NO. 11 Ameriška Domovina AM€MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JANUARY 18, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LIV NOVI GROBOVI George Pucel Po dolgi bolezni je preminul v iz Ljubljane ter je prišel v to mestni bolnici v nedeljo zjutraj rojak George Pucel, stanujoč na 7817 Burke Avenue, v starosti 79 let. Ranjki je bil doma iz vasi Dobruške, fara Škocjan na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Spadal je k društvu sv. Lovrenca štev. 63 K. S.. K. J. Poleg žalujoče soproge Katharine, rojene Kvas, zapušča sinova Rudolfa in Josepha ter hčere Catherine Glivar in Mary Lej-sek ter vnulke in pravnuke. Pogreb se bo vršil iz Louis Fer-folia zavoda v sredo zjutraj ob 10:30, v cerkev sv. Lovrenca ob 11. uri in potem na Kalvarija pokopališče. Jennie Baraga Po dolgi in mučni bolezni je preminula v Huron Rd. bolnišnici Jennie (Johana) Baraga, rojena Hrovath, stara 65 let, stanujoča na 15928 Holmes Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz vasi Grahovo fara Grahovo na Notranjskem; 6 otrok: Jennie Ferrante, Frank, ml., Mollie Matuska, Josephine, Dorothy Perusek, Wilma Krall; 4 vnuke in 2 pravnuka; brata John Hrovath in Joseph Hrovath v Kenqsha, Wis. in veliko sorodnikov. Rojena je bila v vasi Vanča Gorica, fara Zatična na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Marico in več sorodnikov. V Ameriki je bila 48 let. Bila je članica dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z., dr. Mir št. 142 S. N. P. J., Slov. ženske zveze št. 10 in Oltarnega društva v cerkvi Marija Vnebovzete. Pogreb se bo vršil v sredo zjutrej ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152. St. v cerkev Marija Vnebovzete ob 9:30 uri, in nato na sv. Paula pokopališče.' Na mrtvaški oder bo položena po 4:00 uri v ponedeljek popoldne. Evzebij Obolnar V Euclid Glenville bolnišnici je umrl Evzebij (bolje poznan kot Frank) Obolnar, 902 E. 144 St., kjer se je nahajal po nesrečnem padcu po stopnicah na svojem domu pretekli ponedeljek. Umrl je v soboto zjutraj. Doma je bil iz fare Čatež pod Zaplotom, odkoder je prišel leta 1907. Pri Cleveland Brass Do., je delal nad 37 let. Bil je član društva sv- Jožefa št. 169 KSKJ in društva Slovenec št. 1 SDZ. Zapušča ženo Agnes, r°jena Koss, ki se je poročila z hjim po smrti svojega prvega Jfioža Novaka leta 1928. Dalje Opušča Helen Ferlin, Johna M Frances Lyons, in pastorke John Novak, Agnes Oster, Fr. Novak in Olga Ewen,10 vnukov, brata Dionizija in sestro Nlarijo, oba v Jugoslaviji. Po-greb bo v torek ob 9. zjutraj iz Trdinovega pogreb, zavoda na P1002 Lakeshore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in °d tam na Kalvarija pokopališče. Anton Korbar V nedeljo zjutraj je nenadoma umrl, ko je stopal po stop Mcah v ceikev sv. Lovrenca k ^seti maši, Anton Korbar, sta- nujoč na 3595 E. 81. St. Bil je Vremenski prerok pravi: deželo leta 1907. Zena Katari na, roj. Hace, mu je umrla 16-nov. lanskega leta. Zapušča pastorke in vnuke. Imena pastorkov so: Frank Remec, Mary Primožič, Alice Ogilvie, Joseph Remec, Steve Remec, Edward Remec in Ann Ogilvie. Zapušča tudi 25 vnukov. Pogreb bo iz njegovega doma na 3595 E 81 St. v sredo zjutraj. Pogreb o-skrbuje Grdinov pogrebni zavod. Pokopan bo na Kalvariji. David C. Verderbar V Huron Rd- bolnišnici je u-mrl v nedeljo zjutraj David C. Verderbar, 4 leta stari sinček Johna Clifford in Eve Verderbar, roj. Papesh z 1076 E. 169 St. Poleg staršev zapušča tudi dva brata in staro mater Marie Verderbar, roj. Vokas. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jeronima ob 9:30 in od tam na pokopališče. Mary Zupančič V soboto zjutraj je nenadoma umrla, ko je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico, Mary Zupančič, po domače Mamie, z 1171 E. 61 St. Stara je bila 46 let in rojena v Clevelandu. — Zadnjih 18 let je delala v Patterson Sargent Co., Njen oče Frank je umrl leta 1944. Zapušča mater Mary, roj, Kostrin, ki je doma iz Žužemberka, brata Ernesta in sestro Justino Pečjak. V Evropi zapušča brata Franceta- Bila je članica Oak Camp WOW No. 76. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9. in od tam v družinsko grobnico na Kalvarija pokopališče. Mary Perko Po šestmesečni mučni bolezni je umrla v soboto popoldne Mary Perko, roj. Solomon, v starosti 70 let, stanujoča na — 3657 E. 113 St. Doma je bila iz vasi Zakot, fara Brežice na Štajerskem, odkoder je prišla sem pred 45 leti. Spadala je k društvu Bled št. 20 SDZ, društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, k SŽZ št. 47, društvu Sv. Rešnje-ga Telesa ter društvu Zvon. Poleg žalujočega soproga Franka zapušča sinova Josepha in Ed-wina, hčer Marie Stražar ter vnuke in sestro Antonijo Rozman, v starem kraju pa sestre Veroniko Vascar in Ano Pintarič. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Ferfolia pogrebnega zavoda, ob 9- v cerkev svetega Lovrenca, od tam pa na pokopališče Kalvarija. o------- Smrt profesorja med newyorskimi izgubljenci NEW YOR1K. — Na tukajšnjem Bowery, znanem predelu človeških izgubljencev in razvalin življenja, je umrl Walter Ed win Peck, ki je promoviral na sloviti Oxford univerzi ter bi pozneje profesor filozofije na raznih ameriških univerzah. Nato pa je bil že 15 let — vse !do svoje smrti — vodilni rezident mrzlih in, mokrih vež na newyorškem Bowery. Njegovo truplo je identificiral v mestni mrtvašnici neki časnikar. Zapit in izgubljen profesor in doktor filozofije je umr za srčno kapjo za vrati v neki veži. . . Morilka moža plačala v petek svoj zločin s svojim življenjem Obsojenka Dovie Blanche Dean je bila justificirana v Colunibusu v petek zvečer. COLUMBUS, O. — V petek zvečer je umrla v državni kaznilnici na električnem stolu 55 let stara Mrs.. Dovie Blanche Dean, ki je s podganjim stripom zastrupila svojega moža. Obsojenka je stopila brez vsake pomoči in opore k električnemu stolu, sedla nanj, zaprla oči ter mirno čakala, da jo privežejo na stol ter ji poženo električni tok skozi telo.. Ves čas ni iz-pregovorila niti besedice obžalovanja ter se je sploh tekom celotnega procesa stoično obnašala. Obsojena je bila 23. dec. 1952 pod obtožbo, da je zastrupila svojega 68-letnega moža -farmarja, ki ji je malo prej v svoji oporoki zapustil svoje, 27 tisoč dolarjev vredno premoženje odnosno posestvo. Porota se je zedinila za pravorek komaj po 40-minutnem posvetovanju. Svcjo zadnjo večerjo je pou-žila v ženski kaznilnici v Marys-vile, O., kjer je bila zaprta in odkoder so jo odpeljali v petek po večerji z avtomobilom v državno kaznilnico v Columbusu, kjer je bila justificirana ob 8.07 zvečer. K električnemu stolu sta jo spremili dve matroni jetnišnice, ki sta tudi prisostvovali eksekuciji- Danes oblačno in mrzlo. Po-°ci m&tež in mrzlo. Priporočamo vedno in pov-sod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas samel Jjelniki bodo prosti kljub prolesiom rdečih ’redsednik Rhee je zagrozil, da bo njegova vlada pod-vzela lastne korake za uje-dinjenje in združitev Koreje. Eisenhower za višjo socialno podporo VIŠJE PLACE V KONGRESU Senatorjem in kongresnikom je omogočeno, da si zvišajo plače, če hočejo. WASHINGTON. — Senatorji in člani zbornice poslancev — (kongresniki) so bili pozvani, naj odglasujejo zase $12,500 letnega zvišanja plač. Na podlagi tega zvišanja bi znašala njihova letna plača $27,500. Posebna komisij^, ki je bila imenovana za proučevanje plač, je priporočila tudi $14,500 zvišanja letnih plač sodnikom naj-višjega sodišča, kakor tudi primerno zvišanje ostalim federalnim sodnikom ter višje stroškovne doklade podpredsedniku in speakerju zbornice. Dalje je komisija v svojem priporočilu predsedniku Eisenho-werju predložila še sledeča priporočila: VLADA naj preskrbi uradno hišo podpredsedniku Nixonu in njegovim naslednikom. ŠTUDIJO penzij za vdove in otroke raznih uradnikov. Po novi predlagani lestvci plač bi prejemali sodnik' naj višjega sodišča $39,500 lete plače, do-čim prejemajo zdaj $25,000 na leto. Predsednik naj višjega sodišča naj bi prejemal še nadalje $500 več. Pla-ča federalnih