Pe&itein« t»la£ama v gotovimi V £$uMi Dr. J. M.: Nafbemnej&i med bednimi Po naših hribih iniamo kmečke posestnike, pri katerih je poljedelstvo in živinoreja prav tako samo postranski posel, kakor pri nekaterih kmečkih rokodelcih, pri katerih obdelujejo nekoliko njivic in sadni vrt žena in otroci, dočim preživlja družino mož-rokodelec s svojim delom. Pri teh hribovskih posestnikih ravno tako žena in otroci obdelujejo polje, to je njivice po bregovih, katero že prej niso dalo toliko dohodkov, da bi bilo delo pošteno plačano, kaj šele sedaj pri ponovnih pocenitvah kmečkih pridelkov. Vse to delo pri pravi kmetiji je že prej vzbujalo začudenje in pomilovanje pravih kmetov iz ravnine. To delo so vršili hribovski kmetje, oziroma njihove družine samo iz čiste ljubezni do kmečkega dela in do kmečke zemlje, morda nekoliko tiidi zato, ker je pri teh pridnih ljudeh bil prevelik strah, da se ne bi otroci navadili lenol«, dokler niso dovolj močni za težko delo v gozdu. V resnici so vsi ti hribovski kmečki po-! »estniki živeli od gozda. Nekateri so prodajali | les iz domačih gozdov, drugi so ga sekali, delali iz bukovega lesa oglje, kot tesači tesali trame, nekateri so zaslužili kot vozniki, zopet drugi so bili zaposleni na različnih žagah že pri lesni industriji. Sami so se ukvarjali j s kmetijstvom toliko, da so porabili za težko |delo na trdi kmetiji tisti čas, kolikor imajo : pravi industrijski delavci dopusta, oziroma prostega časa vsled zakonito določenega dnevnega dela. Kakega znižanja delavnih ur ti ljudje niso nikoli poznali. I-esiia trgovina je med krizo šla vedno bolj nazaj, zadnji čas je skoraj popolnoma prenehala. To se že od daleč, opazuje na kolodvorih, kjer se je prej vse vprek nakladal les in nalagalo oglje ter je vladni velik živžav. Sedaj je vse mrtvo in prazno. Nikamor no gre les, nikamor ne gre oglje. Ti najpridnejši delavci v sredi med industrijo in kmetijstvom, ne dobivajo od nikoder brezposelnih podpor. V svoji v splošnem visoki morali čakajo do skrajnosti in stradajo z družinami vred. ne da bi šli kot brezposelni po svetu beračit, Nasprotno, cele čete brezposelnih iz mest in industrijskih krajev, se gibljejo po naših hribih, ker so naši gorjanci dobro znani kot ljudje dobrega srca in velike darežljivosti. Seveda tudi najboljše lastnosti tem Iju-jdem ne bodo pomagale, če jim je odvzeta hssaka možnost za preživitek redno številnih ružin. Ako je zadela v prejšnjih časih kako ikolico nesreča, ako je prišla toča ali huda "zeblina, je državna oblast kmetom popolno-odpisala davke ali jih jim popustila vsaj delno. Pa kaj jo taka toča nasproti udarcu, ki je zadel naše hribovsko prebivalstvo! Po najhujši toči se je navadno v par mesecih pokazalo, da se je polje tudi tam, kjer je izgledalo najbolj obupno, vendarle popravilo. Našim gorjancem ne kaže nič, da bi se kaj popravilo. Zato bi bilo pravično in primerno, da se odpišejo vsi zemljiški davki našim hribovcem. To tembolj, ker je popolen zastoj lesne kupčije tudi v zvezi s sankcijami proti Italiji. Tistim, ki prinašajo žrtve za domovino, jih mora domovina vsaj olajšati. Ako je pri prizadevanju za nadomestek zaradi sankcij nemogoče doseči nadomestila na lesnem trgu, naj bi država vsaj na drug način podprla naše lesne proizvajalce. Dovolil naj bi se prevoz po železnici brez voznine v take kraje, kjer lesa primanjkuje, da bi se vsaj nekoliko poživila lesna trgovina. V poljedelskem smislu so naši hribi že od nekdaj siromašno ozemlje. Sedaj so postali beraški v vsakem pogledu. Zato zahtevamo utemeljeno, da se pri oskrbi nujne podpore potrebnih krajev, naši hribi prav posebno vpoštevajo. Tem krajem je treba preskrbeti žita, ne samo po znižani ceni, večinoma bi ga jim bilo treba preskrbeti zastonj. Ako se za te naše kmete ne bo nič storilo, ali pa če se jih bo skušalo rešiti samo z lepimi besedami, bodo ti naši ljudje kljub naravnost junaški ljubezni do svoje zemlje, morali zapustiti svoje domačije aii pa iz-umreti. To pa bi bilo brez ozira na druge stvari že v vojaškem oziru, ogromna škoda, ker ne bi bilo boljših braniteljev naše domovine, kot so ti gorski prebivalci. Stvar kriči, silno kriči! « To je danes beseda, ki gre od ust do ust, od mesta do vasi in ne prinaša ne blagoslova, ne blagostanja, pač pa dosti jeze in nejevolje, pa še kaj drugega povrhu. Najprvo s tisto besedo, da bodo dolgovi izbrisani. Kdo je prvi vrgel to krilatico med svet, ne vem, vem pa, da so dolžniki zanjo zagrabili bolj kakor popade vrag grešno dušo. Od tistihmal dalje so plačevanje obresti in odplačevanje dolga kar na debelo začeli ustavljati. Cisto dosledno, če tudi ne čisto pametno: kdo naj pa plačuje, če bodo dolgovi izbrisani! Ali ni škoda vsakega dinarja, vsake pare! Potem tisti načrti, kako naj se dolgovi z obrestmi vred plačujejo. Vse narejeno na medvedovo kožo, na račun brez krčmarja. Prvo leto boš plačal toliko procentov, drugo leto toliko, tretje leto pa spet toliko... v desetih letih mora biti ves dolg poplačan. Vse lepo; samo tega ni znal nihče povedati, kje dobiti denar. In pa tega ni hotel nihče pomisliti, da se bo denar posojeval in vračal, dokler bo svet stal. Sanjati o časih, ko bodo naši kmetje, pa tudi delavci in obrtniki in ! trgovci in vsi drugi stanovi brez dolgov se pravi, verjeti v bajke o Indiji Koromandiji in o naši rešitvi po kralju Matjažu. In zdaj še z denarnimi zavodi pod zaščito. Tri, štiri, pet let jim ni treba izplačevati hranilnih vlog. V teh letih lahko ob svojih milijonih ali samo tisočakih cd gladu umiraš, hodiš bos, raztrgan in razcapan ... Ali ni s tein korakom zaupanje v denarne zavode, zaupanje v varčevanje popolnoma ubito? Kdo naj pa še varčuje in v hranilnico Pod zaščito" nosi, če je pa pri vsem svojem pošteno privarčevanim premoženju berač! Berač, ki lahko od hiše do hiše na kljuke pritiska in prosi... Najprej dajte našim ljudem možnost plačevanja. Te možnosti sedaj naši tako zvani »mali« ljudje nimajo. Cene kmetskih pridelkov — ni, da bi govoril. Prodajati treba v lastno škodo žito in živino, slamo in los... Delavski zaslužki so po večini prav taki — po par dinarjev na uro: tu nič, tam nič. In tako naprej. Nič ne potrebujemo prič. Dejanja govore. Ko bodo naši mali ljudje zmožni plačevanja, potem jih naučite vestnosti in točnosti v plačevanju dolgov in v odplačevanju obresti. Tega naši ljudje v veliki večini že od nekdaj ne znajo. Vsak čaka, kdaj bo celo dolžno svoto skupaj spravil in potem vso naenkrat vrnil. In tako čaka in čaka skozi leta, skozi desetletja... Zakaj ne bi ljudje po malem vračali, vsako leto nekaj. Tegale še marsikje ne znajo ... Tistim, ki res vestno in točno plačujejo, naj bi pa država v priznanje vestnosti in točnosti nakazala dolgu primerno večjo ali manjšo nagrado s tem, da bi sama pokrila del še nepokritega dolga. Treba bi bilo ustanoviti za to namero primeren sklad, razdeliti ga na vse banovine in uporabljati ga izključno res le za »male« ljudi, nikdar ne za veleposestnike, »za kapitaliste« in za velike podjetnike. Kaj pravite k tem zadnjim trem predlogom? Ali so izvedljivi? Ali bi ne dvignili gmotne in moralne moči našega ljudstva? i1 Komunizem vodijo kapitalisti Zagrebška policija je odkrila v Zagrebu lajno tiskarno komunistične stranke in zaprla njeno vodstvo. Med člani vodstva niso siromašni brezposelni delavci, niso .proletarci, ampak veste kdo? Večina tega vodstva so Židje najbogatejših zagrebških družin. Torej delavci, glejte jih vaše voditelje, ki vas hočejo osvoboditi kapitalističnega tlačenja, glejte jih, ki vam hočejo ustvariti raj na zemlji! Boga i i kapitalisti so vaši komunistični voditelji! Ni dovolj, da družba Židov jaše na hrbtu revnega ruskega kmeta in delavca, ampak hočejo osrečiti, tudi nas njihovi bratje, ki imajo v Jugoslaviji opravka. Veka bogata gospa iz zagrebških židovskih krogov je prirejala bogate in razkošne čajanke za »prijatelje delavskega razreda«. Trošili so denar in tekočina je lila v grla teh razkošno oblečenih .prolctarcev* in tudi zdravite so govorili in to vše v korist revnega, osirotelega, od vseh zapuščenega delavca. Delavci, izpreglejte! Za nos vas vodijo kapitalisti, kadar vam po svojih plačanih agentih in s pomočjo knjig, časopisov in razgovorov ponuiajo oblast v roke. Kadar pride z revolucijo do splošnega komunizma, takrat — tako pravijo — prevzamejo oblast v roke delavci, proletarijat, V Rusiji so že ustvarili komunizem in oblast je res prevzel »proletarijat ... ki so mu leta 1918 stopili na čelo sami berači« in »brezdomci',: 1 Žid Trocki. pravilno Leiba Bronstein; \ Rusiji so ga imenovali krvolok. 2. Žid Ka-rrcnev, pravilno Rosenfeld. 3. Žid Sverdlov, 4 Ž,id MenSinski, voditelj zloglasne Čeke 5. j Žid Kaganovič, diktator Sovjetske Rusije. 6. j Žid Lunačarski, 7, Žid Bela Kun. Ta je pobeg- ! ml iz Madiurske ,v Rusijo in je kot voditelj Ceke na Krimu dal po strašnem mučenju umoriti več desettisočev nemških kmetov, ki so živeli na Krimu, na njih mesta pa je naselil Žide. 8. Zver v človeški podobi Žid Jagoda, vrhovni voditelj Čeke v Rusiji. Ta si je izmišljeval najrazličnejše načine, kako bi mučil ljudi nežidovskega pokolenja in lastnoročno tisoče in tisoče žrtev poslal na drugi svet. Glejte, to so voditelji proletarijata! Taki ljudje pritiskajo k tlom današnjo Rusijo. Taki »siromaki« s težkimi milijoni poučujejo delavce in jim komandirajo. Ti pošiljajo svoje agente tudi med naš slovenski narod. Bodimo oprezni in ne nasedajmo jim. Priznavamo, da je današnji socialni red trhel in da tak kot fe ne more večno trajati. Prej ali slej pride do splošnega potresa, do temeljitega obračuna. Mi smo odločni nasprotniki krivičnega kapitalizma, ali smo prav tako neupogljivi sovražniki komunizma, zakaj oba zastopata brezverska načela. Obema so neznane besede resnica, ljubezen in usmiljenje Katoliški socialni nauk se bori za to troje in poudarja, da morata v današnjem krivičnem, brezobzirnem in brezsrčnem družbenem redu zavladati pravica in ljubezen. Edino pravica in ta v vseh področjih zasebnega in javnega življenja je sposobna, da ojačena z ljubeznijo prerodi svet, a ne sebični cilji prej navedenih voditeljev Židov-k&pitalistov, Kaj jih brigajo pravica, ljubezen in usmiljenje! Kaj jim mar revščina delavca in njegove družine! Komunističnim Židom je na prvem mestu pri srcu njihov globoki žep, poln želodec in brezskrbno življenje . . Varujmo se jih in iztrebimo židovsko komunistično zalego čim prej povsod, kjer se pojavlja, četudi v najmanjši meri. Bo! ševihi zahtevajo od rudarjev delo do izčrpanja si i Rudar Slahanov je v minulem septembri: \ šestih urah izkopal z modernimi stroji Hr2 toni premoga namesto običajnih 6 in pol Ione. Sledit i so še drugi slični rudarski rekordi. Sovjetska vlada je sedaj odredila, da morajo tudi ostali delavci skušati doseči Sta-hanov rekord, sicer bodo osumljeni proti-š'a jetskega prepričanja. S lo odredbo hoče vlada dvigniti proizvodnjo sovjet. industrije in hkrati odpraviti neljubo dejstvo, da je sovjetsko delavstvo najslabše plačano delavsko v Evropi. Slahanov a stavlja za zgled, da Iu delavci ob večji pridnosti dosegli vsaj zaslužek. ki bi odgovarjal nekako najslabšemu raslužku delavcev v drugih državah. Odmev le Odredbe med delavstvom ne ho najboljši. Ali delavci vedo. da brez njih ni sovjetskega režima! So jih že spoznali Mnoge države, ki so stvoriJe diplomatske zveze s sovjetsko Rusijo, so se že bridko ke-saie lega >uspcha«. Med tem je tudi južnoameriška država Urugvaj, Policija v urugvajskem glavnem mestu Montevideo je dognala, da je ruski poslanik v tem mestu voditelj boljševiške špijonaže za VSO Južno Ameriko. Z njegovo pomočjo so napravili blizu glavnega mesta dve tajni tvornici bomb. s katerimi je poslanik obo-roževal razne komuniste za upor proti oblasti. V poslanskem poslopju so našli velike količine raznega orožja in streljiva. Po odkritju vsega tega je urugvajska vlada izjavila ruskemu poslaniku, da mora v 24 urah zapustiti državo, sicer ga izženo s silo. Rusija se je zaradi tega pritožila pri Društvu narodov. Bo težko kaj opravila, zakaj ni je države, ki bi trpela na svojih tleh tujce, pripravljajoče upore in revolucijo. Usoda ženske v tem raju Junak svoje vrste je postal Lapkin, uradnik gradbenega podjetja za graditev jeklenih stavb v nekem mestu na Uralu, in sicer po zaslugi širokogrudnega sovjetskega zakona o ločitvi. Obsojen je bil na deset let ječe, ker se je 168 krat oženi! in zopet ločil, čeprav so določbe zakona o ločitvah v Rusiji nekoliko poostrili, da širokogrudnost ni več tako vali-ka, bi to početje ne bilo zadostovalo za tako strogo kazen. Toda podjetni Lapkin, ki je imel s svojimi neprestanimi ženitvami precej stroškov, ,e poneveril tvrdki 7000 rubljev in to mu je postalo usodno. Obtožnica mu je očitala, da ,e nagovarjal vsa dekleta ln žene, kar ,ih je bilo uslužbenlh pri stavbni tvrdki na, seomožijo z njim. Ce je katera njegovo ponudbo odklonila, f« bila navadno odpX na, ker je imel mož pri podjetju velik vpliv. Pred sodiščem je Lapkin tam ponosno pri-znal, da ae je 168 krat oženil in predlagal je celo sodišču seznam vseh svojih žen, k! ga je znal na pamet. Sodišče se pa ni zanimalo za imena njegovih žrtev ln ga je vendar kaziva, val o, Nad en milijon Po zadnjih poročilih je na vsem svetu več kot en milijon beguncev iz raznih držav, in sicer je med njimi Rusov okrog 300.000, Armencev okrog 200.000. Nemcev okrog 10C tisoč, Asircev pa 7000. Na živtjen a cesti i. Na življenja cesti sem ljudi srečava!. S to pesnikovo besedo naj začnem. Ljudi sem srečava!. Vsakovrstne ljudi. Take. ki si jih vesel in take, ki si jih lahko žalosten. Ko sem danes na jutro zavozil na življenja resto, me je srečala krepka visoka postava. Hoja pa je bila nezanesljiva, opote-kujoča, korak nič kaj varen. Pogled moten, lieseda se je rahlo zatikala. Spozna! me je in sram ga je bilo. Najraje bi se bil obrnil, pa je bilo že prepozno; rad bi bil smuknil ;>.a kakšno drvarnico, v kako drugo varno skrivališče in pribežališče, pa se ni več dalo. Morala sva se srečati. Kaj naj to pomeni? Mož, doslej varčen in trezen, pa ga ima pod kapo toliko, da ga komaj nese. Neverjetno in vendar resnično. Prijatelj, kaj pa, kam pa, kakšen jpa?!< -Eh, brez zamere: ne morem drugače. Moj je denar in nekaj moram imeti od njega. Dosti dolgo sem varčevai in hranil in nosil v hranilnico in kaj imam sedaj od tega! Ce pridem po svoj lastni denar, se mi tam po-s mehu jejo in me odslovo s kratkim: •Nimamo, ne moremo, ne smemo,- Kaj imam od tega? Ali naj jezo samo požiram !< >Pa bi doma hranil denar za boljše čase. ki morebiti pridejo. vPridejo? Morebiti? I„ pa< da moje skrite žulje zavohajo tatovi, pn mi jih odnesejo! Ne bodo jih! Sam sem delal m denar, sam sem trpel, sam ga bom užival.« Pa IkmIo prišle druge potrebe. Otrokom obleko, šolske potrebščine, sebi obutev, žena bi bila morebiti za praznike rada nova. Na časopise bi se naročil, kako knjigo bi kupil, poleti bi šel ua izlet ali na romanje.. Ali še kaj veš? Za potrebne reči bom ie prisluži! in dal, ko In. čas zato. Sicer p«: ali greš na en iiler kuhanega?« Odklonil sem. Spoznal (ia sem v njem najmodernejšo vrsto pivskih bratcev. Dokler je imel zaupanje v solidno«I denarnih zavodov, je varčevai, razne zaščite in druga zdravila današnje kri-*o mu porinil« v roke kozarček in e» vrgla mod pocestne... Kaj bo ?. njim čez leto dni? Kaj bo s drugimi? Zakaj mož i m« vedno ve« posnr maicev; njegov« prikazen n« življenja cesti ni edinstven«, ni osamljena. f«E0V,CI V NEDELJO SAMO TISTI SE X?t GV^?,VAU KI ^ 0A BI Z0PE1 VRNILA PREGANJANJA IH NASILJE. M 205.000 dinarjev... smo doslej že izplačali svojim zvestim in redno plačujočim naročnikom požarnih podpor. Požarne podpore bomo izplačevali tudi letos na podlagi pravilnika, ki ga spodaj objavljamo. Prosimo vse naročnike, zlasti pa gg. poverjenike, da naročnino za list pravočasno, to je: do konca januarja, poravnajo, kajti le tisti naši naročniki, ki bodo koncem januarja imeli plačano eelo-| letno naročnino za »Domoljuba«, bodo imeli ! v slučaju nesreče pravico do naših požarnih i podpor. Pravilnik I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 19%, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Isto velja za naročnike, ki nimajo lastne hiše, pa jim ob požaru hiše pogori stanovanjska oprava. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov tisi prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri po-i verjeniku, naj tam plačajo celoletno naroč- nino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bost« seznam naročnikov iu naročnina pravočasno odposlana »Domoljubov!« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in žup-nega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje isa du je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1936. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu -naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanj, hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravi-čencev ne bo uvaževala. Budimo? dramimo ® ® e Pravijo, da naj bi bilo 1. 1936 Slomškove i in Baragovo leto. Med naše ljudi, v slednjo t hišo moramo zanesti misel na oba ta dva ; moža, moramo vžgali ogenj hrepenenja za svetniško čast obeh mož, moramo dvigati zavest in ponos na naše rojake zastopnike v zboru svetnikov. Kako bi to dosegli? Imamo dvoje krasnih knjig, eno je spisal dr. F. Jaklič, drugo dr. F. Kovačič. Obe knjigi je izdala tekom zadnjih let Mohorjeva družba. Jakličeva knjiga nas seznanja z delovanjem . indijanskega apostola in našega rojaka, ki se je pisa! Baraga, druga nas seznanja z delovanjem škofa Slotnšeka. Duhovni zakladi teh knjig ne smejo ostati skriti in zakopani, moramo'jih dvigniti. Ne prva, ne druga knjiga ni tiste sorte, da bi jo človek enkrat prebral in vrgel v kot; ponovno jih je treba brati. Vsebina teh knjig naj bi bila del programa pri sestankih naših prosvetnih društev, pa tudi pri marijanskih kongregacijah. Pre-berimo kratek odstavek in ga razložimo. Re-i cirno nadškofovo pismo iz Solnograda in i Slomškov odgovor na to pienio. Ali nastanek pesmi »Preljubo veselje, oh kje si doma?« In spet da dosti besede sestanek obeh škofov. Tvarine je za leta in leta. V vsako društveno dvorano prav gotovo treba dobiti sliki teh dveh mož. Naj nas tako vsaj s svojo duhovno navzočnostjo vedno' spominjata k delu, katero smo jima dolžni storiti. To delo je: ne odnehati, dokler ne prideta do časti oltarja. Nič zato, če mi .tega dne ne dočakamo. Naj ga pa naši nasledniki! Okleniino se še z večjo vnemo Mohorjeve družbe. Slomšekovo delo je ta družba, v njej še vedno Slomšek med nami živi in biva in nas obiskuje s knjigami po naših domovih. In Baragovo ime je ravno ta družba ponesla med ves slovenski sveL Ne samo s tem, da je izdala njegov življenjepis, ampak tudi s tem, da je izdala njegov sloviti molitvenik »Dušna paša«. Istotako naj ne bo župnije v obeh naših škofijah in še preko njunih mej, kjer bi med letom vsaj ena prireditev ne bila posvečena spominu teh dveh mož. Ne samo zato, ker narod, ki svojih slavnih mož ne časti, ni vreden, da jih ima, ampak bolj zato, da se zanimanje zanje vedno bolj širi in zajame vedno širše plasti našega naroda. Budimo, dramimo, nič ne prenehajmo! Nemcem v Jugoslaviji je bolje kot drugim državljanom Iz poročila predsednika Združenih trgovcev v Vel. Kikindi posnemamo te zanimive in obenem tudi silno poučne ugotovitve. Vojvodinski Nemci imajo svojo kmetijsko družbo »Agraria«, ki ima svoj sedež v Novem Sadu, svoje podružnice pa v vsej Jugoslaviji. Tako ima v Vel, Kikindi svojo podružnico zadruga »Avis«, ki se bavi z izvozom jajc in perutnine v Nemčijo. Ta podružnica pa ima zopet svoje posebne oddelke, tako zadrugo Darlehensgenossenschaft in Schvveinezucht-Genossenschaft. Vsak član prve zadruge plača 10 Din vpisnine in 20 Din za delež, pri drugi pa plača vsak zadružnik 100 Din vpisnine in 200 Din za delež. Zadruga Vsaka ASPIRIN- TflBLETA nosi B«ysr-jev krli kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam In prehladu ASPIRIN ■ en, „rf , m {93s za gojitev prašičev je dobila sedaj iz Nemčije prvi uvozni kontingent v višini 10.009 prašičev. Zadruga plačuje svojim članom debele prašiče po 6.50 do 6.80 Din za kilogram žive teže. Zadruga pa kupuje prašiče le od Nemcev in samo tem plačuje tako ceno. Če hočejo prodati svoje prašiče Jugoslovani, jih morejo prodati samo mesarjem in tvor-nicam salam, ki jim pa plačujejo prašiče po 4.50 do največ 5.50 Din za kilogram žive teže. Jugoslovani dobe torej v Jugoslaviji za svoje prašiče najmanj en dinar manj ko pa Nemci v Jugoslaviji. To je nov dokaz, kako smo Jugoslovani brez vsake organizacije in kako smo zaradi tega na vsakem koraku tepeni. Mohorjem dražbi nagajajo Avstrijske oblasti so ta teden podale zopet nov dokaz svoje »širokogrudnosti« do slovenske manjšine na Koroškem. 2e ves teden leži namreč v Podrožčiei cel kup letošnjih knjig Družbe sv. Mohorja. Avstrijske oblasti stavijo zahtevo, da mora biti za vsako knjigo plačana carina 4 šilingov, kar se pravi, da bi morali koroški Mohorjani vsak plačati na naročene knjige 16 šilingov carine, ali v našem denarju okoli 140 Din. Slovenski izobraženci, ki so naročeni na slovenske revije, morajo plačati od vsake številke 2 šilinga carine. Te avstrijske carine nimajo nobenega pomena, niti zaščitnega za avstrijsko tiskarniško obrt, ker se avstrijskim tiskarnam gotovo ni treba bati konkurence slovenskih tiskarn, pač pa predstavljajo političen in zagrizen korak proti slovenski narodni manjšini, kateri torej niti brati ne puste več. Najboljši odgovor bi bil, ako bi naše oblasti uvedle podobno carino na avstrijske tiskarniške izdelke, na kar bi šele videli, ali bodo Avstrijci še pripravljeni tako neusmiljeno obdavčevati kulturne potrebščine za koroške Slovence. n Varno naložito bvoj denar pri »Hranilnici Kmečkih občin« v Ljubljani, Miklošičeva c. 19, v palači Vzajemne zavarovalnice. Cek. račun 10.545. Hranilne vloge na knjižice stalno razpoložljive, sprejema in jih obrestuje najugodneje. Večje stalno vloge z odpovedjo po dogovoru. — Zavod je pupi-larno varen, ker jamči zanj 16 večjih kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno inečjo ter je stalno pod nadzorstvom kr. banskega komisarja. — Uradne uro za stranke so od 8 do 12 opoldne. K A i JJE NOVEGA Prosvetni minister napoveduje preosnovo našega šolstva V soboto, dne 11. januarja, se je začelo v Belgradu zasedanje Glavnega prosvetnega sveta pri ministrstvu prosvete, K prvi seji je prišel tudi minister prosvete Dobrivoj Štošo-vič. Minister je pri tej priliki poudarjal važnost te naše prosvetne ustanove, ki deluje že več let. Omenjal je današnje razmere in prosvetne potrebe v državi in opozoril Glavni prosvetni svet na potrebo, da svoje delo usmeri k opustitvi raznih malenkostnih in manj važnih upravnih poslov in posveča vso svojo paž-njo in izkušnjo tistim, danes važnim šolskim in prosvetnim vprašanjem, ki zahtevajo nujne rešitve. Glede osnovne šole je j>. minister omenil, da ie danes glavno materielno vprašanje vzdrževanja šol. V tem pogledu so že predvzete mere, da se postavi vzdrževanje šol na drugi temelj, kakor smo ga imeli doslej in bo ta zadeva v kratkem rešena. Glede učiteljstva je g. mfoister poudarjal, da morajo učitelji biti pijonirji (širitelji) prosvete, vendar naj se ne dajo zavesti na stranpota, ki bi jih odvajala od šole in vodila v nasprotstva bodisi s poedinci, bodisi z oblastjo. Opustitev vsega tega ni samo v korist učiteljstva, temveč je tudi v blagor vsega naroda in izobrazbe, ki so se ji učitelji posvetili in ki ji morajo služiti, ker je ta služba častna in potrebna. Brez dentsrm ne b& rešitve Na zborovanju Zadruge za zaščito dolžnikov v Osjeku je govoril tudi dr. Marko Kožul, ki je naglašal potrebo rešitve gospodarskega (kmetijskega) vprašanja. Navajal je nekatere vzroke današnjega stanja. Prvi vzrok težkega položaja je splošna svetovna kriza, a drugi je naša posebnostna denarna kriza, ki je pri nas dobila ostrejši izraz, kakor pri mnogih drugih narodih. Denarna kriza je po besedah ministra dr. Kožula v bistvu tudi naša socialna kriza, ki se ne more rešiti z nobeno uredbo in z nobenim zakonom, ampak samo z denarjem, kakor se tudi ureditev narodnih dolgov izvrši samo z denarjem. Vprašanje ureditve dolgov je gospodarsko vprašanje, od katerega dobre rešitve zavisi napredek gospodarstva. Dokler kmet, obrtnik, trgovec, industrijec, vlagatelj, kakor tudi vsak drugi državljan ne bo imel dela, ne more plačati dolgov, Zato je potreben denar. Nato je g. minister govoril o potrebi načrtnega gospodarstva, finančne politike in velikih javnih del. — Skoda, da ni g. minister povedal tudi svojih nazorov, kje io kako dobiti potreben denar za ozdravitev našega gospodarstva. Kakor v Minister dr. Gjura Jankovič je na političnem zborovanju v Pirotu povedal tudi tole: Očitajo nam, da še nismo predložili obljubljenih novih zakonov. To se bo zgodilo v najkrajšem času. V zvezi « tem pa moram naglasi ti, da se današnji zakoni morajo spoštovati, dokler ne bo novih. Jasno je začrtana naša pot. Našo državo niso ustvarili grofje, baroni, velemožje in oblastniki, ampak narod. Njo je rodila narodna revolucija. Zato si tudi prizadevamo, da damo narodu svobodo in ne bomo nikdar izdajalci demokracije, četudi bi morali zapustiti vsled tega oblast, Ne ustvarjamo Jug. rad. zajedniee radi nas ali radi vlade dr. Stojadinoviča, ampak radi samega naroda, ki bo prevzet dobre volje prišel do svojih pravic, kakor jih imajo narodi v demokratskih velikih državah na zapadu.« To leto pa je vpliv azijske celine na Evropo malenkosten. Globoko na celini je tudi danes hladno, vendar večina ?apadne polovice Evrope je izven območja tega azijskega ali ruskega mraza. Toplo vreme vlada ne samo pri nas, ampak v vsej južni, srednji in zapadni Evropi. Vzrok toplega vremena je v tem, ker se nad severozapadno Evropo trajno vzdržuje nizek zračni pritisk. Ta pritisk vrši gotovo vsesavanje zraka ter zrak od vseh strani odvaja proti severozapadu Evrope. V tem zračnem toku preko naših krajev in sploh preko južne in srednje Evrope prehaja topli južni zrak, ki neposredno prinaša toplo vreine. Vendar v severozapadni Evropi ta pritisk povzroča vsesavanje tudi hladnega zraka, kar povzroča spopad hladnega s toplim zrakom. Ta pa ima za posledico velike viharje v severozapadni Evropi. Viharno in deževno vreme, ki že mesec dni nadleguje Francijo in severo-zapadne države Evrope, je posledica sarno omenjenih viharjev (ciklonov), ali drugače re-j ceno, posledica spopada med toplim in vlaž-j nim južnim zrakom nad severozapadno Evropo. Kar se tiče toplega vremena pri nas, se je še precej ustalilo in za enkrat — ko to pišemo — ni izgleda na skorajšnjo izpreinembo, Vendar bi bilo odveč, ako bi kdo brezpogojno zagotavljal, da bo toplo vreme ie dolgo trajalo. Zakaj vremenoznanstvo danes Se ni v položaju, da vnaprej določi vreme več kot za dobo od dveh do treh dni. Mirenski popotnih Veselo srečno novo leto domovini in še posebno Mirenski dolini' Ko leto staro je odšlo črez klance, napisat nekaj rad bi vam bilance, je leto staro novih nam ljudi rodilo, čez. mnoge pa nasiilo je gomilo Rojeni k sreči bodo hrepeneli, umrli že svoj delež so prejeli. Precej se parov v zakon je vezalo od teh se nekaj letos ho kesalo. Politika je bita razbonta. so mnoga prevrnila se koritu še p redno nam so oznanili »Jurja«, že zapihala je volilne burja, ko prva gnezda so gradile --rake. nu oglih v seli lepili so letake, velika bila ie volilna i>|urja< smrad razpršila štajerska je burja J«s ii i ti se pričelo je počasi, ko Jeftovi izginili so -rasi« be oddahnila je deželn in Ljubljana, ko novega smo še dobili bana. A vse povsod velika je žagala, po milimetrih leze voz iz. blata. 'c ouupnti _ saj smo možje, če gre poeasi - glavno je da gre /.»vest navdaja me in vera živa, v bilanci k letu večja |,o akliva ."•e enkrat srečno novo leto Bog vam daj: |U1 se c0z leto vidimo se kaj! Ste v. 3. »DOMOLJUB«:, dne 15. januarja 1086 Stran 87 zahvale Potrjujem prejem zneska 1000 Din, ki sem ga prejela danes, dne 18. decembra, kot » Domoljttbovac naročnica«, ker mi je požar dne 1. decembra 1935 ponoči upepelil stanovanjsko hiSo. Stari grad, p. Videm ob Savi, 18. decembra 1935. Marija PerovSek, s. r. OSEBNE VESTI S ............................u........... .................—. n. d Rojstni dan naše kraljice Marije so dne 9. januarja slovesno proslavili po vsej Jugoslaviji. d Celovški pomožni škof dr. Rehraehcr se je nastanil za krajši čas v kapucinskem samostanu v škof ji Loki. d V začasno zdravniško upravo na Bleda je imenovan tudi tamošnji župnik g. Franc Zabret. d Predsednik senata, dr. Totnašie se je | mudil v Ljubljani, kjer je napravil, kakor [ pišejo, nekaj neuradnih obiskov. d li duhovniške službe: Umeščeni so bili: Stanislav Šinkovec, žup. upravitelj pri Sv. j Lenartu nad Škofji l/>ko, dne 18. novembra ! 1985 na to župnijo; Janko Pogačar, župni i upravitelj na Doboveu, dne 27. uov. 1935 na j to župnijo; Tomaž Javornik, župni upravitelj ! v Javorju pri Litiji, dne 27 novembra 1936 na to župnijo, in Janko Oražem, kaplan v i Cerkljah ob Krki, dne 2. decembra 1935 na j župnijo Struge. - Podeljeni sta bili župniji: i Ajdovec Gregoriju Maliju, žup. upravitelju istotam (umeščen dne 27. novembra 1935), in f Velesovo Francu Pfajfarju. župniku v Št. Go-1 lardu. - Premeščeni so bili: Anton Torkar, [ kaplan v Sv. Križu ob Krki, kot ekspozit na | Izlake; dalje kot kaplani: Franc Tom iz Sta-[ rega loga pri Kočevju v Sv. Križ ob Krki, Franc Novak iz Dobrniča v Cerklje ob Krki in Milan Kopušar iz Trebnjega v Dobrnič. -| Promoviral je dne 14. decembra 1935 za doktorja teologije Janko Kraljič, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. d Naš vojni minister sopet v Belgradu. Vojni minister general Peter Zivkovič je prišel za pravoslavne božične praznike v Slovenijo. Obiskal je Bled in Pokljuko, kjer »e je zanimal za smučarje, ki se vadijo za velike tekme. Ogleda! si je tudi skakalnico v Planici. Končno je prišel s svojim spremstvom z avtomobilom v Ljubljane Kes je avto prišel v Ljubljano prej, kakor salonski vlak, je vsa družba odšla v kavarno na nebotičniku. Vojni minister general Zivkovič je odpotoval z vlakom proti Belgradu. VINA vseh vrst krmite najugodneje pri CENTRALNI VIHARNI v Liubljani d S5h novega grškega poslaniku na bel-grajskem dvoru je imenovan Konstantin Sa-kelaropulos. d V banoviBsko službo j« sprejet honorarni kurat pri bolnišnici za duševne bolezni [I,a Studencu p. Martin Tekavr. p/ocen,'iv i* bUjfoalov dobre kafre ia Jaaoplsa; ,„iim(.rrlo je prokUt»tvo. ki r, ' ,' i">iiSi in slabemu listu. Blagoslovljen« ! ruzin«, ki ne puste, d* bi priile «rez hiSrai prag "m '"kovine, iti ne dovolijo, d« M se toki <»uSm / ' . Približali njihovim otrokom.« (Škof Buch-^erger _ ReKenaburtf.) 1 Vaš verni Tako zanesljiv laveznik pri pranju perila gotovo zasluži, da pri nakupu nafenčno pazite na njegove posebna znaka: ime „Sehieht" in varnostna znamka „Jeien" no rdečem ovitku. 3CHICHT0 Terpersfinovo milo domači izdelek ...ampak izrecno pristno zahtevati! DOMAČE NOVICE d Nova razmejitev župnij. Škofijski ordi-nariat je z odlokom z dne 18. novembra 1935, št. 5100, izločil vasi IzKorje (8 hiS), Ravne (6 hiš) in Podklatiec razen Itiše št. 12 (6 hiš) iz župnije Zavratec ter vasi Mrzli vrh (2 hiši) in Javorov do! (3 hiše) iz župnije Ledine ter jih priključil župniji Ziri; nadalje ie izločil vas lxim (4 hiše) iz župnije Zavratec in jo priključil župniji Rovte; končno je izločil hišo št. 12 vasi Podklanec iz župnije Zavratec in jo priključil župniji na Vrhu sv. Treh kraljev. d Na svojem povratku iz Slovenije se je naš vojni minister general Zivkovič ustavil za več tir v Zagrebu. Oblečen v civilno obleko se je mudil nekaj časa v kavarni »Korzo« nato pa v Gradski kleli. Zvečer je prisostvoval predstavi v narodnem gledališču in okrog polnoči nadaljeval z vožnjo proti Belgradu. d Okrožni urad m zavarovanje delavce* v Ljubljani opozarja delodajalce na sledeče: Množe se primeri, da delodajalci ne prijavijo svojih delavcev v zavarovanje. Ko jih urad pozove k prijavi, opustitev prijave utemeljujejo s trditvijo, da so najeli delavce ali vajence samo za poizkušnjo, ali da delavec ni izročil delavske knjižice iu podobno. Taki iz- j govori po zakonu o zavarovanju delavcev niso ! utemeljeni .in jih urad ne more uvaževati. Prijavna dolžnost teče takoj od dneva dejanskega nastopa dela brez ozira na to, ali je delavec najet stalno, začasno ali samo za poizkušnjo. Delavec mora biti prijavljen najkasneje osmi dan potem, ko je i delom pričel. d Občni ibor draživa >N®e« je sklenil, napeti vse sile, da dobi tudi Ljubljana čimprej živalski vrt. d Za lovee. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so ustrelili lovci fazana, ki je zanimiv. Izgleda, da je najbrž mešanec med domačo kuro in divjim fazanom. — V Gornji Radgoni pa je ubil g. Ritonja zlatega fazana, ki je v naših loviščih zelo redek. d £<®pe članke • Jugoslaviji je objavila ameriška novinarka Mary Sotak v velikem listu »Cleveland Newsc, in sicer dne 26., 27. in 28. avgusta in 18. septembra 1935. d Mero carinske pcsSapJ«. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal načrte in razpisal oddajo del za gradnjo carinskega poslopja na Kaicab pri Logatcu. Dela so preračunana na &8.91S8 Din. d Ksgažea revis»r. V St, flju so aretirali orožniki 35 letnega brezposelnega moškega, ki se je izdajal banskega revizorja ter je revidiral občine po mariborski okolici. Za svoj posel je zahteval 50 Din, kar so mu občine rade izplačevale. Nedavno pa je banska uprava zvedela za tega revizorja ter naročila v ^ državah ^ ^.vod.iji. Ljudje »i pomagajo , žalnimi brvmi , V VSAKO KATOLIŠKO KttO 5i»A»A KATOLIŠKI CA.SOl^i" V takih košarah razpošiljajo iz londonskega živalskega vrti mlade divje zveri po svetu s,i nabrano vsoto zaokrožili, nekateri velo z. večjim zneskom navzgor. Socialno-politični urad je oklice na hišne posestnike s pojasnilom dostavil v dveh dneh vsem hišnim posestnikom in pričakuje, da bodo tudi hišni lastniki odnosno upravitelji v najkrajšem času pobrali pri svojih strankah odpadajoči prostovoljni davek. Pobrani zneski naj se čimprej oddajo v soeialno-političnem uradu, ker tudi pri tem delu vetja geslo: Dvakrat kdor hitro da! BANKA BARUCFf II, Rise MMt, Pari* Odpremlf^ denar v iufiioaiavi|0 najhitreje in po najbolJSam dnevnem Iranu. Vrti v v« bančne poete najkulantneje Poitni uradi v Belgiji, Franciji, Hetandiji in Lukicm. burjpi sprejemajo plačil« na n»ie čekovne račune. RU.«U* WM-M MOOJAi D* 11I7.M ruta. I0U» IHJA: V« M9S-M »f«. Mm«. MWIWMMi 1« SM7 Lttmafearg. Ss zahtevo pošljemo tiiecpiadno nate tek. nakaznice \ oditeij Indijcev (iandi, o katerem |s>ioča !>isje, da je nevarno zbolel. d - rjetnik imperialistične armade« se fc : vrnil. Po 20 letih se je v rnil iz Rusije vojni | ujetnik Mato Vojnovič iz Sunje na Hrvatskem. Sovjetske oblasti so mu izdale potni list kot vojnemu ujetniku imperialsitične j armade-. Da obstoja Jugoslavija, je zvedel šele pred 4 leti. Iz Maribora so Vojnoviča, | ki govori samo še rusko, odpravili v njegov ! domači kraj. d Naklonite še nam nekaj! Minister m zgradbe dr. M. Kožulj je odobril načrt za moderniziranje ceste Sarajevo—Ilidža v pro-računski vsoti 8,220000 Din in načrt za cesto Split—Trogir, ki je sestavni del velike turistične ceste in katere gradbeni stroški bodo znašali 15 milijonov Din. d Zvezo vodnih zadrug Dravske banovine so ustanovili dne 7. januarja 19!I6 v Ljubljani. Izvoljen je bil začasni odbor in sprejela s< biki pravila. d Srednje močan potresni sunek je bil 7. januarja okoli pol šestih zvečer po severni Sloveniji. Sunek je prišel najbolj do izraza v Celju in okolici. d Tri jurje je nekdo izmaknil mesarskemu mojstru Antonu Flisu v Mariboru. d Visoko nagrado dobi, kdor najde truplo dne 2(1. decembra lani na žalosten način v Gruberjem kanalu v Ljubljani ponesrečen« gospe Stuzzi roj. Bertoncel, Postave je srednje, orožnišivu. da ga aretira. Odpeljali so ga v Ljubljano. d 57<>0 oseh je iskalo zaposlitve v preteklem letu pri mariborski borzi dela. Dobilo pa je delo vendarle 14HS prosilcev. d 1520 stanovanjskih odpovedi je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani v preteklem letu. d Vse SHsebne klavnice je sklenil ukiniti za svoje področje celjski mestni svet. d Proračun »kr. cestnega odbora v Olju predvideva 2,794.»*) Din izdatkov in 20",, • doklado na direktne davke. il K priključitvi okoliških občin Ljubljani. Župan dr. Adlešič je sklical načelnike vseh mesliiili uradov in mestnih podjetij na skupen sestanek, ki se je vršil na magistratu. Na tem sestanku s > mestni načelniki razpravljali o vprašanju, kako čimprej urediti zaključne poste za priključitev okoliških občin k mestu. Bil je sestavljen načrt dela, po katerem bodo vsi posli končani v najkrajšem času. d Populil lunin mrk je bil dne 8. januarja ob 7.15 zvečer. Lunin mrk nastane, kadar stoje solnce, zemlja in luna vsaj približno v eni črti. Tedaj namreč meče velika zemeljska krogla senco na sicer od solnca osvetljeno luno. To pot nismo ničesar videli, ker je slabo vreme zakrilo luno pred našimi očmi. d 249 odvetnikov je sedaj v Sloveniji. Tudi med njimi je borba za življenjski obstanek. Naj tudi odvetniki znižajo cene času primerno vsaj za 50 odstotkov, pa bo šel j ikšeft« bolje od rok. i d Dvakrat da,-kdor hitro tla. Prostovoljni j davek po 1 Din od stanovanjske sobe ali po- I slovitega prostora (prodajalne, delavnice, pi- ' same itd.) za dobo treh mesecev so nekateri ljubljanski hišni posestniki že pobrali od svojih strank in vplačali pri mestnem soci-slno-političnem uradu Mmvi hišni letnih' ua sebi je imela razen obleke še drap športni plašč. Najditelj naj preskrbi prenos v mrtvašnico, svojce (V. Stuazi, Ljubljana, Tavčarjeva i) pa takoj obvesti zaradi prevoza v Ljubljano. d Plakate trgajo znani kuUuronosci kat. prosvetnemu društvu ua Viču. d Novo tvornico za predelovanje riža zgrade v Skoplju. , : d Stavkati so začeli rudarji v rudniku »Kosava«, ker je podjetje odpustilo okoli 30 starih rudarjev. d Na progi Ljubljana—Zgornji Kašelj prične zopet voziti avto dne 14. januarja. d Za zastopnike banovine v barjanskem odboru so imenovani dr. Marjan Marolt, odvetnik na Vrhniki, Jožef Rus, posestnik v Ple-šivici, in Anton Štrumbelj, posestnik na Rudniku. d Celotni odbor občine Dobrunje pri Ljubljani je zaradi ugotovljenih nerednosti razrešen. d 18 angleških bojnih ladij pride 15. jan. v Split. Nekaj se jih usidra tudi Koturju. d Trboveljski želodec. V i. 1935 se je poklalo v trboveljski občinski klavnici 28 bikov, 310 volov, 744 krav, 128 telic, 704 telet, 1241 prašičev, 19 ovac in 10 kozličcv. Nakupna vrednost vse te živine je znašala nad 2 milijona dinarjev. Ni pa tu navedeno, kar so ljudje doma klali v zasebno uporabo. V občinski klavnici koljejo samo mesarji in gostilničarji. d Znana delniška družba Predovič se je preselila iz Zagreba v Belgrad. d Dva tisoč porodov je bilo leta 1935 v ženski bolnišnici v Ljubljani. d Tiste, ki imajo radijski aparat, ali ki hodijo poslušat radio kam drugam, opozarjamo ua celoletni vspored kmetijskih radio-predavauj v današnji številki »Domoljuba«. Vsa s temi predavanji zvezana morebitna vprašanja lahko pošljejo radio-poslušalci kmetijskemu oddelku banske uprave ali pa na-ravnost radio-oddajni postaji v Ljubljani. d Letošnja proizvodnja železa v Jugoslaviji znaša približno 150.000 ton, od katerih odpade na Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah 72 tisoč, na Zenico 50.000, na Gu-štanj 15 tisoč, in na Štore tudi 15 tisoč ton. d V. dolgotrajni rudarski pravdi je bila izdana vmesna sodba, da pade odgovornost zaradi, poškodb na hišah nad trboveljskimi rudniki r.a Trboveljsko premogokopno družbo. d Nebotičnik s 14 nadstropji hoče zgradili Bata spomladi v Zagrebu. d Dolžniki so zborovali 12. januarja v Subotiti. Kakor znano, se zlasti minister dr. Kožulj zelo zavzema za čim popolnejšo rešitev dolžinskega vprašanja. d Poleg drugih že savedenih žag sta ustavili te dni obrat tvrdka L. Pavlin v Straži in J. Javornik na Dvoru. Krajevni organizaciji Jugols. rad. zajednice sta se o tem posvetovali in odposlali k g. banu posebno odposlanstvo, sestoječe iz g. župnika Kresa iz Vavte vasi, Jenka Josipa in Straže in Drčarja. Ban dr. Natlačen bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se težki čas prebrodi. d Obširen pravilnik o finančnem poslovanju v občinah je izdal finančni minister in so ga uradne »Službene novinec z dne 4. jan. že objavile. d Št. Vid nad Ljubljano je dobil novo ob činsko upravo z županom Erjavcem Karlom na čelu. d Potres, ki so čutili ono sredo na Štajerskem, je povzročil najbrže velik podtiebnik (meteor), ki je zdrvel čez nebo ter izginil v severni smeri pohorskega Kozjaka. d Ker je potekla pogodba s Fale je sklenila celjska mestna občina novo pogodbo za dobavo električnega toka s Kranjskimi deželnimi elektrarnami, ki bodo dobavljale mestni občini tok' po 53 do S4 par za kw, dočim je plačevala občina dosiejiaj falski elektrarni po 75 par za kw, ., ... d »Trgovski 'Jiji** piše o novem predlogu zadružnega zakona in se zavzema za to, da bi bil .ta, satovi preden pride , pred skupščino, pretresen v javnosti. Mnenja smo, da bi bila javna razprava v časopisju morda koristna, morda pa tudi ne. Elektrarna na Završnici, n. pr. bi gotovo še danes ne delovala,.ako bi rajni dr. Lampe iskal v tistih časih pomoči pri javnem mnenju. Danes marsikdo sodi dr. Lampeta drugače, kakor ga je v tem pogledu takrat. Zadružni zakon, idealno izdelan, bi pomenil naravnost izpremembo sedanjega družabnega reda. Take izpremembe najdejo veliko nasprotnikov. Škoda, da zadružnega za-zakona, slonečega na odločnem socialnem sta-i lišču, najbrže ne bomo dobili. Sicer so pa gg. poslanci izvoljeni zato, da v vsakem pogledu zastopajo voljo narodne večine. iz domaČe politike d Brezupni napori. Senator dr. Drago Marušič je obiskal nekatere svoje mariborske politične prijatelje, nato pa je imel z njimi daljše posvetovanje za zaprtimi vrati v kavarni »Jadran«. Njegov obisk je napravil vtis, da skuša zakrpati razbito fronto Jugoslov. nac. stranke ter jo olepšati z nekaterimi novimi okraski. d Skupščina Jugoslovanskega proiikomu-nisiiJnega odbora se jo vršila te dni v Belgradu. Na skupščini so izvolili upravni odbor, ki bo vodil posie po potrjenih pravilih. Natoga odbora bo braniti proti boljševizmu visoke duhovne vrednote civilizacije, pobijati komunistično nevarnost v .Jugoslaviji, boriti se proti Dolžnost vsake žeae fe, da pazi na redno stolioih ki io doseže z naravno Frani-Josefovo grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v man|ii množini. Prava Frnnz-Josel-ova voda deluie milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl .Hg. 8. br. 80474/86. komunističnim, materialističnim in protina-rodnim naukom, ščititi današnji družabni ustroj in varovati načelo zasebne lastnine, reda in javne morale, — Taki odbori bo '.o dosegli svoj cilj, ako bo spremljala njihovo delovanje tudi vsestranska težnja po izboljšanju delavskega socialnega položaja. Od dane3 naprej snežke svetovne znamke »Tretorn* št. 35 — 38 po 10 in 15 Din ter moške in ženske galoše vseh velikosti po 29 Din. Ster-mecki, Celje. d Dr. Topaloviž, dolgoletni generalni tajnik centrale delavskih zbornic, je odstopil, da se bo mogel ves posvetiti političnemu delu. Za njegovega naslednika je imenovan direktor OUZD v Zagrebu Bagdan Krekič. nesreče d Fantje, nehajte vendar! Oni četrtek ponoči je prišlo v Trnovskem vrhu pri Ptuju me dfanti do prepira in pretepa, pri katerem je postal smrtna irtev domačin Kari Zajko. Orožniki so dva osumljenca prijeli in ju izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Truplo ubitega Zajka so oddali mrtvašnici pri Sv. Urbanu. d Avto je do smrti povozil 71 letnega berača Gamsa Mihaela, in sicer na cesti od Prevoj proti Dobn. d V prepiru za dedščino, Pred nekaj dnevi so pripeljali iz Mostečnega pri Poljča-nah v mariborsko bolnišnico : 39 letno Terezijo Klajnč. Njen lastni brat ji je v prepiru za neko dedščino presekal s sekiro lobanjo. V mariborski bolnišnici ji niso mogli več pomagati. d Nenadoma se je utrgal velik plaz. Ljubljanske poklicne reševalce so oni dan poklicali v Polhov gradeč, kjer je zasul zemeljski plaa delavca Josipa Zdešarja, Zdešar se je podal v Polhov gradeč ter je tam pregledoval KMsagaagsa«-^^ r ■mmnr rmmaKs* — Pri naprtili, motnjsi v gwreb«*i vzemit* »jutra) na prazen želodec kozarec naravna »Fraas-Josef grenčice«. mmmBamammmmmmmmmamaBaBmimimsmmmm u 7* žarfijtMjijiH ite le, fesfe dobro in poceni kupite i Radi tega se zglasde pri nakupa blaga za .'■eiiskc in m iške, obleke in drugih pstfebščin, svilnatih rut in šerp pri LJUBLJANA Liugarjeva ulica Tam bodete dobro ia pošteno poatreioni Do ima 9osPa Ivanka srečo? Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sjredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu, Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To mih pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolge let. ?@ srečo si lahko vsak privošči. »voTERPENTINOVO tllLO kamnolom na Dvoru. Kamnolom je bil zelo razmočen, kar je bilo za delavca usodno. Ko s>- je namreč povzpel kakih 20 metrov visoko, se je nenadoma utrgal velik plaz ter zdrčal obenem z delavcem po strmini. Plaz je delavca popolnoma zasul. Ljudje, ki so nesrečo še v kolikor toliko pravem času opazili ter z največjo težavo in napori izvlekli delavca izpod grmade, so takoj poklicali reševalce, ki so prepeljali delavca v bolnišnico. Ponesrečeni Zdešar ima zlomljeno eno roko in eno nogo. poleg tega pa hude notranje poškodbe. Takoj po prevozu v bolnišnico so ga položili na operacijsko mizo., vendar je mož podlegel poškodbam. d Nesreče. Pri padcu si je zlomil roko Erber Anton, sin orožniškega narednika iz Medvod. — Nogo si je zlomil na Kovcah Gvi-do Burger, obratni inženjer iz Maribora. — Konj je udaril v trebuh kovaškega mojstra Kometa Ivana iz Stične in ga hudo poškodoval. - Na ljubljanski Ižanski cesti je včeraj sekal drva 63-letni sluga Jož. Šimenc. Med delom se je tako močno vsekal v roko, da je moral v bolnišnico. — Tja so pripeljali včeraj tudi 25-letno Frančiško Kraljičevo, služkinjo iz Notranjih goric. Kraljičeva je padla po stopnicah ter si zlomila nogo. d Mladi delavec se je smrtno ponesrečil. V jeseniški tovarni se je smrtno ponesrečil mladi delavec Emerik Iskra. Ogrodje žerjava j" delavčevo glavo pritisnilo ob steber in mu jo zdrobilo. Iskra je bil na mestu mrtev. Ponesrečeni mladenič je bil priden delavec, ki je mnogo obetal. IVOVI GROBOVI d A kar si spravil, čegavo bo? V Škof ji L< ki je umrl šolski upravitelj v p. Friderik Kramar. — V Spitaliču je preminula Ana Pibernik roj. Svetic. - Na Jesenicah so poki pali Emerika Iskro. _ V Slraži je odšla v večnost 78-letna Marija H rova t. - Na Jesenicah je zapel mrtvaški zvon oficijalu dir. drž. železnic Francu Keršiču. — V Lckavcu pri Ajdovščini je odšla po večno plačilo Terezija Čopič, mati profesorja Venčeslava Čopiča. - Na Brezjah je izdihnila Ana Potočnik. -- V Cakovcu je umrl Friderik Sima-Gall, okrajni glavar v p. - V Slov Konjicah je odšel po večno plačilo trgovec in posestnik Martin Ogorevc. - V Ljubljani so umrli državni upokojenec Josip Bervar, poštni urad.: i k v p. Matija Bončar, upokojenec drž. železnic Franc ZoUmann in uslužbenec drž. železnic v pok. Lovrenc Komau. Naj počivajo v miru! d Društvo »Živalca« ima sedaj 719 članov, od tega 29 podpornih. Društveno glasilo je prišlo v nad 7000 izvodih med članstvo. Društvo je priredilo dvoje razstav, ki ju je obiskalo nad 18.000 ljudi, ter eno predavanje na Jesenicah. Vrt n«r©«lirsS stoiki, napetosti črev v«led »apeke, odvaja naravna FH J&MZ - JOSEFOV A grenka voda tao.tank« prebave nakopičen, v črevih. »o«l i prak,i »« uPorabba Franz-Josclov, 8 P0'""0 »»Pebom pr. odradih kakor tudi pri otrocih. «Wt. im ml«. j, poj. t,lr s.br_ 1S48;ii a v ^ e0 i9- januarja z glaso-da h0ce z večino slovenskega naroda v boljšo bo-ročnost. 