t-	cn
a. i
va a
©
2S o a
*-	t-	03	03
o c g
- G) w
O *c S c
a ■ o
o >%
.—B Vf) > 03 *G CO
0-5.-3 « F
X rt O) >N t- *-<
0hQ
03
. 0»
>$ .
.al.
0)
* o B •
b£24
_S
^ 22,
oSS
X X
•r- O O H
©
a,
rs
. O —
.TJ • O C-
O <•
gl sl
“Sc1" g .3 S'g
£ ’2 53 >§ 23 S5 *® S
obSo
•“■	2	24
e -=22 •- c [g
s II := =2 = ©
24 © ft-
JIM
čo *■« ‘-rt »n
X -t »H CO 03 ©1 X X X 00 od 00 X 03 TH ©_ OT. y~l 03, IO CO 03 CO — 03 X »O OCOO)H
I I
03 O X -t I> 1> t2 x
I- -M
©4 IO
T-“oo ^ m
©4 X
03 23
* a
© s ©
2 4»7
p ► 5 >•{/?©
03 © S fc- S-. ~
•- a a S
© os « «1
M) N s N
® © © © ^3	*► >
^ t«
S h bi Ih
>« '3 ‘3 ‘3
t- .M -M
o s? s s
TJ *
.. a
2B •
cn .
ftg .
OJ- •
•=•£ g
£i:i © c
I I I I. I I
8
©j os in ©i
S
_ >N
E o
t-
o °
r*: 03 TJ
TS
03
<u
8
- TJ
1 S.
^ .S
rt ""
rt
• • B
•p .»5
c
rt rt * «
>5 \rt
2 * ?
T3 ®J2
03 22
«0 ^ «3
rt o> c«
I|1 s
o.E « e
I I
o m	L - CO m cc os in	X s	TH x X XXX ©1 03 03	m 03 yH
od X	in in CO -T ▼H ©1^	s X	O © i 'TV -rt -rt th 00 t>	-rt
i> X X	©r in t2 ©g	© rt	‘ ©r cp -t m o 03 ©i ©i	i in
	©i		©4	7\
O
NO j-
® * "S *
s * s. g
i ™ g ^ » c g'S so
rt T TS a, rt —	©	Im
^ bi
rt rt N N
.2 S
O 03
«* S >
5 rt rt >r/i >N >N
O Im Im
PQQ
'o .
rt o
b.
a a
N
'g 2B
.s.s
2-‘	MS
7 b O * '
ilfa'
Im rt ■
=».a '
s g s
fc- (D
bc
/
C 22
* 25
•M v- T
.5 S O
03 01 '2 -•c O
p
£ m
a.S
SQ
G> r> *—h »—i HM*-*	^	>
I I
S?
00 SIS
©
ti
J*
03
H
-d.=3 .	•
*C ^9 O 11
.SjJ .0
O *”*	* C«
^ O 73
5 J s 2 3 .s.u = .S
03	TJ
, . Us	>	r-
© o ^ o • —
UJ i_> *	C
© TJ	
03	03
"*■*	>N
U	03
05	
O	-s
©	©
Ofi	f/J
C/J	
33	
05 u .	
V. .rt Os-N	u © 0
03	©
^ S	
	Tj
	
	
	U
w	2r
INI II
iO CT> CM 'N O CD h co »O 04 r-4
o o
L'- CO
~ c
03
H
o
rt
id
O O
i b o ^2 3
i "O
! °s
a~a o
* o
. ±£ Os ! © ^ o o
-d w D © ©
S C
• d
. b
s
• -o o
o
Os
<—V <D uT © 7} *-< CC ^ Os -CC © © J5 O Oh
© .E •*-
-s —s OJ
O 03 u £ tc oj
© >N ,5f
Os > o
I I
O O	O '
O S	O
b 0	b
»0 »o	-t
CO r-	tH
aT b	10 '
Dl	»0 1
I I
> L -* o
j 00 t>
> -t 01
) 01 o
> os oT
I I
© 00
»O -t c
CO C
MII
0 o b 0
03 O N C0 C0 •
iO o b b 01 -t o o
ofcd
£ -a
Os ©
g r«
gcCc/3 90 I I
03
• .
o
’3 ,0
© . a*
rt o •
s* >N 2
c . v u
«« 01 « « ■° o ” -* “ c.
03	.
O , u. •
’ Os
:	5
! Sr^ ’
I Of, r~
, O
03
u
b/}
OJ
%
o
»TJ
&
N-J i ’©
C
Os
O
—’	03	^
g>	Cj	;/i
8.8. O O
o c o o
03 d © X C C O 03 j* — — — ^ O
O O O o ^
Os Os Os 5	.
O O O* r
o O O O S
SŠS P2
C c e fo oc o
• - U U.	*' "■“
>5 rt oj otf ^
| •— .2
05 03 > >
a at
gfOa
C « ft s; «SO=2
oj -- — 9 5Š o tj US 's-j O-; Oifl S
•&= S iSg
x 2 a «
5 = o s I 5S>>iJ
n i cs co »*.
»N »TJ >N >N3 Ui O U U
• Q OsQQ g> Os
TJ
'so £ .H 05
© o, c » n ^ jj u.ti 0
■= fiši i I
Ji u —•
Ifl O 'r ^	-
o 5 > >© ;=
S Q rt ^ ^ d O^N t_
^.2. 1 rt ‘5* rt '3*^ 1
5| 2|jx'
Os — Os it
ipftpS g!.
Os
I ^
d 03
li£ c
OJ ._ •
'O5-^ .
o
bc
2
0
1
72
C *c « -r *® 2
• JO ^
. 1 si
© ’Z
■ o
o 22 *
•SE.fi
1 l
Vh	*—s
<^0 Dl	=C
S	2
CD	0
	X
	oi
0/ X
03 03 0J 'N >N rr
0) 03 O >N
1 u u s u —; d
bf.Q ‘
Q -S M
Os
CU
5» u
b -c
.50 n
.E o
•Tj ^
^ TJ
j ll'
i 05 3 -X o
br,— o ^
Os
>
<D
'S
>
o
o
.. ^
7)
^•S © 2
-g a>
© 'IX
c 0
-p
c3
~o I
1
G0 <M
I I
»O »O 10
I I I
C \ t£>
I I
(M
7
Q O ^ 'M CO rt<
C0 CD C*“' 0^
»o CD	hXDO	•-'01C0-t>O	CD	I	|	N
t-iH	Ti m rs^l	O Oi Dl O) Ol	Dl	I	I	C0
I> "t
Dl C0
10»	
Q H 0	
CO*t rH 1 1	srH
00 O Dl	
CO -D -f	O
	▼H
bene novinec z dne 31. marca 1937., št. 72.A), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
11. uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi ekonom-sko-komercialne visoke šole v Beogradu — M. S. št. 233
7.	dne 81. marca 1937. (»Službene novinec z dne 81. marca
1937., št. 72.B), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
12. uredba o gospodinjskih šolali — M. S. št. 234 z dne 81. marca 1937. (»Službene novinec z dne 31. marca
1937., št. 72. B), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
13. uredba o ustanovitvi srednjih in višjih umetniških šol v Beogradu — M. S. št. 235 z dne 31. marca 1937. (»Službene novinec z dne 81. marca 1937., št. 72.B), izdana na podstavi §43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
14. uredba o ureditvi ministrstva za prosveto — M. S. št. 236 z dne 31. marca 1937. (»Službene novinec z dne 31. marca 1937., št. 72. B), izdana na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936./37.;
15. uredba o spremembi uredbe o prekinitvi zasta-revanja kmetskih menic — M. S. št. 1043 z dne 23. decembra 1937. (»Službene novinec z dne 25. decembra 1937., Št. 295/LXXXV), izdana na podstavi § 24. finančnega zakona za leto 1937-/38.;
16. uredba o preskrbovamju nezaposlenih delavcev — M. S. št. 1004 z dne 25. novembra 1937. (»Službene novinec z dne 1. januarja 1938., št. 1/1), izdana na podstavi točke 12. § 87. finančnega zakona za leto 1937./38.