dis-triktnih sodnikov naj bi bila zvišana od $15,000 na $27,500, — plača sodnikov prizivnih sodišč pa od $17,500 na $30,500. Zdaj je samo od kongresa odvisno, ali si bo odglasoval ta zvišanja ali se bo zadovoljil z nižjimi zneski. Ker bodo letos volit-SEOUL, Koreja. — Kljub sva- ve ene tretjine senatorjev m rilu od strani kitajskh komuni- vseh kongresnikov, je verjetno, stov, da bi bilo z osvoboditvijo ujetnikov kršeno korejsko pre- mirje, nadaljuje komanda čet Zdr. narodov s svojimi načrti, da prihodnjo soboto oproti 22 tisoč komunističnih ujetnikov. Gen. John Hull, poveljnik a-meriške osme armade, je sporočil indijski feoimandi, ki ima nadzorstvo nad vojnimi ujetniki, da 30 sprejel v sredo ujetnike, ki mu jih bodo poslali Indijci, toda jih ne bo držal pod stražo do mirovne konference, kakor so Indijci zahtevali., Njegqva izjava je bila objavljena ob času, ko je Syngman Rhee, predsednik Južne Koreje, zagrozil z “definitivno akcijo” za združenje Koreje, ako njegova dežela me dobi do 26. aprila zagotovila za združitev od mirovne konference (o kateri ni še 1 da se bodo zakonodajalci vprašali, če je politično modro, da si določijo ta'zvišanja, ki bi jih sicer vsi radi. Podpora za socialno varnost naj se zviša in raztegne na deset milijonov nadaljnih ljudi. - V njeno območje naj pridejo tudi samozaposleni ljudje1. -farmarji, zdravniki, odvetniki in drugi. Program socialne varnosti naj bi vključeval tudi svečenike, toda samo ob njihovem prostovoljnem sodelovaiju. Tudi Madžari priznavajo polomijado BUDIMPEŠTA. — Tukajšnje uradno glasilo komun, partije je priznalo, da so na dnevnem redu kršitve zakona proti bivšim kolektivnim kmetom, ki se sedaj vračajo nazaj na svoje kmetije. časopis Szabad Nep pravi, da uradniki, ki so 'Odgovorni za tak postopek, “vedoma teptajo zakon.” Lanskega julija je namreč premier Imre Nagy izjavil, da je poslej kmetom na izbiro, ali ostanejo v zadrugah ali pa se duha ne sluha in je sploh zelo vrnejo nazaj na svoje kmetije, dvomljivo, če se bo sploh kdaj, Kmetje si tega niso dali dvakrat vršila) Istočasno so kitajski nacionalisti na Formozi posvarili zaveznike, češ da kitajski komunisti pošiljajo z vso naglico čete v Mandžurijo za možno obnovo vojne. Syngman Rhee je povedal časnikarjem, da se raje pridruži komunistom, kakor da bi prišel zopet pod dominacijo Japoncev. “Korejci hočejo združitev bodisi kot svobodni možje, bodisi kot sužnji. Mi ne bomo čakali, dokler bomo zopet prodani. — Ako Združene države ne nare-de že enkrat konca temu barantanju, bomo sami nekaj ukrenili,” je dejal Rhee. reči ter pričeli zapuščati osovražene jim zadruge, kar pa komu nistom seveda zopet ni bilo prav. Letalo je treščilo v hišo NASHVILLE, Tenn. — V nekem tukajšnjem predmestju je treščilo ob neko hišo letalo vojaške zračne sile, pri čemer so bili vsi trije možje posadke ubiti. Hiša je bila popolnoma porušena, toda njenim stanovalcem se ni k sreči nič zgodilo. Nesreča avtobusa LIMA, Peru. — V bližini tega kraja je nek avtobus strmoglavil v reko Mentaro, pri čemer je bilo ubitih oziroma je utonilo 11 oseb. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je pretekli teden apeliral na kongres, naj zviša podporo za socialno varnost in naj raztegne njeno območje, da bo imelo od nje korist več ljudi. V posebni poslanici obema zbornicama kongresa je preds. priporočil, naj se ta program razširi v toliko, da bo njegovih dobrin deležnih nadaljnih deset milijonov oseb, med temi zlasti samozaposlenci, kakor farmarji, zdravniki, odvetniki in arhitekti, pa tudi svečeniki, toda zadnji le potom prostovoljnega sodelovanja. Sedanji program krije 70 milijonov oseb in njihovih rodbin. Dalje je predsednik predlagal, da bi se davki na socialno varnost zvišali od sedanje vsote $3600 letnega zaslužka na $4,200. Kakor stvar sedaj stoji, plačujeta delodajalec in delojemalec 2% davka ha prvih $3600 zaslužka — ali $72 na leto. Po Ei-senhowerj evem priporočilu bi znašal ta davek $84 letno. Dalje je predložil predsednik še sledeča priporočila: LIBERALIAZCIJO zaslužkov ob vstopu v pokoj za one, ki so stari nad 65 let. Prvih $1,000 letnih zaslužkov onih, ki prejemajo to podporo, naj bo izvzetih. Na ta način bi oseba, ki prejema to podporo, lahko zaslužila pet mesecev po $200, pa ne bi izgubila v teh mesecih svojih podpor. Ako danes taka 'oseba zasluži nad $75 na mesec, izgubi za dotični mesec socialno podporo. Upravičenec do te podpore bi na ta način lahko delal skozi vse leto in zaslužil $90 mesečno ali vsega skupaj $1030, pa bi izgubil samo en mesec socialne pod pore. Pod sedanjim zakonom pa bi, če bi zaslužil nad $75 mesečno, izgubil podporo za vseh 12 mesecev, to je, če bi zaslužil več kot $90 na mesec. ZVIŠANJE podpore socialne varnosti. Minimalni znesek za posameznika znaša $25 mesečno, maksimalni pa $85. Eisenhower je izjavil, da so ti zneski prenizki. Podpora naj se preračuna na bolj primerni osnovi. Sedanji zneski so računani na abnormalno nizke zaslužke ali sploh na nikake zaslužke, zato so tako nizki. Naj podamo nekaj primerov sedanje in bodoče podpore, kolikšna je sedaj in kolikšna bi bila pod novo formulo: Delavec, ki zasluži zdaj povprečno $100 na mesec, dobiva zdaj $50, po novi formuli bi prejemal $55. Za $110 povprečnega mesečnega zaslužka zdaj $51.50, potem $60.50. Za $120 povprečnega zaslužka, zdaj $53, potem $62.50. Za $130 povprečnega zaslužka zdaj $54.50, potem $64.50. Za $140 povprečnega zaslužka zdaj $56, potem $66.50. Za $150 povprečnega zaslužka zdaj $57.50, potem $68.50. Za $200 povprečnega mesečnega zaslužka zdaj $65, potem — $78.50. WASHINGTON.—Novi predlogi Eisenhower j eve administracije bodo, če bodo sprejeti, zvišali storcistno podporo osebam, ki jo zdaj že prejemajo, od $5 do $13.50 na mesec. Oni, ki bi šele stopili v pokoj, ko dosežejo 65 let starosti, pa bi dobili celo več. Maksimalna podpora upokojenemu delavcu znaša danes $85 mesečno. Na podlagi novega programa administracije pa bi znašala maksimalna podpora $108.50 mesečno. Ako je delavec, ki bo v bodočnosti stopil v pokoj in je oženjen ter ima otroke v starosti pod osemnojstimi leti, bi prejemali še dodatno podporo. Njegova maksimalna podpora znaša danes $168.75 mesečno. Pod predsednikovimi predlogi pa bi znašala $190.00. IN0ZEMCI, POZOR! ARTHUR J. KARNTH, distr. ravnatelj United States Immigration and Naturalization Service za to okrožje, je posvaril inozemce pred kaznimi, ki jih čakajo, če se ob času ne regi-trirajo, kakor zahteva zakon. — Ena teh kazni je možna deportacija. Rekel je, da se je manj kakor polovica inozemcev v tem okrožju registrirala, dasi je pretekla že polovica dicibe, ki je določena za registracijo. Tozadevne potrebne formularje se lahko dobi na vsakem poštnem uradu ali v Immigration Office. Vse tozadevne registracije in spremembe naslovov je treba javiti pred 31. januarjem. Mr. Kamuth je naglasil, da se morajo priglasiti in registrirati vsi tujci, izvzemši uradnikov tujih držav in dplcimatov, ne glede na registracije preteklih let in ne glede na to, ali so spremenili svoje naslove ali me. Otroke, ki so stari pod 14 leti, ali one tujce, ki so duševno ali telesno bolni ter se ne morejo sami registrirati, morajo registrirati njih starši ali varuhi. Bodi previden in pazljiv, pa te bo* izzognil marsikateri nesreči! NAJNOVEJŠE VESTI BEOGRAD. — Preds. Tito in centralni komite komunistične partije sta odslovila podpredsednika Milovana Djila-sa z vseh njegovih položajev v komunistični partiji. Dji las je baje stremel po bur žujskih smernicah in se je zapletel v neko kontroverzo zaradi mlade ženice generala Dapčeviča. WASHINGTON. — Za kontinentalni obrambni program se bo izdalo v prihodnjem fiskalnem letu skoraj en bilijon dolarjev. BERLIN. — Po 10-dnevnih razgovorih in prerekanjih so se zavezniki in Sovjeti končno sporazumeli, za sedež konference Velike četverice, ki se bo pričela v Berlinu 25. jan. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Krasen koncert— Koncert, ki ga je dala včeraj popoldne v SND na St. Clair Ave. June Babitt Price, je zelo lepo uspel. Pevka ima res odličen glas, s katerim je zadivila občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Več o tem koncertu bomo še spregovorili. Trinajsta obletnica— V torek, 19. januarja, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Frances Skebe v spomin 13. obletnice mjene smrti. Pozor tajniki društev!— Tajnike onih društev, ki žele imeti letni oglas v našem listu, prosimo, da pošljejo odbor za 1. 1954 še ta teden. “Income Tax”— Mrs. Mary Svetek, pogrebnica na E. 152 St. bo začela izpolnjevati prijave za dohodninski davek šele s 1. februarjem. Domač praznik— Mr. in Mrs. Louis Slapnik, — cvetličar na 6102 St. Clair Ave., sta praznovala v petek 23. obletnico svoje poroke.. Čestitamo in želimo še mmogo srečnih let skupnega življenja. Razprodaja— Pri Grdina’s Bridal Shappe na 6111 St. Clair Ave., imajo ves teden veliko razprodajo po znižanih cenah. Več v oglasu. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med šesto in sedmo pobirala v šoli sv. Vida soba št. 4 asesment. Nov odbor— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima za 1. 1954 sledeči odbor: duh. vodja Rev. L. Baznik, predsednica Marjanca Kuhar, petdpred. Louise Mlakar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miler Ave., IV 1-0728, blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Jennie Lavrich, nadzornice Frances Novak, Mary Škulj in Dorothy Strniša, rediteljica Julia Slogar, direktorica mladinske aktivnosti Frances Nema-nich, zastopnice za Ohio KSKJ dan Dorothy Strniša, Marjanca Kuhar, Frances Macerol, Loise Mlakar. Za pregled so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v sobi št. 4 šole sv.. Vida cib pol osmih zvečer. Asesment se pobira na seji, vsak tretji ponedeljek v mesecu od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu ob istem času. Zadušnica— V torek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Anthony Champa, v spomin obletnice njegove .smrti. Pogreb Mrs. Mary Milavec— Pogreb pokojne Mary Milavec bo danes zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9.30 v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Skupna molitev— Članice podr. št. 47 SŽZ so prošene, da se v torek zvečer ob 8. udeleže skupne molitve za pokojno Mary Perko v Fer-folijevem pogrebnem zavodu, v sredo naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Osma obletnica— Jutri, v torek, ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv- maša za pok. Jožefa Čermelj v spomin 8. obletnice njegove smrti. Ameriška Domovina !f^^xjr^±irYx^^xxxTX ± Y1f g g g1 Mnenja in vesti «11? S«. CLfdr Ave. UEnd^rsoa 1-4628 Cleveland 3, Ohio IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Piše Andrej ček General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months, Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; ?7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908’ at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 11 Mon., Jan. 18, 1954 Ali je upravičeno zaupanje 'Zahoda v Tita? Vse, odkar je Kominforma junija 194S vrgla Tita iz svoje srede, pa do danes se sprašuje javnost pa tudi državniki in politiki Zahoda, ali smejo Titu, ki sam neprestano poudarja, da je najčistejši komunist, zaupati. Razni dogodki po Stalinovi smrti so zaupanje Zahoda v Tita močno omajali. V zvezi s tem je zanimiv članek urednika “United Nations World” George W. Heralda, ki ga objavljamo po “Pregledu,” mesečniku, ki ga za Slovence izdaja National Committee for a Free Europe v New Yorku. “Dne 21. maja 1953 je jugoslovansko športno moštvo odšlo v Moskvo, da bi tam končalo svojo turnejo za prvenstvo. To je bilo prvo znamenje za zapadne sile, da so se odnosi med Titom in Kremljem po Stalinovi smrti spremenili. Ko so jugoslovanski športniki potovali skozi Budimpešto, so jih skrbno pozdravljali madžarski uradniki. Sprejem v Moskvi je bil še bolj navdušen. V tistem tednu je podpredsednik vlade Vjačesiav Molotov povabil Titovega odpravnika poslov Ivana Djuriča na razgovor. To je bila posebna čast, kakršne še ni doživel noben odpravnik poslov v Moskvi. Molotov je povedal Djuri-ču, da bi Sovjetska zveza rada obnovila popolne diplomatske zveze z Beogradom in pripravila imenovanje ambasadorjev. Maršal Tito je ponudbo sprejel. Na dan 11. obletnice jugoslovanskega vojnega letalstva, v zadnjem tednu v maju je izjavil, da bi bile ‘boljše zveze z Moskvo zaželjene.’ Od tedaj dalje je svet bil priča, kako so se hitro vrstili dogodki, kakršnih bi šest mesecev popreje nihče ne bil pričakoval. ✓ Dne 15. junija je Tito oznanil, da bo poslal svojega starega diplomata Dobrivoja Vidiča v Moskvo kot ambasadorja. ker da se je tam zgodila ‘res sprememba v politiki Sovjetske zveze, sprememba, ki je zavrgla prejšnje napake.’ Jugoslavija in Romunija sta se sporazumeli glede skupne uprave naprav na Donavi pri Železnih vratih. Sestavili so mešane komisije, ki naj bi zaustavile obmejne incidente. Take komisije so nastale med Jugoslavijo in Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo, ki so vse sovjetske satelitske države. Dne 16. julija so Jugoslovani prvič po petih letih prišli k sprejemu, ki so ga priredili Sovjeti pri uradu Združenih narodov v Ženevi, 21. julija sta se Beograd in Moskva sporazumela, da naj imajo njuni poslaniki polno svobodo gibanja v njunih državah. Deset dni kasneje je Vasilij Alekseje,vic Valkov izročil svoja pooblastilna pisma kot sovjetski ambasador predsedniku Titu. Pri nastopnem obredu je naslovil Tita z ‘Vaša ekscelenca. Fraze ‘fašistični morilec,’ ‘imperijalistični gad’ in druge take, ki so jih uporabljali sovjetski govorniki in listi za Tita, so izginile. Približno v istem času so v Vatikanu dobili podrobna poročila izza Železne zavese, da je Malenkov ponudil Titu obnovitev prijateljstva med Rusijo in Jugoslavijo. To naj bi se izvršil s pogodbo. Po tem poročilu je bil Malenkov tudi pripravljen jamčiti Jugoslaviji neodvisnost. Po vatikanskih virih je Tito odgovoril, da je še prezgodaj za tak korak. Malenkov naj bi bil v stvari odgovoril: ‘Kadarkoli pač, naša ponudba velja. Podobna poročila je dobilo tudi britansko ministrstvo, oddelek za Balkan. Tam so razlagali poročila v dobro Titu. Preko poletja je cela procesija odličnih Angležev obiskala Tita na otoku Brioni. Bili so tam tudi taki kot Clement Attlee, Aneurin Bevan, Viscount Mountbaten in Field Marshal Montgomery. Še bolj konkretno znamenje zaupanja v Tita je bila pogodba o takojšnji dobavi municije v vrednosti 5,390,000 dolarjev, ki sc jo zaključile Združene države z Jugoslavijo dne 23. junija 1953. AH je bilo toliko zaupanje opravičeno? Italijanski ambasador v Parizu trdi. da je Tito končno le podpisal tajni sporazum % Malenkovcm dne 6. avgusta. To je pogodba o nenapadanju. Ambasador je povedal gospodu Bidaultu, da ima njegova vlada celo fotografijo tega dokumenta. Naj bo že karkoli na teh trditvah, previdnost zahteva, da Zapad v tej igri ne prezre tegale dejstva: Tito se je prepiral s Stalinom, nikdar ni imel nobene nevšečnosti z Ma-len kovom. Da so v letu 1948 Tita izgnali, je predvsem zasluga Andreja A. Ždanova, ki je takrat užival Stalinovo zaupanje namesto Malenkova. Ždanov je povedal presenečenim članom Kominforma pri zgodovinski seji v juniju 1948: ‘Imamo resnične dokaze, da je Tito vohun imperijalistov. (Dalje jutri.) ni sami liberalci prostozidarji, na drugi radikalci kot socialisti in komunisti. Enim kot drugim je Bog na potu, zato ga pri zidanju miru ne marajo! Ampak mir brez Boga, je kakor zid brez cementa, sam pesek, ki ga prve sapice razpihajo in raznesejo. Te večne resnice seveda prostozidarji, ne komunisti ne priznavajo. Zato zidajo mir, kakor ga zidajo. Pa bo njihov mir prav tako “trpežen” kakor je bil v preteklosti, le zapomnite si to! V Belgiji je neki profesor še pred več leti po zgodovinskih podatkih sestavil statistično poročilo o vojnah med narodi in državami za čas med leti 1496 pred Kristusbm do leta 1861 po Kristusu. To je za skupno dobo 3,-357 let. Njegovi podatki o tem povedo, da je bilo v dobi 3,357 let 3,130 let vojska na