Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. št. 1. Dolnja Lendava 7. januara 1934. Cena številki 1 Din. Izhajajo vsako nedelo Letna naročnina doma: na sküpni naslov 24 D., mesečno ...... 2 D, na posameznoga 30 D, mesečno 2 Din. 50 par. v inozemstvo 72. D., mesečno 6 Din, ali z M. Listom, M. Ograče-kom i kalendarom 100 D., mesečno 8 D. 50 p. Plačati se mora bar mesečno naprej. Vredništvo in uprava v Črevsovcih, Sl. Krajina. Odgovorni vrednik v Dolnjoj Lendavi. Cena oglasov: cela stran ... 800 Din., pol strani... 400 Din, i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. 50 p. Popust po dogovori. Štev. položnice 11806. Vsem Novine so stopile v 21 leto. Cerkev to starost drži že za punoletnost. Dovršeno 21 leto je zrelost, dorašče-nost pred njov, šteroj naveže že popolno bojno opremo za duhovni boj: post. Novine so punoletne, doraš-čene. Neso deca gingava, pune moči mladina so. Razmi je zato samo pu-noletna, doraščena glava, z mladostmi čistimi' načeli puno srce. Mi ne-ščemo posveta pod košarov kazati, na posvečnjek ga postavimo. Odkrito gu-čimo i samo istino, tisto Kristušovo istino, od štere sam Bog svedoči, ka so je vsi ne šteli sprejeti, ar so raj meli tmico, kak svetlost. Naš namen ne šaliti, igrati, zmenjati se. Pri nas je glavni namen odgajati. Narod je drevo, ki rasti i sad dozoriti mora. Ftički, ki po drevji skačejo, plešejo, frlüžijo, cvikečejo, se naganjajo i druge fre-tinge začinjajo, ne dajo drevji zrasta, ne povekšajo i olepšajo njegovoga sada. Strgajo ga hitrej. Mi smo dež, sunce, rodna zemla za drevo našega naroda. To je naš prvi namen, da Novine odgojijo prave kristjane i državlane z delavnimi rokami i poštenim, pravičnim srcom. Šale so samo začimba pri nas, z šterov spravimo gda-gda vu veselost svoje; prava, globoka radost, ki jo zajimajo naši od nas, je pravica. Pravica Kristušova da pravo veselje, ve je on sam pravo, ka ki jo žejajo i gladujejo, so blaženi. Mi nesmo ko-kotje na cerkvenoj strehi, šteroga veter zdaj na sever, zdaj na jug obrne, zdaj k nam, zdaj proti nam, mi smo edni, vsikdar edniisti, ki kaputa svoje duše ne spreminjavamo po vetri. Mi slonimo na pečino, štera je nepreme-kliva, štera je večna i ta je Kristuš. Po njegovih navukaj ščemo pomagati svojemi narodi i njemi nuditi pravo modrost, pravo podporo duševno i gospodarsko pa kazati vsikdar pravo, nesebično -lübezen. Je najmre tüdi kriva modrost, jé tudi krivična pod- pora i skažliva lübezen. I takša je vsakša, štera ne raste z Kristušove vere, štera zemelsko srečo predga drugim, sebi jo pa spravla, večno pa zapravi za sebe i za druge. So, šterim se ne vidi naš jezik. Materna lübezen nam ga je vcepila, mater gledamo v njem, mater, ki nam je ž njim ohranila vero i ki nas je ž njim pripelala v narodno državo. Svetinja nam je, kinč nam je, ne zamerite nam, če svojo mater v njem po-štüjemo. Večina nas ešče ne razmi zadostno kniževne reči, poleg lübezni nas potrebčina tudi sili, da v njem pišemo. V njem i ž njim smo prišli telo-vno vkup z brati v njem i ž njim pridemo tüdi düševno vküp. Drüge poti ne za to. Sin Slovenske krajine mi je pravo, ki popolnoma obvlada kni-ževni jezik: „Kak začnete v kniževnom jeziki pisati Novine, nesam več vaš naročnikˮ. Toisto so povedali širitelje iz cele Slov. krajine, da narod naš zdaj ešče naš jezik zahteva. Prek je-zeroletno navado hitro zbrisati, po- meni srce raztrgati, lübeče materno srce razdrapati. Zato so si zakrile te mučenice svoj mili obraz, gda so zvedele, da nešterni mladi sinovje Slov. krajine ščejo Novine samo zato zatreti, ar pišejo po njihovom jeziki — zakrile so si obraz, i bridko zajokale. Lübezen zavrženo so objokavale. Novine so krščanski list, zato so pa mele, majo i bodo mele sovražnike. Ve je Kristuš povedao, ka kak so njega preganjali, bodo preganjali vse tiste, ki do ga glasili. I ravno to preganjanje je najlepši častni križec za naš list. Pa v Slov. krajini ma Kristuš več prijatelov kak sovražnikov. Tej prijatelje bodo ga branili kak mi po Novinaj. Naročijo se je, plačajo je i širijo je. Z tem vüpanjom začnem z cvetom Slov. krajine z pomagači g. duhovniki i nedühovniki 21 leto vrejüvati i izdavati naš krščanski list Novine. Črenšovci, 1934. jan. 1. Klekl Jožef, dühovnik, vrednik. Sveti Oča, Pij XI. so pravili, ka nam nikaj ne pomagajo predge, misijoni, bratovčine drüge pobožnosti, če ne bomo čteli, širili i podpirali dobroga čtenja. Ketteler^ imeniten že pokojni nemški višešnji pastir so trdili, ka če bi sv. Paveo apoštol zdaj živo, bi novine pisao. To pa zato, ar se vera podkapa z slabim čtenjom, podpirati i braniti se pa more samo z dobrim. Novo leto. Evang. sv. Luk. II. „Vu onom vremeni: Gda bi se spunilo osem dnevov, ka bi se obrezalo to Dejte, zvano je Ime njegovo Jezuš, kak je zvano od angela prvle, nego se je v utrobi poprijalo.