§ 120.
Uredba o reji koz — M. S. št. 401/35, razglašena v »Službenih novinah« z dne 28. junija 1935., št. 147, se jemlje v vednost in preneha njena veljavnost dne
31.	marca 1938. Opraščajo se vse dolžne in še ne izterjane takse za pašo domačih in nadštevilnih koz tako v lastni kakor tudi v tujih katastrskih občinah od dne
28.	junija 1935. do dne 1. aprila 1938., kakor tudi vse denarne kazni, izrečene na podstavi uredbe M. S. št- 401/35
od dne njene razglasitve v »Službenih novinah«, pa do
dne njene razveljavitve, kolikor niso izterjane.
§ 121.
Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni spremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še dalje,
§ 122.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa zadobi dne 1. aprila 1938., kolikor ni v posameznih paragrafih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub določbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1938. do dne 31. marca 1939.
V Beogradu dne 28. marca 1938.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r.
Dr. Perovič s. r.
Minister za finance
Duš. 1*. Lctica s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
Videl
in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata,
. minister za pravosodje
Mil. Simonovič s. r.
(M. P.)
Banove uredbe*
Spremembe y staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. aprila 1938., I. št. 4656/1, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Pl eh Ivan, policijski stražnik-pripravnik 111. skupine zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1938., I. št. 4332/2, je postavljen Vi mik Stanko za policijskega stražnika-pripravni-ka v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine ž dne 12. aprila 1938., I. št. 2262/2, je bil premeščen po potrebi službe Bačer Albin, tajnik sreskega cestnega odbora v Radovljici, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Laško.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bano-■ Vine v Ljubljani z dne 13. aprila 1938., I. št. 4698/1, je bil Jenko Stojan postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri omenjeni banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. aprila 1938., I. št. 4360/2, je bil postavljen Kmetec Janez za banovinskega uradniškega pripravnika pri omenjeni banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. aprila 1938., I. št. 1498/2, je bil postavljen dr. Kreuziger Bogomir, asistent VII. položajne skupine banovinske bolnišnice v Mariboru, za asistenta VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. aprila 1938., I. št. 1544/1, je postavljen .Pečovnik Konrad, banovinski strokovni učitelj IX. položajne skupine pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za banovinskega strokovnega učitelja v .VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. aprila 1938., I. št. 1665/5, je bil postavljen P r e s t e r 1 Mihael za banovinskega uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici, kjer bo vršil posle tajnika okrajnega cestnega odbora.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 13. aprila 1938., I. št. 4100/1, je bil Š t r e k e 1 j Zvonimir postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri tej banski upravi.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 13. aprila 1938., I. št. 308/2, je bil postavljen Novina Karol za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
216.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 48 z dne 3. marca 1938
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. decembra 1937. so napredovali v VII. položajno skupino: V o j e Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Boštanju, srez krški; Pupis Marija, učiteljica ljudske šole v Nedeljici, srez dolnjelendavski; Štolfa Vida, učiteljica ljudske šole v Selcih; Kodrič Rudolf, učitelj ljudske šole v Hajdini; Iglič Rozalija, učiteljica ljudske šole v Šmartnem, srez litijski, in Babnik Hermina, učiteljica ljudske šole v Jarenini, dosedaj uradniki Vlil. položajne skupine s prvim periodnim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1938. je bil upokojen dr. U š e n i č n i k Aleš, redni univerzitetni profesor II. položajne skupine 1. stopnje univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1938. je bila upokojena Beri a n Brigita, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Številka 49 z dne 4. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. januarja 1938. so napredovali v IV. položajno skupino 1. stopnje: Prijatelj Ivan, ravnatelj nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru; Kozak Jus, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani; Brodar Srečko, profesor realne gimnazije v Celju; Lapajne Vladimir, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani; Kranjec Silvester, profesor 11. realne gimnazije v Ljubljani; Koblar Franjo, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani in Sovre Anton, profesor
II.	realne gimnazije v Ljubljani.
Številka 50 z dne 5. marca 1938.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 22. februarja 1938., Kns. štev. 327/1938, razširjanje in prodajanje brošure »Sretna zvezda g. dr. Milana Stojadinoviča«, natisnjene v Zagrebu.
številka 51 z dne 7. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih, namestnikov z dne 9. decembra 1937. so napredovali v VIL položajno skupino: Jelušič Marija, učiteljica ljudske šole v Trbovljah; Silaggi Vi^torina, učiteljica ljudske šole pri Sv. Roku, srez šmarski; Predan Draga, učiteljica ljudske šole v Mozirju; Gajšek Stanko, učitelj ljudske šole v Kostanjevici; Stergar Ana, učiteljica ljudske šole v Pobrežju pri Mariboru; Glinšek Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Rogaški Slatini; Godnik Mili a e 1 a., učiteljica ljudske šole v Šmarju; Kolnik Elizabeta, učiteljica ljudske šole v Limbušu; Nedeljko Hilda, učiteljica ljudske šole v Slivnici, srez Ma-ribor-desni breg; Kos Maks, učitelj ljudske šole v Bučah; Sicherl Janko, učitelj ljudske šole v Škofji Loki; Kokalj Jagoda, učiteljica ljudske šole v Šmarju; Gostinčar Srečko, učitelj ljudske šole v Dvorski vasi; Beloglaveo Vilibald, učitelj ljudske šole v Gornji Lendavi; Hauptman Angela, učiteljica ljudske šole v. Svečini; Z g j e c Adolf, učitelj
ljudske šole v Gornji Radgoni, vsi dosedanji uradniki .VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Številka 52 z dne 8. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. februarja 1938., ad štev. 1009, je bil postavljen po službeni potrebi za načelnika računskega oddelka III. položajne skupine ‘2. stopnje glavne kontrole Žnidaršič Jože, šef krajevne kontrole iste položajne skupine in stopnje pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. januarja 1938., štev. 9528, je bil upokojen Črnivec Josip, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine okrajnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 15. februarja
1938., štev. 4313/1, je bil upokojen Ribič Anton, davkar VIII. položajne skupine davčne uprave v Ptuju.
Številka 53 z dne 9. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. februarja 1938. sla bila odlikovana: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Župančič Oton, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Polič Mirko, ravnatelj opere Narodnega gledališča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. januarja 1938. so napredovali v IV. položajno skupino
2.	stopnje: G ralenauer Franjo, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani; Zalaznik Albin, profesor L realne gimnazije v Ljubljani; dr. Turk Ernest, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; Sodnik Rudolf, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, in Zobe c Ivo, ravnatelj nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti, dosedaj uradniki V. položajne skupine.
Novinarsko razsodišče v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 28. februarja
1938., štev. 20.161, sta bila postavljena Hudnik Adolf, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za predsednika novinarskega razsodišča v Ljubljani, in Orožen Fran, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za namestnika predsednika navedenega razsodišča.