8> Pred štiridesetimi leti Tu pa tam slišimo: Pustimo Koroško pri miru! Ce Korošci hočejo biti Nemci, pa na| bodo! Tako pojmovanje priča o veliki nepouce- nosti ir. jc krivično. . Koroški Slovenci so bili še pred dobrim pol stoletjem tako trdi Slovenci, da so bili le redki, ki so znali nemško. Ce je prišel trd Nemec na slovensko podeželje, se je mogel s Slovencem zgovoriti samo s pomočjo tolmača. A Nemci so jih hoteli po vsej sili ponemčiti! Usilili so jim nemške šole! Slovenci so bili proti tem šolam obupen boj. A zmagala je pest močnejšega. Zmagala je trda germanska brezobzirnost. »Exterminentur — iztrebiti jih je treba!« Iztrebiti je treba Slovence na Koroškem s pomočjo nemške šole! V 16. štev. »Mira« 1885 je pisal Einspie-ler, da deluje v slovenskem delu Koroške 51 trdo nemških učiteljev! Med trdo slovensko deco so poslali pol stotine trdo nemških učiteljev! Za vsako ceno so hoteli Koroško po-nemčiti! Kakšno zlobno početje! Kakšna hlad-r.a, mrzla, neusmiljena brezobzirnost! Kakšno moralično nasilje in krivica! Kakšen moraličen zločin! Kakšna preračunana zloba! Poslušajmo Einspielerja, kaj piše v omenjeni številki »Mira«: »Slovenski rodoljubi kličemo: Dajte slovenskim otrokom slovenske učitelje! Podučujte jih iz začetka v rnater-nem, slovenskem jeziku, da bodo vsaj vedeli, kaj berejo in pišejo, in da se bo tako zbistrila njih pamet! Z nemščino začnite pozneje! — Slovenske rodoljube v srce boli in peče, ko vidijo, da otroci po 3 let hodijo v šolo, pa še ne znajo slovensko brati, nemškega berila pa ne zastopijo. Zato vpijejo po slovenskih šolah, pa Nemci jim tega ne dovolijo, oni rajši vidijo, da se otroci nič ne naučijo, neumni odrastejo in neumni ostanejo, kakor pa da bi se učili po slovensko. Tako hudo jim mrzi naša ljuba slovenska beseda. Na slovenskem Koroškem imamo že precej modrih in prebrisanih kmetov, ki vsakem« gospodu lahko dajo odgovor. Pa vprašajte jih, kje so se izučili? Ali mar v nemški šoli? 0 ne! Oni prebirajo »Mir« in »Mohorjeve bu. kve«, »Slovenca«, »Gospodarja« in druge slovenske časnike. Tisti pa, ki so hodili v nemško šolo, pogosto prav nič ne berejo. Če hočejo pa kaj brati, se morajo prej sami naučiti po slovensko brati, da potem lahko prebirajo naše slovenske bukve in časnike. Sveta vera se uči v vseh jezikih, in katoliški miisjonarji se morajo učiti tujih jezikov, da potem poduiujejo tuje narode. Tako se tudi otroci v šolah podučujejo vsak v svojem jeziku: laški otroci se podučuejjo po laško, nemški po nemško, hrvaški po hrvaško, francoski po francosko itd. Kako je to, da bi se ravno slovenski otroci morali poučevati v tu-jem, nemškem jeziku?! Posili nas hočejo po-! nemčiti! 2e slavni F. L. Jahn, ki ga tudi Nem-j ci visoko častijo, je rekel: »Narod, ki izgubi i svoj lastni jezik, je rr.utast, in nima več besede ne veljave med drugimi narodi.« — Učeni Komenski je rekel že pred več ko dvesto leti: »Otroka učiti tujega jezika, dokler Se svojega domačega dobro ne zna, to je ravno tako, ka-bi ga jezditi učil, še predno hoditi zna.« — Učeni minister Schaffie pa je rekei: »Kdor otroku vzame materno besedo ,to je ravno tako, kakor bi mu jezik iztrgal iz ust.« Glejte, Slovenci, kako hudo se pregrešijo nad slovenskimi otroci tisti ljudje, ki jih še čisto mlade tiščijo v trdo nemške šole I Iz otrok odrašča narod. Cesar se otroci niso v šoli učili, tega tudi odraščeni znali n« bodo. Nemci nam branijo slovenske šole; le-oni tedaj nas hočejo imeti nevedne in neumne.« — Tako »Mir« od 25. 8. 1885. A Nemci od zločinske ponemčevalnlce niso odnehali! Rad to predavanja o kmetijstvu v L 1936 I. Ing. Itado I,ali: Kmetljako gospod antlvo. I. Jlladnik Jakoli: Ovftjereja - vir narodnega hI«. Ko*ianJa. T. Ing. Gorm[i: Nekoliko rfatih iirnvil modernega kle-tnraliva. T. Ing. Skuble: Orguniziirujino hihLih* narui<]e! I. Kmetijski nasveti. II. Bw.nl: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblHtami. II. Flejro: !!ji v nanje z vinom. JI. »»nO; Kaj nuni prinoAn novi jiatlruiud zakon! II. In«. Muri: O prašičereji. UV Iv,"' AnioriUkl kapar San Jone. III. Mfigo: Delo v vinogradu. III. UrtsiiikiVflil Bnje, oskrba in prehrana plManeov. III. I «it. MlikiH: O v rutah krompirja v Sloveniji. val't " po»pefiujeino rejo malih ži. III. Ing. Tavčar: O go/Jim» ta gnoj-njn. vmnil organizacija mlekarni v« v Slo- v ^w»rjenjo n« med in rojenje. Ši/ev krmljenju goveje živine M, V. Pnfi: Slovenski Imnefkl ilom V. Kmoliljnkl nasvet! VI. K-mftl: Koeloloniija vasi. VI. Tog. Muri: O iilanfcirut.vii. VJ- [ng. I,ah: O Poljedelstvu. VI Ko!'!?,; V"M'"l™h ta «iie„J.„ mulja, nrl KoviH iiSnr"""™"™ """»J« t-H'borkn!oze '' VrIal&eKOt,OV",,,: PImH »^HJlvol 1„ „Jib - VV!T lS""r; Hmeljarstvo v Sloveniji VIT tn , 'V, ^"taje flelH.l na " vi-tnar«(vn : ° V"M°m Vilkih v „„*„„ '•.»•»on p- pr«. J,"'- !"*' ''■""!'JkiiH^ie »r*e In navad«. V,'*- Muck: Dvori«,> lla kmetUi (W|ch). \II. Hiuneli: Spravljanje s,ulja r. ov.lrorn m hleve »ailiie trgovine. IX. K m Bli Jako- goMiKnLin i j»k a ura fv V!?' •I'«"»»k« dela v sadovnjaku, IX. Okorn: Odhlra Plemenjakov. IX. Hego: Trgulev. IX. Prtol: O la-ro,alkoholnih ««liiih pilaM. X lligler: 1-rva |K,m.x> Sivini v n«zg»>.|I. (nioJiMiJe J,'''*'n',ko obdeloattud« i«oi)je iu X. I«ik. Župani«: jn let kmetijske Me na ftrmn. X Ing Sknbie: O WlMi7.lv.nwi sadjor^vu. V(Kla" V,U> hmklmioloRc«« vet. Xvt Kniefka drnJin«. vj .I, J »Pe'>l t^njeg« f*bftl«rt»v«. Al K med Jak i nasveti. XJI. r.ng. Muri: Kokofjm-M«. vri ,'*'h: 0 OiviimK-u. vaši S k uil ji c: NVix.piaa.no UKlrnAniMvo n»M ??{■ 0 čotjelni kuei. XII. Pn*: KmeAka mladina ta motilo. 50 milijonov frankov je vredne premoč- «|e filmskega igralca Charlesa Chaplina. 35 let j« ie ukrajinsbo-lvoTski metropoli« dr. Andrej grof Šeptickl. 35 milijonov Nemeev Sivi izven državni!) mej Nemčije. AmerLi"1''^0110* bre*pos,,iln'h ie 8edai v 400 najlepših meicoror (podnebnikov) je v dunajskem dvornem muzeju. Požar je uničil veliko židovsko molilnico (stnagogo) v ameriškem Brooklinu. hi RAZGLED PO SVETU Ta vojna je pa res nekaj čudnega! Danes ti poročajo, da ni na bojišču že več dni nič novega, ker gre zopet dež.c. Jutri pišejo, da se že ves teden vrSo krvavi boji, v katerih 8o se pomaknili Abesinci toliko in toliko kilometrov naprej in vplenili toliko in toliko strojnic, pušk, tankov, živil itd. Uradno ita-ijansko poročilo pa ne ve o bojih prav nič posebnega. Italijani so po poročilih tega časopisja še vedno tam, kjer so bili, smrtnih fertev nimajo skoraj nobenih. Italijanski aero-lani so gospodarji položaja in bi že davno drobili Abesinijo v prah, ako bi hoteli... Strokovnjak v vojaških zadevah, angleški beueral Temperle je napisal te dni v angleškem časopisu članek, kjer zatrjuje, da visi lisoda Italije na niti, dokler ne zgradi do ho-išča dobrih cest in poljskih železnic. Itali-ani so prešli mejo z zmagoslavnim troben-anjetn, prizadevajoč si, da iz političnih raz-ogov hitro zavzento Aduo. Vendar prodira-oč dalje proti Makali, so našli razmehčane itezice. Njihove strašne izgube tovornih avtomobilov, kamel in mezgov, so jih privedle končno do prepričanja, da bodo doživeli po-|x>ln krah, ako takoj ne izboljšajo zvez s izadjem. Mesto Makale se nahaja v zelo težkem položaju, ker niti v treh tednih tovorni avtomobili niso mogi! priti do tega mesta, in italijanske čete preskrbujejo z živežem aero-plani. V treh mesecih so Italijani prodrli v fcbesinsko ozemlje komaj 70 km. Za bodočih ?0 km bo treba &e več mesecev. Do Addis fcbebe je 500 km! V tre!) bitkah so izgubili vojna Italijani 600 mrtvih, med njimi izredno mnogo oficirjev. In koliko ranjenih! Tudi na južnem bojišču — pravi general Temperle — je položaj Italijanov zelo težak. Od 11. novembra, ko so bili Italijani premagani pri Anali 17 km južno od Sasa-baneha, kjer so pustili štiri tanke, ni bilo slišati o nobenem večjem spopadu. Nekaj pri italijanskih četah, ki jih vodi general Gra-ziani, ne more biti v redu. G. Mussolini se bo znašel v aprilu pred velikimi težkočami, zakaj samo še tri mesec^ bo vreme dopuščalo boje, nato začne deževna doba. In kaj potem? Angleško časopisje poroča o žalostni usodi nekega italijanskega vojaškega oddelka, ki je zašel te dni v gorsko sotesko pri Endi Selasie in doživel strahovit poraz. Italijanski oddelek je prodiral po neki dolini. Kljub varnostnim odredbam je poveljnik oddelka prepozno uvide!, da je svoje čete speljal v zasedo. V tesnem vhodu v dolino so Abesinci za Italijani z velikimi skalami zaprli prehod. Obenem so iz bližnjih višin otvo-rili strahovit ogenj iz strojnic. Polovica italijanske pehote je padla. Ko so Abesinci ustavili streljanje, so naskočili preostale Italijane. Prišlo je do bojev moža z možem. Abesinci so zaplenili vseh deset tankov, skupaj doslej pa kar 24 tankov, ki jih bodo seveda uporabili v kratkem proti Italijanom. Zadnja poročila zopet nagiašajo velike boje na severni fronti. Pišejo celo o padcu mesta Mukale, vendar ta vest uradno ni potrjena. Čikaški Hrvatje pošljejo Negašes cigare Skupina čikaških Hrvatov, ki so zaposleni v tobačni tovarni na južni strani mesta, zbira denar za svojega rojaka Klemena Ser-gotiča, ki je dezertiral v Abesinijo iz italijanske armade in pribežal v Addis Abebo, kjer mu je cesar Iiaile Selasie dal delo v svoji garaži. Sergotič je doma z Reke. Cikaški Hrvatje nameravajo zbrati 200 dolarjev in poslati denar Sergotiču kot darilo. Obenem bodo poslait abesinskemu cesarju škatljo cigar v znak hvaležnosti, ker je pomagal njihovemu rojaku. Roosevelt je govonl Ze zadnji »Domoljub« je povedal, da se je ameriški državni predsednik Roosevelt izjavil za popolno nevtralnost, to se pravi, da ne bo v sedanjem italijansko-abesinskem sporu podpirala ne tega ne drugega. V svojem govoru je Roosevelt najprej opisal položaj v Evropi in dejal, da so zlasti inali narodi v Evropi iskreno za mir, a v večnem strahu, da jih mogočnejši narodi ne napadejo. Zato je razorožitev nemogoča. Glavna nevarnost za mir pa izhaja od avtokratskih režimov (samodržkih vlad, ki se pa ne opirajo na ljudstvo), ki verujejo v neki zakon meča in pesti in ki z izkoriščanjem nizkih nagonov ženejo narode v vojno. Večina narodov pa je za mir, ki ga ogražajo samo oni narodi, ki hočejo iz gole sebičnosti doseči nadmoč nad drugimi narodi. V takšnem položaju je naloga Združenih držav Severne Amerike, da so strogo nevtralne in da ne store nič, kar bi moglo ohrabriti izzivalce miru. Glavna skrb demokratičnih držav mora biti, da preprečijo obstoj in nastajanje novih samodržkih vlad. Amerika zato ne sme podpirati nikogar, ki povzroča vojne spopade ter mu ne sme .......""'..................mm ———— iT. •Teske-ChoiAftki: Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) Zaploska! je z rokami. Na to znamenje so le zaculi za zaveso zvoki vojne koračnice, ka-ero je igral orkester iz flavt, piščali in eiter. V korakanju je odšla družba v obednico. Tu io prinesli štirje sužnji britanske ostrige, norske ježe, polže in z milim vinom namo-Sene beluše kot predjed, ki naj bi vzbudila ek. Krnulu nato ko prinesli sirski dečki v rde-tth, z zlatom vezenih tunikah srebrne sklede ® umivanje rok. Tedaj je koračnica naen-•i 1ulI"ni'a in kot izpod zemlje se je ogla-iila lahna otožna melodija. Gospodar se je Iirml k veliki mizi, iztegni! roke k mrtvaškimi okostju, ki je stalo med cvetlicami, in te' el: . 0 ti, ki se norčujejo iz človeštva in njo-ovih muk in sanj, opominjaj nas podnevi in »noči da je umrljivemu toliko sreče dovo-ene, kolikor jo more v življenju užiti. Ko »mo enkrat tebi enaki, tedaj nam ne bo polagalo niti oboroževanje še živečih, niti peni m kadilo duhovnikov, tudi ne ves Olimp, Katerega priprosto ljudstvo verjame. Opo-injaj nas, da moramo vsako uro v življenju Mpoljse izrebiti in niti kapljice vesolja iz-resiti.« »Mueij mora okostju darovati!« je zakli-ia Lidija. »Od nas vseh bo on prvi stopil v aronov1 čoln.« rudi sedaj ni bil senator nič nžaljen. Iz 1 Haron jo bil brodnik, ki je po nazira-poganov vozil duše na oni svet v čolnu reko Leto (reka pozabljenja). rok sužnja je vzel na novo napolnjeno kristalno čašo, pristopil k okostju, ga poškropil, se globoko prikloni! in rekel: »Prinašam ti dolžno čast, ti nemi sramo-tilee, ti modrijan vseh modrijanov, ti najboljši učitelj človeštva! Ti sam imaš edino resnieo, ki nikdar ne laže in ki je vedno sveža in nova. čeprav človeštvo ne *liši njenega opominjevaliiega srlasu iz onih ča-sov, ko so naši hrabri in krepostni pradedje ulično živalim bivali v votlinah. Poklanja se ti ^iso-koslavni senator Mucij, ki pa ni tako pameten, ker ne biva skupno z živalmi v podzemeljskih votlinah, ne je kaše iz črne moke, ne pije vode, ne ljubi raatron, ki razširjajo okrog hlevni duh in se ne bo.ii jeze nobenega Olimpa, v katerega ravno tako veruje kot ti na daljno življenje v oblakih, v Iladu ali kjerkoli,.,« »...in,« ga je naenkrat prekinil Mark, »se vendar trudi za Lidijino naklonjenost, čeprav je tebi vedno bolj siieon!« Gromki smeh je končal nagovor na okostnjaka. Samo dve osebi se nista zmenili za to purovo ravnanje. Pretor tujcev si je nevoljno gladil brado; Lucijan se je pa zaničljivo smehljal. Zdaj je prišlo devet dečkov, ki so prinesli male okroglo mizice in jih postavili ob klopeh. »V marmornem, v zlatu blostečem H i mu Antoninov« ima prednost lepota,« jo rekel Mark in povabil Lidijo, da se vsede na sredo, na častilo mesto. »Marij Pomponij in mestni . prefekt bosta najbolj časten okvir za tebe. S tem je odkazal obema mesta polog Lidije; pri drugih gostih pa se ni držal cere-monijela. Dva sužnja sta odvzela možem toge in kodrasti galski dečki so jim položili vence iz svežega ovetja na glave. Ko so polegli na svojih prostorih, z levicami naslonjeni na. mehke blazine, je igral orkester čustveno orijentalsko plesno melodijo. Mark je pogledal pri vhodu nepremično stoječega hišnika, ta pa je dal znamenje drugemu sužnju. Takoj sta vstopila dva sekaea in razdelila s spretnostjo glumaeev tako, da so bili njujini gibi za nenavajene oči nevidni, hrbet srne, pečenko divjega merjasca in mnogo pečene perutnine. Dvorana je bila polna sužnjev, ki so razdeljevali brez vsakega šuma in po taktu godbe jedila in pijačo. Najprej so natakali samo staro albansko vino v pozlačenih bronastih vrčih. Celo vojsko služabništva je vodil s samimi pogledi nepremični in negibni hišnik. Niti roke ni nikdar dvignil, niti se z glavo genil. Neprestano pa so se sukale njegove oči in obrvi in nema množica ga je popolnoma razumela. Gosti niso v začetku obeda nič govorili. Zaposlene so bile njihove roke, da so potolažili prvi glad; kosti so metali na tla pod veliko mizo in si brisaii prste v roboe iz finega platna. Pogovor je začel suhi Mucij. »Na noben način,« je začel, »se mi ni posrečilo spraviti iz konzulovega kuharja, kako pripravi omako k glavi divjega merjasca. Tisoč, sestercev se mmu ponujal za njegovo skrivnost, toda zviti Sibulee je premaga! »skušnjavo.« »Ker ve, da bi ga konzul kaznoval z nočno stražo«, je rekel hišni srospodar, ki si je kuharja samo za daneB izposodil. »Omaka je veliki dobitek v loteriji njegovega življenja.« »V resnici,« je pripomnil mestni prefokt, »konzul ima poseben talent, da najde nove stvari. Jaz ne poznam nobene omake, ki bi tako prijetno dražila grlo.