ˮ Božični svetki trpijo do Svečnice. Na sveto noč se boži Sin narodi, na osmi den to je na novo leto dobi Ime: Jezuš, to je Zveličiteo. Na šesti den po tom ga pridejo molit Trije krali i ga obsiplejo z svojimi dari. Na štirideseti den, to je na Svečnico, ga deviška Mati odnese v cerkev, da ga daruje za naše zveličanje Oči nebeskomi. Poleg te božičné skrivnosti misli sv. Cerkev v tom časi šče na vso detinstvo Jezušekovo, na njegov beg v Egipt, na njegovo vrnitev iz Egipta, na njegovo zgubo i gorinajdenje v jeružalemskoj cerkvi, gda je bio dvanajset let stvar i na njegovo razvijanje v krogi sv. družine v Nazareti, gde je popolnoma bogao, on večni Bog, svojo zemelsko mater BI. D. Marijo i svojega krüšnoga očo, sv. Jožefa i raseo ne samo v letaj, nego tüdi v modrosti i milosti pred Bogom i lüdmi. Novo leto nas pripela vseli v novo živlenje, v živlenje, štero je Bog začeo živeti pod človečim imenom v človečoj naturi. Najvernejšiva njegoviva vučenika sta bila v šoli toga živlenja mati nevtepena z deviškim hranitelom. Njeva sta pri Jezušeki neskončno blaženiva, v Njem vse mata. Njeva kažeta pot vsakoj družini do blaženosti tüdi v siromaštvi i trplenji. Jezuša sta mela. To je vretina njeva blaženosti i to je vretina blaženosti tüdi za vsako drüžino. Ki hrani s svojoj drüžini Jezušeka, rastečega v modrosti i milosti, je srečen. Srečen je tam oča, srečna je tam mati, srečna so tam deca, srečna držina i delavci. Gde Jezušek raste v modrosti i milosti, to je gde se njegova modrost i milost vsikdar bole kaže v kotrigaj družine, tam je blaženost doma. Tam se križ v nebeški prestol i skuze v bisere spremenijo, tam lübezen kralüje i vse pozlati. Mali Jezušek naj prinese vsem drüžinam Slov. krajine i naših naročnikov širom sveta svojo rastečo modrost i milost pod obrambov Dev. Marije i sv. Jožefa i s tem pravo blaženost, 2 NOVINE 7. januara 1934 Naročnikom. Z novim letom damo Novine znova v tistoj staroj formi, kak so negda shajalo. Te štiri velke strani damo vsako nedelo. Bogate bode i bo-gatile vas bodo, lepe bodo i lepoto do vam v düšo prinašale, hasnovite bodo, vsem do vam pomagale. Nemamo penez, ka bi vam plakate štampali. Ne Želemo vam, ka bi pogoreli i vam za to nesrečo podporo ponüjali. Mi bomo molili za vas i mešüvali, ka vas nesreča ne dosegne. To je naša podpora i mislimo pa se vüpamo, da najvekša. Vsakšega v nesreči pa bomo tolažili i njemi pomagali ali dali pomagati po drügih iz prave lübezni do bližnjega, keliko bomo li mogli. To smo tüdi dozdáj delali i bomo šče naprej. Vsakomi vse ščemo biti, da bi vsakomi pomogli. Od vas pa visi, dragi naročniki, kak naj vse to verno i popolno spunimo. Če te redno plačüvali naročnino, Novine bodo živele i vam živlenje bogatile pa sladkale. Če je pa nete redno plačüvali, te vi krivi, ka do mogle betegü-vali. Včasi si štera nespametna vüsta zgučijo, g. Klekl majo milijone, lejko čakajo. Istina,g. Klekl se vüpajo ka dobijo milijone v nebesaj zato, ka v siromaštvi i betegi vrejüjejo Novine teliko let, ali z temi milijoni se pa ne zadovoli ne fabrika, ne tiskarna, ne posta. Na zemli so pa g. Klekl ravno tak siromak kak vi, puni dugov. Samo pri Novinaj je prek stojezero Dinarov duga, Bogastvo samo edno majo, lübezen do vas. Dajte njim vi tüdi to bogatstvo. Sprejmite njihovo lübezen, z šterov vam po Novinaj glasijo pravico i naročite si je. Dve hiši si naj naročila vküp edne Novine. Tak plača vsaka hiša samo - en dinar mesečno za Novine. Ki Pa more, naj si je sam naroči. Cena Novin na sküpni naslov v državi je 24 Din. letno, mesečno 2 Din. Če dve hiši vküp stopita, plača vsaka mesečno samo 1 Din. za nje. Cena Novin na posamezni naslov v državi je letno 30 Din. ali 2 Din. 50 par mesečno. Cena Novin prek mej države je 72 Din. letno, ali mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov pa samo 100 D. Naročnina se mora naprej plačati. Ki more, naj celo naprej plača, ki pa toga ne more, naj plača naprej teliko, keliko more. Vsaki mesec najmenje 2 Din. pa se mora naprej-plačati, ovak je nemogoče Novin izdajati, ar se papir, Pošta i tiskarna morajo proti plačüvati. To Vzemite, dragi naročniki, na znanje i si naročite vsi, ali bar dve hiši vküp dober krščanski list: NOVINE V Širitelom. Širitelom naznanjamo sledeče: 1. Vsakomi smo dali poslati več falatov Novin zato, naj je vsakoj hiši ponüdi i naj oprosi hiše, ka si dve sküpno naročita edne Novine, gde si posameze same ne morejo. 2. Gda Novine izročite gdekoli i komikoli, morate taki pobrati od njih en deo naročnine naprej, če več ne, bar 2 Din. od vsakoga falata, to je naročnino na mesec naprej. 3. Doblene peneze po položnici taki odpošlite v Črensovce. 4. Število naročnikov do 30. januara javite v Črensovce na upravo. 5. Vso Poštnino, ki jo mate, si taki odračunajte i upravi naznanite, keliko znese ta. 6. Vse stare dužnike upravi naznanite. 7. Imena vseh naročnikov z hiš-nov številkov upravi dopošlite isto do 30. januara. Zdaj pa Jezušek naj blagoslovi vaše stopnje, ka krepko razširite njegovo Kralestvo. Uprava Novin v Črensovcih. Ne kadi. Škodi zdravji. V Austriji so se zavezali narodno-socialisti, ka nedo kadili. To oblübo so pa zato napravili, naj država ne bi mela dohodkov od tobaka. Sovraštvo do države njim je vodilo pri toj zavezi, ar bi mesto krščanske Austrije raj meli na pol pogansko Hitlerovo Nemčijo. Te izdajalske Austrijce toti obsodi njihov slab namen, državi škoditi, ali njihovo zatajüvanje pri kajenji pa li hasni i to v prvoj vrsti njim, potem pa tüdi državi. Kakda? Mi smo v našem listi lani popisali na podlagi sestankov črensovske moške mladine, kak škodlivi je duhan za naše zdravje zavolo strupa, ali čemera, šteri se najde v njem i se zove nicotin. Toga čemera če nedo austrijski hitlerovci k sebi jemali, do hasnili svojemi zdravji. Zdravo telo pa hitrej premaga klice raznih betegov, ka se ga ne primejo, kak betežasto, oslableni. Če so pa podložniki v šteroj državi zdravi, nema ta stroškov za bolnišnice i zdravnike, da bi prve gordržala, drüge pa nastavlala i plačüvala. Tisti milijoni, štere države dobivajo od duhana, ni blüzi ne dojdejo za bolnišnice i zdravnike, štere potrebüjejo betežniki, ki jih je v beteg Spravo čemer