Številka 51 z dne 10. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. februarja 1938., se je izpremenila Bo n c 1 j u To m a ž u , uradniku 3. kategorije I. skupine železniškega ravnateljstva v Ljubljani, disciplinska kazen odpusta iz državne službe v disciplinsko kazen upokojitve.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. decembra 1937. so napredovali v VI. položajno skupino: Jurman Marija, učiteljica ljudske šole pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Jugovič. Marija, učiteljica ljudske šole v Velenju; Rabič Alojzij, učitelj ljudske šole na Jesenicah; Klemenčič Vlado, učitelj ljudske šole v Veliki Nedelji; Kokalj Janko, učitelj ljudske šole v Višnji gori in Hiel Ana, učiteljica ljudske šole v Ljubljani, dosedaj uradniki VIL položajne skupine s prvim periodnim poviškom.
Prepoved razširjanja in prodajanja.
Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločim z dne 4. februarja 1938., štev. Kns. 219, razširjanje in prodajanje knjige >N o v i m p u t e v i m a« od M. Gorkiča, natisnjene v Zagrebu.
Številka 55 z dne 11. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. decembra 1937. so na p r ed o v a 1 i v VIL položajno skupino:
Sancin Karel, učitelj ljudske šole v Brežicah; Martelanc Vladimir, učitelj ljudske šole v Črnomlju; Feri u ga Franc, učitelj ljudske šole v Mariji Snežni, dosedaj uradniki Vlil. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. januarja 1938. sta bili premeščeni na prošnjo: Perme Josip in a, učiteljica VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Hotiču, na ljudsko šolo v Vačah, K r a n j c - B a n t a n Julija, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Libojah, na ljudsko šolo v Grižah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1938., I. štev. 4894/0, je bil razveljavljen ukaz z dne 24. oktobra 1936., 1. štev. 41.813/0, s katerim je napredovala Leske-Gorazd Maša, predmetna učiteljica Vlil. položajne skupine državne dvorazredne trgovske šolo v Ljubljani, za predmetno učiteljico VIL položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. februarja 1938., I. štev. 7722/0, je bil upokojen Reisner Josip, ravnatelj lil. položajne skupine 1. stopnje državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 28 februarja 1938. so bili p r e m e š č e n i : a) po službeni potrebi: Bole Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, gl. kol., v postajo Zalog; Vodenik Konrad, prometnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, gor. kolodvor, v prometni-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva; Rejec F e 1 i k s/prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Medvode, v poslajo Sava; Sajko Karel, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Laško, v postajo Velenje; Gabriel Karol, prometnik IX. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Ljutomer; Kariž Viktor, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Radohova vas, v postajo Bislrica-Bohinjsko jezero; Ferderber Rhdolf, pomožni prometnik
X.	položajne skupine postaje Velenje, v postajo Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Sergijev Filip, pomožni skladiščnik X. položajne skupine postaje Ptuj, v postajo Pragersko; b) na prošnjo: Repe Janez, prometnik
IX.	položajne skupine postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v postajo Laško.
Številka 57 z dne 14. marca 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1938. so bili upokojeni: Prijatelj Josip, upravitelj V. pol. skupine s prvim periodnim poviškom meščanske šole v Ormožu; Klavžar Zora, upraviteljica V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom I. dekliške meščanske šole v Mariboru; Novak Alojzij, upravitelj V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom II. deške meščanske šole v Ljubljani; Kobal Iva, upraviteljica V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom L dekliške meščanske šole v Ljubljani; Klemenčič Ljudmila, učiteljica V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom L deške meščanske šole v Ljubljani.
Umrl. Dne 18. novembra 1937. je umrl Avbelj Anton, veroučitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Mariboru.
y
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 36. kosu IX. letnika z dne 4. maja 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No. 8600/1.	1290
Razpis
likovnih nagrad banske uprave.
Ker je pri nas veliko pomanjkanje umetnin i motivi iz domače zgodovine, razpisuje kraljevska banska uprava nagrade v znesku 20.000 din (dvajset tisoč dinarjev) za najboljše likovne umetnine, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrade se bodo upoštevali le kipi, slike in risbe, ki so nastale v dobi od 1. aprila 1938. do 31. marca
1939.,	oziroma ki pred tem časom še niso bile javno razstavljene ali reproducirane. Najboljše nagrajene umetnine se po možnosti tudi odkupijo, pa tudi v nasprotnem primeru so avtorji vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kraljevski banski upravi. Umetnino oceni posebno razsodišče, ki bo določilo tudi višino nagrad. To razsodišče bo sestavljeno iz zastopnikov Društva slovenskih likovnih umetnikov ter članov, ki jih določi kraljevska banska uprava. Konkurenti naj pošljejo svoja dela do 31. marca 1939. v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo mora biti opremljeno z geslom, pri-dejana mu mora hiti tudi zapečatena kuverta, ki vsebuje geslo, naslov in ime natečajnika.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
•k
,V. No. 133/22.	1290-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje zn oddajo gradbenih del za zemeljska dela in objekte na cesti Šoštanj—Št. Vid—t rna v odseku Vidmar—Kadman L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. maja 1938. ob
11.	uri dopoldne v sobi št. 219 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 322.540'07. Predpisana kavcija znaša din 33.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1938.
V.	No. 267/3.	1204 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Polskave pri Jurovcih v km 5'946 banov, ceste 1/35
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 217 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 648.728'44.
Predpisana kavcija znaša din 65.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soha št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. aprila 1938.
Po pooblastilu bana.
načelnik tehničnega oddelka: in/. Skaberne s. r.
«j>
V-No. 318/2.	1251-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše za uradnike v banovinski kmetijski šoli v Rakičanu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 18. maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sohi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 203.928'41.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 26. aprila 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
O 2/37-6.	1298-3-1
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Gerhold Rudolf, pismonoša v .losip-dolu št. 14, je umrl dne 29. novembra
1936. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Belleta Marijana, notarskega namestnika v Marenbergu, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ne bi zgodilo, se ho državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I.,
dne 22. aprila 1938.
I 3521/37—9.	1001
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1938. ob devetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba' nepremičnin zemljiška knjiga Marija Dobje vi. št. 5.
Cenilna vrednost: din 75.634'30.
Vrednost priteklin: din 7.979'—.
Najmanjši ponudek: din 50.422'86.
Vadij: din 7.563'93.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. YL,
dne 21. marca 1938.
I 850/36.	1012
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi St. ti dražba nepremičnin zemljiška knjiga
a)	Dragotinci vi. št. 26, h) Okoslavci vi. št. 127.
'Cenilna vrednost: din 12.921 '70.
Vrednost priteklin: din 800'
Najmanjši ponudek: din 9.148'--.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 30. marca 1938.
*
I 681/37.	1273
Dražbeni oklic.
D n e 31. m a j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Laboviče a) vi. št. 91 in b) zavezancu lastuih ,’/< vi. št. 376.
Cenilna vrednost: a) din 332.373'90,
b)	din 11.697 —.
Vrednost pritekline: a) din 14.695'—,
b)	din 12.862*50.
Najmanjši ponudek za oba vložka: din 212.385*-.
Varščina: din 37.170'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 21. aprila 1937.
I 80/38-8.	1047
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Semnik vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 15.850'—. Najmanjši ponudek: din 10.567'—. Varščina: din 1.585'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 4. aprila 1938.
$
LV I 5393/37-12.	1222
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmartno pod šmarno goro vi. št. 13 (travnik).
Cenilna vrednost: din 14.788'—.
Vadij: din 1.480'— (v gotovini). Najmanjši ponudek: din 9.859'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 15. aprila 1938.
•j.
,V I 1848/37-15.	1265
Dražbeni oklic.