« dobavljati nobenega biaga. Roosevelt je v svojem govoru tudi podčrtal, da so njegove besede dovolj jasne, da vsakdo lahko razume, na koga merijo. — V Italiji so zaradi Roose-veltovega govora zelo vznemirjeni, kar je dokaz, da je ameriški državni predsednik sadel v živo. ITALIJA s Razno. Električni tok je ubil Stanislava Gorja iz Podtolmina. — Hude poplave rek so po vsem Goriškem. Zlasti so narasle Soča, Bača in Idrijca. Najhujši so bili nalivi v Kobaridščini. — Istra je podpisala doslej 11,900.000 lir narodnega notranjega posojila. — Višave okoli Doberdoba in Grmado so začeli pogozdovati s smrekami. — Krnele vabijo fašistične oblasti, naj se izselijo v vzhodno Afriko. Nekoliko prezgodajl — »Mala Italijanka«, ki sliši na ime Her-ntina Ferfolja je darovala Italijanom svoja zlata uhana. — 227.950 kg srebra, 26.300 kg zlata in 15.231 zlatih prstanov je fašistična organizacija nabrala v mesecu decembru samo na Goriškem! AVSTRIJA s Drobiž. Bela žena je iztrgala vrlega narodnjaka Toneja Miklaviča v Vogrčah - j V Borovljah je umrl Franc Sodja. največji ! podjetnik puškarske industrije v Borovljah. ! — V St. Vidu so spremili k zadnjemu počitku 84 letno Klavejevo Leno. — Celovška občina ima dolga 11S milijona šilingov in odplačuje letno na obrestih in obrokih 960 tisoč šilingov. — Obrtna bolniška blagajna je združena iz vzrokov štednje z deželno bolniško blagajno. — V svetovni vojni je padlo j 12,854 mož iz Koroške. — Da pospeši tujski promet, je avstrijska vlada odredila, da je Jugoslovanom, ki si na meji preskrbijo sedemdnevni vizum za 2 šilinga, dovoljeno potovanje i.o vsej državi. Doslej so smeti potovati samo po Koroškem in Štajerskem. -Pri Grebinju sla se pri sekanju lesa smrtno ponesrečila delavca Anton Kovan in Miha o-pelnik, Anton Melajšek pa si je zlomil roko. Podrla jili je bukev, katero je deževje izkoreninilo. - V Tinjali je umrl Andrej Hatn-mer, pd. Gore. - Pri pd. Kučeju v Sv. Ix>-vrencu pri Labudu je pogorelo vse. Škode je okoli 20.000 šilingov, 15 članska družina je brez strehe. > TURČIJA s Nova politična tvorba. Turški državni predsednik Kemal hoče po zgledu Male zveze povezati Turčijo, Perzijo, Irak in Afganistan v zapadno azijsko antanto. ker bi se na ta način vse te države laže uprle samoohlasti velesil. V Londonu pa niso nad temi prizadevanji. ki so poleg tega tudi uspešna, menda nič kaj navdušeni, ker hi se potem znatno zniža! angleški vpliv na Bližnjem vzhodu. AMERIKA s Za župana v Chisholmu Minn je bil izvoljen Slovenec Stukelj, v mestni svet pa pet naših rojakov. — V Clevelandu O. je umrla 53 letna Julija Frank roj. Ambrožič iz Vrem pri Divači. — Istotam je preminula Marija Ra-kar, doma iz Trzina. — V Clevelandu O. je odšla v večnost 63 letna Uršula Sirk roj. Pu-celj iz Sele pri Dobrničah. — V Barhertonu O. sta dva mlada človeka oropala rojaka Antona Kukerja, vdovca in »pečiarja. za 13 dolarjev in nekaj kruha in mesa, kar je nesel domov od drugega rojaka. Falota sta povabila Kukerja v svoj avlo, češ, da ga peljeta domov, nakar sta ga odpeljala v nasprotno smer na .. »In ki bi bila tako težka za želodec,« je očitala Lidija. »Jaz sem po nji vedno bolna.« »Jaz pa. kar se tiče mene,« je odgovoril Mucij, »gledam samo na oku«. V želodcu ga ne občutim, marveč v grlu in ta omaka ima nenavadno izboren okus! Naša domača, enolična kuhinja mi je tako zoprna, kot krepost grdih žensk.« , . »Temu ie lahko odpomoči,« je odvrnila Lidija. »En poljub bi dal za dober svet,« je eo-vori! Mucij dalje. 1 '.T' ®?tovo Kovoriš o poljubu v vrednosti dija C 80Ntem)v.« začela pogajanje Li- »To je preveč. Ako bi hotel tako dobro plačati, potem mi ne ostane niti plačilo za voznika Harona.« »Prav rada bom stisnila tvojemu truplu v roko en sester« za Harona.« »Ia dva se tako pregovarjata, kot bi bila močno drug v drugega zaljubljena,« je pri stavil mestni prefekt. ™t,,NTe-?-a-Č6'.,Jajte vPrašanj» ljubezni,« je rekla Lidija in so malo dvignila, »o toni no razumete vsi skupaj nič.« , v.."r° "alP bo lopa Lidija gotovo rada razložila,« so jo ljubeznivo vmešal Mark tedaj ne je Lidija popolnoma vzravnala ln začela močno: »Zakaj ,,a ne? Morda zato, ker vas poznam od blizu in zato bolje kot gSatom « 6 h!liaV8k° g,ave Pred vašim zdi K°v<»riš « je rekel Mark, »se zdi, kot bi nas sovražila in vendar...« »iioceJ reči: ln vendar nas zabavaš Da Avnf ■ker t° T Se?« kimTK t in,flcm morala i-Jff T&iar ™Vfi.?80prve kaplje ti prinašam v dar, kot. zah-t-va stara navada« jc govoril Mark dalje; »čutim se dolžnega zahvale. Toda kaj bi inid? o I tega, ubogi siromak! Tvoj prapravonk \ :„,,' svojem prepričanju, kot si gotovo ravnat tudi ti po svojem; on pa ne verjame. qa ti se naprej zivig in da jmnš kake potrebe, t',!i,iT 1,0?']?ii kako veselje ali kako žalost tiahka naj ti bp zemlja! Mi bomo pa medtem S«,,*" • T1"01' »Po^lrin '»e namreč, da živeči. J)oiizijejo. kar mrtvi zapuste.« sPraz'iil Skodelico na duBek. Istočasno se je oglasila za zaveso pesem, katero Škoi dr. Rozman se je srečno vrnit Misijonska pot, ki jo je napravil ljubljanski vladika fikof dr. Kožman med našimi slovenskimi brati po Zedinjenih državah Severne Amerike, je dovršena. Dne 12. januarja 1936 se je naš ljuhljeni vladika vrnil v domovino. V Ljubljano je dospel t vlakom ob 8.50 ■i Jesenic. Na peronu glavnega kolodvora se je zbralo mnogo odličnikov, ki so želeli po- V italijanskem časopisju je zbudil zanimanje neki članek znanega vojnega zgodovinarja in publicista Aldo Valorija, v katerem pisatelj podrobno razčlenjuje poslednje dogodke na ahesinski fronti. Posebno tehtnost pripisuje Aldo Valori zadnji bitki pri Addi Ahiju. ki jc nekak ključ do Makale in važnih karavanskih cest proti Adui in Aksutnu. Omenjajoč potek le bitke pisec poudarja, da Abesinci v nji niso pokazali zgolj velike delavnosti, marveč tudi globoko premišljeno strategičnost. Ta nepričakovani manever desnega abesinskega krila imenuje Valori brez pridržkov genialen. V nadalnjem delu svojega članka izraža pisec mnenje, da so ahesinski vojni načrti nedvomno izdelani s sodelovanjem dobro izkušenih belih častnikov. Etiopske čete, ki |ih vodijo preizkušeni heli poveljniki, so mnogo hujši sovražniki od belih vojščakov. Ker so bili Italijani skoz in skoz obvladani od sugestije. da njihov nasprotnik stoji na zelo nizkem nivoju vojne spretnosti, je vrhovno laško poveljstvo vse do najnovejšega časa zamudilo uporabiti na frontah odgovorne in umetne vojne metode. Abesinska vojna ni nikakršna je zelo strastno pelo mlado zvočno žensko grlo. Pokal je med petjem krožil. Stoletni l'a-lerue se je dal h'[H» piti, a komaj so gn |><>-iužili^jo že pokazal svojo moč. Ko je pevka prenehala i pesem ponovili senatorji. Ognjeno vino. niijpleiuenitejše sredstvo zoper skrbi, že dobro, že dobro, da celo lepo!« je mrmral suhi Muci j. 'Poda čemu v tako lepi pesmi. grdi.. Mrzlica je pretresla njegove ude, da rC Jc kar tresel. Aha! Mucij ne vidi rad smrti!« je zaklicala Lidija z nasmehom. .. 'rda.i se je zgodilo nekaj čudovitega: vsi It poželjivi in strastni inozje so se boječe zrli v srebrnega okostnjaka, ki je že bolj rosto kol v začetku stal med uvelimi cvctli-mi. Ali si zaljubljena vanj?« je rekel Mucij. Mesto da bi odgovorila, jc Lidija zapela. Mucij ima prav, pustite vendar to mrzlo udo zemlje.« je pripomnil Mark. . tenni?« je drzno vprašala Lidija, j Ali »J se potomci zmagovalcev na tisoč bojiščih oje smrti? Tega ne morem verjeti,« se je orfevnla. Smrt je vendar vaša najboljša rijateljica; usmrčevanje je vendar v naši rvi.« Samo se polji v Had! Pojdi k Plutonu!« kričal Mucij in sužnju: »Vina sem!« »T)a bi samemu sebi delal pogum, jo zra-n zapel: »Pijte ognjeno vino ...« Pevka za zaveso jc zapela sedaj zelo raz-■dano pesem. Glasuo so senatorji ponovili zadnjo ki- 0,0. zdraviti škofa. Med drugimi je bil navzoč nadškof dr. A. B. Jeglič, podban dr. Majcen, ki je zastopal zadržanega g. bana, mestni župan dr. Adlešič, stolni prošt Ignacij Nadrali in še mnogo drugih izobražencev. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva, ki je vladiko dr. Hožmana navdušeno, res od srca pozdravljala. kolonialna akcija zoper kako divje afriško pleme, marveč strategična operacija zoper enakovrednega nasprotnika. Nadalje Valori razmotriva angleško politiko nasproti Italiji. Po njegovem mnenju so bile velikanske angleške vojne dobave Abesiniji zadnje mesece odločilnega pomena. Kljub temu, da se Anglija dobro zaveda, kakšna nevarnost preti evropskim interesom v Afriki, če ho afriško napol divje ljudstvo dobro oboroženo, je angleška zavist nasproti Italijanom vendarle tako velika, da se je Anglija ne glede na lastno škodo odločila pomagati Abesincem. 7.a podkrepitev te svoje misli navaja Valori besedilo uvodnega članka angleškega lista Sunday Times«, ki se v dobesednem prevodu glasi: i Sankcije vodijo s svojim končnim učinkom do popolnega zloma Italije, a Abesinci imajo med tem naiogo, da nadaljujejo vojno,« RUSIJA s Visoka šola za brezbosivo. Kakor imajo drugod visoke šole za razne koristne vede, tako so v Moskvi te dni ustanovili univerzo za boj proti Bogu. prav.co do vpisa na to j Pokaži nam onega slavca,« zakričal mestni prefekt, Mnrku. »Da. il" pokaži nam ga iz kleli o pristavil dri Da.i. ila jo vidimo ' vidimo,« so vsi zahtevali. Mark je ilnl hišniku znamenje. Nevidni orkester je začel igrati plesno melodijo, po kateri k» priplezala grška sužnja v obednico. Plesala je okrog po dvorani strasten ples. S paznini očesom so spremljali senatorji njene elegantne kretnje. j Deset tisoč sesterccv ti dam za njo!' je vzkliknil Mucij ves iz sebe. »Petnajst tisoč,« je ponudil mestni prefekt. »Šestnajst,« je dvignila Lidija ponudbo. Kockajmo zn njo,« je odgovoril Mark. »Dobro,« se je oglasil Mucij, »jaz ti dum za nadomestilo svojega kuharja. »Jnz gladi.iator.ia,« je soglašal mestni prefekt. »No in t.i?« je vprašal Mark Lidijo. ..Tvojo čnšo,« je odgovorila. Dobro! Mucij vrže prvi. Deček jc prinesel kocke v zlati poaodi. »Štir!« je zaklica! Mne.ij. Izgubljeno!, , vzemi si kuharja.« Pet!« je zamrmral mestni prefekt. »Deset«, se je oglasil zmagoslavno Mark. »Šestnajst,!« je vzkliknila Lidijo in se glasno zasmejal«. »Pevka je tvoja.« S temi besedami ji ,ie izročil Mark pevko. , »Odslej je, ona sama svoj«,« je odgovorila Lidija s povdarkom, »jaz ji vračam prostost!« Sužnja, ki jc doslej neprestano plesala, se je naenkrat ustavila; njon začuden pogled je odgovoril, da komaj verjame Lidijinim besedam. »Ti si prosta!« ji je zaklicala Lidija. edinstveno univerzo na svetu imajo samo oni idijakk, ki so z uspehom končali najvišje šole za komunistično propagando (kot so Ljeninov zavod in Komunistična akademija) ter so še posebej priporočeni od komunistične stranke, s Dijaki«, ki so dobili diplomo na brezbožni visoki šoli, pridejo potem na vodilna mesta v komunistični stranki doma in v inozemstvu. Prav tako bodo v bodoče zasedena vsa vodilna mesta v šolstvu, v vojski in v mornarici ter v zunanjem ministrstvu izključno le po idijakih«, ki so z uspehom dovršili brezbožno univerzo. Pogajanja za nemško-japonsko zvezo se vrše v nemškem Berlinu. Vsote za izpopolnitev turškega letalstva je odobril parlament. Vrhovno ameriško sodišče je razveljavilo Rooseveltova zakone v korist kmetovalcev. Hud poper zanj! 450 gramov zlata in 9 kg srebra je poslala bolgarska kraljica v Italijo za >zlati zaklad?. Kri ni voda. Prenehal je generalni štrajk v Buenos Airesu v južnoameriški Argentini. Parlamentarne volitve v Španiji bodo 16. februarja. V Rim pride te dni zastopnik ameriških in angleških petrolejskih družb! Izgnani Venkeios pravi, da bo spomladi zopet predsednik grške vlade. 4 angleške torpedovke so priplule v grško pristanišče Pireus. 92 francoskih vojnih ladij je odplulo v Src-zemsko morje. 142.0011 članov šteje češkoslovaška telovadna organizacija »Orel«. 47% državnega proračuna potroši japonska, za vojaške namene. Za tO",; so se zvišali narodni dohodki leta 1035 v ameriških Zedinjenih državah. • ............ ... ...............—............... Z veselim vzklikom se je vrgla-sužnja k njenim nogam in objela kolenu. Suženjsko dete samo sebi ugaja v vlogi pleinkinje,« .je mrmral Mucij. Suženjsko dete!... Da, jaz sem otrok sužnjev,« je odgovorila Lidija užaljeno. »Toda kakšni plemenitaši so pn to, ki prodajajo svoj škrhit hčerkam carinikov, davkarjem in kupcem s sužnji?« Dotaknila se je z roko glave osvobojeiikc in rekla: »Kot odkupnino za tvojo prostost mi obljubi neizbrisno sovraštvo proti Rimu! In sedaj pojdi!« Lidijine besede so izzvenele v splošnem brušen. Staro vino je delovalo tako, da je motilo urejeno splošno zabavo: sosedje pri mizicah so šli bolj skupaj in se pogovarjali brez ozira na svoje sosede. Samo pretor tujcev je slišal Lidijine sovražne besede. Zmeren v jedi in pijači se je odzval Markovemu povabilu samo zaradi družabnih ozirov Ves čas se ni prav nič udeleževal tega početja in se omejil samo nnvlogo treznega sem in tja žalostno smehljajočega sc opazovalca. Sedaj se je murni! k deklici in rekel .s precej lihim glasom: »Brzdaj se, Lidija « iXe veljajo tebi moje besede, pretor,« je odgovorila Lidija. »Veljajo rimskim senatorjem in tudi mojo obleko krasi široki škrlatni rob. Sploh pa jo tudi med pravimi rimskimi natrieiji mnogo časti vrednih mož. Koliko?- Pretor ni odgovoril. Obrnil se je k Lucijami in ga vprašal: »Zakaj pa naš.učeni gost teko molči? Tvoja tista so kot pravijo zgovorna in besede zbadljive.« »Po tvojem zgledu sc ravnam, pretor.« »Tudi Lueijnu ni posegal v nobenega teh pogovorov. Toliko bolj delfivn* so bile njo- (}' Tudi Italijani že priznavajo PO DOMOVINI K občinskim volitvam v Tomi siju Oblast je morala poseči vmes, du bi prišlo v naši občini do roda. Šest mož sedanje uprave je odstavljenih. Nobeden od teh ne more biti več občinski odbornik. Po dolgih letih gremo spet res svobodno na občinske volitve. Vsak bo moral javno pred volilno komisijo povedati, katero listo voli Odločiti se bo moral, ali te še vedno za to. da se vlada kol se je pod Mariišičem in Pueljem. ko smo doživljali na Slovenskem toliko preganjanj, strahovanj. kazni in tudi toliko goljufij in sleparij — ali pa za to da napravi novi občinski odbor s krepko roko red in izvozi zavoženi voz občinskega gospodarstva iz blata Novi odbor bo imel težko deio. ko bo popravljal stare grehe. Zato skrbite, da bo imel pravo zasloiubo v oblasteh, plasti ua banovini. Vsakdo ve. da je danes dr. Korošec, ki je trpel z. nami v Marušifevi dobi. notranji minister in da vodi oblast v dravski banovini dr. Natlačen, ki so ga pregnali za dve leii iz domovine. In pomnimo: Oblast je tista, brez katere ue bo nihče uredil naših cest, znižal klanca na cesti proti Jezeru, uredil vprašanje vodovoda ali ga popravil, dokončal de.l ua našem potoku in produ. Veljalo bo kot povsod tudi za nas: Zvestoba za zvestobo Zato pa ne sme v nedeljo nihče ostati domu. Vsi na volišče, da vidi svet, koliko nas je, ki gremo v boj za politiko dr. Korošca, saj je za nas Slovence edino pravilna ftidi naša občina mora z ogromno večino odobriti io politiko, ki zopet hoče svobodo in red Se*laj je čas odločitve, sedaj bomo videli, kdo je z nami. Nikogar ne smejo motiti osebne zadeve Gre /a stvar, gre za občino, gre za naše gospodarstvo, ne za posamezne osebe Ostanki starega stra-hovalnega režima bodo se poskušali z grožnjami in obljubami, da bi dobili čim več glasov. Saj vedo, da jiin jc odzvanilo. toda svojim političnim gospodarjem, ki so jim doslej služili, bi le radi pokazali, da imajo še nekaj strahopetnih ovac zu seboj. Celo o denarju iu pijači se govori. Vsi zavedni volilci brez izjeme pa bodo v nedeljo 19. t. m. volili listo kateo nositelj je I v a n K r a I j i č. Likar levo listo bomo volili Kako bi se razburjali v naši Kostanjevici. Župana bomo volili v nedeljo 19. januarja Pa ne bomo napravili tako, da bi volili lislega. ki bi se za župana cenil, marveč tistega, ki za to smatramo mi primernega. Cvelbar iz Prekope je zelo prepričan, da bi bil dober župan in tudi drugim bi rad to dopovedal. Posebno se sklicuje na lo, da ga je Maček spoznal za najboljšega, sedaj sla se pa »bivši•> župan Bučar in podžupan Rabuse spustila na agitacijo, da sta tudi onadva uverjena. da je Cvelbar sposoben za župana. Ljudje so pa drugače modri in vedo kako se poštenega človeka pozna. Zato pa kot pesem govori: in koj se oglasi jih sto. Cvelbar župani! ne bo. Zato bomo vsi pošteni volili tudi poštenega župana in poštene može. Likarjeva lista je prava. Njemu, ki so mu ponujali poslansko čast in plačo, če proda svoje prepričanje. pa je gladko zavrni! tako vabljivo ponudbo, lahko zaupamo, da bo tudi z občino gospodari! kot je ljudem v prid. Zato botno vsi volili Likarjevo listo. Prosni® Se mlad sem šel k dobrim ljudem, nebogljen, uboga sirota. Oči, pač edina mi dota, živahne bile so mi. vem. Ko dvajset dopolnil sem let, mladost mi v očeh je žarela. Modrost mi y teh dneh je velela: Le glej, d« ne zmoti ta svet! Divjal ie svetovni požar, morila krvava je sila. Vodila me sreča je inila, ni str! me bojni vihar. Prijatelj, me mar ne poznaš? Ko hladna pokrije me ruša, oj zmoti, usmiljena duša. še zame vsaj en očenašt Občinshe volitve na Brezovici Ker so se, po Prešernovi pesmi, tudi llaJtl Brezovčanoni »vremena zjasnila«, smo z najmanj. Jim naporom dobili več kol zadostno 4tevik> podpisov za kandidatno listo, z nosilcem gosp. Ignacij Novakom ua čelu, katero je sodišče že potrdilo. Volitve se vrše 19. januarja. Pripominjamo, da jc nosilec naše liste, gosp Ignacij Novak, bil tudi ne. dolžna žrtev propadlega režima, čeravno je |>o-prej več desetletij vodil našo občino v splošno za« dovoljnost. Naj omenimo še io, da se je sedanji župan gosp krank izrazil ob nastopu županovanja, ,ja dolgo časa sem se bori!, sedaj sem vendar to dose-gel«. Mi pa pravimo, da se je bilo prav lahko boriti, ko je imel narod zavezane roke in usta. ter ni mogel svobodno odločati. Videli bomo pa v nedeljo 19 januarja, kaj bo ljudstvo reklo. Le žal, da gospodje od tako popularne bivše nacionalne stranke niso ix>stavili nobene kandidatne liste, da bi javnost vedela, kako so bili poraženi. Ko so nas liberalci tlačili, je njih tednik pisal, kakšno raz-kopano gnezdo je Brezovica in da je podobna kači in gnilemu jabolku, Moramo priznati, da se jc v zadnjih letih v naši občini res nabralo precej gnilobe ter priklatilo v našo lepo laro mnogo .kači, in izvržkov .ki ne spadajo v našo družbo. Nimamo strahu, da ne bi v dog-ledneni času iztrebili vst denuncijantske zalege. Mi pa, kar nas je poštenih mož in fantov — nas ni strah, in bomo šli v nedeljo 10. januarja vsi na volišče ter oddali svoje glasove za listo naše stranke jug. Rad Zajedniee, katere nosilec je gosp. Ignacij Novak. Občinske volitve v Mošniah Ko so naši občinski možje imeli zadnjo sejo, so se pri odhodu šc zadnjič ozrli na občinski dom in nekateri zaskrbljeno izrekli: »Danes smo bili najbrže zadnjikrat skupaj.