svetu. Miru pa samo 227 let. če denete to skupaj dobite povprečno to le število: Na vsakih 14 let vojska na svetu so imeli ljudje 1 (eno) leto miru. Štirinajst let se je človek po takih prizadetih krajih vojskoval, eno leto pa je počival v miru — pa kaj pravim počival v miru, pripravljal se je na novo klanje! Tako v preteklosti, ko se ]e zdelo, da so ljudje spoštovali vsaj nekaj poštenost pa resnico. Koliko moremo' danes zaupati n. pr. komunističnim državnikom? Kristjani vemo, da Bog je ljubezen. Kdor je z Bogom v miru, je tudi v miru z ljudmi, saj ga božje zapovedi to učijo. Komunizem pa Boga taji, ga ne mara, pa ne more prenesti ne trpeti tudi tega, da bi Boga imel in vanj veroval njegov bližnji. Kak mir ti naj da komunizem potem? Komunizem miru nima! Komunizem, v mir ne veruje! Kako naj da komunizem potem mir drugim? Kar kdo nima, ne more dati drugim. To je čisto logično. Ima pa komunizem obilne zalege sovraštva! Tega prodaja in seje po svetu med vsemi sloji in komurkoli ga proda, bodisi posamezniku ali pa celemu narodu, tam se naseli pekel s svojim imperijem sovraštva. Samo poglejte za zastori železne zavese v Rusijo, Kitajsko, Jugoslavijo in druge dežele, katere je komunizem podjarmil. Dokazov imate nič koliko! Ob gledanju v bodočnost sem prav resnega mnenja, da kaj prida miru svet ne bo dobil od prostozidarjev zapadnega sveta, še slabši mir more nam dati komunizem, ki tiransko diktira Vzhodu. Gledajoč na to se mi zdi, da svet ves potrt in težko bolan sedi med dvema nepridipravoma, kakor tisti gorenjski cea-nec, pri katerem je stal na eni strani postelje zdravnik, na drugi strani pa odvetnik. Očanec ni zaupal zdravniku, ki mu je silil neokusna zdravila, še manj pa odvetniku, ki je silil vanj glede testamenta, kako in kaj naj da komu zapisati. Ko sta odšla je hvaležno vzdihnil: “Hvala Bogu, da sta odšla, zdaj se bo že še en čas živelo!” Rek o “božjih mlinih” še vedno drži. Tudi v minulem letu so “božji mlini” mleli. Stalin, ki je nekoč po želji matere celo bogo-skvje študiral, pozneje pa postal repar, ki je ropal banke in uganjal druga kriminalna dejanja in pozneje, ko je prišel na oblast v Rusiji “počistil” baje do 30 milijonov ljudi, ki niso soglašali z Nekoč so nekaj dali na svoje be- njim, ali pa se mu je kot krvo-sede in podpise v mirovnih po- loku dopadlo, da jih je dal pobi-godbah. Kaj dajo danes na svo- ti, je v zadnjem letu končno pri-je obljube in podpise naprimer šel med kamne božjega mlina, ki sovjetski komunistični državniki so ga zmleli v večnost. Še več v Kremlju? Koliko je zaupati drugih je padlo v božji miin in njihovim obljubam in podpisom? j jih ni več. Bog pa še živi in ]6la-Pa še v starih časih niso držali‘čuje po svojem določenem redu, svojih obljub — kaj naj priča-j ne vsako soboto, ampak vsakdo kujemo se le od sodobnih držav-!pride na vrsto ir. prejme plačilo, nikov? Po prepričanju so gla-j ;—Par kjkalnri novic iz želez-vne osebnosti skoro vse iz proti-( nega okrožja: krščanskih taborov. Na eni stra- Drugi teden v decembru so se Duluth, Minn. — Smo v onem letnem času ali sezoni, ko ima zima svojo besedo. Ostra je njena oblast zlasti pri nas na severu in toplomer drži zima s svojo ledeno roko za vrat, da se v njem živo srebro krči in stiska v zadnje spodnje kotičke toplomerove cevke. Tako je zdaj, ko zima gospoduje. Pa mora biti tako in je tako kar prav. Tisti, ki je to našo veliko kroglo zemljo ustvaril, je že vedel zakaj je krogli zemlji in nam ljudem na njej vse to določil in dal tak red. Vsako živo bitje mora imeti svoj živi jenski red. Tudi nam je dan tak red. Pride pomlad, takrat gremo ven na vrtove, na polja,.sejemo, obdelujemo, da je v jeseni kaj žetve. Nadaljujemo z delom tekom poletja in v jesen pospravlja. oridelke. Pride zima, z njo težka snežena odeja, takrat pa čepimo okrog peči in imamo na razpolago, vsaj nekateri, več časa za branje, razmišljanja, itd. In zdaj smo v tem času. Zunaj je mrzlo, da kar poka drevje in drugo. Mi pa vrtimo v rokah časopise, knjige, poslušamo- radio in opazujemo razno prikazovanje na televižnih. Kaj vse beremo, kaj vse vidimo? Kaj nas najbolj zanima? Sodobno družbo najbolj zanima mednarodno trenje v svetu. Saj te mora zanimati, če hočeš ali nočeš! živimo1 tu v Ameriki, kjer imamo hvala Bogu vsega v izobilju. Ne občutimo pomanka-nja, ampak, kje je garancija, da bo vedno tako? Da bodo vedno polne naše mize, da bo vedno dovolj dela in s tem dovolj dohodkov za življenje? Nikjer ni take garancije! Na svetu je vse podvrženo spreminjanju. In kako hitro pridejo spremembe! Kar čez noč se pojavijo. Kako mogočno so sedeli tirani v Rimu za časa moči'in slave nekdanjega Rima. Kako ošabno je gospodaril po Evropi Napoleon. Kako ošabno je .sanjaril o nemški nepremagljivosti bivši nemški kajzer Viljem. 'Kako sta se drla pred kratkim v naši dobi Hitler in Mussolini; Pa kje so vsi? Kako so končali? Ali ni to razmišljanja vredno? Pred devetimi leti so v San Francisco narodi ustanovili mednarodno organizacij1^ “Združeni narodi.” Ustanovili so jo z namenom, da naj bi v tej organizaciji uj.din eni narodi skrbeli za mir v svetu. Lepa ideja! Vseh devet let čujemo dan za dnem, kako se voditelji narodov prizadevajo za m;'r. Tudi to je hva-levrednd, vsaj prizadevanje tistih, ki 1 resnično in nesebično trudijo n-ir v svetu. Koliko je res. .D ‘bičnosti v srcih onih, ki vadijo Združene narode, ne more nihče točno dognati, ker v srca ne vidimo — vidi pa Bog! A to pa lahke vidi vsak, da delajo mir brez Boga! To je pa usodno. Kjer Boga ni — ni ljubezni. Kjer pa ljubezni ni — ni odpuščanja — ni miru. Dogovori, pakti in vse drugo je napisano le na papirju, v srcih in vesti ljudi, v katerem imenu se to vrši, pa nič! In morda je slika še hujša: Na papirju je doge verza mir — v srcih pa cvetejo že novi sovražni naklepi: pa smo vas potegnili, vam že pokažemo, o priliki! Da je zadnje čisto možno nam kaj jasno priča preteklost. . Svet je imel bolj možate državnike, kakor jih ima danes. vršili v St. Louis okraju po železnem okrožju županske volitve v več mestih in v&seh. V treh mestih so bili izvoljeni Slovenci za župana. Na Aurora, Minn., je bil izvoljen za župana Frank Bolka. Na Gilbertu, Minn., je bil izvoljen za župana rojak John Ocepek. Na Keewatinu, pa je bil izvoljen županom Nick Starčevič. ičestitke! — Novi grobovi po železnem okrožju: V Soudanu je preminul pred nedolgim rojak Anton Stepan, star 43 let, rojen v Ameriki. V Gilbertu je umrla rojakinja Paulina Rogina, stara 64 let. ima še dosti let pred. sabo, starejši pa že šteje dneve, ki so mu še ostali. Na smrt se je treba pripraviti. Jaz ji že gladim pot. Ko bi moral delati, ne bi imel časa za tako premišljevanje, tako pa lenarim že dolgo let. Po glavi mi vre to' in ono. Je že tako, da v nebesa ne gre nobeden živ; ne pojdem niti jaz. Na našem lepem pokopališču sem si kupil prostor in dal postaviti tja velik nagrobni kamen z vklesanim imenom. Mama že počiva tam, jaz pridem pa prej ali slej za njo. Poskrbel sem tudi za pogreb. Moja zadnja postelj je že zbrana in čaka pri pogrebniku.. živim kot ptič pod nebom in V Virginia je preminul rojak uživam gorkoto prijetno tople Rudolph Župetz, star 48 let. , sobe. Včasih grem tudi h kate- V Evelethu pa je umrla 74 let stara Rose Martinovič. Naj počivajo v miru! Hubbardske navice North Madison, O. — Staro leto se je od nas poslovilo, premaknili smo se v novega. Tako gre iz leta v leto. Tega bo enkrat konec, za nekoga prej za drugega kaseje. Smrt ne izbira veliko. Pobere mlade in stare, včasih celo te preje. Toda dokler je človek mlad, ima upanja, da remu naših birtov na obisk. So vsi prijazni fantje in vsi sami Toneti. Posebno dobra sva si z Bartolom, ki ima gostilno pri jezeru in s katerim sva svoj čas v Clevelandu prodajala čebulo in solato. Zima 'se kar dobro drži. Ledu in snega je dosti, pa vendar ne zdržim doma. Kakih posebnih novic pri nas ni, pa tudi sedaj pozimi ne grem dosti za njimi. Poleti je vse drugače, tedaj sem vedno na “GO. Pozdrave vsem prijateljem in znancem. Frank Leskovic Formularji — prišli New York, N. Y. — Končno skrbeti za begunca, ko bo enkrat smo dočakali, da lahko nekaj pri- tu. Toda vedite, da bo po priho-jemljivega povemo glede for- du MORAL iti tja, kakor bo za-mularjev za vlaganje prošenj po pisano v prošnji. To se pravi, novem begunskem zakonu. ! sponsor ne more kar tjavendan Najprej moramo pa poudariti nekaj zapisati, ampak mora biti spet na ves glas, da organizaci- vse res, kar zapiše. Ko begunec ja NCWC in z njo Liga še vedno pride, ga bo res moral prevzeti nimata priznanih pravic, da bi in za začetek poskrbeti zanj kot mogli kaj prida pomagati. S bo stalo v prošnji. Ni pa nikjer temi formularji, ki jih bomo tu zapisano, koliko časa ga mora episali, si more pomagati samo obdržati v svoji skrbi. Sicer se tisti, ki vse sam oskrbi, kar se Washington noče jasno izraziti, tiče izpolnitve teh papirjev. Po-, vendar se da sklepati, da bo stati jih mora naravnost v Wash- sponsor kmalu po prihodu be-ington in napraviti vse drugo, gunca lahko odstopil vam, samo kar zahtevajo “instructions” na da bo ostalo gotovo: begunec ne formularjih samih. Mi za sedaj bo postal javno breme (public ne moremo nič drugega kot po- charge). bomo poslali FORM DSR-2. Ako tudi ta formular ne bo uporaben, ne bomo mogli dosti več reči — vsaj za sedaj — kot Bog pomagaj . . . Drugi pa? Verjetno je še marsikdo, ki bi rad kaj storil za tega ali onega begunca, da bi ga dobil sem, pa se še ni javil pri nas. čakal je, kdaj bomo objavili, da imamo formularje. Prav. Naj se zdaj oglasi, če si mislil, da bo eden omenjenih dveh formularjev uporaben v njegovem primeru. Bomo poslali. Pišete lahko na Ligo, 238 19. St., New Yoilk 3, N. Y. ali na Slovenian Desk, NCWC, 149 Madison Ave., New York 16, N. Y. Eno lepo prosimo Navadite se pisati za vsako zadevo na poseben papir. Dobivamo pisma, ki na enem samem papirju govore o prošnji za begunca, o Mohorjevi, o pošiljanju paketov z obleko, pa o paketih z živili, pa še kaj drugega. Pri nas imamo te reči ločene in bi radi vsako zadevo ■posebej imeli na papirjih, ker moramo drugače tako pismo pretipkovati, da vsaka zadeva pride na svoje mesto. Veliko posla bo prihranjenega in hitreje pojdejo reči ud rok, če ne boste vsega na enem papirju skupaj stisnili. Hvala že naprej! slati formularje tistim, ki jih žele dobiti od nas. Formularjev je več vrst, pa Gre torej za to, da se vnaprej dobro dogovorite s sponsor jem ki bo tako prijazen, da bo za vas zaenkrat se izplača spregovoriti izpolnil enega od omenjenih dveh samo o dvojni vrsti. FORM DSR-1. — formularjev. Tiskani so ■ Kako .bo' ta reč v praksi delo- na belem papirju. Te formular-; vala, je težko reči. Marsikateri je more porabiti samo tak spon-1 človek, verjetno Hudi če je far-sor, ki obenem s sponsorstvom; mar, se bo ustrašil, ko bo zahte-nudi begunci (ali družini) tudi. ve na formularju na znanje vzel stanovanje in zaposlitev v last- Pa se ne da pomagati, iskati bo- nem gospodarstvu. Z drugo besedo: vse troje pod 1 strehe, takore-koč. Mora biti državljan in izkazati primerno premoženje. Takoj na prvi pogled je jasno, da kaj takega po vsej verjetno- ste morali drugega, dokler ne najdete pravega. Kaj mi pri NCWC in Ligi lahko storimo? Kot že povedano, lahko vam pošljemo enega od omenjenih sti lahko napravijo predvsem formularjev, tudi oba. Potem je farmarji. Tu pa tam se bo že na- ^ vse vaša skrb. Lahko vam odgo-šel kdo' tudi v mestu, trgovec, varjamo še na posebna vprašanja rokodelec, zaseben obrtnik, itd. in pojasnjujemo, kaj več pod se-Ne more se pa uporabiti ta for-! danjimi pogoji ne moremo, mular za take begunce, ki bi jim | Da vam mi poiščemo' sponsor-nekdo lahko dal stanovanje, za- ja? Težko je pričakovati, da bi poslitev zanje bi pa iskal v to- zmogli. Če denemo v časopise, varni. Bog ve, odkod se bo kdo javil — FORM DRS-2. — Ta formular če se sploh bo. Vi pa želite imeti na rumenem papirju bi prišel v , begunca po prihodu čim bliže se-peštev v slučajih, ki so zgoraj be, da ga čimprej sami “pre-navedeni mimogrede. To se pra- vzamete.” Torej je le najbolj vi, nekdo, ki je ameriški držav- primerno, da se tudii sami potru-Ijan in ima nekaj pod palcem, dite pri iskanju sponsor j a. nudi stanovanje, nima pa sam! Pripomnimo, da se formularji primerne zaposlitve za begunca! dobe povsod tudi na Immigration (ali družino). Formular zahte-j uradih in verjetno jih-imajo tu-va, da tak sponsor najde begun-1 di vsi škofijski direktorji NCWC, cu delo, preden začne izpolnje- razen če teh sploh nočejo vpo-vati formular. V njem je nam- števati in čakajo na to, da bo reč treba navesti, kje bo begu- NCWC le dobila posebne pravi-nec delal, kaj bo delal, koliko ce — vsaj približno take kot jih plače bo dobil, itd. Sploh so na je imela pod begunskim.zakonom obeh formularjih natančna na- prejšnjih let. vodila, kaj se zahteva za pravil-j Tudi mi bi najrajši počakali no izpolnitev in kam je treba potem izdelano prošnjo poslati. Vsekako ne k nam: Kdo naj poskuša rabiti te formularje ? Sponsor, ki je državljan, bo htird vedel, pri čem je. Podoba pa je, da se zanimate za razne begunce v prvi vrsti taki, ki še niste državljani. Iskati morate človeka, ki je državljan in vam je Voljan iti na roke. V mnogih primerih si upate vi sami po- tako dolgo, da se ikončno dožene, ali bo kaj iz tistega upanja ali ne bo nič. Vendar se nam pa zdi, da ne smemo ddlasa'ti, ker bi morda vso reč le preveč zavlekli. Zato te dni tudi pošiljamo formular FORM DRS-1 nekaterim takim, ki imajo že cele mesece pri nas prošnje za te ali one begunce. Pošiljamo jim najprej FORM DRS-1, da preštudirajo in vidijo, če morejo uporabiti. Če bo kdo pisal nazaj, da ne more, Multifon “Ali ste videli tega in tega? Adi veste, kje je? Telefon ga kliče!” Taka in podobna vprašanja so v večjih podjetjih in ustanovah na dnevnem redu. Z nepotrebnim povpraševanjem ljudje zapravljajo dragoceni čas. Z uvedbo posebnih naprav za obveščanje pa se je tem navšečno-stim mogoče izogniti. Obveščevalne naprave so izde-1ane na različnih načelih. Ponekod so v rabi optične naprave, ki delujejo s svetlobnimi znaki na številčnicah. V velikih trgovskih hišah na primer so take naprave postavljene na vidnih mestih. Vsak človek ima določen znak ali kombinacijo barv. Naprave imajo sicer to dobro lastnost, da ne motijo ljudi pri delu, nikjer pa ni rečeno, da se bo prav klicani ozrl po njih. Zaradi tega se čedalje bolj uveljavjajo zvočne naprave. Podjetja imajo v vsakem večjem prostoru zvočnike, povezane z ojačevalcem, ki dobiva signale od mikrofonov, nameščenih na primernih mestih. Poziv s tako napravo zanesljivo doseže klicanega človeka, hkrati pa je mogoče posredovati navtedila posamezniku ali vsem-Slaba stran je le to, da poklicana oseba ne more potrditi prejema obvestila. Zadnje čase pa se je pojavila na svetovnem trgu nova naprava, ki ima vse lastnosti omenjenih naprav in še dokaj novih-Klicati je namreč mogoče iz vsakega prostora, kjer je naprava montirana, poklicani pa lahko odgovori, kjer koli je že. Razen tega je naprava uporabljiva kot hišni telefon med dvema osebama, ki ju ne more nihče prekinjati ali poslušati. Te lastnosti zagotavljajo novi napravi široko uporabnost, ki jo še povečuj® možnost za neomejeno število . priključkov. Vgrajena je v prikupno ohišje in ima razen signalne aparature še poseben zvočnik, ki ga uporabljajo kot mikrofon. Darovi za slov« cerkev v Torontu Cleveland, O. —- Poleg preteklo sredo, 13. januarja, navedenih sta za slov. cerkev v Torom to darovala po $10 tudi Mrs. Theresa Lekan in Mr. Louis Fink-Njuni imeni sta zadnjič po P°' moti izostali. Kdo bi še hotel darCvati v gor' nji namen in pokazati na ta način svojo ljubezen do Nebešk6 matere in svojo pripadnost sl0' venstvu, lahko pošlje na naslo'r-Jakob Resnik, 3599 E. 81. St-. Cleveland 5, Ohi0' &r Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda 16. Završetek verskih bojev. — Izgon protestantskega plemstva. — Druga vojna z Benečani. Umni Trautmansdorf jie znal sovražniku prikriti zadrego. Pomnožil je posadke v Podgori in Fari, se potem pri Ločniku u