D n e 9. j u n i j a 1938. o poli dveh pop. bo v Dobrunjah št. 26 dražba naslednjih nepremičnin po naslednjih skupinah: zemljiška knjiga Dobrunje vi. št. 64:
1.	pare. št. 34, hiša v Dobrunjah št. 26 z gosp. poslopji in priteklinami, cenilna vrednost: din 123.830'—, najmanjši ponudek: din 82.553'33, varščina: din 12.383;
■2. pare. št. 865, njiva pod veliko cesto, cen. vrednost: din 10.776'—, najmanjši
ponudek: din 7.184'—, varščina: dinarjev 1.077'60;
3. pare. št. 868, njiva pod malenško cesto, cen. vrednost: din 4.438'—, najmanjši ponudek: din 2.958'67, varščina: din 443'80;
4. pare. št. 1005, njiva pod grabnom, cen. vrednost: din 1.732*50, najmanjši ponudek: din 1.155'—, varščina: din 173'25;
5. pare. št. 1149, njiva v štuk, cenilna vrednost: din 15.948'—, najmanjši ponudek: din 10.632'—, varščina: din 1.594'80;
6. pare. št. 1150, pašnik v štuk, cenilna vrednost: din 5.007'—, najmanjši ponudek: din 3.338'—, varščina: din 50070;
7. pare. št. 1151, njiva v štuk, cenilna vrednost: din 16.035'—, najmanjši ponudek: din 10.690'—, varščina: din 1.603'50;
8. pare. št. 1391/2, gozd, laz, cenilna vrednost: din 7.822'50, najmanjši ponudek: din 5.215'—, varščina: din 782'25;
9. pare. št. 1400, njiva, cen. vrednost: din 4.260'—, najmanjši ponudek: dinarjev 2.840'—, varščina: din 426'—;
10. pare. št. 1402, vrt pod hišo, cenilna vrednost: din 7.208'—, najmanjši ponudek: din 4.805'33, varščina: din 720'80;
11. pare. št. 1403, vrt nad hišo, cenilna vrednost: din 2.892'—, najmanjši ponudek: din 1.928'—, varščina: din 289'20;
12. pare. št. 1445, gozd požar, cenilna vrednost: din 10.218'—, najmanjši ponudek: din 6.812'—, varščina: din 1.021'80;
13. pare. št. 1509, gozd strul, cenilna vrednost: din 30.597'—, najmanjši ponudek: din 20.398'—, varščina: din 3.05970;
14. paj-c. št. 1572, gozd rigele, cenilna vrednost: din 1.441'80, najmanjši ponudek: din 961'20, varščina: din 144'18;
15. pare. št. 1011, njiva pod grabnom, cen. vrednost: din 2.942'—, najmanjši ponudek: din 1.961'33, varščina: din 294'20;
16. pare. št. 1601/34, njiva flančnik, št. 1601/64, njiva flančnik in št. 1601/71, njiva flančnik, cen. vrednost: din 244'—, najmanjši ponudek: din 162'66, varščina: din 24'40;
17. pare. št. 745/1, njiva rogovile, cen. vrednost: din 4.470'—, najmanjši ponudek: din 2.980'—, varščina: din 447'—;
zemljiška knjiga k. o. Karlovško predmestje vi. št. 355:
18. pare. št. 583/2, travnik dolgi breg, cen. vrednost: din 7.528'—, najmanjši ponudek: din 5.018'66, varščina: din 752'80;
zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 600:
19. pare. št. 1006, travnik v Rakovi Jelši, cen. vrednost: din 18.114'—, najmanjši ponudek: din 12.076'—, varščina: din i.811'40.
Za vse nepremičnine vi. št. 64 k. o. Dobrunje, vi. št. 355 k. o. Karlovško predmestje in vi. št. 600 k. o. Trnovsko predmestje s priteklinami vred cenilna vrednost: din 275.503'80, varščina: din 27.550'38.
Najmanjši ponudek za prodajo vseh nepremičnin skupaj znaša vsoto, vseh doseženih naj višjih ponudkov in vsoto najnižjih ponudkov glede tistih parcel, za katere na dražbi ni bil stavljen noben ponudek.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicec bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 12. aprila 1938.
1X 1 4687/36-22.	1115
Dražbeni oklic.
D n e 7. j u n i j a 1938. ob e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorica vi. št. 57.
Cenilna vrednost: din 54.454'30.
Najmanjši ponudek: din 36.302'87.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 2. aprila 1938.
I 327/37-14.	1088
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bušinja vas vi. št. 641.
Cenilna vrednost: din 775'—.
Najmanjši ponudek: din 518'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 2. aprila 1938.
»j;
I 1775/37—20.	1299
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Dornava vi. št. 315.
Cenilna vrednost: din 43.015'90.
Najmanjši ponudek: din 30.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 27. aprila 1938.
I 6/38-7.	i 1211
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kal vi. št. 188, zidana, visokopritlična
hiša, podkletena; 32.222 m3 gozda In 2.705 m3 vinograda.
Cenilna vrednost: din t0.955'90.
Vrednost pritekline: din 700'—, všteta že v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 7.304'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radečah, dne 24. aprila 1938.
jj;
1 22/38—5.	-	1233
Dražbeni oklic.
D n e 7. j u. n i j a 1938. ob devetih bo pri lem sodišču, soba št. 2, dražba nepremičnin zemljiška knjiga StaraVrh-nika vi. št. 470.
Cenilna vrednost: din 30.151'—.
Najmanjši ponudek: din 20.101'—.
Varščina: din 3.015'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 25. aprila 1938.
y piši v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
400.
Sedež: Celje, Cankarjeva cesfa št. 4/II. Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: »Universal« trgovsko podjetje.
Obratni predmet: Trgovska agentura z mešanim blagom.
Imetnik: Strašek Milan, trgovec, Celje.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. aprila 1938.
Rg A III 214/2.
*
401.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Schilling Drago, koneesio-nirano elektrotehnično podjetje in trgovina z elektrotehničnimi predmeti v Kranju.
Obratni predmet: Trgovina s tehničnimi potrebščinami in radio-aparati, izvrševanje električnih naprav in napeljevanje električnega toka radi razsvetljave ter siceršnje obrtne in domače uporabe.
Imetnik: Schilling Drago, trgovec, v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. aprila 1938.
Fi 15/38 - Rg A VII 226/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
402.
Sedež: Dravlje.
Dan vpisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Krom-kovina, mesarske potrebščine, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Grudnik Rudolf, vpiše pa se poslovodja Šušteršič Maks, elektromonter iz Podgore št. 39.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Rg C V 32/4.
*
403.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Ivan Savnik.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Vpišeta se javna družbenika Savnik Ivan ml., trgovec, in ing. Savnik Viktor, tovarnar, oba v Kranju, zbog tega javna trgovska družba od 14. januarja 1938.
Besedilo firme odslej: Ivan Savnik in sinova, trgovina z mešanim blagom — Kranj.
Tvrdko zastopajo in zanjo podpisujejo družbeniki kolektivno na ta način, da se poleg napisanega, natisnjenega ali s štampiljko odtisnjenega besedila firme podpiše vselej Savnik Ivan in eden izmed ostalih dveh družbenikov ali pa prokurist.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. aprila 1938.
Rg A I 140/5.
*
404.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa. 12. aprila 1938.
Besedilo: Julij Klein in sinova.
Obratni predmet: Trgovina s steklenim in porcelanastim blagom, steklarstvom, brušenje in graviranje stekla in izdelovanje zrcal.
Zaradi izstopa se izbriše javni družbenik Klein Ivan. Zategadelj preneha javna trgovska družba.