nicotin. Keliko odrašenih moškov pride k zdravniki zavolo slaboga srca, oslablenih živcov v glavi, želodci i črevi, krvnoga pritiska v glavi, trepetanja, mámice ali omota, oslablenja v pogledi, i vapnenja žil. Zdravniki so dognati, da so tej betegi posledica ranoga i močnoga kajenja. Če dečkec te že začne sükati cigaretline, gda je komaj šolo zapüsto i če moški niti zdaj ta ne neha kajenja, gda njemi deca nema krüha i ga davijo dugovje, te je to dokaz strasti, dokaz ranoga i močnoga kajenja, štero de melo za posledico oslablenje telovne odporno-sti i moči prati raznim betegom i pripela kadilca do doktorskih dver, gde de se ponižno pribižavao, ka to-pa ono mi fali. (Lejko bi se pa rešo te poti pa teh Nepotrebnih stroškov, če ne bi tak rano začeo kaditi i če ne bi tak močno kadio. Mislite, ka letalo, štero obvrh naše glave brni, nema težine? Če je ne bi melo, bi više zletelo. Ravnotak je z kajenjom. Čeravno včasi ne opazimo, da bi nam škodilo, nas teži ti pri zdravji dol, ka se prle ali sledkar pri vsakom pokaže. Če pa kajenje nikomi ne hasni, nego vsakomi menje ali več škodi na zdravji, potem , si dáj mladenček sam odgovor: jeli de pametno, da se ga navadim? Ka-dilec pa odgovori: Pametno bo, če se ga odvadim. Zadružništvo. Odplačüvanje kmetskih dugov Objavili smo že v našem tisti, da novi zakon določi za odplačüvanje kmečkih dugov 12 letno dobo i da se tej dugovje bodo tak plačüvati na obroke ali rate, ka se z ratami plačajo tüdi obresti ali interešje i po 12. leti več nega duga. Mi tű niže objavimo keliko more kmečki dužnik plačati v posojilnice ali banke leto za letom skoz 12 let od jezero dinarov duga. 1. leto Din. 60 7. leto Din.147.29 2. „ „ 67-50 8„ 156-40 3. „ 76-50 9. „ , 168-50 4. „ 89-40 10. „ 173-80 5. „ 107-60 11., , 178-50 6. „ 126-80 1-2. „ , 187-80 Zdaj, ki je dužen 3000 Din. plača trikrat teliko, ki 5000 Din., petkrat teliko i tak naprej. Vsaki si lejko sam vöžračuna, keliko de plačüvao. To je odplačilo v posojilnice i penezne zavode, privatnim dužnikom de se nekaj menje plačüvalo. Po priliki objavimo, keliko. Možje. Pod tem naslovom bomo letos opisavali prave moške düše. Rimski senat je poslao svojega odposlanca v stárom časi v mesto Nola. Te Odposlanec je meo .poznanca v Noli, šteroga gost je tüdi bio. Toga svojega poznanca je oproso Odposlanec rimskoga senata (parlamenta), naj pozove moške z Nole vküp na edno spravišče. Poznanec ga je bogao i je šo na pokopališče i zvao v grobaj ležeče može, naj stanejo i idejo na spravišče. Se zna, da na spravišče níšče ne prišeo. Nato je Odposlanec ešče ednok poslao svojega gostitela, naj pozove moške ma spravišče. I včino je ravnotak, kak prvič, ^ spravišče je zato níšče; ne prišeo. Zdaj je Odposlanec rimske države sam šo z svojim poznancom, da bi te pozvao nolanske može na spravišče. Jako se je pa Začüdo, gda ga je poznanec pripelao na pokopališče. Na pokopališče stopivša j t odločno odgovoro poznanec odposlanci rimskoga senata: „Tü počivajo naši. molje. Zdajšnje pokolenje nema več moškov, da če bi je melo, mi ne bi bili podložniki Rimlanov.u Pravi moški ne sme biti rob strasti. Pravi moški mora biti znača-jen, odločen, dosleden, pošten, delaven, Pobožen. Pravi moški mora držati svoja prava krsčanska načela vsikdar i povsod, njega ne smejo omamiti dari, niti ga ostrašiti pretnje. Pravi moški je hrast, pod šteroga sencov počiva, mir i blaženost vživa njegova drüžina. Pravi moški nikdar ne išče sreče za sebe, nego jedino za drüge. Tak je delao Kristuš. Zato tem bole si pravi moški, kem bole si Kristuši spodoben. Prvi pravi moški na sveti je Kristuš. Naj postane naša moška mladina z oženjenimi moški vred podoba pravoga mala, bomo prinašali v tom predali podobe pravih možov. Najprle pokažemo našemi moškomi sveti dva moža: Ozanama Friderike i bi. Don Bosca. Prvomi je zdaj 80 let minolo, ka je vmro, drügi pa bo letos k vüzmi k svetcom prištet. Naši misijonarčki. S tem lepim imenom zovemo tiste mlade dečke, šteri so pred par letmi odišli v misijonske šole v Italijo. Dosta jih je odišlo, okoli 50, nego edni so prišli nazaj domo. To je ne nikaj čüdnoga. Zvekšega so ostali in se goreče pripravlajo na vzvišene pozvanje. Edni so že odišli v delešnje kraje, gde vršijo svoje včenje, drügi pa so ešče v Evropi. Tü imenoma napišemo samo tiste, ki so že v misijonskih pokrajinah. To so: Maroša Martin (z Melinec) Častite, Santiago, Chille, Jüž. Am. Fras Alojz in Zver Alojz (oba z Dokležovja) Lavrinhas, Brazilija. Horvat Aleksander (Sv. Šebeščan), Šnurer Franc (Cankova) Sočak Štefan (Bükovnica) so v Macul, Santiago, Chile, Jüž. Am. Kreslin Ignac (G. Bistrica) Mosguera, Columbia. Seršen Franc (Bled) Cam-pinas, Brazilija. Žižek Ivan (Polana) Rio Grande, Argentina. Meolic Štefan (Krog) Macau, China (Kitajsko). Vsi nam gostokrat pišejo. Izra-žajo svoje zadovolstvo in želo, da bi ešče vnogo drügih prišlo za njimi, zato ka je Žetva velka, delavcov pa malo. Včasi kak jim vojaška slüžba dovoli, bodo šli za njimi tüdi ovi. Vekši tao jih je v Italiji, nikelko pa doma v Jugoslaviji v vojaškoj slüžbi ali pa v zavodih. Teh je vseh 23. Pri toj priliki se jako hvaležno spominjamo na veliko pomoč, štero smo dobili 1. 