« Da, zadnjikrat ste biti skupaj. Zakaj, strašno hitro se bliža 2 februar, ko si bomo svobodno izvolili v občinski odbor mož« dela in ne mož, ki znajo samo obljubljati in groziti, potem pa vse njihovo delo obstoja v maščevanju nad nasprotniki Pri volitvah bosta nastopili dve listi. Naša JRZ je postavila z« nosilca svoje liste gosp. Pangerc« Silvestra, posestnika iz Spodnjega Otoka, ki uživa spoštovanje in zaupanje v vsej občini. Na njegovi listi so sami pošteni in ugledni možje, ki ne po- gove male in zvedave oči, ki .so zbirale tvarino za zbadljivko. »Ti si še dolžan darilo,« se. je sedaj oglasila Lidija. »Tvoje odobravanje mi je premalo.« »Imaš dober spomin; mislil sem, da ie falernc... « »Cujte čujte!« ga je prekinila Lidija, »Luči jan bi rad govoril!« »Jaz nisem reke!,« se je branil. »Lucijnn 1 Lucijan!« so mu klicali in ga prosili od vseh strani. Godba je utihnila, Lucijan se je dvignil. Nisem dolžan govoriti, Lidiji na ljubo marveč visokoslavuemu pretorju Marku Kvinktiliju, ako je moja malenkost navzoča med vladarji sveta. Predavanje bi rad imel o Olimpijoih, ki so človeštvo toliko stoletij varali ...« Prenehal je sani iii se ozrl po vseh navzočih, ki so ga z dolgimi in začudenimi obrazi gledali. »Toda vem, da ne bom mogel izvršiti svoje dolžnosti, zato vam bom raje o njih kaj zanimivega povedal. Ali poznate prizor nevoščlji-vosti mod mamo Jnnono in atetom Jupitrom?« Obrazi so se zjasnili, »Ata Jupiter m mamo Junona!« je reaol smehljajoč se Mucij. »Ta tukaj... ta le,« in pokazal z negotovo roko na enega gostov, »juna daroval, kadilo zažgal... haliaha!... bil nekdaj svečenik...» Posnemajoč Jupitra z godrnjavim in Ju-nono z kričečim, prepirljivim glasom, je pripovedoval Lucijan v splošno veselje znano sceno, ki se je končala s tem, da se je Jupiter zaprl v svoje notranje prostore, nedavno v Olimp vzeti lepi deček Ganimed pa je bil proti pričakovanju topen od srdite Junone. Ko je ploska nje poleglo je vzel Mueij 5' ! drugo zapestnico in jo vrgel Lucijanu. Podobno so storili drugi. Govornik i>a se je branil. »Odškodnino jemljem samo v šolski sobi ali na trgu, ako javno predavam; tu sem pretorjev gost.« Senatorji so ga začudeno pogledali; še nikdar ni«o videli filozofa, ki bi se bil branil zlata. Na tisoče grških in egipčanskih učenjakov se je mudilo v Rimu, a vsakdo je čakal prilike jioloviti čimveč denarja, »Pozno je že. jaz moram pa se pripraviti svojo tvarino,« je rekol Lucijan, si umil roke in se poslovil. Kmalu za njim je zapustil tudi pretor za tujce družbo, ki je vstala in »o podala na vrt; sužnji so pa takoj vse pospravili in uredili v obednici. Nn vrtu se je začelo kockanje pr! fn-lerneu. »Ponosen je Sirec,« je pristavil Mark. »Morda mu .ie bilo le premalo,« je sumil mestni prefekt. »Še nikdar nisem videl no Grka ne Sirca ki bi se branil najmanjšega zlata ali denarja.« je pristavil Fabij. »Pa tudi nobenega Egipčana,« je » po-vdarkom dodal Mucij. Fabij se je čutil prizadetega, vendar ni vedet, kako naj na naj»ad odgovori. Zato je molčal in pričakoval pomoči od Marka, j £rv, at se i® nahajal v tako vzvišeni družb kot gost med gosti; kajti razven ravnokar odislega pretorja za tujee so bili vsi senatorji iz najuglednejših patricijskih rodovin. Vsak izmed njih je imel oelo vrsto s skrlatoni odicenih prednikov za seboj Pridobil si je sicer nekaj omike in se privadil tako boljšim aružbam. S Patriciji, ki so od svojih bojevitih prodnikov podedovali zani- imir^t f* VS?ko trgovino, ni imej nikdar nobenega ožjega stika. Ti so se colo tedaj, kadar so morali radi svoje razsipnosti poročiti hčerke bogatih trgovcev, smatrali za manj vredne. In čeprav so gostje senatorja z njegovim bodočim tastom ljubeznivo rnzgovarjali, se je to vseeno zgodilo po načinu visokih gospodov, kar je bilo bolj odbijajoče kot vabljivo. Med obedom je Fabij večkrat poizkusil z mestnim prefektom. poleg katerega je noči val, začeti kak zaupen razgovor. Toda vedno, ko je že mislil, da sme jmstiti svojemu jeziku prosto pot, ga je zadel ponosen pogled, nii pa se je čutil zavrnjenega vsled slučajnega prezirljivega posmeha. Zviti pretkanec .je bil zadosti bistroumen, da je razumel, da ne želi patrieij vsled svojega rodu in stanu prekoračiti začrtane meje. Celo ognjeni falerne ni mogel premostiti tega prepada. Isti volikaš, ki je žaljenja razbrzdanega dekleta malomarno prenašal, ril dovolil bogatemu cariniku niti najmanjše zaupnosti. K.o ikorkrat se je Fabij nagnil k njemu, se je kakor slučajno odmaknil in imel Fahija vedno v gotovi razdalji. fekt^"110 iKramoT<< vprašal mestni pre- »Kakor vedno: tisoč sestereev nastavimo,« s« je oglasil Mucij. d", 'z*ubiš,« je zašejietal Mark 1'abiju, »vse drugo prepusti meni.« (Dalje prihodnjič ) Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« i" »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! } znajo dentagoških fraz in zato tudi s kakimi mamljivimi obljubami ne hodijo med nas, bodo se pa resno popriteli dela za gospodarski podvig obline. Pripadniki bivše JNS pa so postavili za kandidata dosedanjega gosp. župana Valentina To-nejca, posestnika iz Spodnjega Otoka. Danes, ko imamo vJado, ki nam je prinesla svobodo, ki zahteva, da zakon vsi spoštujemo, se nam ni treba bati groženj o odpustu iz službe, groženj, da se ukine plačevanje pokojnine; ne bo se nam več treba bati denarnih kazni in ječe. Na svobodnih volitvah bomo javno povedali, da ne maramo za župana tistega, ki je bil izvoljen pod proslulini JNS režimom. Prav je, da bodo volitve javne, bomo vsaj vedeli, kdo še odobrava nasilje zloglasne JNS, ki so bila pri nas divja kot malokje. Tako so z raznimi grozilnimi pismi skušali onemogočiti vsako delo prosvetnega društva na Brezjah, češ da je napoti drugemu pri občini privilegiranemu društvu. Nasilje se je vprizorilo tudi nad prostovoljno gasilsko četo v Mošnjah ker je bila večina članov naših pristašev. V novembru 1933 je gasilska organizacija pravilno sklicala občni zbor kot vsako leto m podvinski graščini. Sresko načelstvo pa je proti volji večine članov določilo, da se občni zbor mora | vršiti v šoli. Odlok od sreskega načelstva je prišel lako pozno, da ni bilo mogoče o tem pravočasno obvestiti čLasie. šlo je seveda samo zato, da so lažje iztrgali organizacijo iz naših rok. O naših ljudeh jc gosp. župan dajal oblastem zanimiva spričevala, lako je dne 9. aprila 1934 dal Finančni kontroli v Radovljici spričevalo za gospoda Mirka Finžgarja na Brezjah, ki je ugleden v ceh občini, znan in spoštovan v vsej Sloveniji. To spričevalo se dobesedno glasi: Notri imenovani je v premoženjskih razmerah zmožen, njegov sloves je občini nepoznan, ker ni član JNS. — Sledi pečat, podpis predsednika občine in delovodje. Pri javnih delih so bili zaposleni izključno JNS privrženci, mnogi taki. ki mso bili nujno potrebni. Teh in premnogih drugih krivic ne bomo pozabili nikoli. Gosp. župana upravičeno skrbe volitve, ker nima več na razpolago mogočnega agitacijskega aparata. Vendar pa se govori, da se še sedaj, ko vlada zahteva spoštovanje zakona od vseh, on f>o-zablja na paragrafe zakona o občinskih volitvah. Zato na tem meslu vprašamo gosp. župana, ali je res. da kot načelnik mlekarske zadruge v Zgornjem Otoku grozi, da ne bodo jemali mleka od onih. ki ne bodo njega volili? Ali je res, da nekaterim brezposelnim obljublja delo, ako ga bodo volili? Ce ie to res, potem naj ve. da njegove grožnje in obljube danes nimajo več moči. 2. februar bo na razdiralno delo JNSarjev za vedno udari! oečat: Nikoli več 1 Hudo nam je (Lom nad Tržičem.) Skriti pod Storžičem in Kokovnioo nimamo toliko razvedrila, kakor doli na ravnem gorenjskem polju. Zato pa tem rajši zapojemo lepo slovensko pesem. Na praznik' 6. jan. jx>p. so naši cerkveni in društveni pevci, združeni v župnijski pevski zbor, nastopih kar s celim koncertom. Zapieli so pod vodstvom akademika Franceta Zupana 18 pesmi. 12 za mešan, 6 za moški zbor. Poleg navedenih so bile na sporedu tudi težje umetne skladbe, a je pevski zbor za kratek čas svojega obstoja in dela pokazal lep tisjieh. Udeležba od strani domačinov m iz sosednjega Tržiča je bila številna. Počastil nas je s svojim obiskom tudi profesor glasbe g. Matija Tonic. — Je bil to že drugi javni nastop naših pevcev. Pred tremi leti ravno isti dan so nastopili prvič v okviru prosvetnega društva. Po razpustu društva, j>a je tudi zborovo delo opešalo. Naj na novo organizirani zbor deluje res vstrajno naprej za širjenje slovenske pesmi. — Drugače so fia prišli nad našo župnijo težki časi. Živimo tu i edino od zaslužka pri lesu in gozdnega dela. Že par iet je bil ta zaslužek zelo slab A namesto, da bi se zboljšal, pa kaže da bo sploh prenehal, v kolikor že ni. Lesni trgovci ne morejo več kupo-| vati in gozdno ^podjetje barona Borna je za T5. l januar najiovedalo, da neha z obratom. Na drugi | strani sta se pa ravno sedaj občutno [»dražila ko-| ruza in moka. Kje bomo dobili denarja za živež, i ki ga morajo prav vsi, tudi par večjih posestnikov j kupovati sproti. Ali naj gredo ljudje na cesto med brezposelne? Opozarjamo javne činitelje na težki ■ jx»ložaj kraja in prosimo nujne fiomoči. I Občinske volitve v Zagorja. Rok za vlaganje | kandidatnih list je potekel. Vloženi sta bili samo dve listi in sicer lista JRZ z nosilcem Prosencem Antonom in socijalističnu lista z nosilcem Arhom | Jurjem. Nacijonalisti, tako zvani »Pohorci«. si liste niso ubali postaviti, ker so se zbali ljudskega obračuna, Zatorej v nedeljo 19. januarja vsi na volišče! Volitve trajajo od 7 zjutraj do 6 zvečer. Mi gremo volit že zjutraj in v prvih dopoldanskih urah. Vsak volilec nuj predsedniku volilne komisije pove »voje ime, priimek in poklic. Potem naj se glasno izjavi: Glasujem za gospoda Prosenca Antona. Volile« poživljamo, da se ne dajo od ni« kogar begati. Mi bomo volili javno m pošteno. Zato bomo 19. januarja pošteno zmagali. Da bo pa naša zmaga čim večja, zato vsi na voliAče volit našo listo, katere nosilec je Prosenc Anton. Metlika. V četrtek 9. januarja se je začel v Metliki kmetijski zimski tečaj za mladeniče od 17 let dalje. Dekleta tudi želijo, da bi se pri nas vršil kmetijsko gosijodinjsiki tečaj še to zimo. Prosimo naše zastopnike naj se jiotrudijo zanj. Na praznik Treh kraljev se je vršil v Metliki shod JRZ. Udeleža je bila sijajna. Ljudje so navdušeno pozdravili g. ministra Kreka. Sedaj ob Novem letu si bomo naročili naše dobre katoliške liste. Nedeljsko izdajo »Slovenca« si lahko kupite v Kmetijskem društvu v Metliki. Tudi dobite tam vsa pojasnila glede katoliškega časojjisja. Naročnike »Domoljuba« ojKizarjain na naročnino, da jo poravnajo še ta mesec, ker drugače ne prejmejo za slučaj požara 1000 Din podpore. Polica pri Višnji gori. 1'cličanje smo ponosno na svoj kraj. Nekaj pa le še manjka v naši župniji: Prosvetnega društva. Že v jeseni se je nekaj govorilo, da se bo ustanovilo, toda žal do sedaj ga še nimamo. Fantje, dekleta, na nas je, da ustanovimo prepotrebno prosvetno društvo. Gotovo bomo naleteli na nekaj zabav-liačev, ki jim ni nobena stvar prav, kar po »klerikalnem« diši, toda ne izgubimo poguma! — Kmetski fant. Trebelno pri Mokronogu. Dne 9. januarja 1936 je bil napaden v radenjskem klancu na jxitu Ormoška vas — Trebnje mož, ki je šel po opravkih v Trebnje. Napadalca st* zahtevala denar, a ga nista dobila, ker je k sreJS prišel neki fant in napadalca odpodil. — Dne 6. januarja 1936, jc bil na Trebelnem velik shod JRZ v dvorani. Govoril je g. bivši poslanec Brodar. Pojasnil je poslušalcem politični in gos[>odarski položaj od 1. 1930. do današnjih dni Razložil OBČINSKE VOLITVE V ZAGORJU NAJ POKAŽEJO, DA SE HOČE TUDi DELAVEC ZA SVOJE PRAVICE BORITI V DRUŽBI Z VEČINO SLOVENSKIH KMETOVI B-ski: Ponesrečen beg iz ruskega ujetništva (Nadaljevanje) Vaščani so opazovali Deputata zelo sumljivo, zakaj menili so. dn je iz ječe [Kibegli ruski hudodelec. Detmtal se je vrnil k l.ogazu, nakar sta se skrbno skrila. To je bilo potrebno, zakaj že okrog polnoči so spraševali po obeh policisti. Iskali so ju v prvem gozdu, kjer sta bila podnevi. Policisti ju niso našli, ker sta med tem skozi visoko travo že zbežala mokra do kože v drugi gozd. Kot je povedal Zubrijski ju je pot pripeljala kmalu do treh cest. Izbrala sta pravo pot m nato utrujena legla na travo k počitku. \a vse zgodaj sta odhitela dalje iu v nekuj lirah prišla do reke, velike kot Dnjester V njo sta se zlivala dva pritoka večja od Pruta. Voda v ''lih je delala velike vrtince. Nikjer ni bilo jauje, da bi mogla na drugo stran. Kosci so kosili travo. Rek« pa je bila zelo deroča. Nista dolgo Domišljala V roke sta vzeln kol in hajd jCez roke, globoko do prsi. ^ Zubrijski jima je povedal, da j< nu drugi [sirum vode dom pregnanega Poljaka Marčina, [ ' Pus<' ovce. Njegovemu sinu :.o točno znana skrivna pota v Mongolijo in da ju za 20 rub-'jev privede tja. (ukala sta večera, ko je 'lošel Murčin s svojimi ovcami s paše. Lognza je ostal v gozdu, f epu tat pa se je napotil čez pritok v Marči-"ov j lom. Marčin je najbrže mislil, da je Deputat kakšen razbojnik in je šel nad njega s 'ekiro. Brezuspešne so bile Deputatove prošnje, spoprijela sta se, zakaj Marčin je hotel De-Putata »biti. V boju jc bil Deputat ranjen v ™ko, Marčin pa mu je potrgal tudi vse žepe. eputat je Marčina končno z vso silo zagnal v kot in z-bežal Martin se je pričel dreti na ves glas. Vaščani so prihajali >d vseh strani. Deputat pa je bežal, imnjoč prid očmi gotovp smrt, ako prid« vaščanom v roke. Deputat priteče do reke, ki se mu je videla povsod več metrov globoka. Plavati ni znal Boljše utoniti, kot prit i zasledovalcem živ v roke Deputat se prekriža, zamiži in skoči v valovje Na ujegovo začudenje pa mu jc settula vodi no tistem mestu samo do pasu. — Prišel je čez in zbežal v gozd. Tovariša Logaze ui bilo nikjer. Najbrže je pobegnil, ko so Marčinovi vaščani streljali čez reko proti gozdu. Celo noč je Deputat iskal svojega tovariš«. Glasno ie šepetal: »Logaza, Logaza!