Lastnik firme odslej: Klein Julij ml., trgovec v Ljubljani.
Besedilo odslej: Julij Klein.
Obratni predmet odslej: Obrt trgovine s steklom, porcelanastim in galanterijskim blagom, namiznim priborom, umetno-obrtnimi izdelki, svetilkami, slikami in okviri ter steklarstvo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Rg A VII 173/3.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Klobasa & Sinolčnik.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in steklarstvo.
Iz družbe je izstopil družbenik Janko Klobasa.
Družbo prevzame z vsemi aktivi in pa-sivi družbenik Ivan Smolčnik, ki jo vodi kot posamezno tvrdko naprej.
Obratni predmet bo odslej: trgovina z mešanim blagom, steklom, deželnimi pridelki vsake vrste, s sadjem in lesom na debelo.
Podpis firme: Pod napisano ali natisnjeno besedilo firme podpisuje imetnik svoje ime.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 26. aprila 1938.
Firm. 144/7 — Rg A III 47/7.
izbrisale so se nastopne firme:
40«.
Dne 20. aprila 1938. so se uradno izbrisale sledeče tvrdke:
L. Matjan, valjčni mlin na Fužinah pri Ljubljani.
Terezija Bidovec, trg. z mešanim blagom v Begunjah,
Gregor Jelenc, žagarski obrt, Rudno,
A.	Baloh nasl. Leopold Arzenšek, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah, Jos. Lenard, trgovina s perilom in modnim blagom v Ljubljani,
Frančiška Miklavčič, trgovina s čevlji v Tržiču,
Fr. Mulec, trgovina z vsemi tiskarskimi potrebščinami in izdelovanje tiskarskih barv na tovarniški način v Ljubljani,
Josip Janežič, lesna trgovina v Lescah. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. aprila 1938.
*
407.
Sedež: Cerklje pri Krškem.
Dan izbrisa: 8. aprila 1938.
Besedilo: Vahčič Ivan.
Imetnik: Vahčič Ivan, trgovina z mešanim blagom.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. aprila 1938.
Reg I A 44/3.
*
408.
Sedež: Dobračeva.
Dan izbrisa: 12. aprila 193S.
Besedilo firme: Ivan Zajc.
Obratni predmet: Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 11. aprila 1938.
Rg A V 199/2.
*
409.
Sedež: Krasinac.
Dan izbrisa: 15 marca 1938.
Besedilo in imetnik: Pezdirc Anton, mlinar.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 15. marca 1938.
Pos I 70/3.
Sedež: Krško.
Dan izbrisa: 10. aprila 1938. Besedilo: Trgovina z vinom.
Imetnik: Gregorič Franc.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. aprila 1938.
Reg A 1 166/3.
*
411.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Dolenc Hudovernik Javornik, lesna izvozna družba v Ljubljani. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Rg A IV 155/7.
*
412.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 5, aprila 1938.
Besedilo: »Etiketa« Drag. V. Sarnar-džič.
Obratni predmet: Trgovska agentura z etiketami in reklama.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Rg A VII 42/3.
*
413.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Johann Lininger.
Obratni predmet: Trgovska agentura in komisijska trgovina.
Zaradi opustitve, obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 11. aprila 1938.
Rg A I 204/9.
*
411.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Splošna ljubljanska razpo-šiljalnira družba z o. z.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Rg C 111 17/7.
*
415.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. marca 1938.
Besedilo: Universal, trgovska in industrijska delniška družba.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 12. marca 1938.
Rg B 111 45/5.
*
41«.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Jožef Weibl.
Obratni predmet: Stavbeno in umetno ključavničarstvo.
Zaradi smrti lastnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938.
Tosam. II 215/6.
117.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Stane Vidmar.
Obratni predmet: Izdelovanje telovadnega orodja na tovarniški način.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938.
Rg A IV 4/3.
*
418.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Mihael Vlaj.
Obratni predmet: Trgovska agentura in komisijska trgovina in trgovina z modnim in manufakturnim blagom na drobno in na debelo.
Zaradi smrti lastnika in opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. februarja 1938.
Rg A 111 3/2 — Rg A III 50/3.
*
11».
Sedež: Maribor, Vrtna ulica št. 12.
Drn izbrisa: 17. marca 1938.
Besedilo: Ubald Nassimbeni.
Obratni predmet: Stavbeno podjetje. Zaradi ustanovitve javne trgovske družbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 17. marca 1938.
Pos I 312/8.
*
420.
Sedež: Metlika.
Dan izbrisa: 17. marca 1938.
Besedilo in lastnik: Grbec Jožef, gostilna in mesarija.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. marca 1938.
Pos I 121/3.
*
421.
Sedež: Metlika.
Dan izbrisa: 28. februarja 1938. Besedilo: Krčma.
Lastnik: Hranilovič Niko.
Zaradi prenehanja obrala.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. februarja 1938.
Pos I 97/2.
*
122.
Sedež: Mezgovci.
Dan izbrisa: 21. aprila 1938.
Besedilo: Uršič & Go.
Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 11L, dne 22. aprila 1938.
Rg A lil 198/7.
*
423.
Sedež: Mozirje.
Dan izbrisa: 1. aprila 1938.
Besedilo: Martin Šuster.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in pekarna.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 1. aprila 1938.
Rg A 139/4.
*
424.
Sedež: Ponikva ob j. žel.
Dan izbrisa: 8. marca 1938.
Besedilo: Anton Ošlak.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Zaradi opustitve obrata že od 1. marca 1935.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 8. marca 1938.
- Pos II 190/7.
*
425.
Sedež' Radovljica.
Dan izbrisa: 24. marca 1938.
Besedilo: V. Resman.
Obratni predmet: Lesna industrija. Zaradi smrti lastnika Resmana Vinka. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 28. marca 1938.
Rg A I 119/29.
*
426.
Sedež: Rakek.
Dan izbrisa: 1. marca 1938.
Besedilo: Ivan Komovc.
Obratni predmet: Lesna trgovina. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trs:, sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 26. februarja 1938.
Rg A V 208/6.
*
427.
Sedež: Ribnica.
Dan izbrisa: 16. marca 1938.
Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Lastnik: Pirker Franc.
Zaradi smrti lastnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. marca 1938.
Pos 1 75/4
*
128.
Sedež: Spodnja Šiška.
Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Jože Seidl.
Obratni predmet: Trgovina z živino. Zaradi opustitve obrata in smrti lastnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. februarja 1938.
Posarn. II 171/3.
*
42».
Sedež: St. Jernej.
Dan izbrisa: 16. aprila 1938.
Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Volovec Martin.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. aprila 1938.
Pos l 77/3.
430.
Sedež: Trebnje.
Dan izbrisa: 2. aprila 1938.
Besedilo: Gostilna in mesarija. Imetnik: Pavlin Alojz.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 2. aprila 1938.
Pos I 119/2.
*
431.
Sedež: Tržič.
Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Združene tovarne za čevlje Mallv & Demberger.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ]., dne 19. februarja 1938.
Rg A 1 39/15.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
432.
Sedež: Kandija-Novo mesto.
Dan vpisa: 1. aprila 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico v Kandiji-Nov« mesto r. z. z n. j.
Namen: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojini zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 2‘50 in se mora plačati takoj pri vstopu.
S pristankom upravnega odbora zadružniki lahko vpišejo tudi nadaljnje deleže in jih tudi lahko odpovedo. Jamstvo zadružnikov je neomejeno.
Vsak zadružnik jamči z vso svojo imo-vino.
Oznanila se izvršujejo z oglasom na razglasni deski, javpii razglasi, zlasti vabila na občni zbor pa tudi z oklicem pri farah novomeškega okrajnega sodišča.