maknil na levi breg Soče in se utaboril v ravnini okoli Gorice. Kmalu so zapustili Avstrijci tu di trdnjavico sv. Trojice, tako da so imeli na desnem bregu le štiri utrjena mesta, namreč: Faro, Podgoro, Vipolže in Št. Mar tin. Benečani so se prvih treh trdnjavic hitro polastili. Težje je bilo osvojiti Št- Martin, ki je stal na strmem bregu in ga niso mogli oblegati, niti nanj streljati. Ko je poveljnik Giustini-ani ogledoval pokrajino, kako bi mogiel uspešno razporediti čete, ga je nenadoma zadela sovražna krogla in še isto noč je umrl v Ločniku, kamor so ga prenesli. Vkljub temu so podrli Benečani goriški most. Toda Trautmansdorf potolaži prestra šene Goričane, postavi nov most za silo, pnežene sovražnika s hribov v dolino in ga tamkaj Večkrat potolče. Nad Pevmo napravi trdnjavico “Bosco”, ki je branila sošl^i most. Z novimi močmi začno avstrijski vojskovodje spomladi L 1617. napadati Furlanijo. Da bi se maščevali za beneško pustošenje po Brdih, ukaže Trautmansdorf tolminskemu poglavarju, naj napade bližnjo Benečijo. Tolminski glavar Caspar Dornberg zbere 24. februarja najsrčnejše prebivalce iz okolice, jim pridruži še četo vojakov, ki so se takrat nahajali v Tolminu, in se z njimi odpravi nad Čedad. Na poti požge nekaj beneških vasi in upleni mnogo živine. Toda pri mie-stu Čedadu samem ni mogel ničesar opraviti, zato se je kmalu Vrnil nazaj na Tolminsko. Da bi se taki napadi več ne ponavlja-h, so ukazali Benečani, naj se sezidata med Čedadom in Kobaridom dve trdnjavici. Namesto umrlega Giustinia-nija so izvolili Benečani za vojnega poveljnika Ivana Medici, bi je pričel v marcu zopet oble-£uti Gradiško. Po dolgih pripravah je sklenil poizkusiti splošen naskok 1. aprila in obkoliti avstrijsko vojsko od vseh strani. Hotel je .premagati Št. Florijan v Brdih, zasesti Kanal bn prestriči pot, po kateri Avstrijci dobivali podporo-m hrano čez Tolminsko, dalje le nameraval napasti trdnjavico Fosco”, prebresti Sočo in od Vzhodne strani napasti trdnjavo Gradiško- Toda posrečil se mu !e le napad na Št. Florijan, a dvakratni poizkus, da bi preko-račil Sočo, mu je popolnoma iz-Podletel. Meseca maja so dobili Bene-čani nanovo najete čete iz Ho- landije in Angleškega, dočim je Avstrijcem le malo pomoči prihajalo. Sklenili so iz tržiške okolice napasti Trautmansdorfa in si zasnovali nov načrt. Gradiško so hoteli začasno pustiti pri miru ter se polastiti levega obrežja Soče in trdnjave na Krasu, zlasti Rubije« Ko bi bila Rublja v beneški oblasti, bi ste morala kmalu podati Gradiška in za njo Gorica. Dne 1. junija se posreči Ivanu Medici pri Majnici prekoračiti Sočo, naslednji dan zavzeti trdnjavici sv. Martina in sv. Valentina (“Imperial”) in se utaboriti vrh Rubij. Avstrijci so se morali umakniti in začeli staviti drugo trdnjavico v rubi j skem gozdu, a pri tej priliki zadene sovražna krogla povelj nika Trautmansdorfa, ki je na mestu umrl (7. junija). Njegov naslednik je postal general Ma-radas. Benečani so potem izkušali še v več napadih polastiti se rubijskega gozda in preko njega prodreti do Gorice, a zaman. Branil ga je z drugimi četami vred tudi komtur nemškega viteškega rdea, Mark-vard pl. Egk (Podpeški), s kranjskimi konjiki in kmeti, s katerimi je ne‘koč po noči prebredtel Sočo in potolkel do 800 mož močno beneško četo. Najtežavnejše podjetje je bilo oblegano Gradiško preskrbljte-vati s hrano. Dne 14. julija je Markvard pl. Egk po hudih bojih spravil v trdnjavo 200 tovorov in 30 voz hrane, ki so vsi došli iz Kranjskega- Pozneje sta Daimpierre in Walenstein opetovano izvršila to nevarno nalogo. Vkljub temu so Gradiško vedno bolj stiskali in žte je začela posadka trpeti lakote. Tudi trdnjavo “Zvezdo”, katero je hrabro branil grof Strassol-do, so Benečani vedno tesneje oklepali. Ni dvoma, da bi se bili morali obe trdnjavi kmalu vdati, da se ni bil mted tem sklenil mir v Madridu (26. septem- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV VSE VRSTE DELA V ZOBOZDRAVNIŠTVU Posebno za ljudi srednje starosti in starejše ljudi, kakor hitro mogoče Uradne ure od 9:30 do 7 dogovorjen sestanek nepotreben dr. j. župnik EN 1-5013 6131 St. Clair Ave. Vhod na E. 62 St. Poglejte napis frijateFs Pharmacy SLOVENSKA lekarna Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies '*Kal St. Clair Av® in E. 88 St ČE HOČETE . . . Prodati ali kupiti posestvo aL trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Benečani niso dobili niti pedi goriškega sveta, tudi niso dosegli zaželjenega gospostva nad Jadranskim morjem. Nekaj Uskokov je bilo kaznovanih s pregnanstvom in njihove razbojniške ladje sežgane. A ti uspehi niso bili v nikakem razmerju z ogromnimi stroški na denarju in ljudeh, ki jih je morala trpeti republika tekom dveh let. — Tudi Slovenci so v tej vojski mnogo trpeli in žrtvovali. Že pb sklenjenem miru so dovolili kranjski stanovi 50,000 goldinarjev za vojne stroške. ^Glavno vprašanje o posesti Jadranskega morja se sicer ni bilo rešilo, vendar so bili Benečani za vedno odvr-njeni od habsburških dežel. Prvikrat so se očitno pokazale slabosti mogočne republike, ki je poslej vedno bolj slabela in pešala. (Dalje prihodnjič) JANUAR 23. — The American Legion Auxiliary Lake Shore Unit No. 273 prinedi ples v svojih klubskih prostorih na E. 62 St. in St. Clair Ave. 23..—Društvo Ložka dolina priredi ples v SND na St. Clair Avte. Igra E. Habat okrester. 24. —Mladina sv. Vida predstavi v dvorani šole sv. Vida ob 8. zvečer 10th Annual Variety Review. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 14. — Koncert Pevskega zbora “Slovan” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih pop. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 28. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ob treh pop. v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovaajie.” MAREC 21.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripedi zabavo v šolski dvorani ob 7- zvečer. APRIL 11. — Glasbena matica priredi koncert slovenskih pesmi v S. N. D. na St- Clair Ave. VESTI špekcija, ostane nekaznovan”. So primeri, pravi poročilo, da je prijavljeni kriminal ostal nekaznovan še po dveh letih. Francoski konzulat v Ljubljani V Ljubljani je francoski konzulat iz Zagreba odprl 1. dec. lani svoj posebni urad, ki ga vodi G. Groussard. Zvonova je razstrelil V torek 1. dec. zvečer je neznani storilec razstrelil dva bronasta zvonova v cerkvi na Poljanah pri Kočevju. Namen umazanega početja je bil prodati bron, kar pa so domačini preprečili. V Ljubljani primanjkuje mleka ‘Ljublj. dnevnik’,’ piše 8. decembra lani: “Sedanjost je celo temnejša, kot smo pričakovali pred dvema ali tremi meseci. — Slutili smo, da podjetja organizirajo preskrbo z mlekom, ker bodo Jesenice z ozirom na meglo dobile prav tak sloves, kot ga uživa Ljubljana.” — Tako piše neki poročevalec “Ljubljanskega Dnevnika” 8. dec. lani. V Kranju grade športno igrišče Na Rupi v Kranju so lani začeli graditi za letnim kopališčem nov,C; igrišče. Njegova površina obsega kake štiri akre. Za vsa dela so porabili okoli 3 milijone dinarjev, v kar pa niso uračunane “udarniške ure članov Socialistične zveze”. Kdaj bo igrišče popolnoma dograjeno in predano športnikom, ljubljanski list ne pove. Ljudska skupščina Slovenije zaseda v Kazini Ljudska skupščina LR Slove- Vodeba, slovenskega literata Podi-avuatelja vatikanskega bogoslovja Propagande Fide) Akademik St. Louis, Mo. — če si dijak in še ne dobivaš “Akademika,” se boš, gotovo pridružil skorai sto slovenskim visokošolcem, ki ga že prejemajo, kajti “Akademik” je edini slovenski dijaški list v Združemih državah. če si.ali želiš postati aktivni kulturni ali narodno-obrambni organizator, ga boš gotovo z veseljem prebiral, kajti “Akademik” razvija na teh področjih misli, ki bi jih bilo (po besedah gospoda pisatelja Mauserja) “dobro premleti ir pretehtati” — in je v narodno-programskem (nepolitičnem) pogledu (po besedah Rafka nekdanji Kazini na Kongresnem trgu v Ljubljani. Trg se zdaj imenuje Trg revolucije. Preje je zasedala skupščina v prešte- tega ne znaj;3 in