1927 od našega prezvišenoga škofa Dr. Tomažiča. Dati so nam na našo prošnjo 3000 Din. iz mi-sijonskoga fonda. Tej penezi so se ponücati za potüvanje v Italijo vseh tisto leto. Na konci ešče omenimo 4 drüge prekmurske salezijanske misijonare, ki so pa ne iz sküpine teh misijonarč-kov nego so prle odišli. Tej so sledeči: Veleč g. Jožef Kerec (Sv. Šebeščan) na Kitajskom. Veleč. g. Jožef Geder (Sv. Jurij) na Kitajskom. Kren Jožef, (G. Lendava) bogoslovec v Palestini. Gomboši Anton (Sv. Šebeščan) brat v Meksiki. Radoha. P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Hüdi düj, prorok. Šatan je tüdi svojega političnoga mišlenja ne skrivao. Napoleoni III. je ne bio dober záto, ar je té bio s pápom v prijatestvi. Na proti tomi se je šatan ponovno vödavao za gorečega republikanca, pogosto je naime kričo na obiskovalca: „Sloboda, enakost, bratstvo; Francuska republika!ˮ „Ti si nori, i ne veš, ka gučiš. Zákoj to kričiš?ˮ ga je pitao Spies. „O pa vendar to dobro razmimˮ, je odgovra: „Naj živé Sloboda, enakost, bratstvo! To je priličen čas za naše!ˮ Kak prav je tü gučao šatan. Dne 24. julija 1798 leta je bio Janoš Bochelen, v Illfurti rojeni; goreči pastir düš i vikar v Niedersepti, od revolucijonarnoga soda v Colmari pod izgovorom, da prej ne poštüje zakonov — v istini pa zavolo sovraštva do vere i Boga, na smrt obsojeni i na večer toga dneva v pesičnoj jami za mestom streljeni. Predmeti, šteri so pripadali tomi junaškomi mučenci (mantrnik!) za vere, so čuvati njegovi prijatelje v čésti kak svéte ostánke. V glavnom so biti to: kelih, pisma, brevir i gospodova krvava srakica | (robača), štero je čuvala rodbína Bo-chelenova. Dne 28. julija 1842. je v Illfurti nastano ogen, šteri je vpepélo nikelko hiž, med njimi tüdi hižo imenüvane rodbine. Posrečilo se je skoro vse omenjene reči rešiti, zvün nekaj preci dragoga, ka je bilo pri ognji vkradnjeno, to je: krvava srakica man-trnikova. Vsakše iskanje i spitávanje po preminóloj srakici je bilo zobston. Zato je profesor Lachemann ednok pitao Leopolda: „Povej mi, Leopold, lejko Poznaš tüdi Bochelena?ˮ „Ne guči mi o tom vitezi Žalostne postaveˮ, je odgovoro obsédeni. „Neščem o njem nika čüti. Dnes 39 let, bo „ i se bo od njega vnogo gučalo. Zaistino so za 30 let leta 1897. napisali g. plebanoš Soltner, Breyov naslednik,knigo z imenom: „Janoš Bochelen, zadnji alzački mantrnik velke revolucije, s tem se je ohrano njegov spomenek i njegove jakosti so prišle k novoj čésti. Mimo toga je bio postavlen bla-gosrčnomi spoznavalci vere pred novim farofom v Illfurti prelepi spomenik, šteri má na podstavki v bron izkle-sano poročilo o njegovoj vstrelitvi. Nekelko dni po obiski gospoda profesora Lanchemanna je vnük drüžine Bochelenove pitao obsedenoga dečka: »Kama je prište srakica Bo-chelenova?ˮ „Drži gobec, ne guči od togaˮ, je kričo obsedeni, „dober pobalin (po šatanovom mišlenji) jo je vkradno (pri ognji), ovak bi potomci ž nje napraviti, škatlice junaštva (s tem misli relikvije). _________ (Dale.) Julij Kontler: Kapelica na sühoj skali, II. Zidar Klement je postavo na desno stran sedem trdih Bajkovčanov, šteri so skleniti, da idejo za njim na na süho skalo. Na levoj strani so se zbrale njuve žene i nedužna dečica. Par stopajov pred njimi je kraljüvala med cvetjom in zelenjom na razsvet-lenom oltari bajkovska Marija. Vrag je ostao pri vrataj, v cerkev ne smejo njegove z železom vkovano noge. Obe roki je nastavo na vüja, da bi bole slišao vsako izgovor-jeno reč. Zidar Klement je poklekno. Za njim so pokleknoli vsi. Zidar Klement je povedao strašno prisego, za njim so jo ponavljati vsi. Trdi, odločni obrazi so klečala samo bajkovska Marija je bite miloga, srečnoga obraza. Kak možka molitev se je glasila Prisega: — Presveta Mati, jaz zidar Klement, mi možje iz Bajkovec — sedem po števili, naše žene, in naša dečica prisegamo Tebi pa Tvojemi Sini, Gospodi našemi, da postavimo trdi grad 7. januara 1934. NOVINE 3 Slovenska krajina. V sveto hištvo sta stopila v Črensovcih g. Grašanovič Deziderij, mehanik i gd. Grubelnik Mija vučitelica. Naj jiva dober Bog blagoslovi v svetoj zvezi. Vsaki naročnik M. Lista dobi kalendar brezplačno, šteri je lani meo M. List i ga ma tüdi letos. Letos tüdi dobi kalendar brezplačno. Marijin List se mora plačati do 25. marca. Siromakom se dovoli, da ga vsaki mesec odplačüjejo, to je eden dinar naprej. Kalendarje do se skoro razpošilati. Naročnina ne se je plačala niti do oktobra, zato se kalendar ne mogo dogotoviti. Letos če plačate do 25. marca M. list ali siromaškejši mesečno po en dinar, te meli kalendar že oktobra ali novembra v rokaj. Vnogi so ešče niti zdaj ne plačali lanskoga M. Lista, kalendar si pa želejo. Bodimo Pravični. Ka kalendar 2 leti kesno hodi, je kriva kesna naročnina. Prle kak je ne dobimo, ne moremo naročiti papira, šteri se taki mora plačati. Važno za naročnike Novin. To prvo številko Novin naj si dve-dve hiši pogledneta i si edne Novine sküpno naročila. Vsaka plačav mesečno samo eden dinar naprej. Če nemata M. lista, dobita obe hiši za polovično ceno po en-en kalendar. Širitelje pa naj tak deljo Novine, če sta dve hiši na nje naročnive, da je edno nedelo dajo ednoj hiši, drügo pa drügoj. Štera hiša dobi prva Novine, naj bode tak prijazna, ka ovoj včasi prvi den je izroči, kak je dobi i prešte. Če te se te regule držali naročniki i širitelje, lehko do vsake hiše Spravite dober krščanski štamp za falo peneze. Na podporo dobroga tiska so nam poslali: Jerebic Marija Canada, z Gančan 25 Din., Volf Karol, Francija, iz Žižkov, 10 Din. Bog povrni. Što krščanski tisk podpira z naroči-tevjov i širjenjom, ali z podporov posebnov, širi vero i slüži plačo apoštola. Tak nam pravijo sv. Oča, Kristušov namestnik. Slovenski se lejko spovete v Franciji pri č. g. frančiškani Branko Kriliči v Parizi, Rue Marie Rose 9, Paris XIV. — Javite