Upravni odbor sestoji iz 12 zadružnikov.
Pravico zastopali zadrugo ima upravni odbor.
Podpis zadruge: Besedilo zadruge podpisujeta skupno 2 člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 1. aprila 1938.
Zadr. I 55/69.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopni zadrugi:
433.
Sedež: Horjul.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Zadružna mlekarna v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Gabrovšek Andrej, vpiše pa se član načelstva Ravnohrib Janez, posestnik v Zaklancu št. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Zadr. VIII 171/14.
*
434.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kamniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Grzinčič Anton, vpiše pa se član načelstva Lap Cene, posestnik in trgovski vrtnar v Kamniku, Šutna št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. aprila 1938.
Zadr. IV 25/72.
Konkurzni razglasi
435.	1268
Odprava konkurza.
Prezadolženec A v š i č Ivan, pos. in gostiln, na Črnučah 48.
Konkurz, ki je bil o imovini preza-dolženca razglašen s sklepom St 8/37-2, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1938.
St 8/37-33.
$
436.	1231
Ustavitev poravnalnega postopanja izven konkurza.
Poravnalni postopek v zadevi Gol-čerja Jerneja, sodarskega podjetja v •Kozjem, se ustavlja po § 56., t. 2., por. za k.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 21. aprila 1938.
Por 7/37-19.
*
437.	1302
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika ležeče zapuščine po pok. Binderju Karolu, tovarnarju v Ljubljani, Slomškova ulica štev. 16, je končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 27. aprila 1938.
Por 3/38-37.
$
438.	1304
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Kem-perla Frana, pos. in lastnika elektrarne v Češnjici štev. 32, sodni okraj Škofja Loka, jo končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1938.
Tor 26/37-55.
439.	1303
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Pušavca Frana, pos. in trg. z lesom v Lahovičah štev. 39, p. Komenda, je končan. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1938.
Por 29/37-38.
*
440.	1266
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice: Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina & Komp. v Ljubljani, Slomškova ul. 16., registrovane pod firmo istega imena, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. aprila 1938.
Por 2/38—93.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1280 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. aprila 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.812,961.059-25 (+12,222.161-11) Devize, ki ni-
80 v podlogi 408,506.620-89 (+ 1,425.064-32) Kovani novec 431,845.838-50 ( + 8,222.956-50) Posojila . . 1.564,876.73909 (—21,987.292'—) Vrednostni
papirji . , . 209,813.886-89(+12,506.944-44) Prejšnji predieml
državi ... 1.640,040.440-95 (+	51.419-28)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
V rednosti rezervo, fonda 196,873.235-49 (+	7.975"75)
Vrednosti ostalih fondov ............ 35,376.946-—
Nepremičnine............ 163,495.760-45	(+	356 380-70)
Razna aktiva 2.267,731.116-74 t- 2,956.417-09)
9.831,526.638-25 Pasiva.	dinarjev
Kapital , , . 180.000.000-—
Rezervni fond .... 201,791.962-90 Ostali fondi .	35,404.702-21
Novčanice v
obtoku .. 5.736,667.700"—(—51,535.200"—) Obveze na
pokaz 2.768,844.703-08 (+61,908.109-30) Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pasiva 368,817.565-06 (+ 9,476.283'71)
9.831,526.633-25
Obtok in obveze .... 8.495,612.403 08 Celotno k ritje . . . . 27’42 70 Kritje v zlatu .... 27'06 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu ,	5%
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje......................Q%
Štev. 1798/38.	1286
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1, razpisuje za dan 19. maja 1988. ponovno dražbo iglastega tehničnega lesa na panju za območje gozdne uprave Kočevje:
1. v revirjih Kočevje, Ravne, Grčarice A, ca 2300 plm,
2. v revirju Travnik ca 5650 plm,
3. v revirju Podstenice ca 6870 plm.
Dražba se bo vršila ustno pri upravi
v Ljubljani. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobe pri gornjih upravah v Ljubljani in Kočevju.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos, gozdov dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1938.
*
Mag. štev. 15548/38.	1308
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo sortirnega bobmi za gramoz. Licitacija bo dne Ž0. maja 1938. ob
11.	uri v tehničnem oddelku. Nabrežje
20.	septembra, II. nadstropje. Istotam se dobe razpisni pogoji proti plačilu nabavnih stroškov.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 28. aprila 1938.
Predsednik: dr. J. Adlcšič s. r.
No. 3.944/2.	1309
Razglas.
Predmet: Občina Kamniška Bistrica, razlastitev ceste
I.	reda.
Občina Kamniška Bistrica je z vlogo z dne 25. marca 1938., štev. 427, zaprosila, da se razlasti zemljišče pare. št. 408 k. o. Županje njive, last Prelesnika Karla iz Stuhovicc štev. 7, za razširitev ceste I. reda Zagorica—Stahovica.
Na podstavi pooblastila kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 4. IV.
1938.,	V. No. 3750/1, ter v smislu §§ 18. in 19. zakona o samoupravnih cestah v zvezi z zakonom o razlastitvi z dne
18.	februarja 1878., drž. zak. štev. 30, in v zvezi z zakonom o zemljiško-knjižnih delitvah (»Službeni list« štev. 159/31 ex 1931.) se s tem uvaja razlastitveni postopek.
Naris iz katastrske mape, na katerem je označena zadevna parcela, je od sobote dne 30. aprila 1938. do sobote dne
14.	maja 1938. pri občini Kamniška Bistrica vsakomur na vpogled. V istem roku lahko vsakdo, ki je prizadet, vloži pri sreskem načelstvu v Kamniku ustno ali pismeno svoj ugovor proti nameravani razlastitvi.
Komisijska razprava o razlastitvi bo v ponedeljek dne 23. maja 1938. na kraju samem s pričetkom ob 15. uri 15 minut.
Vsakemu prizadetemu je na izvolji, da se udeleži razprave in ugovarja nameravani razlastitvi. Ugovori, podani po
zaključku razprave, se ne bodo upoštevali.
Sresko načelstvo v Kamniku
dne 28. aprila 1938.
Sreski načelnik: dr. Muraž s. r.
*
1’ No. 533/97.	1199	3—2
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje drugo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na drž. cestah štev. 17 in 17 v budž. letu 1938./39.
Licitacija se bo vršila za sledeče delnice in količine:
A. Dne 19. maja 1938. ob 11. uri v pisarni sreskega načelstva v Dolnji Lendavi za drž. cesto štev. 47:
km 93'931—98'000, 270 m3 jesenskega prodca. Proračunani znesek din 11.340'—, kavcija din 1200'—;
km 93'931 —103'929, 150 m3 pomladanskega prodca, Proračunani znesek din 7500'—, kavcija din 800'—.
B. Dne 20. maja 1938. ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51 za drž; cesto št. 17:
km 55'000—60‘355, 400 m3 jesenskega tolčenca. Proračunani znesek dinarjev 28.000'—, kavcija din 2800'—;
km 52'0P0—60'355,. 150 m3 pomladanskega prodca. Proračunani znesek dinarjev 7200'—, kavcija din 800'—.
Natančni pogoji so razvidni iz razglasa v prilogi k 22. kosu »Službenega lista« z dne 16. marca 1938. in iz oglasa na oglasni deski tehničnega razdelka v Mariboru.
Sresko načelstvo v Mariboru - levi breg, tchijični razdelek.
$
Stev. 1838/1938.	1288
Razpis.