« Zaman! Drugi dan zjutraj, preden je odpotoval Deputat dalje, je pritrdil na brzojavni drog listek s sledečo vsebino: »Logaza, odšel sem.« Še kakšne tri kilometre je prehodil Dej)iitat, nato pa sedel v gozdu na :la, du počaka tovariša. In res, Logaza je prišel kmalu za njim List na brzojavnem drogu je pomagal da stn se begunca zopet in hitro našla Odrinilu sta dalje. Od daleč str že videla visoke gore. še preko teh in ua cilju bosta... Ceste sta se ogibalo prejkoslej Tam delajo hudodelci, obsojeni na večletno ječo. tam ob cesti so policijske pisarne in stražniki čuvajo inin noč in dan. Torej j)o gozdu dtalje! Kake 3 km je bilo samo močvirje, potem pa zopet cesta Po soteski. navzgor v gozd! Bil je tako zaraščen, dn ga niso prodrli sončni žarki. Le deset stihih kolačkov sta še imela, ko sta odšla v gore. Tri dni nista ničesar jedlu Med potjo sta kuhala travo, ki pa jima ni obstala v želodcu Nista vedela, kuj naj storita. — Jokala sta .. Srečata poštarja. Na enem konju je jezdi' dva pa jc vodi! s seboj. Poštar: »Vidva sta hudodelca — ubežnika?« Begunca« »Ne! Prodajte nam kos kruha, zakaj umirava gladu.« V začetku se je bruni!, potem jia je proda! za fcO kopejk slanine in kruha. Čez tri dni sta dojiotovala v mesto Usa. Ko sta šla miino vojaške uprave, je mski narednik pogledu! skozi okno. Pozdravila sta ga in odšla dalje v mesto po kruh. Na ulici sta srečala tudi ruskega obmejnega načelnika. — Deputat in Logaza pa naglo naprej po cesti in gozdu ... Iz. Turana so prijezdili našima beguncema nasproti trije kozaki. Vprašali so: »Kam pa vidva?« Begunca: »Do Usa ua delo!« Kozaki so pregledali potni list, ki se jim je zde! pravilen. Pustili so ju pri miru in voščil srečno pot. Prenočila sta v kupu sena med Uso in Tu-ranom. Proti jutru srečata moža na konju. Dal jima je čaja. Za njim je prišla njegova žena. Oba sta šla nabirat jagode. Žena iima je darovala stihih kolačkov, zakaj kruha ni imela. Mož je bil Korejec. Žena je opozorila: »Ujeli vaju bodo. Vidva ne prideta v Bjeloearskoje.« Imela ju je za hudodelca, ki sta ušla od dela. Begunca: »Midva sva Avstrijca.« Ona: »Pa boste vendar težko ušla. Jenisej je velika reka. in tu okrog mrgoli policije. Mnogo Avstrijcev, ki so hoteli pobegniti, so ujeli.« Nato jima je sve-tovula: »Ob reki Jeniseju žive Mongoli. Vze-rnita čoln in prepeljita se na drugi breg. j hodita čez Turan. Tano so kozaki. Zelo pazita pri mestu (Jjuk, kjer stanuje obmejni načel-' nik: on ima pse. Tam pojdita daleč na okrog, j Plovba čez reko je bila zelo težavna in | nevarna. Zdelo se jima je, da vidita v Jeniseju tn in tam otoček, toda ko sta prišla bliže, sta se prepričala, da otoka nikjer ni. ampak jc bilo njuno gledanje le optična prevara Vrtinci so sukali čoln koi veter veterniro. Valovi so se zaganjali v čolniček in ga .neusmiljeno metali na vse strani. De|)utat je legel na dno, ker bi se sicer ladjica gotovo prevrnila. Končno sta vendarle srečne pristala na hasprotnem bregu, ko sta preplula od 800—900 m šiiol-o reko. V gozdu nad Bjelocarskojem sta legla k počitku. A nist« mogla zatisniti'oči, zakaj hud' komarji jima \ so noč niso dali miril IKoncc prihodnjič.) načrte sedanje vlade za odpravo krize. Nekaj nezadovoljnežev ni prišlo na svoj račun — 3. in 4. januarja so bile zažgane tri zidanice (dva hrama in zidanica) Oba hrama sta |K>gorela. Vino in prazno posodo ter steklenice so rešili. V zidanico je bil ogenj zanesen s tlečim polenom. Osumljenko so spravili na irno. — Za novo leto je g. minister dr Anton Korošec poslal za revne otroke naše šole lep dar 1000 Din. — Zgradila se bo nova banovinska cesta Novo mesto—Mokronog skozi Trebelno. Upamo, da bo v dveh letih to delo končano, če bodo krediti. Naši ljudje bodo vsaj nekaj zaslužili, zakaj sedaj ne zaslužijo več ne v gozdovih, ne doma, ne drugod. Primskovo pri Litiji. Pri Jakop-ovih na Gradišču so imeli v oskrbi sinčka bivšega trgovca Zupančiča. Imeli so ga tako radi kakor bi bil njihov, a ga je zavratna bolezen vzela. Komaj tri leta star Jožek je moral zapustiti ta svet. Na Kraljevo so ga pokopali na božji njivici. — šrajev Nace iz Sevnega si je iska1 zdravja v ljubljanski bolnišnici. Operirali so ga na ledvicah, pa ker ni bilo upanja da bi okreval, so ga pripeljali domov Ni rnu bilo dano živeti Neusmiljena smrt mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi saj je bil star komaj nekaj čez trideset let. Dne 9 t m. so ga nokopali na primskovškem pokopališču. Ostalim naše iskreno sožaljc, njemu pa naj bo žemljica lahka. Rakek. V boži&iih praznikih je bilo v našem Ljudskem domu živahno delo. Na praznik sv. Štefana so nam društveni igralci uprizorili ganljivo igro, ki so jo naslednjo nedeljo ponovil' Na novega leta zvečer je Pevsko društvo imelo koncert. Pesmi so splošno ugajale, vendar so nekateri poslušalci želeli slišati več znanih pesmi. Na praznik sv. Treh kraljev so otroci Marijinega vrtca nastopili 8 primerno božično igro in petjem. Naučila jih je gdč. Anica šeinrov, ki jc marljivo in z ljubeznijo sodelovala v našem društvu, zdaj na odhaja v službo. * Dolenjske Benetke. V nedeljo 12. januarja so imeli javen »hod. Govoril je g. llija. ki je povedil pametno bese do o Mačku in Mačkovstvu. Zboro-valci so odšli z najboljšim razpoloženjem in so z živijo klici glasno povedali da zaupajo neomajno našim voditeljem Korošcu, Kulovcu in Natiačenu, ki so za narod tudi trpeli. — Mavčiče pri Kranju. Prosvetno društvo »Šmon-ca- vprizori v nedeljo, dne 19. januarja ob 15 v Društvenem domu dramo v štirih dejanjih »Bratje«. Vsi vljudno vabljeni. Za konec predpusta se pripravlja komedija »Beneški trojčki«, na katero že danes opozarjamo. — Tudi v knjižnici se gibljemo zelo živahno. Napredujemo kljub krizi. Kamniška Bistrica. Slovensko katoiiško izobraževalno društvo v Stranjah je priredilo na novega leta dan uspelo božičnico, pri kateri je bilo obda-rovamli 45 najrevnejših šoloobveznih otrok Bog naj povrne vsem dobrotnikom! iskrena hvala našim društvenim članom, ki so po napornem dnevnem delu do trdne noči prosili darov od hiše do hiše za naše malčke. Pri tej prireditvi je osmošolec Vinko Bernot obrazložil današnje težko socialno stanje. Ljubka otroško igrica, katero ie vodila naša učiteljica g. Cerarjeva, je razveselila lie ie nedolžno mladino, temveč tudi vse navzoče. RADIO Lisinica uredništva 1°. N. v Sp. Br.: Kako je z radijem, Vam je bilo gotovo znano. Naši voditelji se bore za poštenje m ne morejo podpirati nikogar, ki bi se v tem pogledu pregrešil. Z božjo pomočjo ee vse popravi lil menimo, da boste »Domoljuba«, kot doorega svetovalca, baš v sedanjem Vašem položaju zelo pogrešali. — F. L. v K,: Ta teden je g. urednik odsoten. Odgovor boste torej dobili pozneje. - \ Novo mesta; Vašo odpoved »Domoljuba« smo izročili upravi, Vaš dopis pa vrgli v koš. - V Vrbo: Pismo smo vzeli'na znanje Mislimo pa da Vam bo, ko ee pomirite, po »Domoljubu« še zelo dolgčas. , Magister, Zel in plevel, ali kako se zdea-vamo z domačimi sredstvi - zdravilnimi rastlinami. Din 50, vezano Din 60. Ktinzle, Zdravilna zelišča Din 8. Slivnik, Perutninarstvo. Kako vzgajamo tu negujemo kokoši in drugo domačo por ad. Nevezana Din 40, vezana Din 50, ima 174 stra-VtfcI!kS m,xl, besedilom. Ako hočete imeti kaj dobička od reje kokoši sezite po tej knjigi. 1 V Program Radio Ljubljane od 16. januarja do 23. januarja 19%. Četrtek, 16. januarja: 12.00 Plošče; 12.45 Vremenska napoved, poročila; 13.00 Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15 Plošče; 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00 Radijski orkester; IH.-M Slovenščina za Slovence; 19.00 Napoved časa. vremenska napoved, jjoročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nac. ura; 20.00 II! večer francoske glasbe, 21.00 Radijski orkester: 22.00 Napoved ča.sa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda: 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Neliotičnik«. Petek, I", jan.: 11.00 Šolska ura; 12.00 Plošče: 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15 I - ročila, objava sporeda, obvestila; 19.30 Nucionalna ura; 20.1X1 Prenos iz Zagrebu. 21.00 Internacionalni prenos iz Leipziga; 22.00 Napoved časa, vremenska nupoved, poročila, objava sporeda: 22.15 Operetni napevt Sobota, 18. januarja: 12.00 Reprod. glasba; 12.45 Vremenska napoved, poročila : 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila; t3.t5 fle-producirana glasba; 14.00 Vremensko porinilo, brzni tečaji; 18.00 Radijski orkester, 18 40 Pereča zunanja politična vprašanja: 19 (K) Napoved časa. vremenska napoved, poiočila, objava sporeda, obvestila; 19.30 Nacionalna ura. prenos iz Belgrada; 20.00 Pester večer s šalami, petjem in godbo; 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, (»ročila, objava sporeda; 22.15 Radijski jazz. Nedelja, 19. januarja: 8.IK) Napoved časa, poročila, objava sporeda; R. 15 Telovadba; 8.45 Itudijski orkester; 9.45 Versko predavanje, 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00 Koncert Praškega kvarteta; 12.00 Napoved časa. objava sporeda, obvestila: 12.15 Plošče; 15.00 Kmetijska ura: 15.20 Plošče; tb.OO Gospodinjska ura; 16,15 Oktet pevskega društva rudniških nameščencev v Trbovljah in tamburaški orkester; 19.30 Nacionalna ura; 20.00 Radijski orkester; 21.15 Arije iz ruskih oper: 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, jioročila, objava sporeda: 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. onedeljek, 21. januarja: 12.00 Plošče; 12.45 Vremenska napoved, poročila: 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila: 13.15 Plošče; 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00 Zdravniška ura; 18.20 Plošče; 18.40 Kulturna kronika: 19.00 Nuj>oved časa vremenska nupoved, poročila objava sporeda, obvestila; 19.30 Nacionalna ura; 20.00 Prenos opere iz Beograda, v I. odmoru Glasbeno predavanje, v II odmoru NajHived časa. poročila, objava sporeda. Torek, 21. januarja: 11.00 šolrka ura; 12.00 Plošče; 12.45 Vremenska napoved, poročila: 13.00 Najioved časa. objava sporeda, obvestila; 13.15 Plošče; 14.00 Vremensko poročim, borzni toča ji; 18.00 Koncert Offenbachovil. del; 18.40 Zgodovina dežele vzhajajočega sonca: 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila objava sporeda, obvestila; 19.30 Nacionalna ura; 20.00 Revija naših harmonikarjev; 2100 Radijski orkester; 22 00 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda: 22.3« Angleške plošče. Sreda, 12. januarja: 12.00 Plošče; 12.45 Vremenska najioved, poročila; 13.00 Napoved časa objava sporeda, obvestila; 13.15 Plo"če- 1400 Vremensko poročilo, borzni tečaji- isoo' Otroška ura; 18.20 Storžek in njegovo hurkasto živ-X,V' slika; 18.40 Pogovori s poslušalci; 19 00 Napoved časa, vremenska napoved, poro- 1 objava sporeda, obvestila; 19 30 Nacionalna ura; 20.00 Liszt: Kristus - oralorij (prenos z Dunaja); 22.00 Radijski jazz. 1 Z 3B«« žoanfekuho dobite najboljše brinje, fifle i*i rozine pr, tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyr*eva cesta 33 JAVNA SKLADIŠČA (Balkan)! d Klavna živina iz okolice, ki je pripalH Ljubljani, se bo iz zdravstvenih ozirov morala posle pobijati lev mestni klavnici DROBTINE Življenje v morskih globinah. Vlada Ze letali obvladal neizmerne daljave Kako naj zdaj \ zaustavi prodiranje puščave proti zapadli? S teh-1 ničnega stališča bi bilo najbolje zagraditi morsko! ožino [>ri Gibraltarju in ločiti Sredozemsko morje f potom vodnih poli v Saharo, ki leži mestoma pod morsko gladino Toda kdo naj predvideva neii-merne posledice, ko bi izginilo jadransko morje! in bi upadla gladina Sredozemskega morja za 200 1 metrov? Trst, Genova in Benetke bi se Biiašte J sredi kopnega in izpremenjenim prilikam bi sle- a dile naravne katastrofe, ki bi trajale iako dolgo, g da bi se ustvarilo novo ravnotežje. Kakor vedno v 1 boju s puščavo, se bo moral človek tudi tu posili-1 žiti edinega sredstva, ki mu ga nudi narava saina. 1 S smotrenim pogozdovanjem bo moral braniti za-i padno Afriko pred neizmernim peščenim morjem, p Kje bivajo bakterije najrajši? Higienski zavod i Masarykovega vseučilišča v Brnu je izvršil um- js mive preiskave o gostoti bolezenskih klic v zasek j nih in javnih prostorih. Preiskal je 100 primero'; zgornje plasti zidnega ometa in je ugotovil naslednje: Največ klic v stanovanjih je v kopalnieali (617.6-18 Ulic v gramu ometa), 'najmanj pa v k« hinjab (42TK) eksemplarjev). V stanovanjskih sobah je bilo povprečno 8SXX) klic v gramu ometa, na hodnikih 36 500, v straniščih 9700. v neki bolnišnici 585 kosov, v gledališču 11.000 kosov, v kavarnah 4000, v pisarnah t46 000. v novo po pleska-nih šolskih prostorih 72.700. Najbolj zdravo bivanje bi bilo tedaj v — bolnišnici ali v kavarni. Deset tisoč let stara pečenka. Nedavno se )e vrnila v Stockholm ekspedicija, ki se je deli mudila v severni Sibiriji pod vodstvom prof. fJiw-bergha. Ta ekspedicija je našla v bližini T.ijge | ostanke mamuta, kateri so bili izredno dobro ohranjeni, ker MO pač ležali pod težkimi grmadami ledu-Kos mesa. pokritega z ledom, je prinesla ekspedicija s Seboj v Stockholm. Zdravniki so dokazali, da je meso užitno. Na čast ekspediciji je bil prh®' len slavnostni banket, na katerem so jedli povafr f f Ijenci tudi prastaro mamutovo meso. Oni, ki no ga iK>nkusili, s« se izjavili, da je zelo tečno in da jim je žal, da je Sibirija tako duleč s svojim tako okusnim mamutom. Tobaka * je nažrl. V Madridu se je zgodilo lote: Trafikant ie imel (»ia: Nekega dne je trafikant za kratek Ca« odšel iz tirafike in pustil vrata odprta. Ko se je vrnil, jc v svoje veliko začudenje zagledal v trafiki osla, ki je medtem požrl že večji del njegove tobačne zaloge. Žival je v kratkem časti požrla tri kg cigar in cigaret. Trafikant je svojega osla nemudoma odpeljal v živalsko bolnišnico. Toda osel se je po tobaku zelo slabo počutil. V nekaj urah je požrešni osel poginil. Avtomobili brez koles. Ali bomo videli v nekaj letih avtomobile brez koles? I ako se vprašujejo zdaj v Nemčiji, kjer proučujejo inženjerji nova motorna vozila. Kolesa morajo proč, pravijo nemški inženjerji, saj so glavna ovira, da se z avtomobilom ne da doseči večja hitrost. Kolo je slaba stran modernih avtomobilov. Ne sme se več zgoditi, da bi se avtomobil ustavil, ker so počile pnevmatike. Taki primeri se ne smejo več ponavljati. Poleg tega kolesa niso zanesljiva in varna. Treba je nadomestiti jih z boljšo napravo. Toda s kakšno? Na radovedno vprašanje nemških novinarjev so inženjerji odgovorili, da 1» novi avtomobil tekel po kroglah. Krogle se lahko premikajo v vseh smereh. Ldino krogla lie potrebuje ravnotežja, avtomobil na kroglah bi se ne mogel prevrniti. V dveh, morda pa že v enem letu boste videli naše avtomobile na dveh kroglah, ena spredaj, ena zadaj, pravijo nemški inženjerji. To bodo velike krogle iz kavčuga, nekakšne pnevmatike, predeljene znotraj tako, da ne bodo mogle počiti. Avtomobili na teh kroglah ne bodo samo varnejši in udobnejši, temveč ludi bolj prilagodeni uporu zraka (aerodinamični). Obetajo se nam torej avtomobili brez koles. Novi izumi v atarettt veku. Mnogi izumi, ki jih smatramo za povsem moderne, imajo v resnici častitljivo starost. Tako so |H> vsej Italiji rabili varnostno zaponko že davno, preden je dosegel Kini višek svoje moči. Mnoge teh zaponk so povsem podobne našim in so imele zvito zmot. ki je prijemala v kavelj. Bile so pa dosti večje od naših, v dolžino so merile de Iti palcev, bile so votle in so jih pritrjevali spredaj na obleko Bržkone so rabile tudi za pritrjevanje cvetlic. Ho vsem videzu ?e jih izdelovali samo iz brona. — Drug star izum ovratni gumb. Seveda niso nosili takn« ovratnikov, toda gumbe te oblike so uporabljali drugod na obleki. - Tudi bronaste nuprstnike so poznali že pred 2500 leti in sicer