se pri njih i z županij (departementov): Seine et Oise, Seine, Eure, Loiret, Seine et Marne. Za kaplana v Črensovce je poslani g. Bejek Štefan iz D. Lendave. Mesto Ljutomera pride v Črensovce, g. Halas Daniel pa z Ljutomera v D. Lendavo. Sečkare majo ešče k odaji: v Korovcih hš. 10, šče pred bojom kü-pleni veliki sečkar, šteri se malo rabo, se dobi za 1500 Din; Preininger Jožef, kolonist v Mostjaj ma novoga k odaji za 900 Din. za šteroga je dao 1100 Din; Štimec Jožef v Laporji spravi k nam na postajo za 800 Din. veliko še dobro slamoreznico tvrdke Ježek Blanko, z šterov v ednoj vüri trije narežejo štiram kravam za dva dni krmo. Je lehkoga pogona, ar se tüdi z nogov da gnati, da roke menje trpijo. Vsi člani gospodarske zadruge, ki ko se zanimali za sečkare, naj si je zdaj odeberejo i naročijo. Naročnike v Chicagi oprosimo, naj si naročijo naše liste te pri širitelaj naših g. Denši i Horvati, gda ta okoli hodila ne pa sledkar. Stiska je velika i si ne moreta delati stroškov, kaj večkrat obletala milijonski varaš. Na Dom sv. Frančiška sta nabrala v Franciji Horvat Štefan z Trnja i Plej Martin z Črensovec 182 franka. To dobro delo samo sebe hvali. Biti težak pa vendar misliti na siromake, odkriva plemenito srce tem bole, ar se je Horvat sam zglaso za nabiranje. Darovnike objavimo v M. Listi. Pozdravla čtevce našega lista i tem pa celomi našemi narodi žele i blaženo, milostipuno novo leto z Melinec Ščančar Štefan, podnarednik i zapovednik orožniške postaje Klarija v Banati. Čebelarska podružnica v Dolnji Lendavi ima svojo redno letno skupščino dne 7. januarja 1934. dopoldne ob 9 uri v osnovni šoti v Dolnji Lendavi z običajnim sporedom. Vsi člani podružnice, kakor tudi ostali neorganizirani čebelarji dolnjelendavske okolice se vljudno vabijo, da se te naše skupščine v čimvečjem številu udeležijo. Podružnični tajnik bo pred začetkom skupščine vpisoval nove člane, kateri se nameravajo prijaviti. Letna članarina znaša 40. — Din. Razne ugodnosti pri nabavljanju čebelarskih potrebščin, sladkorja itd. potom podružnice imajo le izključno samo člani. POLITIČNI PREGLED. Austrija. Austrijski püšpecje so izdali pod vodstvom bečkoga nadškofa i kardinala dr. Innitzera pastirsko pismo na celi austrijski narod, v šterom obsodijo komunizem i hitlerizem, to je stranke bolševikov pa narodnih socialistov. Se pridrüžijo k Dr. Dollfussi, ki šče na krščanskoj podlagi vrediti v smisli sv. Oče državo. V tom svojem lepom pismi povdarjajo z navukom Cerkve, z rečmi sv. Pisma, ka „nega oblasti na zemli, zvün od Boga daneˮ. To pomeni, ka državniki ne smejo svoje oblasti zvršavati proti veri i proti Bogi, kajti Bog njim je dao oblast. Naj vlá- da Dr. Dollfussa dosegne svoj namen i nastavi krščansko stanovsko državo, so püšpecje prepovedali dühovščini, da bi se v štero politično stranko spisali. Dühovniki naj podpirajo nastavitev krščanske stanovske države, kak želejo sv. Oča. Romunija. Ministerskoga predsednika, Duca, je neki akademik z štirimi streli umoro. Duca je vodo pred dvema mesecoma volitve v Romuniji i proti dozdajšnjoj kmečkoj stranki, štera je bila na vladi i mela večino, Spravo večino demokratskoj stranki. Zaprite dveri! „Človek je človeki vuk,ˮ tak pravi narodni pregovor. Takši smo, kak mala dečica, štera v svojoj slabosti ne čüje i ne razmi drügo, kak žele svojega hrane i veselja potrebnoga tela. Včasih, posebno če nas vidi „vset“, se že zkažemo, mamo lepo reč tüdi za bližnjega, ali za lepov rečjov malokda i malo kje hodi tüdi lepo djanje. Pred mogočnimi, bogatimi Sklenimo glavo, pred slabim, siromakom smo trdi i ravni. V drüžini, v vési, v. srezi, banovini i državi komaj najdete dnesdén človeka, šteri bi noso zdravo srce. Velka večina je v svojoj neizmernoj, ditečjoj i smešnoj sebičnosti obsojena, da poslüša i uboga svoje zmržnjeno srce. Obrni glavo na šterošteč stran, pa ti vujde v vüja kričanje: organizi-rajmo se! Šoštri vküp, saboli vküp, dekle vküp, gospoda vküp! No in kje se zaistino napravi kakša organizar-cija, tam tüdi malokda najdete to, ka bi po zdravoj pameti iskali v združenji ednakih, ne najdete odkrito srce. Skoro pri vsakom drüštvi se dobijo edni, šteri mislijo, ka majo nekšo poherbano pravico do voditelskoga mesta. Voditelje, da, tisti so včasi vküper, delavce pa lejko loviš, pa tüdi te komaj najdeš i dobiš. Tak pravimo: žmetno je živlenje, zato vmira lübezen. Ne, naopak je prav: lübezen vmira, zato je žmetno živlenje. Meli smo mi siromake tüdi pred dvajsetimi leti, meli smo mi slabe letine tüdi pred dvajsetimi leti, tüdi naši očacje so poznali meteličnost, süšo, povodenj, ali itak smo živeli, lepše smo živeli kak dnes. Meli so „vandrašeˮ, „kodišeˮ, ali telko zdravih, za delo sposobnih lüdi je nikdar ne blodno po zmržnjeni beli cestaj, kak dnesden. Vse kaže, ka je človeči rod zablodo s prave živlenjske poti, zato ga zdaj bičajo duge, nikdar ne poznane vrste trplenja. Najbole žalostno pa je to, da se nesreča naši dni ne misli preseliti ta odkec je prišla, v nepoznane tüjine. Takša je, kak koprive pri ploti. Pognala je korenine, zgrabila je človeče srce, pravi da njoj je dobro med nami i ne misli te nepozvani gost na odhod. Naši mlajši, rod, šteri se samo zdaj pripravla na živlenjsko pot, je že tüdi pokvarjen s kügov, štera je vkradnola veseli smeh z obraza odraslih. ... Pred kratkim sem se pelao na autobusi. Vozilo so napunili mladi dijaki i dijakinje. Glasni so bili, pelali so se domou k svojim roditelom ná božični počitek. Ništerne od mladih dijakinj sem