Občina Kamnik, srez kamniški razpisuje pogodbeno mesto občinskega uad-stražnika po odobrenem statutu. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami fK) čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Kamnik, dne 28. aprila 1938.
Stev. 2278.	1249
Razpis.
Občina Leskovec pri Krškem, okraj krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Služb, list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Leskovec pri Krškem dne 25. aprila 1938.
Štev. 1101/2-38.	1311
Razpis.
Trška občinu Sevnica ob Savi razpisuje* javno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni za izdelavo regulacijskega načrtu za trg Sevnico in najbližjo okolico v izmeri ca. 200 ha. Izdelati je vsa geo-nietrska dela kakor tudi regulacijski načrt z vsemi potrebnimi kartami. Vobče je izvršiti vse tako, kakor to predvideva pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov na osnovi § 3., odst. 3., gradbenega zakona z dne 1. oktobra 1932.
Ponudbe je poslati najkasneje do
20.	maja 1938. na podpisani urad.
Vse detajlne informacije dobe interesenti pri občinskem uradu v Sevnici.
Uprava občine Sevnica dne 3. maja 1938.
•J;
Št. 403.	1252
Natečaj.
Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v prvi letnik. Šola je triletna. V prvem letu je pripravljalni tečaj, ki traja pet mesecev. Vse gojenke stanujejo v šolskem internatu.
Pogoji za sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta; državljanstvo kraljevine Jugoslavije; znanje drž. jezika v govoru in pisavi; z uspehom dovršena nižja srednja ali meščanska šola, prednost imajo abitu-rijentke gimnazije ali učiteljišča;
popolno duševno in telesno zdravje (zdravstveno stanje ugotovi zdravniška komisija v šoli za zaščitne sestre pred rešenjem prošenj); nravstvena neoporečnost.
Oskrbnina znaša mesečno 500 din. Pridnim, a revnim gojenkam se po pripravljalnem tečaju oskrbnina po možnosti zniža. Ob vstopu v šolo morajo gojenke založiti določeno vsoto za nabavo uniformske obleke.
Pravilno opremljeni in kolkovani prošnji za sprejem je priložiti naslednje dokumente:
1. rojstni in krstni list,
2. domovnico,
3. zadnje šolsko in maturitetno spričevalo,
4. nravstveno spričevalo,
5. potrdilo občine, s čim se je prosilka bavila, odkar je zapustila šolo,
6. kratek popis življenja.
Kok zn vlaganje prošenj poteče s
15.	junijem 1938. Prošnje je vložiti na naslov: Državna šola za zaščitne sestre, Ljubljana, Tvrševa c. 25/1. (vhod Dvor-žakova 3).
Ljubljana dne 29. aprila 1938.
V.	d. upravnika šole: Češarek Marija s. r.
JR
Ad št. 96/38.	1236 3-2
Razpis dobave.
Na podlagi členov 82. in 94. zakona o drž. računovodstvu se razpisuje v skrajšanem roku desetih dni tretja ustna licitacija za dobavo kruha vseli vrst in kvasa za čas od 1. junija do 30. septem-
Itra 1938. na dan 16. maja 1938. ob
11.	uri v pisarni drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani.
Pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni tukajšnje bolnice med uradnimi urami.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani,
dne 26. aprila 1938.
*
Št. 1240/1938.	1194	3-2
Nabava
premoga za umobolnico Ljubljaiia-Študencc.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu in v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. št. 6000 z dne 16. aprila 1938. se razpisuje v skrajšanem roku 20 dni
II.	pismena javna dražba za dobavo premoga za umobolnico Ljuh-Ijann-Studenec za čas od 1. julija 1938. do 31. marca 1939.
na dan 18. maja 1938. ob 11. uri v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Uprava umobolnice Ljubljann-Studenec v Ljubljani,
dne 23. aprila 1938.
*
Razglas o licitaciji.
1292
Krajevni šolski odbor v Kranju razpisuje za prevzem vseh dovršitvenih del pri gradnji ljudske šole v Kranju L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
16.	maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi občinskega urada v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnili stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. slikarska dela	din	45.676'50
2. pleskarska dela	„	88.632'22
3. steklarska dela	„	129.900'—
4. pečarska dela	„	153.860'—
5. ključavničarska dela	„	56.584'—
6. tapetniška dela	„	27.280'—
7. svetilke in žarnice	„	45.602'—
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnih razdelkov v Kranju, Ljubljani, Celju, Novem mestu, Radovljici, Škofji I.oki in Kamniku.
Krajevni šolski odbor v Kranju, dne 1. maja 1938.
*
Štev. 1430/E—Ing. Z.	1275
Razpis.
Mestna elektrarna razpisuje dobavo akumulatorskih plošč iu separatorjev.
Ponudbe je vposlati v zaprtem ovoju z označbo >Ponudba za akumulatorske plošče« do 15. maja t. 1. do 12. ure. Podrobni pogoji so na vpogled pri ravnateljstvu mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg 10/11., med uradnimi urami.
Ravnateljstvo mestne elektrarno ljubljanske, dne 29. aprila 1938.
Broj: 109/1938.
1282
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje rudnika ndržati de u prostorijama Okružnog ure-da za osiguranje rudnika u Dubrovniku na dan 20. maja 1938. u 11. sati prvu javim ofcrtalnu licitaciju za izdavanje ejelokupnih adaptacionih rodova ured-ske zgrnile ekspoziture dubrovačkog Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Tivtu.
Ponude se imadu predati u urudžbeni zapisnik Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku, najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda adaptacionih radova za novogradnji! ekspoziture dubrovačkog Okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Tivtu.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku ili kod ekspoziture dubrovačkog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Tivtu, za vri-jeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 30'- .
U Dubrovniku, dne 26. aprila 1938. Za Središnji ured za osiguranje radnika: Gradjevnn uprava Dubrovnik.
Razne objave
1285
Vabilo
na VI. redni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško,
ki se bo vršil v torek dne 31. maja 1938. ob 11. uri v hotelu Henke v Laškem.
Dnevni red:
1. Dopoldne do 11. ure ogled dograjene tovarne pod strokovnim vodstvom,
2. poročilo upravnega sveta,
3. poročilo nadzorstvenega sveta,
4. odobritev bilance za trgovsko leto
1936./37.,
5. volitev 8 nov.ih članov upravnega in 3 članov nadzorstvenega sveta z namestniki,
6. samostojni predlogi, stavljeni v smislu § 17. družb, pravil,
7. slučajnosti.
Pravico do udeležbe na občnem zboru ima vsak delničar, ki ima delnice popolnoma plačane. Na vsakih 10 delnic odpade en glas. Delničarji, ki imajo manjše število delnic, imajo pravico do skupnega pooblaščenca, ki pa mora imeti sam vsaj toliko plačanih delnic, kolikor jih bo zastopal. Ce ne bi bil občni zbor ob 11. uri sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. — Delnice je treba deponirati najpozneje do26. maja 1938. pri Gostilničarski kreditni zadrugi, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Blei-weisova cesta 16/11. (§ i3. družbinih pravil).
V Laškem dne 30. aprila 1938.
Upravni svet Gostilničarske pivovarne «1. d. Laško.
Vabilo na IV. redni občni zbor, ki ga bo imela tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi d. d.
v Šoštanju dne 16. maja 1938. ob 15. uri v pisarni podjetja v Šoštanju.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika o občnem zboru z dne 14. junija 1937.
2. Poročilo upravnega sVeta o poslovnem letu 1937.
3. Predložitev bilance z dne 31. de cembra 1937.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Sklep o odpisu dubioznih terjatev in zgub iz leta 1937.