ne morejo žara-j rjF nekdanjega Kino Matica, di subjektivnih in deloma objek- Kaj prodajajo V titovskih tr- tivnih težav. Toda da bo mleka tako malo, nismo pričakovali Padanje cen “Ljubljanski dnevnik*9 piše, da cene v trgovini na drobno padajo, posebno je to bilo vidno ledj srede julija pr. 1. dalje, prizna pa, da so cene na splošno še vedno višj e, kot so bile pred enim letom. — To padanje cen je torej precej nenavadno, mi bi mu rekli naraščanje cen ali vedno večja draginja! Titcvci imajo pa svoj jezik! Jugoslavija dobavlja Turčiji vagone Jugoslavija je dobila lani naročilo za 1500 tovornih vagonov za turške železnice. Naročilo je' pa se pojavlja tudi na Jeseni-delno že izpolnila, ostanek mora!cah, t. j. po vsej dolini od žirov- kljub vsej “organizaciji”. — Povsod drugod po svetu je živeža dovolj, le v komunistični Tito-vini mora narod še vedno trpe-pomanjkanje. To je po našem mnenju edina pridobitev toliko hvalisane in opevane “osvobodilne borbe” ali po naše u-vedbe komunizma v Jugoslavi- Jesenice v megli “Do nedavnega Jeseničani niso poznali megle. Zadnje čase izvršiti do konca junija. Pri izdelavi ni zaposleno nobeno slovensko podjetje. Gospodarski kriminal Zveza komunistov ljubljanskega okraja je na svojem zasedanju ugotovila, “da gospodarski kriminal, ki ga ugotovi in- nice do Hrušice, prav tako gosta megla,, kakršna je poznana v Ljubljani. Pravijo, da je megla posledica umetnega jezera pri veliki elektrarni Moste, ki sega od Most do Javornika. Če je to res, se bodo morali tudi Jeseničani na meglo privaditi in govinah za dobro blago “Slov. Poročevalec” piše 9. decembra lani o tem vprašanju sledeče: “Kdor je imel v letih poj Bailey Co. prenavlja trgovino v Lakewood, O. Dva razloga Uslužbenec: “Gospod ravna- telj, ponižno bi vas prosil za povišanje plače. Za to prošnjo imam dva razloga.” Ravnatelj: “Katera dva pa?” Uslužbenec: “Dobil sem dvojčke, gospod ravnatelj!” Oglašajte v “Amer. Domovini” mali OGLASI Restavracija naprodaj Radi smrti v družini je naprodaj restavracija z vso opremo. Cena nizka. Z a dej 6- sobno stanovanje na razpolago kupcu. Dober lokal. Vprašajte po 7. zv. pri Jerry Mohar, 6033 St. Clair Ave. —(12) r:. j Trgovski del Laikewooda boi Opustitev izložbenih oken na I Detroit Ave. in odstranitev ne- Novo lepo granitno pročelje, I T~\ ± A _ - * TJ.__'J.- . _ i dobil s 1. marcem letos ko bo na oglu Detroit Ave. in Warren Rd. ne in tako doprinesla k ugodju1 ne pridobitve modernizacije Bailey Co. trgovine v Lakewocdu. predelana in obnovljena trgvina Bailey Co., novo lepše lice. i preurejena notranjost in poveča-sta povečala prostornino trgovi-' nje Prost°ra za parkanje so glav- katerih zaprek v notranjosti bo-j I nje prostora kupcev. UDOBNO — Otroški voziček, ki ga kaže slika, sc izdelali v Italiji. To je gotovo ne samo nekaj udobnega, ampak tudi modernega. vojni svojca v Ameriki, se je čestokrat razveselil, če je dobil kak zavitek “kurje juhe”. Vsebino zavitka je lahko vsul v vrelo vodo, pustil prevreti in imel v nekaj minutah skuhano okusno, tečno in močno juho, prav tako, kot bi se bila v njej res kuhala kokoš. . . Taki zavitki so se pred časom pojavili v naših trgovinah. Trgovsko podjetje “Prehrana” je te zavitke nabavilo nekje v Italiji, pa so .originalno ameriški z napisom “Chicken noodle soup”. Pri podrobnem pregledu so ugotovili, da so mnoge vrečice že načeli črvi. Kaj storiti? . . . Zavitki s kurjo juho; so se spet pojavili v prodaji. . . Nekdo je ukrenil tako, da so vrečice odprli,, pobrali iz njih črve in ostalo zalego ter tako očiščene ponovno zaprli v prozoren papir. Ljudje so to juho spet kupovali. Stvar je prišla na dan in sedaj iščejo krivca.” — Da je .to brezvestno početje nevarno zdravju prebivalstva, je jasna stvar, vprašanje je le, če bo odgovorne ljudi zadela pravična kazen, če bi bila trgovska podjetja svobodna, bi trgovina, ki bi prodajala tako blago, kmalu opravila, toda v Titovini so vse trgovine državna podjetja in ljudje morajo hočeš nočeš tja kupovat, ker drugih trgovin ni. The Ohio Telephone Co. The Ohio Beil predvideva, da bo moral letos za izboljšanje in razširjenje telefonske mreže posebno za medkrajevne razgovore vložiti okoli $15,000,000 samo na področju Velikega Clevelanda. Preureditev bo omogočila postavitev novih 18,000 telefonskih priključkov na področju Clevelanda, na drugi strani bo pa tudi j omogočila hitrejšo zvezo z kraji v okolici mesta. Načrte za letošnje leto je raz- Prodam vil predsednik John A. Green na! po,polnoma pov Contax mA sestanku 500 nadzornikov družbe ,eč0; Sonnar 1:, 5 1250,1000 " Hotelu Statler. Letošnja vso- , , . . . • . , , sekunde, z ugra.iemm merilcem ta je precej nad normalo prete- ,, , . •, ri • ^ Mih deset let, ko ie dražba po- <>». ****• rabila za razširjenje in izpopol- ** 01-',ed pn Cer"e' 1416 E' 55 “najmanj klic vpijočega v puščavi”. Božična številka prinaša zraven božičnega čtiva in cerkvenih, vzgojnih, kulturnih in sodo - ekonomskih DROBTINIC se eno najvažnejših narodnoobrambnih razmišljanj, razprave “SMRT ali ŽIVLJENJE” (nekaj misli in smernic za u-stanovitev narodno - obrambne zveze). Ko je revija v dosedanjih številkah v tesnem soglasju z načeli katoliške socialne filozofije in potrebam današnjega stanja primerno razvila podrobne, zlahka izvedljive načrte za vsa nakazana področja, vabi vse zavedne Slovence k složnemu uresničevanju lepega in nujnega skupnega programa z besedami: Z vero v Boga in samega sebe in z gorečo ljubeznijo do naše mile Slovenije storimo vse, da bo leto 1954: 1. leto vestnega in načrtnega reševanja slovenskega vzgojnega, zlasti še dijaškega vprašanja, 2. leto ustanovitve Slovenske narodno-obrambne zveze, 3. leto ustanavljanja in ko-o r d i n a cije (reprezentativnih, komprehenzivnih) kultur nih organizacij, 4. leto ustanavljanja slovenskih knjižnic, 5. leto dela za reprezentativno knjigo o Sloveniji v angleščini, 6. leto sodelovanja vseh poštenih Slovencev v vsakem delovnem programu, ki je življenjske važnosti za vse. Dijaki od zadnjega letnika “high school” do zadnjega letnika univerze in vsi aktivno zainteresirani kulturni in narodno-obrambni organizatorji dobijo ‘ Akademika” zastonj na naslovu: AKADEMIK 4332-A Lindell St. Louis, Mo. IH ALI OGLAS! nitve svejih naprav blizu $130 000.000. Naprave, ki bodo letos postavljene, bodo v bodoče omogočile več neposrednih klicev v okolici mesta in čez čas kjerkoli v Združenih državah. Ne smemo pozabiti. da po 6. uri zvečer. (Ul Naprodaj Na Huntmere Ave. blizu E. 164 St., nov štiri in pol sobni bungalow, prostor ža razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabave, plinska kurjava, velik je družba posredovala j Jot ge lahko ^koj vselite pred petimi leti dnevno povpre- Možnost zamenjave. čno 38,000 klicev v druga mesta, danes pa je to število že preseglo 52,000. Lani je bilo v Clevelandu in okolici priključenih 22.000 novih telefonov; s tem je celotne število doseglo 668,000. Ni samo novo povečano število, s čimer se. more Ohio Bell postaviti, Je tudi boljša in popolnejša služba. Moški dobi delo Klobasar in mesar dobi delo. v novi izdelovalnlci klobas; in v trgovini za prodajo mesa na drobno. Pokličite GL 1-2836. (11) Za podrobnosti vprašajte: Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (13) Sobe se odda V najem se odda 3 sobe, dve m popolnoma 'opremljene. Prednost imata 2 moška al dvojica. 