Poznao, so iz naše, pa iz sosedne fare doma. Vido sem mirno, pošteno, dobro deklico, hčer kmečke drüžine, štera je sama sedela. Edina dijakinja iz kmečke hiše je sama sedela, brez pajdašice. Drüge, ne kmečke, delavske frajlice so se vidno ločile, so mele svojo družbo. Ali tüdi med vsemi ne bilo viditi pravoga prijatelstva, odkritosrčne lübezni mladih, ešče ne pokvarjenih lüdi. Tüdi med gospodskimi frajlicami so bile takše, štere so morale poslüšati kaj čeblajo njuve srečnejše pajdašice. (Dale) Štefanje v Črensovcih. V cerkvi je bilo vse lepo mirno. Tüdi v gostilnaj je bio red i mir, na šteroga so hvalevredno pazili Orožniki. Z gostilne domo so se pa zbili i po snegi skobacili dečki iz Sr. Bistrice. Najprle so se med sebov nekaj spraskali, potem so se pa vrgli na vrloga, popolnoma nedužnega dečka Ütroša Jožefa, ki je mirno posebi šo domo. Gda se jih je rešo, je bežao proti njemi Ütroša Štefan Tončov. Naj se ga obrani, je potegno nož i ga je ščista malo rano v samobrambi. Alkohol je pač kriv toga nereda. Če bi si dečki küpili obleko, dobro knigo, krščanski časopis, keliko več haska bi meli, kak pa v toj stiski za vino ta zmetati drage peneze pa te šče zato špote trpeti i drüge stroške nositi. Dečkom, ešče bole pa njihovim starišam to tüdi Povemo, da mesto večernice v krčmi sedeti ne daleč od cerkvi, je vredno velke bože kaštige. Po državi. Kratki glasi. Golik Ferdinand, delavec v Bosni, je odnoro. V norosti je zbežao v šume na planinaj. Brio ne ˮe je. Lovci so ga ednok najšli i se ga tak zosagali, da so puške pa vse postrelano divjačino povrgli na küpi i zbežali. Deca ne vüpala večer vö z hiš, bojala se je „divjega človokaˮ. Nesrečnoga je zima prignala v dolino k hišam, gde se je skrio v edno oslico. Tü so ga zgrabili orožniki. — V Celji so se najšli ponarejeni 10 Din. penezi. Ponarejenost se da hitro spoznati. — V Beogradi je blagoslovlena kat. cerkev na čast sv. Petri, ki jo oskrblavajo Jezuitje i ešče edna drüga pri bolnišnici, štero oskrblavajo Lazaristi. To drügo je blagoslovo ljubljanski knezoškof dr. Rožman. Okoli po sveti. Kratki glasi. Amerikanska ekspedicija Smithson’an Institution iz Washingtona je odkrilo na goraj Al-legheny votlino, v šteroj je najšla vse puno kosti stvari, štere so živele pred občnim potopom pa jih dnesdén ne več. V tom brlogi so se stvari skrivale pred zimov. Petnajst vrst stvari je nájšla ekspedicija šterih znanost dozdáj ne poznala. Votlina je prej stara prek dva milijona let. — Amerikanci so iskali petrolej v Meksiki i so 3328 metrov globoko kopali za njim, a ne so ga najšli. — Prebivalstvo Sofije, glavnoga mesta Bolgarije, je naraslo na tristojezero. — V Nju-jorki v Ameriki so na vulici postavili gor za siromáke božično drevo. Trijezero sveč je gorelo na njem. na sühoj skali. V tom gradi bo stala Tvoja kapelica, v toj kapelici Tvoj oltar in na tom oltarji boš kraljüvala Ti, bajkovska Marija. Dokeč ne kon-čamo delo, ne pridejo za nami naše žene i naša dečica. Prenašali bomo glad, mraz, viher na skali, srečo i nesrečo doma. I če bi se štera od slabih žensk zmečkala pod vdarci nesreče i prišla ná süho skalo pred oprav-ljenim delom, jo zazidamo v grajski zid živo, četüdi bo to moja lüblena žena, ali moj predragi sinko edinko, amen. Vstali so vsi. Skuze so močile trde obraze. Dečica je küšnola očino roko, žena je držala desnico moža. Prvi je korakao proti sühoj skali zidar Klement, za njim sedem močnih tovarišov. S trdnim železom so si sekali pot na skalo, pokrila jih je temna noč, ali krepki vdarci kladiva so doneli vsikdar slabše. Prišli so do oblákov, šli so v oblake, prišli so iz oblákov, i trdo jeklo kladiva je sekalo kamen; zraslo je zidovje, sredi grada so postavlali možje temelj kapelice, v kapelici temelj svétoga oltarja. Bežali so dnevi, minevali so meseci. Bilo je v jeseni, kda je Klement prvič sekao v skalo, začela se je zima, kda so bile napravlene stopnice do vrha. Sprotoletno sunce je božalo grajske stene i na bratvo so se pripravlaš žene, kda je povedao Klement svojim: — Samo dva dni ešče prijatelje i bajkovska Marija je rešena. Stao je grad, v gradi kapelica. Samo pri oltari je bilo ešče dela za den, za dva. Krvave rane so slabile roke zidarov, ali što bi se brigao za to. „Ave Marija!ˮ so spevali možje in vmes vdarjali s trdnim jeklom kladiva na belo skalo. „Ave bajkovska Marija!ˮ je govorio tiho zidar Klement in ne opazo kak črni oblaki se zbirajo nad strehov kapelice. Zagrmelo je... švigali so bliski... skalo, strašno süho skalo je stroso viher. „Ave Marija, samo eden den dela, pa se lejko vrnem k svojoj lübleni ženi i sineki edinci!“ so tekle pobožne reči iz vüst zidara Klementa. Posebno skrbno je glado z malov deski-cov rob oltara, na šteroj náj kralüje bajkovska Marija, zato je ne opazo, da stojijo okoli njega bledi tovariši. — Ave Marija, končano je! je vzdihno zidar Klement. — Da končano je, so odgovorili tovariši, viher je podro grad, samo kapelica je ostala cela. Zidar Klement je pogledao na svoje ranjene roke, potem na porüšeno zidovje. — Bratje moji, slab temelj smo postavili. Meter široke stene porüši viher, zozidati moremo dvakrat tak debele . . . Tovariši so stali, gledali. Njuv pogled je silo dol pod süho skalo v ves, k svojim, od šterih že leto dni ne znajo: so živi ali mrtvi. — Kda bi začonoli novo delo? jé pitao eden od Klementa. — Kda? Včasi, brez odmora! Tüdi njemi je silo pogled pod süho skalo, ali premagao se je. „Ave Marija!ˮ je vzdihno globoko i prijeo za šker, da bi odmero prijatelom prostor za dvakrat močnejše temelje. III. Osem do smrti izmučenih, po celom teli ranjeníh lüdi je oblikovala belo skalo. Kak tihe sence so se pre-mikali zidare na vrhi Suhe skale. Zadnje ostanke moči je napenjao. Klement, ali odnehao je ne. „Samo den ali dva ešče prijatliˮ, je tolažo svoje, potem pojdemo v ves, meli bomo vsi zaslüženi počitek. Pa palik, prle kak bi končali delo, so se zbrali okoli grada strašni oblaki, švigale so strele, zabučao je viher i visoke stene so se zrüšile, kak delo mladih rok, hižica iz pisanih kart. Zidar Klement je poklekno na razvaline, ravno tak je napravilo sedem njegovih pajdašov. „Kaj bi zdaj ? Kak bi zdaj?ˮ takša pitanja je ne moglo prasnoti v svet njuvo zmučeno telo. „Ave Marijaˮ, so molili tiho i sklenoli brez reči: „Začnemo novo delo, postavimo dvakrat tak močne temelje, kakše smo meli dozdájˮ. Tri dugá, strašna leta so obliko-vali süho skalo in zmučeni, ranjeni, kakši so bili, so si naložili, novo. pokoro, štiri letno delo. (Dale.) ** 4 NOVINE 7. januara 1934. Pri strašnoj Železniškoj nesreči, pri Parizi, od štere smo dnes tjeden obširno poročali, je bilo mrtvih 217. Za nesrečo krivijo vlakovodja, kürjača, šteriva sta ostala nepoškodü-vamiva i železniško drüžbo „Est“, pri šteroj so goste železniške nesreže. To so bile živali. V Brüslji v Belgiji majo okostje velikoga küščara iz dobe staroga zakona. Zove se „ig-nanodonˮ. Ta stvar je jela samo tra-vino i gda se je na zadnje tace postavila, je bila 8 metrov visika. Si lejko mislite, kakši strah so meli pred njov lüdje z drügimi stvarnim vred. Starinsa stvar „dinosanorˮ je pa bila 30 metrov duga. Ne vem, ka bi se zgodilo z tistim, ki bi v noči srečao toga pozoja. PREKOSNICE. V časi svetovne bojne, gda so stare regrute pozvali k vojski, ki neso bili ešče vojaki, so dobili oficiri obvestilo, da pride general vojsko pregledal Častniki, ki so dobro Poznali g. generala, so znali, ka je navadno pitao vojake, ki so bili vogri. Zato so je navčili na odgovore. Gosp. general vas bode pitao: Wie lang dienen Sie schon? (1 kak dugo slüžite vi že?) Odgovorite: Zwei Monate. (Dva meseca.) Wie alt sind Sie? (Kelko ste stari?) Sechunddreisig Jahre. (36 let). Was für eine Sprache sprechen Sie? Ungarisch oder deutsch? (Kakši jezik gučite, vogrskoga ali nemškoga?) Alle beide. (Oba.) Na povedani den pride g. general i po pozdravi stopi k ednomi vojaki pa ga pita: Wie alt sind Sie? (Kelko ste stari?) Zwei Monate. (Dva meseca.) Aber gehen Sie? (E ka to pravite). Wie lang dienen Sie schon? (Kak dugo slüžite vi že.) Secksund-dreisig Jahre (36 let.) Wer ist veruckt ich oder Sie? (Šteri je nori, vi, ali jaz?) Alle beide (Oba.) Pozdravlajo nas naši z tüjine. Blaženo, milosti puno novo leto idejo: svojim domačim, poznancom, prijatelom, prijatelcam, vrednikom i vsem pomagačom i naročnikom naših listov pa celoj Slov. krajini: Volf Karol, Logis Baron, Francija, doma iz Žižkov; Šprager Ferdinand, Scoux Lov-kout, Canada, iz Beltinec; posebno pozdravla ajteka, rod i sestrice, naroča Marijin List za stalno, beltinskim siromakom pošila en dolar i na edno mešo za pokojno mater; teški so časi, a on je pali dobo šofersko slüžbo; Rogan Alojz, St. Andre, Francija, z D. Slaveč; Sobočan Verona, Taponas, Francija, z V. Polane; piše da jo preveč veseli čtenje naših listov; Drobec Štefan, Wien, Austrija, iz Bodonec; Kološa Štefan, Germaine, Francija z Gorice; piše, da je že tri leta pri ednom gospodari i njemi dobro ide, ar rad dela i se z vertom razmita; D. Ka., Vogrsko; piše, ka bi od žalosti prejti mogli, če ne bi dobivali našega čtenja i ka zvršavamo z našimi listi apoštolsko delo; Balažic Ančika, Balaic Pivar Marta i Bobovec Marga, Billandiere, Francija ; Gerič Ivan, Et-rechet, Francija; John Denša, Chicago, z Brezovice; E. B. Sartronville, Francija z Markovec; Vidonja Janoš, Vi-donja Kata, Červek Geza Chauvillers, Francija; pišejo, da se njim po srednjem dobro godi i da jih jako tolažijo naši listi v tüjini; Vogrinčič Jožef, St. Mihel, Francija, z Pertoče; posebno pozdrávla g. plebanoša od sv. Jelene, celo faro i Pertočko občino i piše, ka ga posebno veseli nedelski evangelium iz Novin; Ficko Karol, Gonesse, Francija, od Grada, posebno pozdrávla svojo ženo, deco, stariše, gračke i sebeščanske fare dühovnike i farnike; Plej Martin z ženov z Čren- sovec i Horvat Štefan z Trnja, St. Maur, Indre, Francija; želejo, da bi nas bože Detece na vseh zemelskih potaj vodilo i pripelalo v srečno večnost, gde bi vsi veselo spevali: Gloria in excelsis Deo; naznanjajo nam tüdi, ka so na dom sv. Frančiška nabrali dare; Kozar Veronika, Raulhac, Francija z Nedelske fare; zahvali se g. vredniki za dobro čtenje i njim v dühi iz zahvalnosti küšne roko, štera piše, samo zato, da reši düše nemrtelne. Jakob Lang, Francija, Vinčec Joief, Hamilton, Čanada, z Trnja, piše, da ga naše čtenje jako veseli, žalosti se pa, če zve kaj slaboga z Slov. krajine od bitja i drügih grehov, to pa tembole, ar narod ma dosta dobrih dühovnikov pa dosta dobroga čtenja. Rapoša Štefan, Marly, Francija; posebno pozdrávla celo lendavsko faro i naznanja, da Novine redno vdobla i ga veseli naše dobro čtenje. Gospodarstvo. Kontrola meda. 3. Čistota. Nato pregleda odsek vzorca po gostoti. Niti na vrhi niti v medi ne sme plavati nikaj. Vse nečiste vzorce trebe iz prve sküpine iztopiti. 