6. Odobritev bilance, računa zgube in dobička in sklep o uporabi čistega dobička glede poslovnega leta 1937.
7. Izžrebanje in izvolitev upravnih svetnikov ter imenovanje računskih preglednikov.
8. Slučajnosti.
Po § 16. pravil se sme udeležiti delničar glasovanja, ako se izkaže vsaj šest dni pred občnim zborom, da je redno vpisan v delniški knjigi.
V Šoštanju dne 25. aprila 1938.
Upravni svet.
-j-
1294 3-1
Poziv upnikom.
. Indukt družba z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo in poziva ev. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Ing. Ublič Hugo s. r., graščak na Rudi pri Zid. mostu, likvidator.
*
1291
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico (evid. št. tablice 85.281) za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Ambruš Ludvik s. r., Vučja Gomila, obč. Selo v Prekmurju
*
12S9
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. štev. tablice 1456) in jo proglašam za neveljavno.
Drglin Marija s. r., Podlipoglav.
*
Objava.
127R
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 38.168) in jo proglašam za neveljavno.
J urbar Štefan s. r.,
Sv. Pank rac 46.
*
130t
Objava.
Izgubil sem izpričevalo V.a razreda
II.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za I. 1935./86. na ime: Kokot Dušan iz Pišec. Proglašam ga za neveljavno.
Kokot Dušan s. r.
1293
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šole Sv. Peter-Moste pri Ljubljani z dne
17.	novembra 1915. in jo proglašam za neveljavno.
Lenarčič Jožef s. r., Šmartno ob Savi.
*
1274
Objava.
Izgubila sem poselsko knjigo, izdano od občine Dramlje pod štev. 20 z dne
27.	septembra 1933. Proglašam jo za neveljavno.
Levec Elizabeta s. r., Dramlje.
*
1310
Objava.
Izgubljeno izpričevalo, izdano v šolskem letu 1924./25. na ime Stanislave Ložar, za IV. razred meščanske šole v Kočevju (Marijin dom), proglašam za neveljavno.
Ložar Stanislava s. r.
*
1278
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 21.366) in jo proglašam za neveljavno.
Nahtigal Franc s. r., Vojsko 22.
*
1257
Objava.
Izgubil sem orožni list vlož. št. 3084 iz leta 1935., reg. št. 1598, Ptuj. Proglašam ga za neveljavnega.
Pinterič Ivan s. r., trgovec, Leskovec — pošta Sv. Andraž v Halozah.
*
1281
Objava.
Izgubil sem tablico za motorno kolo evid. št. 73/2 in jo proglašam za neveljavno.
Vrbovc Franc s. r., Ljubljana.
*
j ■:	1277
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano dne 8. junija 1934. od občine Rajhen-burg, sedež Senovo, ter jo proglašam za neveljavno.
Žibert Franc s. r.,
Lokve št. 13, občina Rajhenburg.
*
1279
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Bilanca per 31. decembra 1937.
Aktiva: Blagajna din 33,945.455’53, menice din 60,380.805*82, vrednostni pa-
pirji din 9,169.279'20, konzorcialni računi din 9,419.95810, debitorji: vista naložbe din 11,744.344'50, dolžniki dinarjev 184,118.830'27, inventar din 1*—, re-alitete din 128.000*—, garancije dinarjev 15,703.539*76, skupaj 308,906.674*42 dinarjev.
Pasiva: glavnica din 12,500.000*—, rezervni fondi: redni din 1,250.000*—, izcedni din 7,800.000'—, za dubiozne terjatve din 5,850.000*—, azijski 3,750.000*— dinarjev, za tečajno izgubo pri vrednostnih papirjih din 346.672'—, fond za izgubo izvestnib terjatev din 1,360.000*—, trate din 32.973*53, vložne knjižice in blagajniške priznanice din 73,175.642*86, kreditorji din 199,911.657*75, nedvignje-na dividenda din 3.215*—, dobiček: prenos iz leta 1936. din 559.964*28, za leto 1937. din 2,366.549*—, garancije dinarjev 15,703.539*76, skupaj 308,906.674*42 dinarjev.
Račun zgube in dobička
dne 31. decembra 1937.
. Debet: plače din 2,293.536*38, stroški din 2,077.523*54, davki in pristojbine din 883.279*56, odpis od realitet dinar-
jev 4.000 —, dobiček: prenos iz leta 1936. din 559.964 28, za leto 1937. din 2,366.549, skupaj din 8,184.852*76.
Kredit: prenos iz leta 1936. 559.964*28 dinarjev, obresti in provizije 5,159.845*01 dinarjev, dobiček iz deviz, valut in drugih poslov din 2,465.043*47, skupaj dinarjev 8,184.852*76.
Ljubljana dne 31. decembra 1937.
S knjigami in prilogami primerjali in v redu našli:
Za ravnateljstvo:
Avgust Tosti s. r. Nadzorstveni svet:
Mag. Pb. R. Sušnik s. r., predsednik;
Janko Bleiweis-Trsteniški s. r., Karel Čeč s. r.,
Rajko Turk s. r.,
Franc Urbanc s. r.,
Albin Zajec s. r.
Objava.
Po sklepu občnega zbora bo zavod izplačeval počenši z dnem 15. maja 1938. svojim delničarjem 10%no dividendo z odbitkom dividendnega davka.
Upravni svet.
Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru	1250
Računski zaključek za poslovno leto 1937
Aktivu	Račun	bilance	k	31.	decembru	1937.	Pasiva
Račun nepremičnin .... Račun strojev	 Račun inventarja	 Račun orodja	 Račun blaga ...... Račun na pol izdelkov . . . Račun dolžnikov	 Račun vrednostnih papirjev . Račun poštnega ček. urada . Račun blagajne		din 2,933.574-53 1,278.981-21 181.097-75 1-- 3,276.770-20 1,709.254-48 5,755.119-56 194.480-— 37.290-77 57.042-39	Račun delniške glavnice . . Račun rezervnega fonda . . Račuin dividend	 Račun upnikov: banke . . . Račun upnikov: dobavitelji in naplačila	 Račun dobička in zgube . .	din 5,900.000-— 15.000-- 3.780-90 7,018.483-17 3,082.442-58 304.517-24
	15,424.223-89		15,424.223-89
V breme Račun dob	čka in zgub	e k 31. decembru 1937.	V dobro
Družbeni davek (rezerva) Obresti ........ Odpisi ......... Čisti dobiček: prenos iz 1.1936. 29.202'Od čisti dobiček v letu 1937. . . 275.255-22	din 350.000-— 045.140-30 1,480.023-38 304.517-24	Prenos dobička iz leta 1936. Tečajne in obračunske razlike Skupni dobiček		din 29.262-02 52.841-36 2,703.586-54
			
	2,785.689-92		2,785.689-92
			
Avgust Jenko s. r.	Henri Furrer a r.	Franc	Hrastelj	s.	r.
Florijan Zupanc e. r.	Ravnatelj:	Franc	Babič.s. r. .
Po sklepu XVII, rednega občnega zbora z dne 26. aprila 1938. bo pričenši s 1. majem t. 1. izplačevala firma Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru za leto 1937. 5°/*no dividendo, t. j. din 1*— manj zakoniti davek na dividendo, po delnici za kupon štev. 17, ki se bo vnovčevai pri Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana, Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, kakor tudi pri njih podružnicah in pri blagajni tvrdke na Teznu pri Mariboru.
Maribor 27. aprila 1938.
Upravni svet
Splošne stavbene družbe d. d.
Maribor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska la zalaga liskama Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mikalek s Ljubljani,