zelo sličnt našim, celo z znanimi vboklinicami na zunanji površini. Samo •/coraj niso imeli ploščice, ki bi ščitila konec prsta. Britve starih Rimljanov p« niso bite podobne našim. Biie so iz brona, imele so obliko niajhnegn upa z zalo široko klino in trdim ročajem. Mestna mladina. Ta paglnvec mi dela skrbi, začel je kaditi. - Daj mu prečitati razpravo o [K>-guhoiiosnem vplivu nikotina na mlndiiio. — Saj še ne zna čitati. Sprememba. Maršal I i. nilski je bil v svojih zgodnjih revolucionarnih letih goreč pristaš .soeial-no-revolunonarne stranke. Njegovo glasilo je bil delavski list >Robolnik<, zaradi katerega je bil sedanji vsemogočni poljski državnik često v ječi in v izgnanstvu. Marksisti vseh struj in odtenkov »o ga smatrati zato za dobrega aodruga in se niso mogli dovolj načuditi njegovim odlokom, brž ko je prišel »ia oblast. Pred nekoliko leti je prišla k maršalu eputacija marksistov, da ga opozori na njegovo ilitično preteklnst s tiho nado, da bo Pilsudski zprcinenil svoje postopanje proti socialistom. Go-ornik odposlanstva je seveda nagovoril maršala ot sodruga. Pilsudski pa ga je prekinil že pri bedi sodrug z naslednjim ugovorom: »Gospodje, vi zmoti. Hee som nekoč sedel z vami v rdečem laku toda voz.it eeni «e samo do postaje »Osvobo-enju Poljske«, kakor je bil moj namen. Nu tej polj' sem izstopil, vi pa se vozite dalje do postaje Socializem«. Srečno pot vam želim, "leni pa le P« recite gospod Pilsudski.f Obisk. Ribničan je prišel v Ljubljano, da bi po-e'u sina, ki jc študiral na univerzi. Prišel jc zju-"J s prvim dolenjskim vlakom iu ko je našel uiovanje svojega sina, je vprašal ionsko, ki je gledala skozi vrata: Ali tukaj stanuje Janez Te-ospodinja !)rl,re''i,e' nul ie odvrnila Izum proti strupenim plinom? Kakor se voja-i izvedenci zanimajo za vsako novo vrsto strupe-ii« ."8' ,ako iih Je iznenadila vest, da je v usanni nekdo izumil pripravo, B katero bo mo-razkrojiti strupene pline in tako izenačiti njihov pogubonoeni uJinek. Aparat je podoben avtomobilski črpalki in se da z lahkoto prenašati ii kraja v kraj. Poskusom s tem ajiaratom sledi t voliko radovednostjo vsa Švica. Za aparat se je pričela takoj zanimati vlada eama, kakor tudi predstavniki inozemskih vlad. Operacija pospešil* rast? Kakor »poroča neki ruski .medicinski zavod, se je na nekem dekletu posrečila operacija, ki je prva v svetovni zgodovini te vrste. Deklica je bila stara 15 let, a je merila le nekaj nad tri čevlje. Zdravniki so vanjo vsadili novo bezgavko, ki so jo vzeti nekemu do smrti ponesrečenemu mladeniču, in ta operacija je baje pomagala dekletu, da je tekom šestih mesecev zrastla za več kot tri palce. Kralj v vlogi kuharja. Kralj Ludvik XVII., ki je imel vedno dober tek kakor vsi Burbonci, je bib sam izvrsten kuhar. Najrajši se je pečal z izumom novih jedil. Najvišji dvorni mojster vovoda i)'E«-cars uiu je pomagal kuhati. Kralj je izumil pire iz mavrohov. To jed je vedno sam pripravljal, kajti bal se. je, da bi kdo ne izvohal njegove ekrivnosli. Le dvorni mojster mu je pomagat. Neki dan sta otia použila neverjetno veliko te jedi. Vojvoda je začutil okoli polnoči silne bolečine. Zbal se je za kraljevo zdravje. Ukazal je, naj kralja zbude in mu sporoče, da je vojvoda vsled njegove jedi smrtno nevarno zbolel. Kralj se je veselo začudil: Kaj, da umira? Torej sem vendarle prav trdil, da j« moj želodec boljši ko njegov! Veliki mojster je medtem umrl, ...................»min............................... aa....... Kdor bi rad poznat tuje dežele in življenje po njih, kxkor ga od blizu gledajo siotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad pozna! življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo Duhovno življenie" ki že tretje leto izhaja v Buenos Aircsu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega svet«, posebno odlično p-j seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentm, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 s t pa n i. Letno dve debeli vclczanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Z a d r u ž n i gospodarski banki v Ljubljani. Upr.-.va »Duhovnega življenja« Avaios 250 1 "■»» 'V1 •tf " Tuili un bi rad. Peterfek: Mama, zakaj pa hodiš vedno na trajne kodre? — Mati: Zato, ker mi potem šest tednov ni treba, da bi si jih kotirala. — Peterček: In ne bi bilo mogoče, da bi si dal tudi jaz vrat trajno umiti? Debeli ljudje so idnifi. V angleški medicinski smotri »The Lancet« objavlja dr. Treatlgold, član kraljevega letalskega zbora, uspeh svojih preiskav Ha velikem številu letalskih rukrutov. Iz teh preiskav je razvidno, da imajo ljudje s prekomerno težo večjo odpornost proti nalezljivim boleznim in da so manj izpostavljeni raznim živčnim in duševnim boleznim nego suhei. Debeluhi prenašajo tudi lažje razne telesne in duševne napore ter so v športnem pogledu zmogljivejši. Po drugi strani je videti iz statističnih podatkov za angleški letalski kor, da narašča z manjšo težo verjetnost, da bodo rekruti zaradi bolezni ali premajhne odpornosti kmalu ostavili vojsko. Nadalje je dr. Tread-gold ugotovil, da ima tudi najboljši vojaški napor razmeroma le inulo vpliva na telesno težo. Sulici ostanejo suhei. debeluhi pa izgube le malo svoje teže. Treadgolil trdi mi podlagi znanstvenih raziskav tedaj prav tisto, kar so .»i debeluhi že tako dolgo želeli slišati: Debelost je zdravje, shujše-valni poskusi pa ao ne samo nesmiselni, temveč celo škodljivi. 0litimi otrok. Iz Sofije poročajo, da je v neki vasi blizu Ruščuka neka kmetica preti novim letom prinesla v tamošnjo bolnišnico 4 mesece starega otroka, ki ima tri roke in tri noge. Tretja roka iu tretja noga sta seveda manjši. Otrok je prvorojenec mlade d nižine in je drugače čisto zdrav in lepo razvit. V bolnišnici bi ga morali zdravniki operirati, vendar dvomijo nad uspehom operacije. V Ameriki največ katolikov. Društvo za versko statistiko poroča, da narašča število članov raznih verskih lidruženj. V letu 1988 je pristopilo v Združenih državah v verska združenja 665.482 članov več kot lani. Leta 1953 je doseglo njih število že 40.19 odatotkov celokupnega prebivalstva napram 46.00 odstotkov v letu 195K>. Dozdaj Je vpisanih v vseh verskih združenjih 60,812.874 članov, od katerih odpade na rimsko-katoliško veroizjioved 20,834.144 članov, nn drugem mestu stoje baptisti z, 9,»«>.309 Sloni in na tretjem metodisti z 8,7(S<).000 člani. Vlaina leta na vidiku. Profesor Magruui s Francoskega kolegija prerokuje prihod vlažnih let. Pravi, da moremo računati s 16 takšnimi leti in se opira pri tem na podatke iz prošlosti. Od 1. 1806 do 1826 so bila poletja suha in zime mrzle, od leta 1«8« do 1900 isto tako, od 1909 do 1917 so prevladovala vlažna poletja in hude zime, od 1. 1917 dalje so bila poletja suha in vroča. Šele okrog 1. 1950 bo po dobi vlažnih let nastopila spet doba suhih in vročih let. Krmsko lit« tlreije kot krušno. Žitna trgovina v Nemčiji je zdaj zelo zapletena, ker hoče zakonodajalec prebivalstvu zagotoviti poceni kruh. Tako je krušno žito cenejše ko krmsko. Seveda so se takoj našli dobičkaželjnt ljudje, ki bi radi tudi iz tega kovali brezobziren dobiček. Tako so odkrili, da je neki mlinar v okraju Osriabriick 400 stotov rži nalašč hranil tako neprimerno, da se je pokvarila, da bi jo mogel potem draže prodati za krmo. Mlinarja so zaprli. Kako trgujejo na vzhodu. Vzhod je znan po svojih trgovcih, pri katerih opraviš le z gostobe-sednostjo ali odločnostjo. Kupcevanje je menda v krvi Arabcev, Abesineev, sploh orientalcev. Ob obali Rdečega morja pa se vrši kupčija brez besedi s |K)močjo posebnih trgovskih znamenj. Kupec položi svojo roko pod turban onega, ki mu prodaja. Ce jiod turbanoni zgrabi trgovčev kazalec, pomeni ena, prva dva prsta dve, prvi trije prsti tri, prvi štirje prsti štiri, vsi preti pet, sred-dnji prst sam sedem, palec 10, upognjen kazale« 9. t','e prime trgovčev prst v sredi, pomeni, da ponuja polovico, spodaj četrtino, zgoraj 3 četrtine. Ce zgrabi trgovčev noht, pomeni osmino. V tem trgovanju brez besedi imajo Arabci neverjetno spretnost, v kateri jih težko nadkriljuje drugi. Kako je, kjer marksisti vladajo. V Mehiki divjajo framasoni, socialisti in komunist: naprej zoper katoliško cerkev, škofje in duhovniki so po veliki večini izgnani. Šolska vzgoja je popolnoma socialistična. Ako se katoliški starši branijo poslati otroke v brezbožne državne šole, se kaznujejo z denarnimi globami in z zaporom. Dajati verski pouk je tudi v zasebnih hišah prepovedano. V mestu Tjlelpan sta biii odpeljani v zapor dve dekleti, ki sta v lastni hiši podeljevaii verski pouk. Katoliško ljudstvo daje vprav ganljive dokaze svoje zvestobe Bogu inkatoliški veri. Tudi Indijanci ne zaostajajo. Kot primer bodi naslednji dogodek iz vasi lluiytla v državi Chiapas. V to vas so prišli uradniki, da bi pobrali svete slike in kipe iz cerkve ter jih zunaj zažgali. Dvajset Indijancev se postavi pri ccrkvenih vratih. Nimajo orožja, smiio prosijo in zahtevajo, naj jim uradniki pustijo pri miru njihovo cerkev, ki so jo sami zgradili in opremili. Uradniki hočejo na vsak način v cerkev, Indijanci jim branijo z mirnim odporom. Uradniki naperijo revolverje ter sprožijo, učinek: 3 možje in 1 dete mrtvi, 16 težko ranjenih. Preko mrtvih in ranjencev bi uradniki mogli vdreti v ccrkev, pa se niso npaii, ker so se zbali množice, ki se je zbrala v obrambo hiše božje in svetih podob. In svobodomislestvo, ki se iako rado trka, kako je za svobodo vesti in za splošno ljudsko svobodo postane kadar pride ua oblast tako tiransko, da ljudem niti tihega in mirnega kotička v cerkvi ne privošči, kjer naj bi verniki molili svojega Boga. Res veliki svobodoljubneži! NAZNANILA n Dol pri Ljubljani. Katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo 19. januarja ob 3 (»poldne v Društvenem domu tridejansko veseloigro »Cigani«. Da bo veselje popolno, vprizorimo še za nameček enodejansko komedijo »Baron cmok«! Prijatelji zabave vabljeni! ii Pridobnino in realni™ jc vlagati ietos mesec« januarju. Opozarjamo vse vlagatelje teh prijav, dn ima vse potrebne tiskovine v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Po!a stane I dinar. Vlagateljem pridobnine priporočamo tudi: Davčno prijavo za splošni davek na poslovni promet in tiskovino »Pripomoček za sestavo napovedi za pridobnino«. kotnnd 1 Din, fostilničariem pa »Pripomoček za sestavo pri-obnine zii gostilničtirskc obrtic, komad 1 Din. (Stran 48 >1X>MULJUB<, dne 15. jantiarja 1936 ftlev. 3. Zadnje u... rorucap.. .. .»ralj Leopold III., svak italijanskega prestolonaslednika, zelo Irudi za abesin?!:o- italijanski mir. Zdaj predlaga, v smislu zahteve ab:siiiskeg3 cesarja, preiskovalno komisijo, ki naj bi šla v Abesinijo. Kaj ie boljševizem? Južnoameriški pisatelj Viktor Herrara ic bil svoj ča» avdušen komunist. Odšel je v Rusijo, da svoje boljševiško prepričanje še bolj utrdi. Tam pa je doživel velika razočaranja, zakaj po vrnitvi iz »rdečega raja« je napisal: »To ni socializcu, to je tiranija. Popolnoma so me prevarili. Tako se ne vodi narod. V Rusijo iz inozemstva ne prihaja niti en list, a iz RrsMfi nV-it.injo boljševiki svoje časopisje po vsem -vetu, da svet ne izve resnice. »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške ak-ei.je. — Stane na mesec 25 Dirt. — Pi£'te. da pa Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na og-led. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Juposlov. tiskarna. POZOR! POZOR! Izš'o je: Dr. Mih. Opeka DROBCI 62 petminutnih govorov Naroča se v jugoslovanski knjigarni Cena Din 24-~- in pošlnina Najboljši odvetnik. Peter: Zakaj se držiš tako kiso? Pavle? Prihajam 9 sodišča, kjer sem tožil lastnika nekega psa, ki me je ugriznil. Peter: No, m s< pravdo dobil? Pavle: Ne. Lastnika psa je zagovarjal odvetnik, ki je sodnike prepričal, da sem prav za prav jaz ugriznil psa, ne on mene. Iz občinske seje. Zupan: Nikoli vas ne vidim ua bi pri sejah kdaj usta odprli! Odbornik: Kaj me ne vidite, kako se mi zdeha, kadar vi govorite? Moli oglasnik vsaka .Ironna vrst en ali nieprosloi vetja enkrai Din n Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico »ko kupuie.o kmetijske po tretiščine ali prodaiaio^-voie pridelke ali iSčeio poslov oziroma obrtniki pomočnikom alt vaieucev tn narobe. Pristojbina za male oglate te platoja naprej. Mf Krun a Vinko P.avc, Primskovo t 153. Trgovina z žetezn 1 no Pr -dupica vLiubbarii, tiosposvetska ce ta 1 ,1U(i' neuEsram ZZ a am po ni'kih cenah kuhinjsko p sodo, na-vadi o in najboljših vrst Okrušeno za vsako ceno. — Veilno je v zaloti obrtniško orodie, stavbni materijal š'e-diln ki. peči, plugi,brane gnojmčne in vodne čr alke itd — Nakup starih kovin — PrO' itajs čebelarskih potrebščin. smodn ka itd. Prodam žrebca licencovanega 2'/, let starega lisi ie bi.rve Naslov v u, ravi Domoljuba c pod št. 544. 7.- -H Prav le e črre 6BII III! -uknje m b e kesi nabavite najboljše pri Preskerju. Sv. Petra resta št 14. !0 zalili M noc ni proda Peterlin Franc, Pr< serje št 46 p R doml e Prodam sitsli gBDelj v či to dobrem stainu Vprašati: v Smartnem ob Savi 28. MIbii zvon, JZ i® 4 Iraverje 8 m dolge prodam. — Naslov v uoravi Domoljuba pod štev. 477. Hmežto oseba, snjfh tel, pošti ua, verna in zanesl iva, se takoj sprejme nn km-tiji. Znati mora vsa kmečka dela v hiši, pri živini in na polju. Ponudbe nosb t' na upr»vo 1 >0 moljubi pod »Kmečka oseba« št. 486. Ceuiiars!icQB vsiersb sor»jmem z oskrbo. -Medmeš, Nevlje, Kamnik. za 1 ol ska dela spreimeni takoj. Hruševo®). Dobrova pr Liubliani. za kmečka dela sprejmem. I. Silar. Zoor. Šiška štev. 8 Zakaj pa ne. Gosp: Zakaj pa beračite, saj vendar dobivate starostno pokojnino. Berač: Zakaj bi ne beračil, saj imajo mnogi po dve službi, pa še hočejo kaj zaslužiti r>o strani. Dobrotnik revežev. Gospa Minka: O njem pravijo, da jc prvi, ki seže v žep, kadar gre za dobrodelnost. Ciospa Reza: Da, in roko potegne iz žepa šele, ko mine nevarnost. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) tahko plačate naročnino m »Slovenca«. »Dorao-huba« in .Bogoljuba« naročate inserale tn dobite razne inlormaciie - Poslovne ure 0d ool 8 ziutrai do do! 1 Dopoldne tn od 2 do 6 Dopoldne. Telefonska Številka 3030 SALDA-KONTE STRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPS OD.IEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI HO 1ZKKPNO UUOUNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NABSTHOPJE Odgovori, da bova sta jasnem Premnogi sinov in hčera slovenske matere in slovenskega očeta grešijo „a,i nan). dom. Sramujejo se ga, češ du je majhen; zaničujejo ga, ker ne poznajo njegove kulture, njegovih velikih mož srca iu uma; zametu-jejo ga, ker ne znajo ceniti daru iz božjih rok. Vsi ti so slejiei, ker ne vidijo, da se sramujejo samih sebe. Gluhi so, ker ne čujejo svojih psovk, sebi nevrednih. Neizobraženi so, ker ne poznajo sebe in svojega. Danes prodaš svoj narod in svojo narodno zavest. Ali zamoreš jamčiti, da jutri no boš zatajil svojo vere in svojega Bogat Kdo ti jo porok, da se jx>jutrišnjem ne boš ara-moral svoje države! Odgovori, pa sva na jasnem.! POZOR I NOVO! Izšlo je: Sušeč Štefan Neposredni davki zakoni, pravilniki, uredbe, razpisi z obSirnim komentarjem. Siunozniozba. Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Cen« vezan! knlfgl Din 160 — (Dobi se tudi v ostalih knllgornnh.) Varčnost. Papa, daj mi 10 dinarjev, da pogle-dam skozi daljnogled na luno. - Počakaj še Men dni sinko, da bo Sčip. pa boš vide! za svoj den« mnogo več. Nesporazum. Dama pokaže znancu fotografijo, ki jo J>redstavlja kot otroka v materinem naročju. »Vidite, tako sem izgledala pred 18 leti!« - >'No' in kdo pa je ta otrok na vašem naročju?« »Domoljub« stane 38 Din za cclo leto, za inozemstvo 60 Din _ Izl,„;„ ,,„„1, 1 r, ----------------- Prostor en, drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnino iiH^rlnTmS^9C 8!lrcie"'u urednUloo »Domoljuba«. Tel. 25-4* Izdajatelj: Dr. Grego,ij Pečjak. - Urednik: OT. Za fi&SS, poljubi«. Telefon 29-«