4. Žmaj i düh. Žmaj je primeren, če je med dober i čist i nikaj ne včekne. Düh mora biti prijeten i naraven. Na konci napravi odsek splošno oceno vseh vzorcov, tüdi onih, šteri so dobili oceno slab. Ta ocena mora obsegati barvo, gosto-to, čistoto, žmaj i dihek. V zapiskih kontrolnoga odseka je zabeležiti vse podane ocene i splošno oceno, štera se glasi: dober — pogojno dober — ali pa slab. „Pogojno dobroˮ oceno dobi med, šteri je v enoj točki bio dvomliv. Vse vzorce, šteri dobijo „pogojno doberˮ je poslati vodji kontrole v zadnjo oceno. Medi tistoga rojara, šteri se ne držao pravil, čiščenja i mešanja, se da ocena slab. Vendar pa ma tüdi on pravico do popolne ocene. Gda so vsi vzorci ocenjena potem da kontrolor odseki kontrole listke, štere je meo v kuverti zapečatene. Če je iz kontrolnih listkov razvidno, ka je v vinjaki nered, orodje zamazano se mora dati takšemi medi oceno „slabˮ, če je tüdi prle bio oceani kak „doberˮ. Rojara se pa o tem more pismeno obvestiti. Zapisnikar opiše vse vzorce v Matično knjigo pod tisto tekočo številko, pod šterov je odsek med ocenjevao. Toj številki pa pripiše ime člana. Tüdi one ocene, štere izreče vodja kontrole, je navadno opisati v matično knjigo. Če bi pri oceni meda vladala prevelika popüstlivost, bi drüštvo ne dosegnola pravoga namena, zato ma C. D. S. pravico vsikdar pregledati zapisnika o kontroli. C. 1. Što šče biti deležen kontrole meda, mora biti član C. D, S. ali kakše podrüžnice. Kontrolo sme opraviti samo podrüžnica, nikdar pa ne vodja kontrole. Vsakomi člani mora podrüžnica vgodi-ti.čese je na občnem zbori sklenilo, ka se vpela kontrola meda. Pošta. Šprager M. Canada. Peneze sprejeli i poslali v Beltince za siromake 48 Din. i na edno mešo za pok mamo 20 Din. Z ostalim je cela naročnina v obilnosti plačana. Bog plačaj. — Rogan Alojz. St. Andre. Kalendar dobite brezplačno. Na štiri mesece mate naprejplačano. — Sobočan Verona Toponas. Penez pošta ne izplačali, ar si ne dobroga naslova napisala. Prepiši ga na Klekl Jožefa v Črensovcih. — Drobec Štef. Wien. Penezi prišli. — Kološa Štefan, Germaine. Smo v tiskarni zapovedali, naj se paščijo. Kalendar dobite. — Slovenčarje. Vogrsko. Smete plačati tüdi z vogrskimi penezi, je že zmenimo. — Balažic Ančika, Billandiere. Za Pozdrav nikaj ne plačate; širite naše liste, to je dug.—Gerič Ivan. Etrechet, Francija. Peneze sprejeli, vse je plačano v obilnosti, kalendar tüdi. Bog plačaj. — E. B. Sartronville. Naslov za P. M. je sledeči: Chez M. Delcher a Lagavigne Cne de Malbo par La-capelle Barez, Cantal. — Vöröš Marija. Ivanci 72. Tvojo prošnjo smo zročili beltinskomi g. plebanoši. Pri njih se zglasi. — Štuhec Ana z hčerjov, ki je prišla z Prizrena domo, naj se zglasi v Črensovcih na vredništvi Novin. Naj prinese potrdilo, da je ona dotična, za štero se ide. K odaji je v Črensovcih prvovrstno seno i fina detelca, drügovrstno seno, pšenična, ržena slama pa ovseme sčelinke ali otepine. Vsega je do 300 metrov, 250 metlov krme i 50 metrov slame. Zglasite si na vredništvi Novin v Črensovcih vseli predpoldnom. 3-1 Srečno, blaženo, milosti puno novo leto želejo: Hranilnica in posojilnica v Črensovcih svojim članom in vlagatelom. Klepec Joško, trgovec v Črensovcih svojim odjemalcom. Gostilna Bauer Šamuela v Črensovcih svojim gostom. Žerdin Martin, trgovec v Žižkih vsem svojim küpcom. Novak Sidonija, slaščičarna M. Sobota svojim odjemalcom. Horvat Jožef, brezalkoholna restavracija, M. Sobota svojim gostom. Cvetič Janez, trgovina z manufakture, M. Sobota svojim odjemalcom. Brata Brumen, trgovina z mešanim blagom, M. Sobota svojim odjemalcom. Banfi Josip, gostilničar M. Sobota s svojim gostom. Vlaj Josip, pekarna M. Sobota svojim odjemalcom. Ascher B. in sin trgovina z mešanim blagom M. Sobota svojim odjemalcom. Brata Ditrich, kleparstvo, kotlarstvo in inštalacija M. Sobota svojim naročnikom. Majer Štefan, krojač i trgovec M. Sobota svojim odjemalcom. J. Rehn, trgovina z mešanim blagom, Tišina svojim küpcom. Anton Fister, trgovina z mešanim blagom, Beltinci svojim odjemalcom. Čačinovič Emerk, gostilničar in trgovec, Rakičan vsem svojim gostom ino proda-jalcom. Tiskarna Balkányi D. Lendava vsem svojim odjemalcom. Agrarna in gospodarska pod-porna zadruga v Črensovcih vsem svojim kotrigam. Trgovina Kocet Ivana v Črensovcih svojim küpcom. Trgovina Brata Žagar v Črensovcih svojim odjemalcom. Kr. Hirschl in sinova, trgovina z manufakturo M. Sobota cenjenim odjemalcom. Frim L. trgovina z železnino M. Sobota svojim odjemalcom. Turk Josip, gostilničar M. Sobota svojim gostom. Brumen Joško, trgovina z obutvijo, M. Sobota svojim odjemalcom. Benko Štefan, plačani natakar pri hotelu Slon, M. Sobota svojim gostom. Drogerija pri „Belem Križu“ hg. Ph. Andersch Josip, M. Sobota svojim odjemalcom. Sočič Franc, kavarnar M. Sobota svojim gostom. Faflik Alojz hotelir in kavarnar M. Sobota svojim gostom. Kino Ditrich, M. Sobota svojim obiskovalcom. Mekiš Jožef, trgovina z mešanim blagom, M. Sobota svojim odjemalcom. Gašper Jožef, trgovina z mešanim blagom, M. Sobota svojim odjemalcom. Fran Rešek, trgovina z mešanim blagom, Beltinci svojim odjemalcom. Vdova Žemlič Jolanka hotel „ Kronaˮ in mesarija Beltinci vsem svojim gostom i odjemalcom Dobijo se vsakovrstne mrtveče trüge pri Šebjanič Jožefi stolari v Črensovcih. - Pristno dalmatinsko črno vino se dobi pri gostilni BANFI, MURSKA SOBOTA. TIVAR OBLEKE podružnica Murska Sobota. Se za dosedaj izkazano naklonjenost vsem svojim cenjenim odjemalcem najlepše zahvaljuje ter njim želi prav srečno in veselo Novo leto ter istočasno prosi za nadaljno naklonjenost Tivar obleke. Glasüjte v Novinaj! Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.