1040 E. 70 St. Upravnik Išče se upravnika za Slovenski delavski dom na Prince Ave. Vprašajte pri Ray Ster-not, 10713 Prince Ave., DI-1-5464. (jan.18,20,22) in jaz govorim v imenu osem- njegovega, ustavno vladajoče- desetih tisočev: čas, ko so strahopetni advokati in ubogi blebetači na smrt obsojali hrabre vojake, je minil!” Direktorjem je poslal Auge* reauja, da bi jih branil, kakor jih je nekoč sam, kajti naraščajoča moč rojalistov in duhovščine je vedno huje ogrožala novo repubdikansko ustavo. Manjkalo je samo, da bi se bil le eden izmed obeh Bour-bonskih bratov upal v Francijo: na čelu vseh nezadovoljnih bi bil lahko mimogrede zasedel prestol. Ker pa sta ostala v svojih varnih skrivališčih, so direktorji lahko tvegali majhen državni udar. Mesto treh jih je zdaj pet in njihova neodvisnost je večja. Po tem udaru sedi prvič pri krmilu vnanje politike veščak. Od daleč meri edinega tekmeca in ko spozna v njem, ne da bi ga bjl kdaj videl, bodočega moža, zavzame v duhu takoj drugo mesto in si pridobi zaupanje velikega tovariša. Talleyrand je namreč v vsem Bonapartovo nasprotje: ni poklican za vladarja, pač pa za diplomata, je popolnoma brez strasti, če izvzamemo pohlep- ga predstavnika smatrati vlad na oblast v vsem obsegu, ki ji ga priznam.” Tako odkrito govori tvoje srce, Bonaparte?, si misli zamolči jivi prejemnik, ko čez teden dni bere te besede, in se smehlja. “Neizmerna nesreča za narod, ki šteje 30 milijonov, da mora še v 18. stoletju z orožjem v roki reševati domovino. Vsa ta nasilna sredstva obremenjujejo zakonodavca, kajti ustava, ki je namenjena ljudem, mora biti tudi preraču-njena za ljudi.” Tako visoko?, se strme vprašuje Talleyrand. Naveličal se je bojne slave in hoče postati z Razpadanje ogromnega turškega cesarstva, ki je z vsakim dnem očitnejše, nas sili skrbeti za našo trgovino z vzhodom.” Diplomat s šilastim nosom dviga obrvi vedno više, ko bere to pismo v svojem kabinetu. Srce mu pravi, da je pisec genij, če ni sam hudič, čez nekaj tednov bere naposled: “Če bomo svoja dejanja osnovali na pravo politiko, ki! ni nič drugega nego točen račun o okoliščinah in verjetnostih, bomo ostali za dolgo Veliki narod in razsodništvo vsej Evropi. Da, tehtnica tega kontinenta je v naših rokah in če bo usoda hotela, bomo imeli v nekaj letih velike uspehe, ki jih danes lahko v nejasni luči sluti samo razgreta in navdušena domišljija in ki jih popolnoma hladen, vztrajen in računajoč mož resnično lahko doseže.” X Kak i ti nemški diplomati o-klevajo! že dolge tedne sede tukaj, se pogajajo pozno v noč in še vedno s s ti grofi ne morejo odločiti, da bit podpisali, kar bi pamet s opravil v dveh urah! Zrn-- j se ozirajo na na mir, po katerem koprni Evropa že dolga leta. Danes mu potrpljenje poide, zato morda izgovori nekoliko bolj rezke besede: “Bil sem preveč dostopen,” se srdi pred Avstrijci. “Moral bi vam bil zadati občutljivejših udarcev. Kradete mi dragoceni čas. Jaz sem tukaj popolnoma enak vladarjem. Govorite mi o nekakem kongresu ... S svojimi sredstvi si lahko v dveh letih pod-vržemo vso Evropo. Ne rečem, da je to naš namen. Mi hočemo hitro dati svojim državljanom mir . . . Gospodje, pravite, da so vaše instrukcije take in take? če bi torej v vaših instrukcijah stalo, da je zdaj noč, ali bi vztrajali tudi na tem?” Naposled igra besen napad, da bi jih prestrašil. Razbije porcelan in nazadnje doseže mir, v katerem dobi vsakdo tisto, kar je Bonaparte obljubil pred letom dni v Leobnu. Ko bo Evropa zvedela, si bo oddahnila. Kaj pa se vrši v Bonapartovi notranjosti? Na dan tega campoformijskega miru, ki je zaključil šestletno vojno med Francijo in Nemčijo, in ki ga je priboril in sklenil samo on, piše direktorjem, kakor da govori o najnaravnejši stvari: “Za našo vlado je novo ustavo diktator. Nato be- svojega cesarja na Dunaju, cere: jlo pri pogajanjih ne gre brez “Zakaj si ne bi zagotovili simboličnega prestola z nebom, Malte? . . . Posestva malteških vitezov sem dal zapleniti po dobrem preudarku ... če imamo Malto in Krf, smo gospodarji Sredozemskega morja! če naj Anglijo pustimo na Kapu, si moramo vzeti Egi-pet. S 25,000 mož in z 8 do 10 oklopnicami je tvegati tako ekspedicijo. Egipet ni sultanov. Želel bi, da povprašate, nost, hladen je, zvijačen, niko-1 kakge,n vtis bi naredila egipt-li naraven in odkrit, zmeraj ska ekspedicija na Porto . . . tak kakršen je tisti, ki mu je Tak vzpe- ki je namenjen cesarju in ki je zaradi tega zmeraj prazen. “Ukažite odnesti ta stol preden pričnemo,” pravi vojskovodja. “še nikoli nisem videl vzvišenega sedeža, da me ne bi bila prijela volja, sesti nanj.” Bučni preludiji, ki jih je pisal temnemu novemu ministru, so bili le samogovori nestrpneža, ki se čuti brez dela, ker mora nekaj tednov misliti na en sam ubogi mir, in če tudi trenutno potreben, n ja svojo pretkano ciniško glavo, loveč s šilastim nosom vremenske spremembe, iz pozlačenega republikanskega ovratnika in jo bo vzpenjal iz cesarskega, nato zopet iz kraljeske-ga in še četrtič iz zlate vezenine meščanskega kralja: 40 let je zmeraj pristaš trenutne oblasti, nikoli udan in zato nikoli brez zaveznikov. Talleyrand šepa. Zato ga oče ni mogel vtakniti v uniformo, marveč samo v sutano, pod varstvom katere je nekoč veliki Richelieu vladal državo. On in samo on je poslej Bonapar-tu kos in mu bo tudi ostal. Gospodar usod se ga ne bo mogel odkrižati, tudi 'takrat ne, ko ga bo že sovražil. In ko ga bo! končno vendarle zavrgel, bo! Talleyrand padel ravno pravi! čas, da bo prihodnji trenutek,: smehljajoč se svojemu strmoglavljenemu gospodu, lahko odšepal v kabinet njegovega; sovražnika. Za ljudi je Napo-j leona strmoglavil Talleyrand; za demone je padel od lastne roke. Zdaj imponira odsotnemu Bonapartu njegov široki um in popolna brezbrižnost do vseh načel. Bonaparte se je v teh septembrskih dneh odpravil v Videm, da bi naposled sklenil j mir, ki ga je pripravil spomladi. V tem potomcu starega plemstva, v tem rokoikoškem poznavalcu ljudi in hladnem! nihilistu že vidi orodje, ki ga bo potreboval. Doslej je iskal in srečaval same vojake.! Zdaj, ko je postal državnik, potrebuje in najde prvega državnika; in med pogajanji z Avstrijo odkriva novemu ministru v dolgem in tako rekoč zaročnem pismu svoj celotni državni program: “Zgradba francoskega naroda,” pravi v tem pismu, “se je šele pričela. Navzlic našemu visokemu mnenju o sebi . . . smo Francozi v politiki še zelo nevedni, še tega ne vemo, kaj je prav za prav zakonodavna in kaj sodna oblast ... V državi, kakršna je naša, v kateri izhaja vsa oblast iz ljudstva, kjer je narod sam suve-renski ... bi se morala za 1 Vabilo na delniško sejo AMERICAN JUGOSLAV CENTER katera se vrši DNE 24. JANUARJA 1954 ob 2 uri popoldan v A. J. C. DVORANI, 20713 RECHER AVE., Vsi delničarji so uljudno vabljeni, da se te seje udeležite v polnem številu. To naj se smatra za uradni poziv. ZA DIREKTORIJ A. J. C. ANDREW OGRIN, tajnik. FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju. 6630 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. SOO East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. LONDONSKA MEGLA — London je znan po svoji gosti megli- Nedavno je mesto doživelo svojevrsten redek pojav. Sonce je prodrlo skozi tanjšo plast megle in osvetlilo celo stran neba v škrlatno rdeči barvi. Ne samo ljudje tudi golobje na slavnem Trafalgar Square so obstali, kot kaže slika. ANNUAL RAYON CREPE SLIPS 97c and $1.39 CHILDREN’S SLIPS 87c CHILDREN’S PANTIES 3 for $ 1.00 SALE Grdina Shoppe, NYLON SLIPS $1.95 and up 6111 ST. CLAIR AVE. LADIES’ PANTIES 2 for $1.00 CLEARANCE ON FORMALS $3.95 and up SALE ONE WEEK ONLY — JAN. NYLON HOSE DARK SHADES 2 prs. for $1.00 Broken Sizes and Colors 87c Values up to $1.65 18 to 23 BRASSIERES and GIRDLES Broken Sizes and Discontinued Styles BRAS 3 for $1.00 GIRDLES $1.94 and up neobhodno potrebno, čim prej uničiti angleško monarhijo. Če ne, moramo biti pripravljeni, da nas bo pogubila pokvarjenost in kovarnost tega delavnega otoškega naroda. Trenutek je ugoden. Zberimo tedaj vse sile, povzdignimo svojo mornarico, uničimo Anglijo — pa si ipodvržemo vso- Evropo!” Nato nagovori v javni prokla-maciji mornarico samo: “Tovariši! Na celini smo ustanovili mir, priborimo še svobodo morij. Brez vas bi lahko po- nesli slavo francoskega imena samo v en kot kontinenta. Z vami pa bomo prevozili svetovno morje in slava naroda bo napolnila najbolj oddaljene dežele ” Prsi ima polne ogromnih načrtov; slava, ki vedno izginja za njim na cesti dejanj in v oblakih prahu, ki jih dvigajo njegove drveče ježe, se vedno znova pojavlja pred njim v čistosti novih načrtov. (Dalje prihodnjič) -------o------ BARAGOVA PRATIKA U LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte